St. 18.
Izhaja 1. in 15. dne v mesecu. Uredništvo in uprava: Dunajska cesta 9.
V Ljubljani, dne 15, septembra 1913.
Celoletna naročnina je K 3'60. Člani , Prometne zveze“ dobe list brezplačno.
Leto L
Slovensko-hrvaški katoliški shod v Ljubljani.
(Konec.)
Pozdrav kanonika dr. Grudna.
V veliko ßast in radost mi je, da smem v imenu pripravljalnega odbora otvoriti slo-vensko-hrvatski katoliški shod.
Prvo, kar mi v tem trenotku srce veli, je zahvala, zahvala vsem odličnim dostojanstvenikom, ki poveličujejo s svojo navzočnostjo našo slavnost, zahvala vsem milim bratom in sestram, ki ste se odzvali našemu povabilu in prišli v tolikem številu, da tako veličastnega shoda še ni videla bela Ljubljana v svoji sredi.
In tej zahvali se pridružuje pozdrav, pozdrav vsem članom prejšnjih katoliških shodov, ki niste novinci na današnjem sestanku, temveč naši zvesti sobojevniki, odkar je prvi slovenski katoliški shod razvil zmagoslavno prapor svetega križa, pozdrav pred vsem pa tudi onim, ki ste danes prvič v naši sredi, ki ste prihiteli k nam iz troedine kraljevine Hrvatske, iz Banovine, Dalmacije in Bosne, ki ste se nam pridružili kot sotrudniki in sobojevniki pri krščanskem preporodu našega slovenskega in hrvatskega katoliškega naroda. S tem ste dali našemu shodu pomen, ki sega daleč preko Kolpe in Sotle, s tem izpričujete, da hočete načela in navodila tega katoliškega shoda postaviti kot program svojemu delovanju pri vseh Jugoslovanih, kar jih je združenih pod habsburškim orlom.
Današnji katoliški shod je v Ljubljani že četrta prireditev te vrste. — Prvi katoliški shod leta 1892. je zanetil ogenj verskega navdušenja in katoliške zavednosti v naši domovini, visoko dvignil zastavo sv. križa in prvič združil katoliške Slovence k veli-Časti manifestaciji. Ideje, ki jih je podal ta shod, so globoko segle v javno življenje, je prešinile in prenovile in mu dale pravo smer. Ko je bil s tem shodom položen temelj našemu delu, je mogel drugi katoliški shod, ki se je vršil ob začetku 20. stoletja, razviti že obširen socijalni program za vsa vprašanja, ki zadevajo versko življenje, na-
Na ogledih.
(Konec.)
„In veš kaj prijatelj Skopnik: Jaka edini 'ma pravico do roke tvoje hčere. Se ne spominjaš več najine tozadevne prijateljske pogodbe? Jaka ima postati tvoj zet “
„Hm, hm, kdo bi si bil to mislil?“
„To je že res, ampak nisi li opazil, da se Jaka in tvoja hčerka ljubita, zakaj si ga torej odslovil, samo radi tega, da bi razdrl dvema mladima človekoma srečo in svojo hčer obesil drugemu?“
„Da, zato! Jaka se mi je zdel presiroma-šen. Bogatajev Lukež prinese precej dote k hiši.“ „Nesrečnik, molči o tem! Denarje je torej Prevzel, da si postal brezsrčen, ti, ki včasi niti črvičku sredi ceste ne bi bil storil žalega in vsled česar si se mi priljubil, da sem te odbral za tovariša in prijatelja. Ali ne štejejo pri tebi
rodno gospodarstvo in krščansko prosveto. In ta program, ki se je večjidel že izvršil, je sprejelo slovensko ljudstvo v ogromni večini za vodilo svojemu delovanju. Zato se je m.gel tretji katoliški shod leta 1906. vršiti v znamenju koncentracije, združevanja vseh katoliških Slovencev in zbrati okoli sebe mnogobrojne trume (7500 udeležencev), ki so s svojo navzočnostjo izpričevale njegova načela.
Sedanji shod pa, dragi moji, ima veliko večji pomen. Ta shod ima biti velikanski svetilnik, ki bo pošiljal svoje žarke preko mej naše ožje domovine tje v Dalmacijo, Banovino in Bosno in združil Slovence in Hrvate, sorodne po krvi in veri, k enotnemu, skupnemu in smotrenemu delovanju v časni in večni blagor našega naroda. — In kakor naši kat. shodi segajo vedno bolj na široko in združujejo okoli sebe zastave vedno ^ečje množice Jugoslovanov, tako segajo tudi vedno bolj na globoko in vedno bolj konkretno in natančno izražajo težnje in želje našega naroda. Zato so poročila in resolucije naših kat. shodov pravi zgodovinski dokumenti, po katerih bode presojal še pozni povestničar naše kulturno življenje v 20. stoletju.
Sredi brambovske vojašnice obhajamo današnje zborovanje. Ta vojaška trdnjava nas spominja starodavnih t"a b o r o v, kjer je nekdaj naše ljudstvo za trdnimi zidovi in okopi branilo svojo vero in svojo svobodo proti krutim Turčinom. Velik tabor obhajamo danes tudi mi. In v današnjem slavnostnem sprevodu so se nosile starodavne zastave, ki so nekdaj vihrale pri Budačkih in pri Sisku, Kjer so Slovenci s Hrvati vzajemno branili Avstrijo pred turškimi navali in se skupno borili »za krst častni in svobodo zlato«. Te priče nekdanjega slovensko-hrvat-skega edinstva nam kličejo v spomin, česa nam je treba tudi v današnjih dneh. Ni se nam več boriti proti turški sili, toda vzajemno moramo braniti svoje verske svetinje pred napadi modernega svobodomiselstva in s skupnim vztrajnim delom zgraditi ponosni dom krščansko-narodne prosvete.
V dvojnem znamenju danes zborujemo. Prvo znamenje je tisti rešilni križ, ki se je
pridne roke, zdrava pamet in moški značaj nič več, samo Srebrnjaki ?“
„Janez, poslušaj me: sedaj se ne da nič predrugačiti, bili smo že na kresiji in pri gospodu župniku. Cela fara že zna, da bo Bogatajev Lukež v nedeljo s Skopnikovo Marico oklican. Kar sva takrat pred mnogim časom govorila, so bile pač nepremišljene marnje mladih ljudi. Gotovo nobeden naju ni takrat na resnost iste zaobljube verjel.“
„Tega ti nikakor ne morem pritrditi. Glej, res takrat, ko sva sklenila nepreklicno prijateljstvo, nisva imela še otrok, ampak On, ki nama jih je dal, da ne postaneva prisegolomca, gotovo hoče, da živi najina prijateljska ljubezen še v najinih otrocih naprej, ko bo naju že krila ruša. In ne vidiš v tem volje višjega, da se je moj sin srečal na Brezju ravno s tvojo hčerko, zapustil očeta in se udinjal prav blizu nje, dasi-ravno ni vedel in še danes ne ve, da obstoji
cesarju Konštantinu prikazal na nebu z napisom: >V tem znamenju boš zmagal« in ki ga je cesar pripel na svojo bojno zastavo. Ta zastava sv. križa je bila skozi vsa stoletja cerkvi poroštvo božje pomoči in končne zmage. V tem znamenju so se vršili vsi tudi kat. shodi, ker zas ava sv. križa tudi še dandanes kaže svojo čudovito moč in zbira okoli sebe navdušene bojevnike za sveto stvar.
A še drugo znamenje je vzšlo danes na obzorju kat. shoda, to je znamenje pre-blažene Device Marije. Ko je sveti Janez Evangelist v »Skrivnem razodenju« s preroškim duhom v velikanskih slikah načrtal boje kat. cerkve, je hotel p .dati vernikom tudi neko poroštvo božje pomoči in milosti. Zato opisuje v 21. poglavju sledečo sliko:. »In glej, prikazalo se je veliko znamenje na nebu: žena, odeta s solncem, luna pod. njenimi nogami in na njeni glavi kror^a dvanajsterih zvezd.« — To znamenje, predragi moji, po današnji slovesni posveti.cvi sije na nebu katoliškega shoda, to znamenje je pravo poroštvo našega uspeha in naš,e zmage, poroštvo milosti in blagoslova b,ožjega, zato v tem znamenju otvarjam slorvensko-hrvatski katoliški shod.«
Pozdravni govor dr. Grudna je bil ves čas spremljan od burnih aklamacij.
Predsedstvo.
Nato se je predlagalo in imenovalo predsedstvo: za predsednika dr. Jankoviča, namestnika poglavarja štajerskega in Velemir Deželiča, deželni bibliotekar v Zagrebu.
Dr. Jankovič pozdravi zborovalce zlasti v imenu štajerskih Slovencev, ki so vedno hodili pod narodno in kotoliško zastavo.
V predsedstvo se na to izvolijo : Prof Jarc, dr. Brecelj (Burno odobravanje in »Ži-vio«-klici) in dr. Brejc.
Predsednik pozdravi nato zastopnike viteškega poljskega naroda (Viharne ovacije Poljakom), Hrvate in Čehe.
Zdaj pozdravi navzoče zagrebški nad-škof-koadjutor dr. Bauer.
Pozdravi shod v imenu hrvatskega episkopata. Naše prizadevanje je, da zavlada med nami Jezus Kristus. Pozivlje navzoče h
med nama taka zaobljuba. Vse še lahko poravnaš in spraviš v pravi red, ako hočeš dobro sebi in svojemu otroku.“
„Bogataj ne bo hotel odstopiti. Zakaj vendar Jaka ni govoril. On je odgovoren za vse. Torej ti si sedaj posestnik Drenovega, hm, lepo tako, sva zopet blizu skupaj, večkrat pridem po kupčiji tam mimo, pa lep boršt je zraven. Gotovo si celo kupnino tudi izplačal, kar je tudi najbolje, kaj ne, Janez?“
Tujec je uganil, kaj želi Skopnik zvedeti. „Ko bi me hotel poznati in mojim besedam zaupati, prihranil bi si bil to vprašanje prav lahko. Da pa bodeš brez skrbi, na, tukaj je moja kupna pogodba in zraven še nekaj vrednostnih papirjev. Poglej in ne bodi neveren,“ je djal pomolivši mu ovitek pergamentov.
Skopnik še ni verjel, dokler ni vse na drobno pregledal. „Dobro, fino“ je dejal, ko je ovitek vrnil, „posestvo plačano, obligacije po
katoliškemu shodu v Zagreb! (Navdušeni »Živio«-klici. Pridemo I)
Deželni predsednik ekscelenca baron Schwarz pozdravi shod sledeče: »Visokočislam zborovalci!
Iskreno se zahvalim za prijazne besede, s katerimi se me je spomnil gospod predsednik in obenem katoliški shod najpri-srčnejše pozdravim.
Prihiteli ste na shod, ki se vrši v znamenju spomina na Konštantinov edikt, da bi dali duška svojemu globokočutnemu verskemu prepričanju, da bi svojo, od očetov podedovano katoliško vero, očitno pokazali ter dobili novih nagibov na vneto izvrševanje verskega mišljenja.
Z vero se pa najtesneje druži in v nji temelji dinastično in patriotično čuvstvovanje. Zato je sedanji katoliški shod obenem sijajno dokumentiranje vaše najglobokejše vdanosti in vaše iskrene ljubezni do našega najmilostijivejšega vladarja ter impozantna manifef tacija nespremenljive pokorščine do cesarja in neomejene zvestobe do skupne domovine.
Naj bi vsi udeleženci katoliškega shoda, ko se vrnejo na kraje svojega vsakdanjega delovanja, v svojih srcih čutili, da se je vsled tukajšnjih zborovanj še bolj poglobilo njih versko prepričanje in še bolj utrdila njih zvestoba do našega Zveličarja ter njegove sv. cerkve. Ponesli boste tudi s seboj zavest, da se vaša vkoreninjena čuvstva zvestobe in vdanosti do dedne vladarske hiše in ljubezen do častitljive habsburške monarhije v vaših srcih vedno neomahljiva.
V	tem smislu katoliški shod še enkrat srčno pozdravim ter želim vsem njegovim posvetovanjem najobilnejšega božjega blagoslova in najboljših uspehov.«
Navdušenje, s katerim je množica sprejela pomembno izjavo kranjskega deželnega predsednika, je bilo velikansko.
Pozdrav deželnega glavarja.
Deželni glavar dr. jsusteršič, od množice dolgotrajno s pravim viharjem navdušenja pozdravljen, izvaja:
Y	ponos in radost si štejem, da ta veličastni slovensko-hrvatski shod v imenu dežele kranjske pozdravim. Današnja slavnost je slavnost zvestobe do Boga, do našega Zveličarja, do sv. cerkve, praznik zvestobe do Brezmadežne, ki se imenuje najzvestejša Devica, pa tudi zvestobe do presvitlega vladarja in njegove prejasne hiše. (Viharen aplavz.) Ta zvestoba ni trenutno čuvstvovanje, ona je trdna in neomahljiva, ker je usidrana v naši veri! Mi danes kličemo cesarju: Cesar in kralj! Glej s svojega visokega prestola danes tu sem, na svoj zvesti slovenski in hrvatski narod in vedi, da zvestejšega naroda nimaš v celi državi! (Burno pritrjevanje.) Naj pljuska okoli njega sovražno va-lovje, razbije se ob skali naše zvestobe! Naša vera ni megleno čuvstvovanje, je kon-
kretna, mi poslušamo cerkev in samo njo, vse njene nauke od zibelke pa do groba. Nobeden naj ne misli, da bi kdaj kdo mogel ta zaklad izruvati iz naših src. (Gromovito pritrjevanje.) Še pozni rodovi bodo govorili o tem shodu v beli Ljubljani! Kličem vam v imenu kranjske dežele z dna kranjskega srca: Hvaljen bodi Jezus Kristus!
Besede deželnega glavarja so izzvale viharen aplavz. Množica je glavarja prisrčno pozdravljala. Dr. Jankovič izjavi: Mi bomo dr. Šušteršiču vedno zvesto sledili! Živel naš ponos in naša dika, naš dr. Šušteršič!
Nato pozdravi navzoče prisrčno knez Adam Sapieha: Poljaki so se od veka borili pod znamenjem križa in se bodo borili! Živela slovanska katoliška misel!
Burni »Živio«-klici.
Čeh, deželni poslanec Naratih Na podlagi cirilmetodske ideje bo vstalo novo življenje Slovanom in celi Avstriji!
Živahen aplavz.
Končno izpregovori, z nepopisno prisrčnostjo pozdravljen, knezoškof ljubljanski dr. Jeglič in prebere sledeče pismo kardinala državnega tajnika:
V Vatikanu, 14. avgusta 1913.
Knezoškofu ljubljanskemu!
Drago je bilo sv. Očetu, ko so iz Tvojega pisma izvedeli, da se pripravlja četrti katoliški shod Slovencev, ki se bo slovesno praznoval od 24. do 27. t. m.
Ker si pisal, da je shodu namen, mišljenje ter pot in način vsega življenja katoličanov uravnati po načelih vere in po navodilih apostolske stolice, je Njegovo Svetost, papeža, prav posebno razveselilo.
Ko radi tega navdaja sv. Očeta trdno upanje, da bo imel shod srečen izid po Vse-gamogočnega obilni milosti, ki nikdar ne zapusti onih, ki stremijo po napredku v nravni dobroti, in za katero milost sv. Oče vneto Boga prosijo, podele zaprošeni apostolski blagoslov z ljubečim srcem Tebi in vsem udeležnikom shoda.
Rafael kard. Merry de Val.
Knezoškof podeli nato množici, ki poklekne, slovesno apostolski blagoslov.
Todnevne manifestacije mase je bilo konec okoli pol 2. ure.
To je pokazala ta sijajna manifestacija, kakor je ni videla še naša prestolica: Pri nas je moč, katolicizem, pri nas je velesila!
*
* *
Odgovori na vdanostne brzojavke.
Prof. Jarc je prebral drugi dan na slavnostnem zborovanju cesarjevo brzojavko, ki se glasi:
Brzojavka cesarja:
Nj. cesarsko in apostolsko kraljevsko Veličanstvo so premilostno blagovolili ob priliki katoliškega shoda v Ljubljani v proslavo jubileja prvega krščanskega cesarja Konštantina Velikega zbranih Slovencev in
Hrvatov izražena lojalna čutila hvaležno vzeti na znanje.
Ischl, dne 24. avgusta 1913.
Baron Schießl.
Trikratni živijo klici sivemu vladarju so bili hvaležni odgovor zvestega naroda na te cesarske besede.
Z ravno tako veselo hvaležnostjo je bila sprejeta brzojavka prestolonaslednika:
Brzojavka prestolovaslednika nadvojvode Franc Ferdinanda:
Vaši knezoškofijski milosti in vsem ude-žencem katoliškega shoda v Ljubljani se iz vsega srca zahvaljujem za v tako toplih besedah izraženo poklonitev. Naj Vam bo dano v teh dneh dobiti obilo tolažbe in sile, da kot zvesti sinovi cerkve in domovine izvršujete Vašo vzvišeno poslanstvo.
Grad Blühnbach.
Nadvojvoda Fran Ferdinand.
Prečastitemu gospodu Jegliču, škofu ljubljanskemu.
Prav posebno prijetno dolžnost so mi naložili Sveti Oče, namreč naj preljubim sinovom, katoliškim Slovencem in Hrvatom, zbranim v Ljubljani, prijavim čuvstva hvaležnega srca njihovega.
Za verno vdanost sinovske ljubezni in spoštovanja od zbranih Njegovi Svetosti izkazano, izrekajo Sv. Oče prav presrcne želje za srečen izid slovenskega shoda na korist vere in domovine in podele prav iz ljubezni v Gospodu svoj očetovski in apostolski blagoslov vsem zbranim in njihovim družinam in tudi vsem, ki so se shoda v duhu udeležili.
, Scapinelli, apostolski nuncij na Dunaju. *
* *
Zaključek Katoliškega shoda.
Hrvatsko-slovenski katoliški shod je bil v sredo sijajno zaključen. Ob 7. uri zjutraj je imel prevzvišeni knez in škof ljubljanski dr. J e g 1 i č za umrle udeležence prejšnjih katoliških shodov slovesni rekviem.
Slavnostno zborovanje ob devetih dopoldne je otvoril g. podpredsednik shoda, drž. in dež. poslanec Jarc. G. posl. Grafenauer je sijajno govoril o avstrijskem šolskem zakonu; govorili so še g. kanonik Baron iz Zagreba, g. dr. M a n t u a n i o umetnosti in krščanstvu, dr. A d 1 e š i č o izseljeniškem vprašanju, učitelj M a h u 1 j a o skrbi za mladino, pozdravil je shod neki rusko-poljski seljak. Sijajno in ob velikanskem navdušenju je govoril gosp. rektor K ö s t e r iz Hamborna, prinašajoč pozdrave episkopata in Katoliške duhovščine iz Nemčije, ki je naklonjena Slovencem, skrbi za slovensko delavstvo na Nemškem in se ne strinja z načeli gotovih nemških nacionalnih fanatikov.
G. predsednik Jarc se je ob velikanskem navdušenju manifestantov zahvaljeval mnogoštevilnemu jugoslovanskemu episko-
1000 Srebrnjakov to že nekaj zaleže, dobro si gospodaril, Janez. No, nazadnje bi jaz prav nič ne imel zoper to, da se Jaka in Marica vzameta. Hočeš li ti morda Bogataja pregovoriti, da se premisli; jaz grem malo v hlev pogledat, pridem takoj za tabo.“
„Dobro, nalogo posredovalca prevzamem jaz, ti pa pojdi in pripelji seboj Jaka, ki je tam pri naših konjih, fant bo itak nevoljen dolgega čakanja.
In šla sta vsak na svoj kraj.
Drenov gospod je vstopil v hiši k družbi ter takoj zabrenkal isto struno, s katero je hotel navzoče v najkrajšem času prepričati, da ima do Maričine roke popolnoma nekdo drugi pravico, ne pa navzoči Bogatajev Lukež. Njegove prepričevalne, resne in prijazne besede ob enem niso zgrešile namenjenega učinka Navzoče ženice so se samega ginjenja začele jokati. Pomilovale so Marico, ki pa je edina bila vesela. Najrajše bi
nepoznatega tujca objela, ker jo hoče rešiti iz neznosnega položaja.
Njena radost je prikipela do vrhunca, ko vstopi oče za njim pa — Jaka. Ko Skopnik pritrdi izvajanjem tujčevim, je Bogataj jezno pobral pipo in tobak ter zamrmral pred-se nekaj o postopačih, ki pridejo le zato, da med poštenim ljudstvom zdražbo delajo. Hišni gospodar prosi soseda odpuščanja, da ga bo že drugo pot nekako odškodoval.
„Kaj ti odškodoval. Hočeš li, da se mi na Stare dni še zmeša. Vsi vi, ki sem vas jaz povabil, pridite, mi odhajamo od tod, kjer smo se že itak predolgo mudili. Lukež, kaj se obiraš? Bedak si, ampak za to-le — pokazavši na smejočo se Marico — pa še vendar predober.“
Bogataj je s svojimi odkuril. Ostala je samo še mala družba srečnih in veselih ljudi.
„Sedaj pa,* spregovori zopet Drenov gospod, za danes je dosti presenečenj in razbur-
Ijivostij. Prosim, prinesite vina, da trčimo in pi jemo na zdravje zaročencev. Ti Skopnik pa stopiš takoj zjutraj k Bogataju, da se pobotaš, da ostanemo prijatelji, kakor se med slovenskimi in poštenimi sosedi vedno spodobi. Potem gremo pa na kresijo in k staremu gospodu župniku in tudi tam vse poravnamo. Tako, vino je že tukaj.“ „Otroci ljubljeni, pristopite,“ zakliče radostno Skopnik, katerega je veselilo, da se je cela zadeva tako mirno in povoljno razvozljala, „trčimo na vajino zdravje, Bog nebeški blagoslovi vajino prihodnost in da se res rada imata, poljubita se tukaj pred nami!“
Tega povelja ni bilo treba ponoviti in odveč bi bilo praviti, da sta Jaka in Marica postala srečen zakonski par.
Naročajte ,Železničarski Glasnik/
patu, vsem govornikom za sijajne govore, referentom za stvarna poroöila v odsekih i. dr.
Ob najveSjem navdušenju je slavil lavantinski knez in škof ekscelenca dr. N a-potnik sv. križ kot znamenje zmage in podelil zbranim blagoslov.
Manifestantje so nato prevzv. gosp. dr. Jegliču priredili viharno manifestacijo; z galerij so ga obsipali s cvetjem. S pope-vanjem »Te Deum« in „Liepe naše domovine« je bil shod zaključen. Navdušenje je bilo velikansko in prepričanje splošno, da pomeni IV. hrvatsko-slovenski katoliški shod novo razdobje v zgodovini katoliških Jugoslovanov.
*
* *
Udeležba v slavnostnem nedeljskem iz-prevodu je znašala glasom ljubljanskega uradnega lista, ki danes to v drugič konštatuje, 20.000 ljudi. Kar se tiče posebej Orlov, se je avtentično dognalo, da jih je bilo 2000. Prav pogled na te silne vrste naših fantov je navdahnil vse udeležence in gledalce z navdušenjem nad toliko močjo katoliške ideje med slovensko mladino. »Narod« je seveda videl le 1300 telovadcev. »Dan« pa že 1600, morebiti bosta pravo število sedaj zadela. Ljudje, ki so sprevod videli, pase »Narodu« smejejo.
Organizacija.
Zahvala. Tovariš Jožef Šinigoj v Dorn-b^rgu se najiskreneje zahvaljuje vodstvu »Prometne zveze« za podeljeno mu podporo.
Prometna zveza je po svojem vodstvu za dan 14. septembra 1913 sklicala konferenco članov, ki pripadajo centralni personalni komisiji, centralnemu delavskemu odboru in personalni komisiji c. kr. dunajskega ravnateljstva. Konferenco je vodil predsednik Teifer, nje namen pa je bil posvet o stališču, ki ga bo treba zavzeti v bližnji bodočnosti, ko se sestanejo zopet razne zakonodajne korporacije. Predloge se v kratkem dopošljejo mandatarjem, da jih po predpisani poti predlože merodajnim oblastem. Z ozirom na dosoljenih 15 miljonov so se iste zahteve, ki so se svoj čas prezrle ali pa izločile zopet sestavile in te so: Dveletno napredovanje za sse uslužbence do končne plače. Zvišanje končne plače uslužbencev na 2000 K, odprava trdot pri poduradnikih in uslužbencih, opustitev plačne stopnje 1300 K pri podurad-Pikih in zvišanje končne plače na 3000 K, dveletno napredovanje naj ostane; nočna doklada za vse vrste čuvajev in nadomestujo-&h delavcev po 1 krono za vsako noč. Avtomatika za delavce, zboljšanje stabilizacije. Sklenilo se je, da se pri teh zahtevah vstraja do skrajnosti.
Železničarski koledar „Prometne zveze“ 1. 1914. je izšel v nemškem jeziku in se dobi po navadni ceni pri centralnem vod-^vu na Dunaju. Priporočamo ga.
Trebnje. Železničarsid shod se vrši me-soca oktobra.
Razno.
Avgust Bebel. Velikan v socijalnih bojih )e preminul, nemška socijalna demokracija in 2 Qjo vred cela soc. demokraška internacijo-*^la je zgubila svojega najveljavnejšega vo-^telja. Avgust Bebel je bolehal že Ve<3 let na neki srčni napaki, usodni dogodki v njegovi družini so bolezen še pospešili in v Poči od 12. avgusta 1913 je v starosti 73 et izdahnil, — zadela ga je srčna kap. Sefi, ko se je zagrnila čezenj hladna prst, ne 1 bilo lepo ga opisovati zgolj kot našega ^sprotnika, kot sovražnika katoliškega Ijud-kega gibanja in krščanstva. Njegovemu asProtništvu je pripoznati celo omilenost,
njegovo sovraštvo ni bilo nečastno, on se ni bojeval za to, da bi obstojal boj. V njegovi duši je tlelo globoko prepričanje, da je soci-jalizem, kakor ga je pridigoval Marx edino sredstvo donesti delavske stanove do sreče in blagostanja. Krščanstvo je sovražil le za to, ker je v njem spoznal najtrdnejši odpor proti soc. dem. idejam. Radi svojega pre-trdnega prepričanja ni malokrat prišel s svojimi somišljeniki navskriž. Nam bodi Bebel interesanten in spoštujmo ga radi njegove zvestobe in podrejenosti prepričanju, ki si ga je bil enkrat napravil. Od priprostoga delavca in rokodelca se je povspel s popolnoma lastno močjo in voljo do veljave in nepobitega vpliva. Bil je pisatelj. Sodi duha in smer njegovih spisov kakor hočeš, v pisateljskem oziru so vsi dovršeni, v socijalističnem oziru pa se sme reči, da ga ni, ki bi znal socijalizem s tako živimi črkami predočiti širokim ljudskim plastem. Na vrhuncu stoji njegova knjiga „Žena in socijalizem“. Kot voditelj delavstva je užival nedosegljiv vpliv, katerega si je pridobil z neumorno delavnostjo in neupogljivo korajžo, s katero je nastopil za ideje svoje stranke proti vsakemu — celo proti državni sili. V parlamentu je bil ugleden poslanec. Njegove bogate skušnje so mu bile bogat neizčrpljiv vir, iz katerega je zajemal snov njegovim lepim govorom. Dasiravno je bil Bebel zmožen krmariti veliko maso delavstva, a sam pa je bil celo svoje življenje nasprotnik svojih lastnih naziranj. Veliko si je prizadeval za enakost v smislu socijalizma, v knjigi „Žena“, je to misel obširno izrabil. Bebel pravi: „Človek je plod časa in razmer, v katerih živi. Ako je narava koga tako siromaško obdarila, da ne zmore vsega, kar drugi zmorejo, radi tega ga družba nima pravice zapostavljati. Nasprotno pa, kdor je od narave obdarjen, nima povoda se nad druge povzdigovati in družba nima pravice ga radi tega plačevati, nadarjenost ni njegova zasebna zasluga.“ Po tem bi Bebel ne smel premoženja, ki mu ga je donašalo pisa-teljstvo obrniti sebi v prid, ampak bi ga moral dati na razpalago stranki iz katere je vendar izšel kot plod in katera ga je povzdignila. Da je znal knjige pisati, to ni bila „njegova zasebna zasluga“ ampak dar narave. Zase je pa mož mislil popolnoma z drugimi meščani — bil je torej nasprotnik samega sebe. Ravno tako nasproten si je bil v zadevi zakona, družine in vzgoje otrok. Bebel je rekel za vzgojo otrok naj skrbi splošnost, otroci naj se negujejo v velikih zavodih. Skrb za otroke je imenoval „zoprno in morečo“. Sam pa je živel vedno kot vzor družinskega očeta, žena in otroci so mu bili nad vse. V zadnjem svojem pismu je pobil vso svojo tozadevno teorijo, ko je zapisal: „Srečen sem, da so otroci pri meni, Verner (mali vnukec) je tudi od nedelje tukaj.“ Socijalni demokrati bodo ohranili Bebel-na v častnem spominu. V zgodovini socijalno-demokraške stranke bo zavzemal opravičeno prvo mesto. Krščansko delavstvo pa svojemu mrtvemu nasprotniku tudi ne bo odreklo spoštovanja, ki si ga je zaslužil v bojih za osvoboditev tlačana.
Proč z verskimi šolami! Celo svetovno svobodomiselstvo — judovsko in nemško-nacijonalno, vštevši socijalnodemokraško — milo zacvili, ako se med katoličani govori ali piše o verskih šolah in njih potrebi. Po nekem poročilu budimpeštanskoga učnega ministrstva je sedaj v Mažaroniji 416 židovskih šol, 832 židovskih učiteljev in 33.000 židovskih učencev. Cela Ogrska šteje 94.000 šoloobveznih židovčkov, torej za pretežno tretjino vseh so posebne šole, za katere prispeva vlada na leto 558.889 K. Živele verske šole — seveda samo čifutske — ker te pusti cela svobodomiselna klika tako lepo poganjati v klasje in sad!
Zopet eden. V Essen-u je bil sodrug Wohlsein, nekdanji predsednik in sedanji blagajnik socijalno demokraškega kartela obsojen na 9 mesecev zapora, ker je polakiral 11.700 Mark društvenega denarja. Za stranko samih poštenjakov je to zopet ena črna pika več!
Davek za stranko. V Nemčiji plačuje 205 okrožij z 164.087 člani po 30 vin. na mesec in 191 okrožij z 645.316 člani po 40 vin. na mesec in od osebe strankinega davka. Na mesec znese to samo 307.353, na leto pa 3,688.236 K, s katerimi ob volitvah in drugih prilikah rudeči teroristi ljudsko voljo delajo. Vprašamo pa, čigav je ta denar? v kogar žepe se ta denar steka in kaj ima ubogi zaslepljeni delavec od tega davka? Ko bi država naložila delavstvu v isti izmeri prispevek k fondu za starinsko oskrbo to bi bilo upitja in stradanja, protestnih shodov in štrajkov, da bi bilo joj, če pa zginejo milj oni v nenasitene mavhe „bratstva in enakosti“, o tem pa nobeden z ušesom ne pomiga. O slepota, ti si mogočna!
Socijalna demokracija in srednji stan. Ob času volitev se socijalni demokrati kar topijo prijateljstva za srednji stan. Da je to samo vada, s katero love glasove, o tem pojejo in čivkajo vrabci po strehah. Vsaj vemo, da strme soc. demokrati po prevratu in vsled tega njihovega programa so smrtni sovražniki srednjega stanu, katerega hočejo uničiti, da bi se njih proletarske vrste nezadovoljnežev čim bolj pomnožile. Rokodelstvo je treba uničiti, da se zagrne zadnji jarek, ki loči nezadovoljne od „posedujočih“. Ta r e-volucijonarna stranka nasprotuje torej načeloma vsem ukrepom, ki so namenjeni povzdigniti sredni stan in ga ohraniti na površju. Kaj pravijo o tem predmetu ru-dečkarji sami? „Vorwärts“ v št. 172 na pr. piše o „zarjavelem in nagnjitem temelju rokodelstva“ sledeče: „Nesmisel je, če kdo pravi, rokodelstvo ima še prihodnjost; zgodovina se ne da zavrniti, in stoletja gospodarskega razvoja se ne dado zbrisati. In če je še kaka pomoč mogoča, pomagala bo najmanj nego zadružništvo, kateri stoji ob strani slavnoznana postava o krošnjarstvu.“ „Arbeiterwille“ v št. 183 pa pravi: »Izrecno avstrijska demagogija in slavno reševanje obrti, ki jih že nad četrt stoletja uganjajo razni frazarji, se sliši kakor klic o Ziati prihodnosti obrti ne samo od takih, ki iz svojih ozkih razmer še niso povzpeli do razsodnega mišljenja, ampak tudi od takih, ki želijo dobro in mislijo neodvisno. Kdor pa hoče obrti zlate dneve srednjega veka vrniti, se trudi zastonj, njega delo je vredno toliko kakor če bi spravljal na dan in v veljavo stare poštne karijole . . . Samostojni rokodelski mojstri podlegajo čedalje bolj in bolj in gotovo konkurenci modernim kapitalističnim veleobratom, ki vsled racijonelne izrabe vseh tehničnnih moči lahko cenejše izdelujejo, kakor mojster. Veleobrti se ni več treba povzpenjati od stopnje do stopnje, najpopolnejši pripomočki so mu že na razpolago in s tem je usoda male obrti obsojena poginu.« Leta 1903. je lipska »Volkszeitung« odkrito izblebetala: »Socijalna demokracija zavrača vse predloge postav v namen rešitve ali ščitenja srednjega stanu kot brezkoristne.« V tem se pač jasno zrcali rdeča hinavščina, ki se vedno zadira v velekapital, v resnici ga pa pospešuje kjer in kolikor ga le more. Enaki so povsod, tu in tam.
V lase so si skočili. Ni še dolg > tega, ko so si avstrijski sodrugu skočili v lase in se po svojih glasilih prekljali sem in tja, da je bilo veselje. Sedaj seje kuga nesporazuma prijela tudi Lahonov. Povod je dal milanski zavoženi generalni štrajk. Tamošnji telefonski delavci so vsi izstopili iz soc. demokra-ške stranke in ko so zapuščali klubove prostore, so njih prejšnji prijatelji dobili nekaj
— »gorkih« za spomin. — Oficijelno glasilo »Avanti« psuje nezvestnike za sodrgo, ki se naj uniči.
Roparski napad na vlak. V noči 26. avg. so na progi Cernovice—Lvov neznani roparji napadli brzo vlak. Napad se je izvršil med 11. in 12. uro. Med postajama Davidov in Sichov se je nenadoma oglasilo znamenje, naj se vlak ustavi. Ko je vlakovodja na to preiskava!, kaj še je zgodilo, so pristopili neki možki in strojnika nahrulili, da je povozil nekega otroka. Iskati so začeli iznova, a nikjer ni bilo sledi o nesreči. Vlakovodja je hotel na vlak, da bi odpeljal dalje, v tistem hipu so se pa iz bližnjega gozda oglasili streli. Poštni uradniki so hitro zaprli ambulančni voz. Takoj nato so se pojavili številni banditi in zahtevali, da se jim izroči pošta, drugače bodo voz razstrelili. Medtem je neki orožniški stražmojster, ki se je peljal z brzovlakom, prebudil več častnikov, ki so takoj zgrabili za orožje in hiteli na pomoč železniškemu osobju. Roparji so na to pobegnili. Vlak, ki je imel uro zamude, se je odpeljal dalje. Dogodek je med potniki povzročil paniko. Na prihodnji postaji se je stvar naznanila oblastem. Pri zaslišanju je kurjač izpovedal, da ga je, ko se je bil vlak ustavil, napadel moški s črno brado, ga vrgel na tla in zvezal, da se ni mogel ganiti, predno so roparji pobegnili, je prišel k njemu isti človek, ga razvezal in mu velel dalje voziti. Te kurjačeve izpovedbe ni mogel nobeni zmed ostalega železniškega osobja potrditi in ker je vsa stvar zelo sumljiva, so kurjača zaprli. Nekateri zaslišani potniki I. razreda so izjavili, da sta se nahajala na vozu dva sumljiva možka, ki sta neprestano nemirno pogledovala skozi okno in študirala navodilo, kako je dati znamenje za silo, da se vlak ustavi. Ko sta zopet pogledala skozi okno, se je zdelo, da sta nekaj opazila, nakar sta premaknila znamenje za ustavitev vlaka, potem sta pa drla iz voza. Storilcev še niso izsledili.
Protokol
seje personalne komisije, sekcija poduradni-kov c. kr. drž. žel. ravnateljsta Dunaj.
(Dalje.)
h) Število delovodij naj se pomnoži. Predsednik pobija predlagateljevo trditev, da število delovodij ni normirano. Kakor pri vseh vrstah poduradnikov, tako je tudi tukaj gotovo število določeno in se ne sme prekoračiti. Da bi se uslužbenci, ko dosežejo plačo 1200 kron, kar avtomatično poduradnikom imenovali je in mora biti izključeno. Član Janža izvaja, da delavnice ravno vsled tega zgube svoje najboljše delovodje, ker se profesijonisti, da dosežejo pod-uradniško stopnjo raje posvetijo drugim službenim strokam. Predsednik priporoča zadevo predložiti centralnemu odboru, ker tukaj zamore le ministrstvo ukrepati,
Delovodje naj se oproste oddaje kontrolnih znamk.
Predsednik ugovarja, da to ne gre, ker delavni red tako predpisuje, delovodje pa so tudi podvrženi delavnemu redu. Če se enim ugodi, prišli bodo z isto zahtevo tudi drugi.
Član Sčhauhuber vstraja pri predlogu in pravi, da zahteva ne vsebuje nikakih denarnih žrtev in je lahko izvedljiva. Delovodje, katerih itak ni veliko se pač brez kontrolnih znamk tudi lahko nadzorujejo.
Član Janža se pridruži predgovorniku in povdarja, da že poduradniška stopnja delovodij jamči za njegovo službeno zanesljivost. Če pa so ravno znamke zanesljiva kontrola, je drugo vprašanje. Če delovodja napravi pravočasno obhod po delavnici se bo pač lahko prepričal, da so vsi delavci na mestih. Nadkomisar Wilhelm omeni-da služijo znamke tudi pregledujočemu uradniku, čemur pa zopet član Janža oporeka.
Član Hartenthaler zagovarja predlog s pripombo, da trpi službeni ugled delovodij, če se morajo enako drugim delavcem podvreči taki kontroli.
Predsednik obljubi, da predloži predlog ravnatelju samemu v rešitev.
Razglas činovnih pregledov.
K temu predmetu je predsednik povdarjal, da je tisk predrag in pa, da po novi pragmatiki razglasitev nima več pravega pomena. Član Ro-senauer je tudi priznal, da činovni pregledi nimajo več nekdanje vrednosti razun za iste, ki upajo priti v višje kategorije.
Ureditev službe v skladiščih ob praznikih enako kakor obne-d e 1 j a h. V mislih so založna skladišča pri ravnateljstvih. Predsednik je mnenja, da se ta točka ne da izvesti, ker bi se, ako sledi praznik neposredno nedelji služba ovirala. Delo bi zaostajalo in navsezadnje bi prišli tudi drugi cen-
tralni uslužbenci in zahtevali enake ugodnosti. Član Schauhuber je povdarjal, da bi ob praznikih ravnotako kakor ob nedeljah lahko inšpekcijski uslužbenec vse delo opravil, nadalje pa, če se že čezure ne odškodujejo, pa se naj da praznik prosto. Omenil je, da mu je njegov predstojnik zagrozil, da se bo vsled tega predloga nedeljska služba poostrila, kar pa je predsednik naravnost zanikal, da o tem sploh govora ni. (Dalje.)
Državni železničarji imajo svoj redni mesečni sestanek vsako prvo soboto v mesecu v Rokodelskem domu ob navadni uri zvečer. Ker so ti sestanki velike važnosti, se prosi, da se jih člani v velikem številu udeležujejo.
Mesečni sestanek skupine Ljubljana južna železnica se vrši odslej naprej vsako prvo soboto ob navadni uri pri Starem Tišlerju v Kolodvorski ulici. Odbor skupine prosi vse člane, da se teh sestankov udeležuje v velikem številu.
T,
c
■n 13
§ £-m
< —
ts)<
rt>
N
3
r>\
Si
i
C/5
rt>
3
O
s»
«5
3
pr
3
<
Ä
ar
O
<_
3*
so
3*
pr
3
C/5
n
2.
Vjf3 ATO Z ISTI			1. junija 1913
Prihod	Ljubljana		Odhod
|l255j 314 448 ! 555 957 1247 54«| 8^8	Dunaj	12111212 4S 730 H26[ 311 6321 955	
1205 434| 904 H2l| 251 617| 9521142	Trst	120I 319 523! 6<>3|ioo3 los 622 8!2	
725 952 1114 433 551 816 1131	Gorenjsko	547 654| 909 1130 3401 635 1001	
859 300 916	Dolenjsko	732| 130 746	
1 638 1 036 723	Vrhnika	735 118 810|	
. j	j	j J	1 642!ll00| 24l| 6J5 1030	Kamnik	732 115oj 312 715 1100	
Prihod	Jesenice		Odhod
1 747| 858 1103 138 552| 835 1200	Ljubljana	552 815 937j 232 433| 630 944	
1252 548 807 9211 125j 200 419 455 608 9,19	Celovec	1211 348' 519| 925 1114 1 222 218 245 614' 821 922 946	
12221 320| 800 1110 1 216 158 2« 556 843 933	Gorica	505 551 812 935 128 223 423 458	645 935
j .	1 805 143| 602 902	Trbiž	813 927 206 622 912	
Opombe. Debelo tiskani časi pomenijo brzovlake. — Podčrtane minute pomenjajo nočni čas. — Kamniški vlaki odhajajo oziroma se ustavljajo v Ljubljani državni kolodvor. — Kamniška vlaka: odhod iz Ljubljane 7'32 zjutraj in 11. uri ponoči, prihod v Ljubljano ob 6-42 zjutraj in 10‘30 ponoči vozita samo ob nedeljah in praznikih.			
1

Albert Bauer, Dunaj, Jožef Nigg, Inomost,
Ivan Kraft, Amstetten, Fran Ziemborowsky, Lvov, Mavricij Lienarz, Dunaj, Henrik Bruckner, Jckany, Libor Praskar, M. ostravica, Fran Brinar, Dunaj, Tereza Lanz, Toblach, Marija Hofinger, Gänserndorf, Bliza Nemeček, Salfelden.
Naj v miru počivajo!
Vsak član prispeva 1. oktobra v posmrtni sklad 55 vinarjev.
Adalbert Kassig
Ljubljana, Židovska ulica.
Zavod za uniformo, krznar in izdelovatelj čepic priporoča svojo veliko zalogo vsakovrstnih uniformskih predmetov za železničarje, kakor: čepice, gumbe, rosete, žnore, piščalže i. t. d. Čepice zimske In letne za strojevodje, kurjače — itd. v raznih oblikah po najnižji ceni. —
^____________Postrežba točna.__________,
Velika in moderna zaloga oblek za gospode, dečke in deklice A. KUNC, Dvorni trg 3
židnovsk°egluuiice Naročila po meri točno in priznano dobro.
H. SÜTTNER
LJUBLJANA
Glavni trg št. 25 Sv. Petra cesta 8
priporoča svojo
največjo zalogo priznano najboljših
špicarskih ur
z znamko „IKO“ in „ZENITH“.
Najzmernejše cene.	Postrežba točna.
JULIJA ŠTOR
Ljubljana, Prešernova ul. 5
velika zaloga
,F. L. POPPER ČEVLJEV*
najboljše kakovosti za gospode, ženske in otroke po izredno ugodnih cenah. — Čevlji za turiste — higienični čevlji za otroke — Lawn-tenis čevlji.
Anton Rojina, Ljubljana
Kolodvorska ulica
Pohištveno in stavbno mizarstvo.
Pozor pri nakupu!
Kdor hoče imeti res trpežno, zanesljivo in ceno uro, dalje fino izdelane verižice, prstane, uhane, splošno vse v to stroko spadajoče predmete, naj ne prezre tvrdke
Ivan Ravnihar, urar
Ljubljana, Sv. Petra cesta št. 44.
Postrežba točna in solidna. Sprejemajo se tudi razna popravila.
Priporočamo
domačo trgovino z oblekami
illačekiKo.
v Ljubljani, Franca Josipa c. 3. Založniki c. kr. priv. južne železnice. Solidna postrežba!	Najnižje cene!
/iz:
Velika zaloga modernih slamnikov.
lobuke; cilindre in čepice
v najnov. fasonah in v veliki izberi
priporoča
Ivan Soklič, Ljubljana, Pod trančo št. 1.
Pristni Panama-slamniki od 9 K do 50 K. I,