Poštnina plačana » gotovini.
Posamezna številka 1.25 Din.
DELAVSKA POLITIKA
Uredništvo in uprava: Maribor, Ruška cesta 5, poštni predal 22, telefon 2326, Podružnice: Ljubljana VII, Zadružni dom — Celje, Delavska zbornica — Trbovlje, Delavski dom — Jesenic*, D«l. dom. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma s« ne sprejemajo.	Izhaja vsako sredo In soboto. Naročnina za Jugoslavijo znata m«sečao 10 Din, za imo-z*mstvo mesečno 15 Dim.	Malih oglasov, ki služijo v posredovanje in socijalne namen« delavstva ter nameščencev, stane vsaka beseda 50 para- Debelo tiskana beseda stane Din 1.—. Malih oglasov trgovskega značaja, stane beseda Din 1		 V oglasnem delu stan* pe- titna enostolpna vrsta D. 1.50. Pri večjem itevilu objav popust Čekovni račun: 14.335. — Reklamacije se ne frankirajo.
Štev. 57.	Sobota, 18. julija 1931.	Leto VI.
Delavci so eno, zato zahtevajo enotnost!
Kadar bodo delavci odločevali s svojim zdravim razumom', ali naj bo delavsko gibanje enotno ali ne, tedaj bo kratek odgovor: »Enotno noj bo!«
Noben delavec se ne bo vpraševal. če sta Peter in Pavel skregana, ne bo vpraševal, ali morda Peter in Pavel nočeta sodelovati zaradi teh ali onih kapric. Še najmanj se bo pa delavec oziral na to, če ta ali oni trdi, da kdo drugemu »nagaja« m da ne more delati z onim, ker sta se že skregala. Taki argumenti bi bili protidelavski. Prav zaraditega, ker ovirajo take malomeščanske opravičbe tesno sodelovanje delavskih organizacij, je potrebno, da se
škodljiva, puhla šara pomeče v kpt in ustvari enotnost delavskega gibanja.
Tako Mi delavstvo, tako zahteva delavstvo!
V državi imamo mednarodno Priznano deželno centralo Zedinjeno delavsko strokovno zvezo Jugo-s*avije (URSS.I), ki se v težkih razmerah in v početkih ni mogla raz-y . ^kor bi mi vsi želeli. Toda centralo smo že ustanovili. Imamo jo.
.. dolžnost vseh iskrenih strokov -nin organizacij je bila, da jo pod-pro, eventualne želje in predloge Pa predlože skupnemu kongresu, la pot je za vsakega strokovničar-ia, za vsakega zavednega delavca sodružna dolžnost in zakon, ki ga je sklenil sam. Napraviti razkol namesto spoštovati svojo dano besedo, pa ne more biti svojstvo organiziranega delavca.
Nočemo biti sodniki. Smatramo pa, da je pot do sporazuma mogoča in nujna. Mogoča je zaraditega, če tudi upoštevamo osebne kaprice, ker je naloga mešane komisije, ki obravna ves materijal ter je paritetna, da se sporazume. Sporazum se mora seveda napraviti absolutno v interesu delavstva. Na podlagi sporazuma postane tudi ORSJ Kornbatant enotnega pokreta.
, Stvar je popolnoma enostavna.
se pa delajo umetne ovire, to ni Prav! Ni v delavskem interesu!
Baharija ital. faSizma.
Oster odgovor papežu. — Del duhovništva za fašizem.
Na seji ravnateljstva fašistične stranke so poročali dne 11. t. m., da šteje fašistična stranka 730.341 članov, 113.154 članic in 29.392 pripravnikov. (Kje je pa drugih 46 milijonov Italijanov). Poleg teh članov n mjadino. Za propagando
ion hr	S° dovolili en mili"
V svrho demonstracije so sklenili, prirediti v gorenji Italiji mobilizacijo fašističnih množic s pozivom 48 ur prej.
Najbolj so pa fašisti jezni na Papeža, ker je rekel v svoji okrožnici, da črne srajce prisezajo zaradi kruha. Direktorij fašistične stranke odklanja to žalitev, ki skuša ponižati vero črnih srajc. Vatikan dolži direktorij, da se je sedaj zvezal s prostozidarji. Fašistična stranka je pa popolnoma čista (Matteot-ti in dr.) in brez fraz.
Za Vatikan najneprijetneje je Pa dejstvo, da so na sejo direktori-ja poslali zaupniki katoliške univerze sv. Srca zaupnico režimu in voditelju fašizma Mussoliniju, češ. da so vdani, navdušeni in zvesti v popolnem soglasju s svojo katoliško dušo in z verskim' vodstvom rimske cerkve.
Kriza v Nemčiji.
Zadnje volitve v Nemčiji, pri katerih so nacionalistični nemški fašisti dosegli 107 mandatov v državnem zboru, so zbujale v inozemstvu znatno nezaupanje. To nezaupanje je prevevalo najbolj Francijo, ker so fašisti oznanjali revanžo proti Franciji in zavračali vojne dolgove, na katerih so interesirane države zmagovalke. Nemški nacijonalistični po-kret je uganjal razna divjaštva, vznemirjal javnost tako, da so se jeli omenjeni interesenti bati, ali bo Nemčija v stanu izpolniti mirovne pogoje ali ne, ker je večkrat kazalo, da se nahaja na pragu fašistične diktature ali pa državljanske vojne. Tako je ginevalo zaupanje držav v Nemčijo, kar je imelo za posledico: beg domačega kapitala v inozemstvo in zaporo kreditov po bankah inozemstva.
Naravna posledica tega razvoja je, da je v nemškem gospodarstvu vedno bolj primanjkovalo prometnega kapitala. Velike banke, ki imajo naložene kapitalije v industrijah, so ostale brez sredstev za izplačila in transakcije, ker je velika večina kapitala naložena v industrijah trajno in ni mogoče razpolagati z njo poljubno in po potrebi ostalega trga, če je bil mobilni kapital z odtegnitvijo kreditov in pobegom v inozemstvo reduciran na minimum.
Iz vsega tega razvoja je razvidno, da je kapitalistični sistem krivec, ki je izrabil politični položaj v svoje sebične namqpe.
K vprašanju je izdalo tudi vodstvo socijalne demokracije oklic na nemški narod, v katerem nastopa najostreje proti kapitalizmu. Ne ta-kozvano marksistično slabo gospodarstvo, ampak kapitalistični sistem je kriv poostrene krize. Kapitalistično podjetništvo, tako pravi oklic, kliče inozemstvo na pomoč. Toda znatni del tega podjetništva je denarno podprl meseca septembra lanskega leta zmago nacionalistične reakcije ter do danes z vsemi svojimi sredstvi pospeševal akcije teh ljudi, ki so rušili kredit Nemčiji v inozemstvu. Ob uri največje nevar-
nosti zahtevamo odločno izpremem-bo te politike. Svetovno gospodstvo bank in težke industrije spravlja gospodarstvo v prepad. Temu gospodarstvu bo treba napraviti konec. Državna pomoč je opravičena le takrat, če ostane vpliv države trajno zagotovljen v interesu sploš-nosti. Priti mora temeljito očiščenje gospodarstva, neglede na kapitalistične posebne interese. Inozemska pomoč v zadostni izmeri je potrebna. V ta namen je potrebna zunanja politika sporazumevanja, ki je pa ne smejo spremljati ne parade sovražnosti ne prestižna domišljavost.
Nezaupanje v inozemstvu napram Nemčiji je tudi vzrok, da predvsem Francija zahteva za moratorij in nove kredite politične garancije, ki so naperjene proti revanžni politiki nemških fašistov, oziroma državni politiki, ki bi direktno ali indirektno podpirala te tendence. Nemčija se ne sme oboroževati, mora fašistično gibanje zatreti in sklepati pogodbe z drugimi državami v soglasju z Društvom narodov.
Zahteve so sicer za nemško bur-žuazijo poniževalne. Ali ni drugega izhoda, kakor da Nemčija sprejme pogoje in se s tem tesneje spoji z in-tencijami ostalih držav tudi v interesu Evrope, kakor pravi celo angleška delavska vlada.
Posredovalno vlogo med Francijo in Nemčijo pa je prevzela angleška delavska vlada in Henderson sam je bil te dni v Parizu, kjer se je mudil tudi ameriški delegat Stimson, da doseže sporazum. Angleška delavska vlada naglasa povsem odločno in dosledno, da se mora Nemčija sporazumeti, sporazumeti predvsem z evropskimi državami in sodelovati z njimi. Svetovni mir in ozdravljenje svetovnega gospodarstva je namreč odvisno od sodelovanja držav v interesu splošnosti, od supremata državne politike nad kapitalističnimi skupinami, ki eksplo-atirajo človeško družbo neusmiljeno.
Tedaj nastopi sodelovanje, tedaj bo mogoče urediti gospodarstvo in preprečiti kapitalistične vojne.
Neiniija si hote
Nemška sanacija na račun
Nemške zasilne naredbe obdavčujejo delavstvo hujše kakor posestne sloje. Šlo je v tem' primeru za kritje državnega proračuna. Sedaj, ko je nastopila nova težka gospodarska kriza, ki jo je. skoro lahko rečemo, povzročil nemški kapitalizem iz špekulativnih namenov, pričenjajo kapitalistični krogi novo gonjo proti delavcem in nameščencem. lzprožili so namreč misel, da je treba znižati delavske in name-ščenske plače za 30 odstotkov.
Ta zahteva nemškega kapitalizma je nova past, s katero bi kapitalisti radi spravili delavstvo v večjo socialno mizerijo, obenem pa tudi uničili tretjino kupne moči v državi ter polagoma spravili državno gospodarstvo v nove stiske.	i
Socialna demokracia je že v svojem oklicu na narod opozorila na to namero, pred katero prav resno svari nemške kapitaliste.
Manever, ki kratkovidnim- ljudem sijajno imponira, je prav dobro zamišljen.
Nemikl Špekulanti tirajo Nemlijo v faSlzem.
Nemška vlada hoče doseči sporazum s Francijo in Anglijo, da do-.
sama pomagati?
delavcev in nameščencev?
bi kredite ter ostane mani odvisna od nemškega velekapitala. Predvsem organizira opozicijo proti sporazumu dr. Schacht s težko industrijo in nacionalisti, ki jim s svojimi letaki in rabukami pomagajo tudi komunisti. Na strani teh je tudi predsednik republike Hindenburg, ki ga imenuje bivši cesar Viljem tatu. Kapitalisti zahtevajo, da se odkloni tuja pomoč in hočejo sami reševati nemški gospodarski problem' z — novim oplačkanjem naroda, čim dobe oblast nad državo.
Angleška delavska vlada sklicuje iz teh razlogov za pondeljek v London konferenco zunanjih ministrov, kjer se bo ukrepalo o nadaljnjih korakih.
Bruningova vlada se nahaja v kritičnem: položaju. ___
Zopet redukcije v Trbovljah.
Kakor smo že zadnjič poročali, je podjetje Dukič sklenilo reducirati večje število rudarjev. Medtem je bilo te dni 159 rudarjev, zaposlenih pri dnevnem' kopu, odpuščenih. Narodnjaki so pa rekli, da ne bo nobenih redukcij več.
Za samoupravo delavskega zavarovanja
Fzpremembe v vodstvu socijalnega zavarovanja.
Za komisarja osrednjega urada za zavarovanje delavcev v Zagrebu je bil nedavno imenovan Marko Bauer, generalni tajnik zagrebške zveze industrijcev. Generalni ravnatelj dr. Arselin je bil odpoklican in reaktiviran prejšnji generalni ravnatelj Milan Glaser, ki je bil nedavno upokojen.
V	zadnjem času je bilo tudi več manjših okrožnih uradov razpuščenih in združenih s sosednjimi, kar nedvomno zahteva precej dela, dasi je stvar morda praktično utemeljena.
Nameravajo se pa baje, kakor smo čitali, izvesti še nadaljnje personalne izpremembe. Tako zlasti v komisarijatih, ki so uvedeni v soci-jalnem zavarovanju. To vprašanje fe kočljiveje s stališča delavstva, kakor ono glede pogostih izprememb upravnih organov.
Nahajamo se namreč tik pred revizijo socijalne zakonodaje, ki je eminentne važnosti za delavstvo. Pri reviziji socijalnega zavarovanja je neobhodno potrebno, da sodelujejo interesenti delavci in delodajalci ter ljudje, ki imajo praktične izkušnje v izvajanju socijalnega zavarovanja. Predvsem so interesirani zavarovanci iz dveh razlogov:
1. ker se podjetniški krogi zavzemajo za poslabšanje socijalnega zavarovanja in
2. ker gre za uvedbo zavarovanja za invalidnost in starost.
Naša zahteva je predvsem,
da se uvede samouprava,
ki je zakonito predvidena. Samouprava je oblika, ki omogoča, da prihajajo v njej želje in zahteve do izraza. Komisarijati so pa zasilne uprave, ki niso utemeljene in ne nudijo nikakršne garancije za redno poslovanje, marveč je to odvisno le od osebe in morale komisarja.
Neprestano izmenjavanje upravnih organov in upravo namestujočih organov pomeni motenje v kontinuiteti dela, morda tudi enostransko zastopanje interesov, ker je težko pričakovati absolutno objektivnost od posameznika. Zato zagovarjamo samoupravo.
Predvsem pa smo mnenja, da morajo biti organi socijalnih ustanov ljudje, ki zastopajo interese zavarovanja, bistvo zavarovanja. Upravo vodeči organi bi torej nikdar ne smeli biti ljudje, ki zahtevajo, da naj se socijalne ustanove poslabšajo glede svojih nalog in vsak organ, ki bi sprejel zaupno mesto v teh zavodih z namenom, da ustanovo poslabša, bi po našem mnenju moralno ne delal prav. Zakaj vsak funkcijonar, ki prevzame funkcijo v takem zavodu, mora imeti voljo, da namene ustanove pospešuje. Če take volje nima, je napaka, če se ga postavlja na taka zaupna mesta, ker p*eti nevarnost, da bo delal proti namenom' zavoda namesto za namene.
Bojazen delavstva je utemeljena. Zato zagovarja samoupravo, da ima vsaj nekoliko kontrole nad delovanjem in izvajanjem socialne zakonodaje ter da prepreči tendence, ki streme za poslabšanjem delavskega varstva.
Macdonald v Berlinu. V petek je odletel Macdonald z aeroplanom v Berlin. V pondeljek se zopet vrne v London.
Pred otvoritvijo novega ogrskega parlamenta.
Vlada ima večino — kljub temu pa se je opozicija ojačila.
V	okoli desetih dneh so bile volitve v ogrski parlament končane.
V	pondeljek, dne 20. t. m. bo prva seja novega parlamenta, ki bo rešila formalnosti, potem pa šla na trimesečni dopust.
Zbornica šteje 245 poslancev: od teh jih pripada vladni večini 191. Za vlado pa je nedvomno tudi nekaj nestrankarjev, ki imajo v parlamentu 19 mandatov. Opozicija šteje 36 poslancev (14 socialnih demokratov) in če se ji pridruži nekaj nestrankarjev, utegne šteti nad 40 poslancev, dočim bo podpiralo vlado okoli 200 poslancev. Vlada si je s svojim volilnim redom, ki ga je pred nekaj leti uvedla, zagotovila večino z javnim glasovanjem in s krivičnim proporcem. Prava posebnost je sistem priporočila. Če podpisano število volilcev priporoča kandidate in ni nasprotnih kandidatur, tedaj se smatra priporočena lista za izvoljeno brez volitev. Na ta način je bilo izvoljenih 60 poslancev, torej dejansko voljenih le 185. V okrajih, ki imajo javno volitev, je pa seveda zaradi terorja težko dobiti 500 ali 1000, to je 10 odstotkov vseh volilcev za opozicionalne stranke. Vladne stranke so dobile 886.000 glasov in 134 poslancev od 185 izvoljenih, opozicija, ki je dobila 590.000 glasov, je dobila 36 poslancev. Večinska stranka (tukaj koalicija) ima pravico še do enkrat toliko poslancev kakor jih je bilo izvoljenih.
Kljub povoljnemu uspehu za vladno večino je ta vendar izgubila pri teh volitvah 21 mandatov. Leta 1926 so dobile opozicionalne stranke v volilnih okrajih z javnim glasovanjem 55.000 glasov, pri zadnjih volitvah pa 341.000, kar pomeni znaten napredek opozicije.
Kako so se vršile volitve, pove notranji minister sam, ker pravi, da je poraz opozicionalcev povzročila »prevelika marljivost lokalnih oblasti, ki ne odgovarja intervencijam vlade.« Nazadovala je stranka malih kmetov, ki šteje le 5 poslancev, dočim jih je štela še v oni predzadnji parlamentarni dobi 33. V parlamentu je dobro zastopana reakcionarna aristokracija s 30 poslanci.
Vlada ima torej dovolj jak parlament, da bo še nadalje izvajala svoje načrte, čeprav se je opozicija od zadnjih volitev znatno okrepila po svojih glasovih. Gospodaril bo dalje grof Bethlen.
Zbirajte za tisk. sklad!
Besede starega angleškega marSala.
Mirovne manifestacije v Londonu.
V	soboto so priredile vse tri stranke: delavska, liberalna in konservativna stranka v Londonu demonstracijo za razorožitev. Predsedoval je feldmaršal Viliam Robertson; govorili so Macdonald, Baldvvin in Lloyd George.
Predsednik shoda je rekel med drugim:
»V Versaillu ste pismeno in ustno obljubili, da boste razorožili in da je Nemčija le prva, ki mora razorožiti. Te obljube niste izpolnili, in nihče ne more zahtevati od Nemčije poniževanja še dalje.
Rojakom kličem, da oboroževanje še nikdar ni preprečilo vojne in vojna še ni koristila nobenemu narodu in nobena vojna še ni rešila spornega vprašanja v resnici ter spravila s sveta ... Milijone življenj in dober je uničila zadnja vojna, a bodoča bo še grozovitejša. Človeški možgani in razni pomočki bi se pač lahko porabili za kaj boljšega.«
Macdonald je povdaril med drugim: Povedal je, da je že agitiral proti vojni. Anglija pa je edina država, ki razorožitev že praktično izvaja. Ne mara imenovati nobenega naroda, toda noben narod doslej ni sledil zgledu Anglije-
Tudi v Angliji so kritiki in dvomljivci. Vsem tem pa pove lahko sam in tudi Baldwin in Lloyd George, da so dali zastopniki Anglije in s tem
za vse Angleže častno besedo, da bodo izposlovali ne le razorožitev svoje vojne sile, marveč razorožitev vseh držav sveta. Od te prevzete dolžnosti Anglija ne bo odstopila in v tej dolžnosti hodi ves narod edin.
S	pobožnimi željami in obljubami pa ni nič storjenega. Svet ne pričakuje iz Ženeve samo resolucije, marveč resnično znižanje oborožitve v številkah, v tonaži, v številu vojske in vojnem materijalu. Hodimo v Ženevo z namenom, da narode pregovorimo, jim dokažemo, jih opozarjamo na to, kar so obljubili, hoteč jih s tem spraviti do tega, da bodo z nami delali z razumom za odpravo sramotnih vojnih oboroževanj, s katerimi se danes bavi človeštvo vsega sveta.
V	enakem zmislu je govoril Baldvvin ter povedal, da je imela Anglija ob koncu vojne 3300 vojnih letal, danes jih ima še samo 300. Baldvvin povdarja, da upa, da se priključita Društvu narodov tudi Amerika in Rusija. Anglija bo vztrajala na razorožitvi. Lloyd George je posebej očital Franciji in zaveznikom, češ, da zahtevajo, da Nemčija izpolni obljubo, dočim sami nočejo izpolniti dane obljube.
Manifestacije se je udeležilo nad 10.000 ljudi; ta naj bo poziv k mednarodnim manifestacijam proti vojni.
Otvoritev konstituante v Španiji.
Za predsednika španske konstituante je bil izvoljen dne 15. t. m. s 363 glasovi socialist Julian Be-steiro. Za podpredsednike so bili izvoljeni en radikalec, en socialistični radikalec, član republikanske liberalne desnice in član nacionalistične akcije. Predsednik zbornice v Španiji še ni bil nikdar izvoljen s tako večino. Volitev je vsekakor rezultat republikanskega dogovora.
Dr. Schacht predsednik drZavne banke?
Nemčija se noče politično vezati. Ker zahteva Francija politične obveze za svojo pomoč Nemčiji, je dobila pomoč v javnem mnenju klika kapitalističnih magnatov. Če torej ne pride med velesilami in Nemčijo do sporazuma, je najmanj, kar smemo pričakovati, da dobi nemški velekapital popoln vpliv na po,-litiko nemške države. Pred tem dejstvom se nahaja Nemčija, ki je doslej vsaj v glavnem branila svojo republikansko demokracijo.
Mednarodna delavska olimpiada
se začne v nedeljo, dne 19. julija na Dunaju in se zaključi z glavnimi svečanostmi v nedeljo, dne 26. julija. Organizacija in spored olimpijade sta tako vzorna in mogočna, da bo ta prireditev prekašala vse dosedanje internacijonalne uprizoritve. Pred tako organizacijo se skrijejo vse olimpijadne prireditve drugih organizacij. »Svoboda« je razposlala vsem prijavljencem ves potreben material. Iz Slovenije gre skupno 81 ljudi na olimpijado. Prva večja skupina se odpelje iz Ljubljane 19. julija z brzovlakom ob 030 in s prihodom na Dunaj ob 9.15 istega dne, druga skupina pojde s potniškim vlakom 23. julija o polnoči in s prihodom na Dunaj ob 15.30, tretja pa isto noč z brzovlakom ob 0.30.
Večina Jugoslovanov je nastanjena v Lehrlingsheimu, V. okraj, Stolberggasse, jedli pa bodo v restavraciji Anna Csertek, II, okraj, Prater 125 (natančen naslov glej str. 59 »Festfiihrerja«).
O poteku olimpijade bo (joročala »Delavska Politika«. Natančno pregledno poročilo bo v avgustovi številki »Svobode«.
Doma in po svetu.
Pohujšanje bi bilo spraviti s sveta, pa bi nastal na svetu socijalni raj. Proč z bubi-frizurami, proč s kratkimi krili, proč s predstavami v kinih, v gledališčih in proč gorje vsega gorja, s plesi in veselicami, če nimajo prav posebno »kulturnega« namena. Če se vse to odpravi, bodo tudi tisti, ki zaslužijo po en do tri dinarje na uro ali delajo v letu namesto po 300 dni samo po 100 dni ali še ne, imeli v desetih letih, če ne prej, vsak svojo luksuzno vilo ali pa morda celo veliko palačo. — Tako modrujejo možje, ki žive v boljših so-cijalnih razmerah kakor oni, ki niti za živež ne zaslužijo. — Pohujšanje, kultura! To so subjektivni pojmi, ki si jih sit človek drugače razlaga kakor lačen. Najmanj pa odgovarjajo taka načela času. Predvsem mora delavec živeti; pristradano imetje ekspropriira itak v najkrajšem času zopet sedanji gospodarski sistem. Nočemo pa s tem nikogar navajati k razkošnosti in pohujšljivemu vedenju. Dolžnost človeka je seveda, da ima etičen, socijalno etičen čut ter da vse svoje življenje uravna pametno in se izpopolnjuje k vedno večji popolnosti. Nezmiselno bi pa bilo ustvarjati ječe, omejevati razvoj s terorjem. Dajte narodu današnjim razmeram primerno in potrebno vzgojo in narod se bo dvigal sam. Dokler boste pa vihteli bič nad njim, ne da bi razumeli njega socijalni položaj in vpoštevali njega potrebe, niste na pravi proti. Vsak človek, ne le delavec, mora predvsem poznati svojo socijalno nalogo v človeški, ne v kapitalistični družbi, pa ne bo treba več — »moralnih« paragrafov.
Provizorna trgovinska pogodba med Jugoslavijo in Avstrijo, ki je potekla dne 16. t. m., je bila podaljšana do dne 20. t. m.
Sljeme gori. Na pogorju SIjeme pri Zagrebu se je v dolžini več kilometrov razširil gozdni požar, ki je napravil milijonsko škodo. Pri gašenju sodeluje vojaštvo.
*
Reparacijskega mesečnega obroka 15. fnlifa mednarodna banka ni zahtevala. Berlin je bil o tem sklepa obveščen iz Washingtona.
Nemci beže z denarjem v inozemstvo. Od septembra 1. 1. do danes so spravili v inozemstvo okoli
6	milijard mark (78 milijard dinarjev) valut. Odtod velika gospodarska kriza.
Skladišče orožja so odkrili v Berlinu pri nekem predmestnem puškarjia. Za odvoz orožja so rabili več tovornih avtomobilov. Puškarja so zaprli, orožje pa, pravi policija, da so zbirali komunisti.
A Z ar in:
DaSina zgodba.
i.
Daša se je prebudila od ostre, mučne boli. Zvila se je pod odejo in je napenjala svojo voljo, da bi ne zakričala in oblita z hladnim potom je zamrla, zasadivša zobe v blazino.
Bolečina je nalahko pojenjala.
Daša se je zravnala in olajšano
vzdihnila.	,	.
Ležala je v majhni kamrici, od-grajeni od kuhinje z leseno pregrajo. Svetloba petrolejke je pronicala iz kuhinje skozi polodprte duri in Daša je slišala, kako se v kuhinji pri štedilniku suče prebujena Lukerjeva.
Njena postelja je bila že pospravljena.
Tudi njej bo treba vstati. In pri tej zavesti se je Daši predstavila cela vrsta neznosnih muk. Usmiljenje do same sebe ji je krčilo srce; iz oči so ji stopile solze in spolzele preko lic na blazino. Težko je vzdih-
— Si se zbudila? Kaj? — se je oglasila v kuhinji Lukerjeva. — Vstani brž, bove skupaj kavo pile!
— Takoj, Lukerjuška! — je, zbrav-ši moči, odgovorila Daš,a. Opiraje se z obema rokama ob posteljo se je dvignila, opustila noge in sedla. Ču-
tila je po vsem telesu brezpomočno slabost. Črez minuto je zbrala sile in se je zravnala.
Navsezadnje se je treba prema-gati.
— Kaj se tam spet toliko obotavljaš? — se je znova oglasila Lukerjeva. — Ali spet ne moreš?
— Da, da, takoj! — je hitro odgovorila Daša, zlezla s postelje in se začela oblačiti.
Največ muke ji je napravljal — korzet, toda brez njega ne sme. Vsi bi opazili.
Stisnila je zobe, nagrbančila tenke, ravne obrvi in je začela na kor-zetu vtegovati zanjke. Vlekla ga je za ogle, zategovala in stiskala kolikor je imela moči, vtegovala je trebuh kolikor je mogla in je lovila s kovinasto zanjko gumbe. Gumbi so škrtali drug za drugim, stiskajoč ji z močno jadrovino boke, grudi in trebuh tako, da skoraj ni mogla več dihati.
— Naj li nalijem ali počakam? — se je zopet oglasila Lukerjeva.
— Nalij! — je odvrnila Daša, ki je zapela poslednji gumb, se utrujena spustila na posteljo in si z rjuho otirala pot s čela.
Čez minuto se je dvignila in je z brisačo v rokah hitro odšla k vodovodu.
Debela, rdečelična Lnkerjeva je sedela pri mizi pred ogromno skodelo kadeče se kave, nalivala si jo je na podstavek, velik kakor krožnik, da se ji poprej ohladi in je rekla:
— Nisem te mogla pričakati. Hotela sem te zbuditi, pa si se mi smilila. Strašno si stokala ponoči.
Daša je nalašč podstavila obraz pod curek hladne vode, da zakrije svojo zadrego.
— Najbolje, da greš k zdravniku, res, če ne, bog nas varuj, se pojavi kaka mrzlica ali kaj podobnega in te zavlečejo v bolnišnico. S takimi kot smo mi, dosti ne ceremonijo)
— je, srebaje kavo s podstavka, govorila Lukerjeva. — Čakaj, pride tvoj oče, pa mu povem.
Daša je vztrepetala in prebledela.
Samo tega ne! Ali ona je molčala in se je pazljivo začela otirati, potem je odšla za pregrajo, si počesala lase, oblekla je bluzo in predpasnik in je odšla v kuhinjo.
— No, dobro jutro, zdravstvujte!
— je z nasmehom pozdravila Luker-jevo, se obrnila proti svetim podobam in se prekrižala.
— Tudi Vam! Postavi kozico z mlekom h kraju. Vidiš, vre! Potem pa sedi, da piješ. Pojdi no, saj bo že vse hladno.
Daša je odmaknila kozico z mlekom, nato pa je prisedla k mizi.
— Najbrž dobimo južno vreme, — je začela Lukerjeva, in pri tem pihala na podstavek — tako me trga po nogah. 2e ne morem več prenašati. Nikitišna mi je pravila, da jih z mravljinim špiritom nadrgne- Tudi jaz ga bom šla v trgovino kupit.
V	kuhinjo je vstopila majhna starka s prišpičenim nosom in v garnirani obleki.
— Zdravstvujte, pestunja! — je pozdravila Daša.
— Zdravstvujte, Irina Nikitišna!
— je rekla Lukerjeva — kako ste spali?
— Tudi Vam, zdravstvujte! je odvrnila starka. — Ali ste skuhala mleko? Nikoluška se je že zbudil in kriči. A ti, Militrisa Kirbitjevna, kako da še zdaj kavo piješ. Ali nimaš dela?
— Pa kaj vam do tega, pestunja?
— reče Daša. — Saj je šele pol sedmih. Moje delo je pri gospej; a ona, kakor veste, še ob enajstih ne vstane.
— Tako-o! — je rekla starka, majala z glavo in gledala izpodboče-no. — A sobe pospravljati? Se bodo same, kali? In obleko očistiti? Se bo tudi samo? Zadnjič sem Arkadiju Lvoviču morala jaz galoše obrisati. Oh, punca, punca, za teboj se palica joče! — Neprijazno je pogrozila Daši, prelila mleko v vrč in je odšla iz kuhinje.	(Dalje prihodnjič.)
V	Nemčiji snujejo novo stranko.
V	sredo, dne 1. julija, se je vršil v Draždanih v Nemčiji sestanek osebnosti, ki se udejstvujejo zlasti v gospodarstvu. Na tem sestanku je bil prejšnji predsednik državne banke dr. Schacht. Na sestanku so dokazovali, kako izgubljajo razne politične stranke pripadnike in da je za-raditega treba ustanoviti novo politično stranko na podlagi individualističnega gospodarskega naziranja. Napraviti je treba črto med kolektivizmom in individualizmom. — Sestanek je bil torej naperjen proti vsem akcijam za socijalno preskrbo v področju države. To je tisti nesrečni kolektivizem.
Za zboljšanje železniškega prometa v Nemčiji. Nemška Reichsbahn namerava uvesti nove vozove na električni pogon, ki bi vozili z br-zino do 150 km na uro. To bodo nekaki avtobusi na tračnicah, v katerih bo prostora za 100 potnikov. Z gradnjo vozov so že pričeli.
Proračun mesta Berlin. Berlinski občinski svet je imel pred kratkim sejo, na kateri se ,je bavil z novim proračunom, ki je bil sprejet. Proračun znaša ogromno vsoto, in sicer 1.43 milijard mark ali v naši valuti
19	milijard in 305 milijonov dinarjev. Ta ogromen proračun izkazuje primanjkljaja v znesku 845 milijonov . dinarjev. Ta proračun samo enega mesta je več kot polovico višji od našega državnega proračuna.
Praški nadškof dr. Kordač je odstopil. Praški nadškof dr. Kordač je resigniral na svoje službeno mesto zaradi visoke — starosti. V Rimu JJ? njegov odstop vzeli na znanje. Dr. Kordač nam je znan po svojih pastirskih listih, ker je v nekaterih ja-0 odločno nastopal proti kapitaliz-?lu >n izkoriščanju. Dr. Kordač je bil e, s*ar m°ž( pa je povedal včasih e aj reSnice) kar pa seveda ni bilo '?em všeč, ker imajo rajši, da se res-
lca zaiuolči, kakor da se povzroča zamero.
Stališče belgijskih socijalistov v slučaju vojnega izbruha. Generalni Svet belgijske delavske stranke je po nekaterih spreminjevalnih predlogih,^ ki jih je stavil Vandervelde, sklenil predlagati na mednarodnem socijalističnem kongresu na Dunaju tezo o stališču socijalne demokracije v slučaju izbruha nove vojne. V tezi se navaja, da ima potem, ko se je u-gotovilo, katera država je napadalka, delavstvo te države stopiti v akcijo in da morajo ostale države proglasiti nad državo napadalko gospodarski bojkot.
Macdonald in Henderson na kon-•nentu. V torek je angleški minister zunanjih poslov obiskal kolonijalno s rS avo v Parizu, kjer se je sestal rancoskim ministrskim predsedni-°ni Lavalom in zunanjim ministrom nandom. Razpravljali so predvsem nemški gospodarski krizi. Pri od-0 u iz Londona ga je na kolodvoru . lmski poslanik Neurath natančno ormiral o najnovejših dogodkih v inl™ *z Par‘za se Henderson 16. j P^da v Berlin, kamor bo istega
naW Z a^om PrisPel tudi Macdo-
Gandhi potuje v London. Indijski acijonalist Gandhi potuje v London Lan?CŠk°;indiiski konferenci glede
£Suev,s£r ? Lond°”“ “
aselil v predmestju ter se bo hranil 2 mlekom m sadje™. Obiskov ne bo oelal, dasi ga vab„o angleški i„ in. oijski bogataši na pojedine.
Tomski rehabilitiran. Kot posledica novega Stalinovega kurza je tudi zopetni vpoklic bivšega predsednika rdeče strok, internacionale Toninega, ki je lansko leto prišel navzkriž s Stalinovo politiko in je bil zato odstavljen ter deportiran v pro-v'I}co. Sedaj je sprejet v svet sovjetih narodnih komisarjev.
*
Nova iznajdba za oddajanje taj-nih brezžičnih brzojavk. Znanemu rancoskemu inženirju ter raziskovalcu na polju brezžične telegrafije je posrečilo iznajti način oddajala ter prejemanja tajnih brezžičnih rzojavk. Nihče ne bo v stanu take orzojavke vloviti.
Maribor.
Razsodba v procesu proti 43 mariborskim mesarjem. V četrtek dne 16. t. m. je bila po dvodnevni razpravi razglašena sodba v prvem procesu proti 43 mesarjem. Od 43 obtoženih mesarjev so bili obsojeni sledeči: Filipič Franc na 25 dni zapora in na prepoved izvrševanja obrti za dobo dveh mesecev ter Din 1250 denarne kazni; Blaž Gsellmamt 8 dni in 400 Din giobe; Alojz Kliček na 15 dni in 750 Din: Kramberger 8 dni in 4C0 Din; Lah Ivan 15 dni in 750 Din; Leyrer Jože 8 dni in 750 Din; Lipovšek Ivan 8 dni 400 Din; Dobnik Avgust	8	dni in 400 Din; Plahuta Josip	na
25 dni	in	1250 Din; Pogačnik na 15	dni	in
750 Din; Polanec Ivan 8 dni In 400 Din; Oto Polegeg 8 dni in 400 Din; Anton Rock 8 dni in 400 Din; Romih F. 8 dni in 400 D; Smrekar Lenart 15 dni in 750 Din; Rudolf Sollak 8 dni in 400 Din; Šunko F. 8 dni in 400 Din; Veršič 8 dni in 400 Din; Viher Viktor	15	dni in 450 Din; Vlahovič	Ljudevit 15	dni	in 450 Din: V. Veitzel 8	dni	in
400 Din; Wutte F. 8 dni in 400 Din: Zalokar M. 15 dni in 750 Din; Zoka!y Josip 8 dni in 400 Din; Zokaly Franc 25 dni in 1250 Din; Cigler Jernej 8 dni in 400 Din: Josip Draš 15 dni in 750 Din: Brezočnik Roman 25 dni in 1250 Din; Boršič Franc 15 dni in 750 Din; Ivan Benzik ml. 8 dni in 400 Din; Ivan Benzik st. 8 dni in 400 Din; Bach L. 15 dni in- 750 Din denarne globe. Devet obtožencev pa je bilo vsled pomanjkanja dokazov oproščenih. Vsa širša javnost, zlasti pa revni sloji, ki so trpeli vsled navijanja cen mesu, so sprejeli obsodbo z zadovoljstvom na znanje. Sodil je sodnik g. Levstek, državno tožilstvo je zastopa! držav, pravdnik g. dr. Hojnik, kot sodna izvedenca pa sta bila mag. nadsvetnik Hinter-leliner in Rebenšek iz Celja. Tožba je torej sedaj izrečena. Na tržnem nadzorstvu in pristojni oblasti pa je sedaj ležeče’ da strogo pazi, po kakšni ceni se bo v bodoče prodajalo meso in da v slučaju, če se niso mesarji iz tega procesa nič naučili, takoj zopet uvede postopanje.
105 praznih stanovanj v Mariboru. — Kakor je razvidno iz poročila zadnjega ljudskega štetja, se nahaja v našem mestu 105 nezasedenih stanovanj. Iz tega bi se lahko sklepalo, da ima naše mesto dovolj stanovanj in da ne pozna več stanovanjske krize. Temu pa seveda ni tako. Se]e pred kratkim smo v našem listu poročali o trnjevi poti družinskega očeta, ki je pri številnih hišnih lastnikih prosil za podelitev stanovanja, pa ni nikjer uspel iz razloga, ker je oče dveh otrok. Hišni lastniki pa se kljub temu, da so po večini pripadniki katoliške akcije, ničesar tako ne Pran*]°, kot Pa najemnikov, ki imajo otroke. Nehote se nam zato vsiljuje vprašanje, ah res ni nobenega sredstva, s katerim bi se lusne lastnike, ki imajo prazna stanovanja, moglo prisiliti, da bi oddali stano-
>ian1JaKV naifm’ V č“u, ko so Številne dru-ri brez stanovanja in ko stanuje v ma-hh sobah s štedilnikom ali celo v pralnih H&ah* t 10 oseb’ špekulirajo gotov! vrMn S " s praznim> stanovanji. Hvalevredno je nastopilo mariborsko državi
kott b M°m«0tl' nekaterim mariborskim pe-Kom in mesarjem, ki so navijali cene svn Priporočljivo bi bilo, da mi-nistrstvo za socijalno politiko izda tudi odredbo proti hišnim lastnikom, ki špeku-iirajo z oddajo stanovanj.
Državni most je prevzela v oskrbo mestna občina; kdaj bodo most popravili, pa se m znano. Pač skrajni čas, da se v tem Pogledu ukrenejo potrebni koraki
irr J* n V°d°- Xsl6d boječe suše in izredno vehke uporabe vode je nastopilo o-bcutno pomanjkanje vode. Da se prepreči Mrebilna .popolna .prepoved uporabe ko-palnic m škropljenja vrtov, se poživljajo
' i- so ,P lucem na mestno vodovodno omrežje, da štedijo v lastnem interesu z pora o vode «n da takoj popravijo, vse nedostatke pri hišnih vodovodnih inštalacijah, :to je kLosetih in iztokih (pipah). V slučaju neupoštevanja vodovodnega reda in tega poziva bo .mestno načelstvo mariborsko prisiljeno ustaviti v najkraijšem času škropljenje cest in uvesti (proti krivcem ka-z.ensko postopanje z smislu § 66 in 77 obč. reda za mesto Maribor.
Fotografiranje Mariborskega otoka in taimkai se nahajajočih kopališčnih naprav je v smislu svoječasnega sklepa mestnega občinskega sveta dbv,oljeno le onim osebam, ki se izkažejo s tozadevno izkaznico Olepševalnega in tujsko-prometnega društva za mesto Maribor in okolico v Mariboru. Razglednice otoka in kopališča založi imenovano društvo, ki skrbi tudi za razpečavanje po pooblaščenih osebah, oz. tvrdkah. Razglednice, ki jih društvo založi, so opremljene potom štampiljke z napisom: »Mariborski otok. Olepševalno društvo za mesto Maribor.« Vse druge razglednice se ibolde zaplenilo, proti izaložnikom in fotografom pa uvedlo oblastveno postopanje, hr>.i	Izdelke	in	brezalkoholne	pijače
, P^aiali na posebnih	stojnicah v
20	t m P,ar^u;	Reflektanti	morajo do
drWv<% Hziti	Prošnje na	Olepševalno
Hudi'	Maribor	okolico,
telesu minuliPetS“k Em Zrd°bil? P°- flem Radvanjski cesti	HoTpI ’	"a
večerio sv.mo.., u , ot,ela le hitro skuhati
iz dela. Ker pa 5 * " 'e vrPil «tru*en reti jih je polila	*££%*%
,e eksplodirala v rokah steklenica h špiritom, ki se ,e ra^il p0 obleki in začel *o-reh. K sreč! je bd ‘brat .prisoten, kije sestri takoj priskočil na pomoč. Ponesrečen-ka ,e zadobua po celem telesu hude opekline m so jo morala z rešilnim avtomobilom odpremiti v splošno 'bolnico.
Nezgodi Minuli torek ije na Meljski cesti tesarski pomočnik Vesjak tako nesrečno .padel, da si je pri padcu zlomil levo
Majdiča pere za svoje punčke.
Mala Majdiča je svojim punčkam dobra mamica. Ona skrbi za to, da so vse njihove obiekce vedno vzorno čiste. Enkrat na teden ima veliko pranje. Seveda jemlje za to samo Schichtov Radion. Ona je že pri svoji mamici videla, da postane s Schichtovim Radionom oprano perilo belo kot sneg in da se pere hitro in lahko, kajti
SCHICHTOV
RADION
PERE SAM IN VARUJE PERILO ZAJAMCENOBREZ KLORA
Nadure v tovarni „Westen“ d. d. v Celju.
(Sodba celjskega okrajnega sodišča.)
Te dni ;e bila zaključena prva tožba, ki se je vršila zadnja leta ,pred celjskim okrajnim sodiščem radi plačila 50% poviška za nadurno delo. Tožil je bivši .preddelavec Franc Bornšek tvrdko »Westen« d. d., tovarno emajlirane posode v Celju na plačilo zneska Din 4611.50 za 50% povišek op-naiv-ljenih nadur, ki jih je zaslužil pri tovarni »Westen« od 30. avgusta 1928 do 4. marca 1931, ko je tam izstopil iz službe. V vsem tem času Franc Bornšek sicer nikdar ni zahteval izplačila 50% poviška za nadurno delo, ampak je brez ugovora sprejemal plačilo nadurnega zaslužka .z navadnimi zneski, kakor za redne ure, ker se je bal, da bi ga tvrdka »Westen« sicer odipustila iz službe. Pač pa si je F. Bornšek redilo zapisoval vse nadure, da bi jih mogel potem ob izstopu iz službe od tvrdke »Westen« iztirjati. Vsega skupaj je opravil Bornšek v tem času 1891 nadur, za katere je znesel 50% povišek Din 4611.50.
Tovarna »Westen« Bornšku ob izstopu ni hotela plačati .zahtevanega poviška za te nadure, Ko .pa je B. potem tovarno opominjal na plačilo po odvetniku .dr. Reis-.manu iz Maribora, je .poslala tovarna v Maribor svojega podravnatelja na pogajanja. Pri zastopniku dr. Reismanu je izjavil »Westenov« podravnatelj, da bii .bila tovarna »Westen« pripravljena plačati kak znesek, a le na ta način, če bi se Bornšek obrnil na glavnega lastnika tovarne, g. Weste-na, s prošnjo za kako podporo. Zastopnik Bornška je to miloščino odklonil z utemeljitvijo, da zahteva B. le svoj zakonito utemeljen zaslužek in je na to vložil tožbo. Sodišče je po dveh raizpravah tožbi ugodilo
in obsodilo tvrdko »Westen<; v .plačilo 50% poviška .za opravljene nadure v znesku Din 4611.50 s 5% obrestmi od 4. marca 1931 naprej, plačilo sodne takse v znesku Din 216.80 in vseh pravnih stroškov.
Sodba ugotavlja, da je brezpredmeten ugovor tovarne »Westen«, češ, da je Bornšek prejemal tedensko mezdo .vedno brez .pritožbe, čeprav je prejemal denar v zavitkih z napisom »Reklamacije javiti takoj po prejem/u plačila« in se s tem molče od-niekel vsak »morebitne mu nadaljnemu zahtevku. Tudi ni merodajno, če Bornška .po navedbi tovarne nihče ni silil k nadurnemu delu, ampak je isto opravljal prostovoljno, ker je opravljal isto z vednostjo oibratovod-je in mu je tovarna tudi plačevala nadure .kakor normalne delovne mre.
§ 10^ zakona o zaščiti delavstva, ki določa 50% povišek za nadurno delo, je
prisilnega značaja
in se ne da preiti niti z dogovorom ter ima kot določilo socijalne zakonodaje namen,
ščititi delavstvo pred izkoriščanjem po delodajalcu.
Ugotovljeno je, da se tožnik zahtevku na izplačilo 50% poviška za nadure ni izrecno odpovedal in da ta povišek v urno mezdo tožnika ni bil kalkuliran. Vsled tega je bilo tožbenemu zahtevku, ki se je izkazal kot povsem utemeljen, ugoditi.
Sodba je izzvala med delavstvom v Celju, .posebno pa v »Westenovi» tovarni, pravo senzacijo in so med tem že tudi druigi delavci vložili proti »Westenu« tož.be za izplačilo 50% poviška nadurnega dela.
roko. J. Krivec iz Tezna pa je padla s kolesa in se poškodovala na levi nogi.
Ukradeno ie bilo dvokolo znamke »Sty-ria« izpred glavne .pošte vajencu Antonu Mandlu. Kolo je vredno Din 1500.— in je last delodajalca.
Studenci pri Mariboru
Poučni izlet Ljudske univerze v Studencih, Ljudska univerza v Studencih priredi v slučaju ugodnega vremena v nedeljo, rine 19, julija poučni izlet na Pohorje, in sicer na Smolnik. Zbirališče je pri jutranjem vlaku na Koroškem kolodvoru. Odpeljemo sc do Ruš. Povratek iz večernim vlakom. Izilet vodi g. Robnik. Vsakdo je dobrodošel.
Ruše.
Skupščina agrarnih gozdnih interesentov v Rušah. V nedeljo, dne 12. t. m. so se zbrali k ustanovnemu občnemu zboru pašniške in gozdne zadruge interesenti iz Ruš in okoliških občin. Ustanovitev zadruge je v zvezi z zakonom o likvidaciji agrarne reforme. Zadruga se bo prijavila kot agrarni interesent za gozdove in pašnike grofa Zabejo, italijanskega državljana, katerega posestvo obsega okoli 400 ha gozdov ter več sto ha pašnikov, travnikov, njiv, sadonos-nikov, vinogradov ter okoli 100 zgradb, velikih in malih hiš, v območju občin Bistrica, Ruše, Lobnica, Smolnik, Činžat, Puščava do Sv. Lovrenca na Pohorju. Desetletja že traja borba teh interesentov. Borili so se posamezno in v skupinah, vedno pa so dosihdob naletili na težko-če, vsled česar je del teh interesentov že obupal. Novi zakon o agrarni reformi jim je zopet dal pobudo za novo akcijo. Sedaj so si ustanovili zadrugo kakor jo tozadevni zakon predvideva. V odbor so bili izvoljeni po večini interesenti iz Ruš in oko-
lice, med drugim tudi zadr. Magdič v Rušah, ki daje interesentom tudi vsa pojasnila radi pristopa v zadrugo.
Trbovlje.
Velik nedeljski izlet na Lizo. V
nedeljo je priredila podružnica »Prijatelj prirode« družinski izlet k Lizi (nad Trbovljem), na katerega so bili povabljeni tudi sodrugi iz Hrastnika-Vzlic temu, da so imeli oni sami družabno prireditev, so se udeležili (6) tega izleta in prinesli s seboj kotel za kuhanje. Iz Trbovelj se je podalo že v zgodnjih jutranjih urah staro in mlado k Lizi. Nekateri so prispeli kasneje. Vodja je poiskal primeren prostor za taborenje, nakar je pričelo živahno življenje. Tri sodružice so takoj pristopile h kotlu in so bile več ur zaposlene s kuhanjem. Razdelile so 67 porcij in sicer: 25 otrokom, ostale pa odraslim. Tudi godbo smo imeli s seboj (harmoniko in gosle). Popoldan je bilo slikanje vseh izletnikov. Čeravno je bil vroč dan, smo se imenitno zabavali, ker smo imeli svoj tabor v lepi smrekovi hosti. Tudi oni izletniki, ki so šli prvikrat z nami, so bili presenečeni, ko so sami videli, kaj lahko društvo nudi svojim članom in drugim. Cel čas je vladala tudi najlepša sloga. Ko smo skupno korakali skozi Trbovlje, je občinstvo strmelo in gledalo, kajti toliko izletnikov skupaj se ne vidi lahko. Bilo nas je 87 odraslih in 26 otrok. Obljubili smo si, da kmalu priredimo enak izlet. V soboto, dne 18. julija se pelje ena skupina v Zagreb na izlet na Sljeme. Druga skupina priredi v nedeljo zjutraj izlet na Ostriž (Zasavje).
Tudi TI
se moraš zavedati, da čas hiti. Ali sl v tem mesecu 2e pridobil »Delavski politiki** novega naroinlka? Opozori na to dolžnost tudi svojega prijatelja! —
VABILO
na otvoritev novo renovirane gostilne Ivan Mraz (preje Stumpf)
v Studencih pri Mariboru, ki se vrši dne 19. julija 1931 z vrtnim koncertom Glasbenega druStva 2el. delavcev in usluib. v Mariboru pod vodstvom priljubljenega kapelnika g. Maksa Schonherrja. — Začetek ob 15. uri. — Vstopnina prosta. — V slučaju slabega vremena se prireditev preloži na dne 2. avg. t. 1. — Za obilno udeležbo prosi gostilniiar in odbor.
Cvetko Kristan:
Veliki gospodarski načrti jeseniških
kovinarjev.
(Gorenjska
Jeseniška kotlina je za trboveljskimi revirji morda najbolj industrializiran kot Dravske banovine. Preko 2400 delavcev je tu zaposlenih v ogromnih obratih Kranjske industrijske družbe na Jesenicah, Javorniku in Dobravi. Razumljivo je, da tu' v teh krajih delavske strokovne organizacije niso šibke in ker so 'bili kovinari že od nekdaj zelo razredno zavedni (vsaj v naših krajih], ie tu seveda najmočnejša svobodna strokovna organizacija.
251ctnica obstoja kovinarske organizacije.
Ta organizacija pa ni tu le najmočnejša po številu, marveč tudi po svojem delu. Mimogrede omenjam, da bo praznovala ta organizacija letos v avgustu prav slovesno 25-letnico obstoja. Ta organizacija se zaveda svojih nalog do delavskega razreda in zato so v njej .združeni kovinarji že zgodaj začeli z delavskim gospodarskim delom, na ipolju zadružnih organizacij. Že takoj leta 1909 so tamošnji kovinarji ustanovili svoje Konzumno društvo za Jesenice in okolico, ki se je pozneje leta 1911 združilo s Konzumnim 'društvom za Ljubljano in okolico, s sedanjim Konzumnim dttuštvom za Slovenijo, s katerim tvori še danes celoto, a se bo po novem decentralizaciijskem načrtu v kratkem popolnoma osamosvojilo.
Razvoj delavskega zadružništva po vojni.
Ko 'fe Konzumno društvo vsled lepega napredka delavskega strokovnega, zlasti pa zadružnega gibanja, kupilo leta 1919 znano zbirališče jeseniškega delavstva »Pri jelenu«, je ipostal ta- dom 'pravi »Delavski dom«. Še istega leta se je ustanovila na Jesenicah Stavbna in gostilniška zadruga »Delavski dom«, ki je vzela od Korztuma ta dom, zlasti tamošnjo zadružno gostilno, v najem in dom je postal nele središče, marveč srce in trdnjava jeseniškega zavednega delavstva. Ta zadruga je pod vodstvom agilnih sodrugov, tako Pintarja, Sušnika, Jerama, Zormana, Rotarja, Zugwitza in dr. neumorno de’ova-la, kmalu adaptirala ta doim, ustanovila zadružni' kino itd). Ker pa je bilo v zadružni dvorani vsled agilnosti sodrugov, ki so se udejstvovali pri delavskem kulturnem po-krelu premalo prostora: dramatične in ki-moprireditve se nus-o mogle obenem vršiti, se je zadruga »Delavski dom« obenem s Konzumnim društvom za Slovenijo odločila leta 1926 zgraditi posebno zgradbo za kino, obenem pa adaptirati »Delavski dom« in zgraditi tlkzv. srednjo dvorano. To se je zgodilo in poleg »Delavskega doma« stoji zelo okusna zgradba kina »Radio«, ki je poleg kina »Svobode« v Trbovljah edini delavski zadružni kino v Jugoslaviji. Srednja dvorana se je uporabila za zeilo okusno jedilnico, iprejšnja kino-dvorana pa služi s svojim odrom za dramatične predstave »Svobodašev«, za delavske koncerte, predavanja, največkrat pa za zborovanja jeseniškega delavstva, za članska zborovanja kovinaj;«y( za, seje saveznega sveta delav-
pjatiletka.)
stva jes.eniškiih tovarn (150 članov) in druga zboirovanja. Dom je odslej Meka ;eseniškodo bravsko-javorniškega delavstva in imai;o v njem sedež vse delavske organizacije tega revirja. Na dvorišču, oz. obširnem vrtu stoji še posebna zgradba, posvečena jeseniški delavski 'kovinarski godbi, tkzv. glasbeni paviljon, poleg tega pa je na naravni skali, ki stoji sredi vrta, napravljena tk,zv. »prižnica« s stopnicami in govorniškim odrom za ev. zborovanja na prostem.
Seveda delo tudi drugače ni počivalo. Leta 1923 so jeseniški delavci ustanovili svojo zadružno hranilnico in posojilnico. Ta Splošna hranilnica in posojilnica za Jesenice in okolico s s. Zugwitzem na čelu je pokazala razumevanje delavstva za lastni denarni zavod, kateremu lahko ta zaupa svoje prihranke in od katerega lahko dobi v času potrebe pomoč v obliki posojila, ne da bi s tem žrtvoval svojo neodvisnost. V kratki dobi šestih let je ta zadruga zbrala preko 1 milijon 'prihrankov jeseniškega delavstva, ne da bi pri tem hranilni oddelek Konzumnega društva za Slovenijo trpel najmanjše škode in sporedno zbral tudi več milijonov Din prihrankov delavstva, ki si je svestno, da je treba danes še vedno skrbeti v mladih letih za stara, a da je treba z denar em, ki se ga trenutno ne potrebuje, podpirati in pomagati lastna delavska podjetja, ne pa nasprotnih podjetij, ki le pomagajo stiskati jarem, ki delavstvo že itak oklepa.
Še več. Koncem leta 1927 je delavstvo ustanovilo dve novi gospodarski organizaciji: zadrugo za gradbo stanovanj »Stan in dom za Gorenjsko« in delavsko produktivno zadrugo »Klavnica za Gorenjsko«.
»Stan in dom« je bil ustanovi,en p > vzgledu ljubljanskega »Stana in doma«, Takoj je šel na delo in prosil pri tamožnjib občinah Jesenice in Javornik za posojilo, oz. za garancijo za stavbeno posojilo po vzgledu ljubljanske in viške občine. Jeseniška občina je tako garancijo gladko odbila, češ, da bo gradila sama, vendar do danes menda še mi postavila ničesar. Izgo-vot je vedno dober. Tu se -je .pokazala zopet nepravilnost delovanja onih delavcev, ki sestavi občinskega sveta niso pravočasno posvečali dovolj pažnje. Javorniška občina pa ije dovolila posojilo Din 500.000, a nudila je slabe pogoje, ki jih je oblastni odbor, ki tedaj ni bil delavskemu stavbenemu zadružništvu prav nič naklonjen, še precej poslabšal. Na ,ta način je morala zadruga »Stan in dom« odkloniti tudi to garancijo.
Delavstvo se je zateklo k samopomoči.
Organizirani kovinarji so sklenili leta 1929, da 'bodo plačevali tedensko po 5 in 10 Din v tkzv. stavbeni sklad kot brezobrestno posojilo svoji zadrugi in sicer v dobi 5 let. Ta kapital ostane sicer last vsakega (posameznega člana in ga lahko po preteku te dobe dvigne, ali brez obresti. Po preteku .te dobe se pa začne obrestovati, oz. se porabi tedaj ali že prej za
.gradnjo delavskih zadružnih stanovanj. Zadruga je s pomočjo tega denarja kupila iza Din 150.000 pod Možakljo 16.580 k.v, metrov sveta, ki je domalega že popolnoma plačan. Preko 400 jeseniških kovinarjev se je udeležilo te akcije in so plačevali ta denar, ki jim ga je tovarna odtegovala.
(Konec prihodnjič.)
Radio.
Pristopajte k zadrugi
JMiili"
r. z. z o. z. v Mariboru
Pristopnina znaša 5 Din, delež 125 Din. Vsak delavec, delavka naj smatra za svojo dolžnost da bo član te delavske zadruge.
II. delavska olimpijada in dunajski radio.
Vse naše čitatelje opozarjamo na sledeči program dunajskega radia, kar se tiče olimpijade na Dunaju:
1. Petek, dne 17. julija ob 18.30: Predavanje o olimpijadi.
2. Od sobote, dne 18. t. m. do pon-deljka, dne 27. julija dnevno krog 19.30 ure pel do deset minut poročilo o poteku in tekmah na Delavski olimpijadi v zvezi z večernim časovnim znakom radia Dunaj.
3. Nedelja, dne 19. julija od 9. do pol 10. ure: Otvoritev svetovnega otroškega dneva. Fanfare s stolpa Rathausa (občinske hiše), otroški zbori.
4. Nedelja, dne 19. julija od 15.30 do 15.50: Prenos množinskih prostih vaj otrok z dunajskega dirkališča (Trabrennplatz).
5. Četrtek, dne 23. julija, od 18.45 do 19.15 ure: Reportaža o obisku športnih in tekmovalnih prostorov in oris .nastopa in pohoda narodov v stadionu.
6. Petek, dne 24. ijulija, od 17.50 do 18,05: Oris s startnega prostora starta za plavanje »Povprek Dunaja« (Quer durcih Wien). Od 18.20 do 18.40 ure prenos s cilja plavanja in poročilo o teku na 25 km.
7. Sobota, dne 25. 'julija, od 17.50 do 18. ure: Prenos tekmovanja z motornimi kolesi na dirkališču.
8. Nedelja, dne 26. julija, od 15.10 do 15.20 ure in od 15.40 do 15.50 ure prenos množinskih prostih vaj žena in mož. Od 16.55 do 17.10 prenos zaključne igre (finala) v rokometu. Od 18.50 do 19.50 prenos drugega polčasa finala za nogometno prvenstvo.
Naše delavske športnike opozarjamo na te prenose, oz. na ta poročila in jim svetujemo, da naj se sproti informirajo s poslušanjem radia po Delavskih in Zadružnih domovih o poteku te njihove olimpijade, da bodo tako v duhu prisostvovali in združeni i s svojimi jugoslovanskimi sodrugi, ki bodo na Dunaju, i z vsem ostalim delavstvom sveta, ki proslavlja one dni enega svojih največjih praznikov. Najhitrejša in najobjek-tivnejša poročila boste dobili te dni po radiu.	Cv. K.
Delavski šport.
Prijateljska tekma »Svobode« Maribor s »Slobodo« Varaždin, ki se je vršila minulo nedeljo v Varaždinu, je končala s 4 : 2 v prid »Slobode«. Po tekmi se je vršila prijateljska zabava, pri kateri je goste pozdravil predsednik varaždinske »Slobode« s. Belon in tajnik s. Ivanuša. Oba delavska kluba pa je pozdravil 'tudi slučajno navzoči zastopnik Delavske zbornice iz Zagreba Komericky. Mariborčani so odnesli najlepše utise in bilo bi želeti, da se med delavskimi športnimi klubi večkrat priredijo take prijateljske tekme, ki bodo mnogo pripomogle k boljšemu medsebojnemu spoznavanju.
Zabukovca.
Pevski koncert »Svobode«. Pevski odsek »Svobode« v Zabukovci' priredi v nedeljo, dne 19. julija ob 4. uri popoldne na vrtu s. Ivana Zupanca KONCERT, na katerem bodo nastopili tudi zunanji pevski zbori, in sicer: Pevski zbor »Svobode« iz Celja, Liboj in pa domači pevski odsek »Svobode« iz Zabukovca. Delavke in delavci! Udeležite se vsi tega koncerta delavskih pevcev, da s tem podprete pionirje delavske pesmi.
Tivat obleke
Lastna izdelava blaga in podloge nam omogočaj e nuditi
TIVAR OBLEKE
za gospode, dečke in otroke najboljše kakovosti do
najnižjih cenah!
CENA OBLEK ZA GOSPODE. . .
Din 240*— do 750*—; Din 200*— do 330’—;
ZA DEČKE:......................
GAMBETA OD ti DO 14 LET:......................
Din 210*— do 270*—; MORNARSKA OBLEKA OD 3 DO 10 LET: r. ......
Din 130*— do 150-—;
OBLEKA ZA OTROKE OD 3 DO 10 LET.......................
Din 110*— do 270-—;
RAGLAN:...............................................
Din 650-—;
HLAČE:..........................................* • •
Din 90*— do 180-—.
Obiščite naše prodajalce v Mariboru:
Jakob Lah, Glavni trg 2
in Veletrgovina
H. J. Turad, Aleksandrova c. 7
pa se bodete uverili o resničnosti naših navedbi Prost ogled, ne da bi se sililo k nakupu t Pazite na zaščitni znak in tvorniško ceno: Pazite se vred ponaredbami!
Vrsta Tek. štev.
Pazite gornjo ceno
PI/AMMSHC
POTREB/CIME
PAPIRNICA L|UD/KC w	TISKARNE
/LOH/UOV TRG fc
Halnoiiitg Mole prihranke
v Stalerski hranilnici in posojilnici v Mariboru, Rotovški trg štev. 6.
Posolila dajemo po ugodnih pogojih!
glose otoestniemo pa 6V2I.
proti trimesečni odpovedi.
Tiska: Lludska tiskarna d. d. v Mariboru, predstavltelj JoSIp Oilak v Mariboru. — Za konzorcil Izdala in urejuje Viktor Eržen v Mariboru.