flOVICE k * ► ste4l).*. "3ifeioe 4 *r*» LETO V.-it. 15 V KOČEVJU, ONE 9. APRILA 1960 Kolesar, na cesti nisi sam! IZJAVA DRŽAVNEGA SEKRETARJA ZA NOTRANJE ZADEVE LRS ^anes, 3. aprila 1960 začenjamo »LR Sloveniji akcijo urejanja kolesarskega prometa na naših cestah. Ta akcija je toliko značil-■ejša, ker jo prvič izvajamo organizirano in vsestransko priprav-lieno s potrebnim gradivom. Z njo ■ameravamo izboljšati red in var- prometu smo spričo naraščajočega prometa in prometne problematike na sploh zasnovali široko akcijo, ki na j bi v teku leta 1960 na področju ljudske republike Slovenije zajela v zaporednih časovnih razdobjih posamezne kategorije uporabnikov cest. Dviganje števila prometnih sarjev. V zvezi s tem naj navedem samo nekaj osnovnih tipov nesreč, Cena 15 din SVETOVNI DAN ZDRAVJA 7. aprila so po vsem svetu obhajali Svetovni dan zdravja. Letošnji dan je bil posvečen izkoreninjenju malarije, pri nas v Sloveniji, ko malarijo skoro nepozna-mo več, pa ostalim nalezljivim boleznim. Med obema Vojnama je bilo -■ost na cestah in zmanjšati število sredstev ter vzporedno s tem tudi pri katerih je bilo veliko število južnih krajih naše države še veliko kolesarjev telesno poškodovanih ali obolenj za malarijo. Letno jih je Da 50 to _te,riale smr^ne ^tve. Ne- zbolelo do 250 tisoč, lani pa so odkrili samo še 700 primerov te bo-Malarijo prenašajo komarji, toplih in močvirnatih Prometnih nesreč, v katerih so soudeleženi kolesaril. V zadnjih letih se je promet na Paših cestah močno povečal. Samo od leta 1954 do leta 1960 je naraslo število motornih vozil od 8 na 45 tisoč. Mimo tega moramo v razdobju med mesecem majem in oktobrom prišteti še 310 tisoč motornih vozil inozemskih turistov. Vse to pa jasno kaže, da postaja •esta vse važnejši gospodarski či-Pitelj. Razumljivo je. da moramo Prav zaradi tega obravnavati problematiko cestnega prometa z vi-dika sodobnih gledišč, pri čemer ?oramo upoštevati njegov razvoj r Čedalje važnejšo gospodarsko hj?p° in interes družbe za varen, r ter dobro organiziran pro- udeležencev v prometu prinaša poleg mnogih ugodnosti, ki oblikujejo življenjsko raven delovnega človeka, tudi večje število posledic, ki onemogočajo izkoriščanje prometa v takšnem smislu in v takšni meri kot si to želijo uporabniki cest in organi prometne varnosti. Zaradi sistematičnejše obdelave celotne problematike smo izdelali podrobne analize vsake posamezne kategorije voznikov. Glede na množičnost kolesarjev in kolesarskega prometa v Sloveniji smatramo za umestno začeti celoletno kampanjo z obravnavanjem problemov, ki se pojavljajo na tem področju. Upoštevali smo pri tem dejstvo, da je kolo za enkrat tisto osnovno vozilo, s katerim se velika večina sreče zaradi nepravilnega nakazo-vanja ali pa nenakazovanja smeri lezni pri zavijanju in napačne vožnje ki žive v v križiščih: 30 smrtnih, 369 telesno področjih, poškodovanih. Nesreče zaradi vožnje v vinienem stanju: 10 smrtnih, 184 telesno poškodovanih. Promet Izkušnje, ki smo jih v zatiranju malarije dobili pri nas, so potrdile ne nesreče zaradi nepravilnega ore- Pr^riča^’ ^ malarijo mogoče hitevania’ 10 smrtnih 95 tolpe- povsem izkoreniniti, če sodeluje vsa hi tovarna. 1U smrtnih. 95 telesno zdravstvena služba RaCunajo da hitevanja: 10 smrtnih, 95 telesno poškodovanih. Nesreče zaradi neprevidnosti in izgube kontrole nad vozilom: 7 smrtnih, 95 telesnih poškodb. Tu naj omenim tudi, da je največje število nesreč pri osebah oid 25 do 35 leta; posebno žalostno dejstvo pa je, da je nekoliko smrtnih žrtev tudi med otroci, ki se nedovoljno poučeni vozijo s kolesi na že precej prometnih cestah. Zaradi vsega omenjenega bo v bodo do leta 1963, popolnoma zatrli to nekdaj nevarno bolezen. Za ureditev cest je potrebno veliko gramoza. Drobilci v kamnolomih hitijo mleti kamen, ki predstavlja osnovno podlago za dobro cesto Program delovnih akcij kočevske mladine šlfipp SškSsk no proslavi. Predvidena ie bila de- jugoslovanska mladina ta dan kot ^»ivarm moramo talce pogo-' pri katerih bo mogoč velik po-“t vozil na naših cestah, da pa 0 kljub temu zaščitena splošna varnost ljudi In premoženje. v skrbi za dviganje varnosti v mesecu aprilu in maju 1960 ši- lovna akcija, zvečer oa brigadirski dan MDB « roko zasnovana akcija za vzgojo ples; žal pa je dež pokvaril načrt. Tudi letos bo mnogo mladincev kolesarjev z osnovnim motom: »Na Mladinci so se zbrali v dvorani za kočevsken nruaamcev met TTef. . uiKdmzirau uiu- zno, s Katerim se velika večina kolesarjev z osnovnim motom: »Na Mladinci so se zbrali v dvonntVi vF T, , “ je nwf antl moramo take e°s°- Hudi vozi ne le v svojem prostem cesti nisi sam«. Na uspehu te akcije komitejem Predsednik OhK !uQbčlnf sodelovalo i .F?rl katerih bo mogoč velik po- času, temveč se kolo uporablja tu- ie zainteresirana vsa naša dn,*ha prostovolimh delovmh akcijah 95 pa jih bo šlo na zvezno času, temveč se kolo uporablja tu- je zainteresirana vsa naša družba, je v* svojem govoru na kratkn^nri3 Th/TTT di za vožnjo na delo. To potrjujejo zaradi česar ni slučajno, da so že sal zgodovino mladinskih delovnih defoviio^kcijcTm' iz vrst delav tudi statistike, saj kot sem prej pri pripravah za njo intenzivno so- akcii Poudaril je velik pomen sn -i™. , j,- 17 delav- omenil se je v pičlih štirih letih delovale razne ustanove, družbene KaZSegaiSu "rldl šolc^T ” 22 srednje- število koles v Sloveniti nod vrnilo. oronnimeUe in nji domovine. Med drugim je tudi POMOČ BORCEM A leg drugega razpravljal o nekaterih problemih borcev NOV in vojaških vojnih invalidov. Na ■ašem območju je veliko borcev In med njimi tudi takih, ki še »imajo potrebne oskrbe, sredstva *a primemo življenje ali stano-V£mje. Naloga ljudskih odborov bi organizacij je, da pereče pro-m^me rešujejo in pomagajo bor-**n ter otrokom padlih borcev » Pravic, ki jim po zakonu pridajo. ^tazprava o problemih borcev m Invalidov je pokazala, da se , v skladu s skrbjo za človeka , *a njegove življenjske ter de-"hme pogoje, ki je značilna za j?3« socialistični razvoj, posve-ta’a Posebna skrb tudi udeležen-revolucije. Ta skrb pa ni te-mcljiia na nekih posebnih pra-V!eah,^ marveč je bila usmerjena ■a reševanje vseh tistih proble-,v» _ ki so bili posledica vojne bi vojnih naporov. Na področju pokojninske zakonodaje so bile ustvarjene ugodji bi zanesljive možnosti za re-bvanje materialnih problemov eavarovancev-lnvalidov in bor-Toda tu se pojavljata še vedno dva problema: počasno potovanje nekaterih upravnih or-p-nov pri priznavanju pokojnin-bivalidnin in neobveščenost bor-CeXrV n-i*hovil1 pravicah. Na razne načine se pomaga »rcem, da pridejo do šolske iz-n , azbe. Po vojni je 1717 borcem Pridobilo visoko in 2680 srednje-»*sko izobrazbo. V ta namen so “»sebne šole. Na seji je bilo precej razprave Problemih borcev in invalidov, r* ito stopili v NOV pred 9. sep-‘»bibrom 1943 oziroma borkam, “ttoleženkam NOB pred 31. de-Tpibrom 1944, ki iz objektivnih ^zlogov nimajo dovolj sredstev d Preživljanje, nimajo pa tudi nn°y delovne dobe za pokojni- toL»SklCnUi 801 da se t«™ P°-O-cp- Imenovali so posebno ko-topSIJO- ki naj pregleda vse pri-»a/f, m Predlaga ukrepe, ki naj I^Rotovijo dostojno življenje teh ftnbc®v z retlnimi ali izrednimi i«. »ininami ali pa v najnujnejši Primerih s priznavalnino. bnr-= mestlh stanujejo nekateri m-V* v Izredno slabih stanova-nai a*3 pa ^ sploh nimajo. Ce 86 stanovanjski problem *a borce in Invalide rešil v na-««mjih štirih letih, bi bilo treba ak° leto Investirati v gradnjo stanovanj 700 milijonov dinarjev. *-* Problemih borcev bodo raz-lTfvHali tudi na okrajnih in ob-člnsklh odborih ZB. število koles v Sloveniji podvojilo. Ugotavljamo, da se število prometnih nesreč v LR Sloveniji organizacije in upravni organi. Naraščajoči promet naj ne bo --------------------------------— iz razlog za povečanje števila preleta v leto povečava. Za primer metnih nesreč. -Ce se bodo vsi upo-PaJ navedem, da se ie samo leta rabniki cest obnašali disciplinirano 1959 pripetilo od skupnega števila če bodo obzirni do drugega in če 5325 nesreč (od tega s smrtnim iz idom 228) 1006 prometnih nesreč po krivdi kolesarjev. Te nesreče po krivdi kolesarjev so terjale 59 smrtnih žrtev in 935 težje ali lažje telesnih poškodb ljudi. se bodo zavedali, da na cesti niso sami, bomo uspeli znižati število prometnih nesreč. Zavedajmo se, da bomo edino z vzornim nastopom In obnašanjem na cesti, ne samo v času trajanja akcije, ampak tudi dejal: »Tradicija NOB je še vedno živa. za nove generacije, ki prihajajo, pa je treba ohraniti živ spomin na čase in pogoje, pod kakršnimi so ustvarjali njihovi predniki velika dela. To je bila herojska borba, vizija lepše prihodnosti! Pri RT" ;nii proge Brčko—Banoviči je n. pr. sodelovalo 62.268 mladincev in mladink, ki so v šestih mesecih Na koncu so sprejeli še naslednji program delovnih akcij vaških in delavskih mladinskih aktivov: Mladinski aktiv v Predg-radu bo še nadalje sodeloval pri urejanju otroškega in mladinskega igrišča pred Zadružnim domom ter pri jah v sodelovanju z ostalimi množičnimi organizacij Eimi. Delavski aktiv v Ključavničarstvu bo še nadalje urejeval park okrog obrata. Udeleževali se bodo tudi akcij, ki jih bo organiziral Obč. komite. Mladina z LIO bo popravila pot od obrata do postaje (uredili bodo pot za pešce in kolesarje), sodelovala pa bo tudi pri nekaterih zemeljskih delih podjetja. — Tudi rudniška mladina Ido sodelovala pri urejanju otroških igrišč, športnih objektov in del v okolici rudarskega naselja. Mladinski aktiv iz Tiskarne bo sodeloval v okviru Obč. komiteja. Aktiv v Tekstilani pa bo uredil parik v podjetju, sodelovali pa bodo vse leto tudi pri akcijah, ki jih bo popravilu Zadružnega doma. Tudi organiziral Obč. komite. — Mla-mladinci iz Čepeli _ in Vimola bodo dinci v podjetju Avto si bodo uredili odbojkarsko igrišče. Urejevali letos urejevali igrišče, pomagali pa bodo posekati tudi 60 m3 lesa za javne luči. Pomagali bodo urejevati vaške poti, po potrebi pa bodo pomagali tudi vojnim sirotam. Aktiv v Vasi-Fara bo s prostovoljnim delom pomagal urejevati Popis gospodarstev - temelj napredka! Kot v ostalih državah na svetu, pregled nad celotno kmetijsko pro- nrrolsovalcpv • tako bomo tudi pri nas v skladu izvodnjo. Za uspešno izpolnjevanje Kmetovalce in popisoiSc^o^ s priporočilom OmmbvHP ™ -- rednih kmetijskih nalog so nam zorilL da odlokTS vedno potrebni točni podatki. Nuj- skih gospodarstev določa, da mono je namreč, da ugotovimo, ko- rajo odgovorne osebe dati natanč-liko imamo na področju države, ne odgovore na postavljena vpra- s priporočilom Organizacije za prehrano in kmetijstvo (FAO) pri Združenih narodih, izvedli v letošnjem letu popis kmetijskih gospodarstev. Letošnji popis, ki Ido zajel vsa družbena in zasebna kmetijska gospodarstva se Ido izvršil v času od 15. do 31, maja. Popis družbenih kmetijskih gospodarstev je bil že izvršen v mesecu marcu. Ker pri nas prevladujejo, namreč po številu, drobna kmečka gospodarstva, kjer je različen tudi način proizvodnje in potrošnje, že dalj časa opaža potreba po kem popisu. S tem popisom bomo namreč zbrali podatke, iz katerih bodo tudi park ter sodelovali pri akcijah Obč. komiteja. Mladinci iz Trgoprometa bodo pomagali pri gradnji novega skladišča, mladina iz Kleparstva pa bo pomagala 3 prostovoljnim delom v podjetju, da ne bi podietje občutilo odsotnosti ; ---: v,— ---------- Pomožnega del vab bodo tudi pri melioraciji. Mia- zvezno akcijo, dina Iz Dolge vasi bo sodelovala Da bi bil Vajenski dom čim prej P1' asfaltiranju ceste Stara cerkev dograjen, bodo vajenci prispevali t : u T1—- ” si bodo tudi lepo število delovnih ur, sodelovali pa bodo tudi v akcijah, ki jih bo Stari cerkvi organiziral Obč. komite. Pri akci- ------... .— -------prosvetnega jah komiteja LMS bo sodelovala doma, udeležili pa se bodo tudi de- tudi gimnazijska mladina. Mladin-la pri asfaltiranju ceste. Mladina cl lz Seškove in Bračičeve šole bo-i- t „x:_ i— uredi]-, igrice za 0d- do uredili parke okrog šol, sode- Livold. Urejevali športna igrišča. Mladinski aktiv v sodeluje pri gradnji iz Ložin bo bojko in kegljišče. Tudi v Banja loki si bodo uredili športna igrišča sodelovali pa bodo tudi pri Aktiv v Kočevski Reki bo sodeloval pri urejanju šolskega igrišča ter pri ostalih prostovoljnih akci- uko imamo na področju države, ne odgovore na postavljena vpra- sua Pa 00(10 tuai občine ali vasi njiv, kjer je ka- šanja in pripraviti že pred popisom Prostovoljnih akcijah, taster že zelo zastarel, koliko po- naslednje podatke: o prebivalstvu v Kočevski Reki bo soc rabimo in koliko naj bi porabili in delovni moči gospodarstev, o umetnih gnojil itd. Tudi uspešnega zemljiščih, posevkih, sadnem drev-sestavljanja raznih načrtov kme- ju in vinski trti, o stavbah kmetijske proizvodnje pri kmetijskih tijskih strojih in pripravah,' o ži-zadrugah in otDčinah si ne moremo vini, o sodelovanju ter o agroteh-zamišljati brez točnih podatkov. niki. Proizvodnji in prodaji kme-V veliki meri je zmogljivost kme- tijskih pridelkov, o naložbah v tijstva odvisna tudi od opremlje- proizvodnjo in o življenjskih raz-nosti. Podatki o kapacitetah hle- merah kmetijskega prebivalstva, vov, shramb itd., bodo nedvomno Ako bodo imeli kmetovalci priželo koristili vpri pospeševanju ži- pravljene te podatke, bo delo po- onnezusKi nreosenmir bimo polžvTŠeni analizi videli," ka- tove^ticij priDgra!toUh. USm6r1an1U pif^al=a ™atno ^aj-šano, sam po- Vsekakor je bil obisk predsednika ko je naše kmetijstvo opremljeno, 2e iz teh nekaj primerov se jas- Trikotih in rtazni^ prijateljske Indonezije v naši de- koliko, kaj in kako proizvaja ter no vidi. da bodo imeli koristi od kmetovalci ^detimo^ ito^teHroče ^ .vehkaSa TOmena za nadaljnje koliko in kako bi lahko proizva- tega popisa neposredno sami pro- Pri zbiranju podatkov o površinah jato. Ko nam bodo znam odgovori izvajalci, kar je tudi glavni namen Zemljišč Zaradi® toga wetSemo na ta vprašanja, bomo lahko brez popisa. Zbrani podatki in analize kmetovalcem nai priorarijo do- * * ........... naše M- bodo prav gotovo služili naši druž- S^ste ker ta d"Stal- lovali pa bodo tudi pri ostalih akcijah. Mladinski aktiv iz podjetja IT AS, pa bo pomagal predvsem pri izgradnji pogorele stavbe. Vsi mladinski aktivi bodo izdatno pomagali tudi pri akcijah, ki jih bo organiziral ObK LMS Kočevje. se ta- S V tem tednu se je mudil na krajšem obisku v Jugoslaviji indonezijski predsednik Sukamo. težav ugotovili, kaj stvo poleg že prejetega še potrebuje za še hitrejši razvoj in napredek. Vse dosedanje statistične akcije v kmetijstvu so bile nepopolne, ker so se več ali mani odvijale potem raznih cenitev in anket. Z letošnjim popisom pa bomo dobili točen bi za še večje prizadevanje za nadaljni razvoj kmetijstva. V okrajih in občinah bodo popis vodile okrajne in občinske popisne komisije, ki so že imenovane. no potrebujejo. Tajnost zbranih podatkov je tudi zajamčena. Isti predpis namreč določa, da se smejo zbrani podatki o posameznih lemetijskih gospodarstvih uporabljati edino za sta- sodelovanje med obema državama. ® Jugoslovanska parlamentarna delegacija, ki jo vodi predsednik zveznega odbora Zvezne ljudske skupščine dr. Mladen Ivekovič. se mudi na obisku na Japonskem. V razgovorih s člani japonskega parlamenta so ugotovili, da so se odnosi med Jugoslavijo in Japonsko doslej razvijali zelo uspešno. - ... . T, , • v , • aarsivm uporabljati edino za sta- icu.vi.iau zeio usnesno, ne .. „ r..... V občim Kočevje bo nri popisu tistične obdelave, ne pa v kakršno- Blede na njuno veliko medsebojno £ Y, ral deklaracij kmetijstva sodelovalo preko 100 ko1i druep en oddaljenost. Vse tn ie trebe nri- s.vo1e. vlade' Iziavil ^ da je via • Predsednik sovjetske vlade je na povratku iz Francije govoril na zborovanju v Moskvi. Dejal je, da je bil njegov obisk v Franciji uspešen, in da sta se z generalom de Gaullom zelo prijateljsko, resno in koristno pogovarjala. Hroščev je tudi dejal, da stališča Francije ln Sovjetske zveze v nekaterih vprašanjih niso Ista, vendar ie izmenjava misli pokazala, da imata v večini mednarodnih vprašanjih sorodne poglede. • Novi italijanski vladi predseduje Tambroni. Vladna kriza je trajala precej dolgo. Novi premier je v skupščini prebral deklaracijo koli druge namene. Zato so popisovalci, in vsi ostali, ki bodo sodelovali pri popisu, dolžni obdržati kot službeno tajnost vse, kar bodo zvedeli nri popisovanju. Ponovno poudarjamo, da bo plsa t i1 skupnim Spr iz a dev ari Wn. Na- da administrativnega'značaja. Glt šo delegacijo ie sprejel tudi ia-cesar Hlrohito in premier de zunanje politike je novi pred sednik izjavil, da bo vlada ostali zvesta atlanski in evropski politiki. V Parizu so podpisali spora ponski Kiši. ™ ™ ® V Avstriji, v pokrajinah Sta- m popis, ki je najvažnejša in največ- jerska in Vorarlberg so ime'i ob- i*efs,2&\£33s ssrsssssrssss ™z proizvajalcem in družbi, ki bo na ■>—»— *-J-«—oeracijo Man. la podlagi ugotovitev lažje usmerjala nadaljni napredek kmetijstva __ , , , , , , ,,----- uciauju man. xa bo postala ne na desnica, ki io predstavlja svo- odvisna vendar bo ostala šp vpdn, el0acr j 11 spričo tega ker je večje 6te' vilo kmetov, ki pogodbeno sodeU1' jejo z zadrugo. OB TEDNU MLADINSKE KNJIGE Knjiga - naša prijateljica Za mlade igralce: prav dobro! Moje prvo srečanje s knjigo je »bilo že pred leti, ko še nisem hodila v šolo. Čeprav nisem znala -še brati, sem jih gledala. Listala »sem in gledala slike. Potem sem vprašala sestro, mamo, ata ali brata, kaj te slike pomenijo. Tako sem vsaj malo zvedela, kaj piše v knjigi. Zelo rada berem knjige. Pozimi * čitam knjige kar celo popoldne. ' Tudi poleti bi jih, pa ni časa. Rada berem zato, ker zvem veliko hovega iz starih časov. Včasih preberem knjigo, ki mi bo koristila v življenju. Tudi v šoli se o njih učimo. Najrajši berem knjige, ki pribo vedujejo, kako je bilo v starih .basih. Najboli Všeč mi je bila : knjiga »Pestma«. Pripoveduje, kako je mala Nežka služila pri gospodarju, Sama ie bila otrok, pa ie morala pestovati in paziti njihovo hčerko. Berem io vsako leto. Rada bi jo kupila, pa je več ne * dobim. Pri nas vsi radi beremo knjige. Kadar prinesem novo knjigo iz knjižnice, bi jo radi vsi prebrali, zato jo najprej preberejo ata, mama, sestra in brata, potem sem šele jaz na vrsti, ker sem najmlajša. Kadar ni časa, da bi vsak posebej prebral knjigo, jo eden prebere glasno. Tako vsi vemo. kaj piše v njej. Ata in brat sta že vse knjige prebrala, kar jih je doma. Jaz jih pa še nisem, ker marsikatere še ne razumem. Ulpam pa. da bom vse prebrala, kadar bom večja. Jaz bi rada kupovala knjige, pa temam denarja. Včasih kupim kakšno, če se mi zdi lepa. Tudi ?®®tba kupi včasih knjigo, brat pa iTz.’ katero. Tako se počasi polni pbnžna omara. Ne vem točno, ko-“ko knjig imamo, vem pa, da jih imamo precej. Včasih kupim tudi roke in pobrišem mizo. Tako de- Dramska družina DPD »Svoboda« Kočevie-mesto ie ostala zvesta svoji Obljubi z občnega zbora: nuditi nam v letošnji gled. sezoni čim več izbranih dram. del, ki jih upri- mo še v svežem spominu nadvse ie opravila svoj debut Martinova uspelo komedijo »Dobrodošla, miss zaročenka Magda (Anda Bastar). Agata!«, so nepričakovano naglo, v dneh od 3. do 5, aprila, postavili na oder Dušana Roksandiča »Ba- pravljice, a tole bolj poredko, ker lajo tudi ostali domači. Ce knjigo zarjaio vsi naši večji odri. Ko ima- bilonski stolp«, komedjo v dveh de- vem, da pravljice niso Berem raje tiste knjige, resnično vsebino. Za bodoče mislim, da bom ku-kovala več knjig. Sedaj jih ne morem. ker nimam svojega denarja. Ko ga bom sama služila, jih bom kupovala več, da bom imela lepo zbirko. Če kupim knjigo, jo moram zaviti. da se ne raztrga in umaže. Kadar grem brat knjigo, si umiiem resnične, kupiš, jo umažeš in raztrgaš, ni ki imajo vredno, da jo kupiš. Knjigo imaš lahko zelo dolgo. Če knjigo umažemo, raztrgamo ali zmečkamo, mislimo, da jo boli, pa bomo drugič bolj pazili nanjo. Torej knjiga je moja in vseh domačih največja prijateljica. Milka Samsa učenka V. razreda Loški potok Bes več propagande za našo Kočevsko! Lepote naše Kočevske so res še v naši slovenski in jugoslovanski vedno preveč skrite naši širši slo- javnosti, da bodo lepote in dejav-venski javnosti in vedo zanje skoro nosti naših ljudi nove Kočevske le najbližji njeni sosedi ter sami znana državljanom! Torej zato na-njeni prebivalci. Treba bo začeti ostrite peresa in čimprej s pro-prav z načrtno propagando, s član- pagando v svet! Zadnja oddaja ki v naših časopisih, v Tovarišu, Radia-televizije ie bil tudi uspel v našem Radiu, televiziji, pa tudi korak v tej smeri, in zato ie tudi s predavanji širom Slovenije ob to ena takih poti za čimvečio po-prikazovanju slik, fotografij, dia- polarizacijo naše Kočevske. Želim, filmov in celo s kinoprojektorjem, da bi te vrstice sprožile vrsto De- janjih. Ta Roksandičeva komedija je skupek zabavnih prizorov iz življenja mladega fanta pa mladega njenie v zakonu ie izpovedala, dekleta, ki sta se hotela poročiti, in ne že povsem odrsko dognano S svojo mladostjo, prikupno postavico in mehkim (za naš oder prešibkim) glasom je pravo podobo hudo zaljubljenega dekleta kar zlahka igrala, kar je za mlado začetnico lep uspeh. Svojo ljubezensko srečo in tudi poznejše strez- če in bud, ki naj bi končno uredile to res prepotrebno vprašanje — propagande za našo Kočevsko! Marjan Tratar-Učo MARTIN (Jani Buchvald) in MAGDA (Anda Bastar) v zaljubljenem pomenku iz življenja drugega mladega fanta resnično, pa vsaj od začetka do pa mladega dekleta, ki tega nista kraja z veliko mladostno iskreno-marala, a sta končno vendarle tu- s tj o in milo predanosti o do igre di onadva prišla pod oblast ve- in soigralcev. Morečo grenkobo ra-lesile. ki ie nepremagljiva: lju- zočarania in filozofiranja o krivdi bežni. Komedija ie iz naših dni in ali ne krivdi ie prešla na način, se dogaia vsepovsod po naši deželi, ki ga zmore samo sončna mladost. Ima tipično naše komedijske pu- Svoj prvi korak na deske, ki po-ščice, ki ustvarjalo neposreden stik menilo svet, ie mlada igralka kaj z občinstvom in nudijo med resne j- junaško zastavila. — Donatova za-šimi toni tudi dosti prešernega ročenka Ana (Francka Vojska) je smeha. bila dobro zamišljena in v danih Odrsko izvedbo komedije je te- igralskih možnostih tudi dodelana meljito. dobro premišljeno in zelo podoba dekleta, ki se dosledno posrečeno opravil režiser Lado otepa ljubezni, a ji končno le pod-Troha, ki ie tudi postavil zanimivo leže. V nekaterih ljubezenskih nri-in praktično sceno. Ta je bila z zorih ie bila spočetka malce ne-likovnimi in svetlobnimi efekti za sproščena, kar pa ni motilo, ker naše mesto novost svoje vrste. Da ii ie bil močan protiigralec Troha ie prav on tudi kreiral lik glav- kot Donat, njen ljubimec. Kljub nega junaka v komediji. Donate, pasivni vlogi ie tudi njeno igranje je (enlkrat izjemoma!) dosti pripo- posrečeno odražalo prikupnega, so-moglo k uspehu igre. S svojim ne- dofonega dekleta. Jasna izgovarja-posrednim sodelovanjem v igri je va m sigurno obvladanje_ prostora Ha platnu dobrepoljskega kina Spomnil sem se, kako so znali govoriti o teh naših krajih pred vojno tujci zlasti Nemci, ki so po svojih revijah in časopisih ter radiu razglašali te naše lepe kraje za svoje, prirejali predavanja in tudi izlete. Nujno bi tudi bilo, da se uredi poseben prospekt s strani turističnih in gostinskih organizacij, v glavnem pa nai bi naredili tudi prebivalci sami. organizacije, podjetja. Naša Kočevska po vojni brepoijsKem Kinu. namreč na pro- s0 nasn aovon moči v sedi da z . močno raste in se ves ta uspeh gramu je kar pet domačih odn. žrtvovanjem samega sebe omogo- , Martm (Jani Buchvald) ie pri- , ,, že vidi, vendar žal ostaja skoro koprodukcijskih filmov. čijo proboj svoje divizije. Film bo ^azaI_Dr*uJIen, mladega, malce na, kot običaino. so vzrok večje nepoznan onkraj meja kočevske ob- Prvi bo na programu slovenski predvajan na državni praznik 20. čine... Predlagal bi, da naj tu- film »DOBRI STARI PIANINO«, aprila. Od koprodukcijskih filmov bo gladil nasprotja med ostalimi igralci in lih do konca igre povezoval v celoto ter zlil s silo svoje prizadevnosti in rutine v gibko in sveže dogajanje, ki ie tudi imelo za komedijo tako nujno potreben tempo. Čeprav so bile v zasedbi igralcev sta zlasti njeni odliki. — Šepetalke (Francka Hren) nismo videli niti slišali! — Razsvetljevalec je opravil svoje delo, ki ni bilo majhno, z veliko vestnostjo. On in inspici-ent sta dosti pripomogla k uspehu predstave. — Nevsiljivo uporab- Mesec april bi lahko imenovali vražne ofenzive na reki Sutjeski tu in tam šibke točke (ljubezenski liena vmesna glasba je daiala l.iu- tudi mesec domačega filma v do- leta 1943. To ie zgodba o ljudeh, ki prizori), jih je prav Troha s svoio bezenskim prizorom še prav pose- brepoljskem kinu. Namreč na pro- So našli dovoli moči v sebi da z lahkotno in spretno igro prekril, ben čar. — " • ’ " ’ ’ Da dvorana m bila vedno pol- ristična organizacija skupno z go- O tem filmu je bilo veliko napi-stinstvom ter Planinskim društvom sanega. Na puljskem festivalu ni nerodnega študenta, do sili razmer športne in politične manifestacije, knjigovodje. Med nedvomno pozi- ki so bile ob istem času v mestu, ttvne prizore mu štejemo tiste v Prepričani smo, da bodo igralci, parku. Manj prepričljiv ie bil v kjerkoli bodo s to igro gostovali. stinstvom ter Planinskim društvom sanega. Na puljskem festivalu ni mo gledali jugoslovansko-itaUjan- „ t “»v j - Lr » u l , \ ^7' naredi načrt take propagandne ak- doživel nekega uspeha ali prizna- ski film »CESTA DOLGA LETO J? Pisatelj Seliškar bo gotovo prišel , Kočevskim pionirjem je pisatelj Tone Seliškar zelo blizu. Se bolj ba se jim ie priljubil, ko so se 2 njim srečali na javni pionirski radijski oddali v Kočevju. Pionir-ii Bračičeve šole si z njim pridno dopisuieio. Prav te dni ie prejela učenka Majda Stanc pismo: »Draga Majda! Kar vesel sem bil Tvoiega pisma, zlasti še, ko sem danes po radiu poslušal našo kočevsko mladinsko oddalo. Nai-brže si io tudi Ti že slišala. Vsekakor bom prišel mala meseca v cije, ki naj zastavi takoj svoje delo n j a. Po svojem prihodu v Ljubljano pa je doživel ogromen uspeh. Domača publika ga je razumela in mu dala tudi vse priznanje, saj so ga predvajali celo dali časa kot Kočevje in Ti povprašaj svojo to- pa je bilo to določeno. Zunanji oo- varišico učiteljico, kdaj bi bilo to najboli prikladno. Meni je vseeno. Najbolje bi bilo. če bi se vsa šolska mladina od 3. razreda dalje zbrala v Domu (tam kjer smo imeli oddajo) in bi tam bral svoja najnovejša de1- Ob tej priliki se bova tudi midva pomenila o Tvoji pesmi. Pošiljam Ti svojo sliko in Te prav lepo pozdravljam, prav tako pa tudi Tvoje starše in vse Tvoje sošolke in sošolce.« Tone Seliškar snetki filma so posneti v okolici ski DNI«. Tudi o tem filmu je bilo mnogo polemike in to od scenarija pa vse do njegove dolžine. Glavne vloge tolmačijo naši. kakor tudi italijanski igralci: Bert Sotler, Gordana Miletič, Ivica Pa j er, od tujih pa Silvana Pampanini, Eleo- pač manjkajo izkušnje. (Nai bi mu dobro igranje to tudi zaslužita! bile prihranjene!) — Kar uspešno France Cankar Ortneka. V ^ fUmu ^ nastopa Frane nora Rossi-Drago, Mašimo Girotti itd. Film je posnet v Ultrascopu. Drugi koprodukcijski film je »ALEKSA DUNDIČ«. Film je že enkrat bil na sporedu našega kina. sedaj na ea bomo predvajali v okviru filmskega krožka osnovne šole Videm. Od tujih filmov, ki bodo na spo- Milčinski-Ježek, samo to pot v resni vlogi, Bert Sotler in Vida Kuharjeva. Torej po dolgem času bomo zopet gledali slovenski film in upamo, da nas ne bo razočaral. Drugi domači film je Vorkapi-čev film »HANKA«. Film ni novejšega datuma. Tretji domači film je vojni film GIBANJE PREBIVALSTVA KOSTEL Rodila je Curl Ana, gospodinja iz Vrha 7 — dečka Jožeta. Umrla je Bukovec Katarina, roj. Cetinski, kmetovalka iz Potoka 16, stara 76 let. KOČEVJE Poročila sta se: Koman Janez, Rletar iz Pake 3. star 92 let in TJose Marija, delavka iz Pake 6, Stara 36 let. Umrl je Snajder Johan, invalidski upokojenec iz Kočevja. Rudnik 32, star 76 let. PRODAMO Ugodno prodamo, ali pa damo prenos osnovnih sredstev, tovorni avtomobil znamke TAM ^Pionir«. »Tehnoservis« Kočevje SPREJMEM V UK Sprejmem v uk vajenca mizarske Stroke. Imeti mora potrebno šolsko izobrazbo, kot je predpisano z Uredbo. Za stanovanje in hrano je Preskrbljeno. Ponudbe poslati na naslov: Pertot Ladislav, mizarstvo SLatnik 19, noš ta Ribnica na Dol.. KLUB VELIKE LAŠČE V torek, 12. aprila ob 19.30 uri bo predavanje z naslovom »Usoda črnega človeka« (Rasno zatiranje črncev). Pred^nnie bo izpopolnjeno s skinptičniml slikami in literarnimi vložki. PREKLICI Kovačič Nejko iz Sekirišč p. Rob pri Velikih Laščah, sedaj stanujoč na Igu, št. 103 pri Ljubljani, preklicujem žaljive izjave o Usenik Nadi iz Krvave peči št. 5 pri Robu, ker te iz lave niso resnične. Kovačič Nejko Podpisani Gornik Jože in Marija, preklicujeva vse. kar sva žaljivega in neresničnega izrekla o Andoljšku Janezu in njegovih, in se jim zahvaljujeva, da so odstopili od tožbe. Gornik Jože in Marija, Hrovača št. 51 »NEBO SKOZI VEJE«. Dejanje redu v mesecu aprilu, je vseka- filma se odigrava v času V. so- ^or treba dati prvo mesto ruske-mma se orngiava v us mu filmu »LETIJO ŽERJAVI«. Film je nagrajen, s prvo nagrado na filmskem festivalu v Kanu 1958 leta. Tudi drugod v svetu, kakor pri nas, je doživel ogromen uspeh. Fabula filma ie zgrajena na ljubezni dveh mladih, katero prekine vojna. On pade, a ona ga zaman čaka. Torej preprosta vsakdanja zgodba, katera vas bo ganila. Zakaj? Zato, ker je to zgodba preprostih ljudi in pa ker film pri-sili gledalce, da se zamislijo v današnje probleme, to je probleme, vojne in miru in o mestu človeka v življenju. Torej film o ljudeh, ki so skozi neštete težke preizkušnje nosili v sebi svetlo in veliko ljubezen. Za ta film lahko tudi rečemo, da je eden naj lepših in najboljših v letošnji sezoni dobrepoljskega kina. Od ostalih tujih filmov bodo na programu še ameriški barvni film »SKRIVNOSTNO MOČVIRJE«, dalje ameriški barvni film v cine-mascopu »ZLOMLJENO KOPJE« ter ameriški film »TIHOTAPCI«. L.T. MATIČARJI! IsdaJa In tlaka CZP »Kočevski ™*k« v Kočevju. Urejuje nrednl-■kl odbor. Odgovorni urednik Cetinski. Uredništvo In ■Prava v Kočevju, Ljubljanska •®sta 14 a, telefon uredništva In ■prave 3-89. Naročnina Je 5M din. Polletna 250 din ln jo je treba Mača« v naprej. Za Inoeemstve 1*9# din os. 3 ameriške Marje. Itkačl račun 699-713 prt Koma-1-265 ■■M baaki Ljubljana. ■tea m Kočevja Podpisani Ambrožič Janez iz Velikih Poljan št. 13 izjavljam, da o Oberstar Francu iz Zapuž št. 5 glede kolesa ne morem ničesar trditi. Ambrožič Janez KINO JADRAN, Kočevje: od 8. do 10. aprila ameriški cinemascopski film »Dogodek v Monte Carlu«, od 10. do 12. aprila italijanski barvni cinemasc. film »Škandal na plaži«, 13. in 14. aprila francoski film »Monpamas 19«, od 15. do 17. aprila ameriški barvni cinemascopski film »Vrt zla«. SVOBODA, Rudnik: 9. in 10. aprila francoski film »To je čas morilcev«, 16. in 17. aprila ameriški film »Grand hotel«. RIBNICA: 9. in 10. aprila ameriški ,barvni film »Puščava živi«, 16. in 17. aprila ameriški film »Detektivska zgodba«. SODRAŽICA: 9. in 10. aprila francoski film »Natalija«, 16. in 17. aprila italijanski film »Rimljanka«. VELIKE LAŠČE: 9. in 10. aprila sovjetski barvni film »Knežna Meri«, 16. in 17. aprila sovjetski film »Vaša Zeleznova«. DOBREPOLJE: 9. in 10. aprila ruski film »Letijo žerjavi«. 13. aprila jugoslovanski film »Han-ka«, 16. in 17. aprila jugoslovan-sko-italijanski film v ultrascopu »Cesta, dolga leto dni«. PONIKVE: 14. aprila jugoslovanski film »Hanka«. LOŠKI POTOK: 10. aprila italijanski film »Umberto D«, 17. aprila jugoslovanski barvni film »Pop Čira in —> Spira«. KOČEVSKA REKA: 9. in 10. aprila avstrijski film »Noč v Benetkah« 16. in 17. aprila francoski film »Begunci«. OSILNICA: 10. aprila poljski film »Kanal«, 17. aprila češki barvni film »Dobri vojak Švejk«. PREDORAD: 9. in 10. aprila jugoslovanski film »V soboto zvečer«, 16. in 17. aprila sovjetski barvni film »Dan Kihat«. BROD NA KOLPI: 9. in 10. aprila jugoslovanski film »Edini izhod«, 16. in 17.aprila francoski film »Helena in možje«. Donat (Vlado Troha, ki je igro tudi režiral) in Ana (Francka Vojska) Poceni goli Kočevska nogometna publika je sama lastovka še ne prinese po-prišla preteklo nedeljo, vsaj kar se mladi, ena slaba tekma pa tudi ne števila golov tiče, vsekakor na svoj pomeni konec dobrega nogometa, račun. Videli smo kar deset za- Upajmo torej, da se bodo predvsem detkov, kar je na nogometnih igri- sami nogometaši resno zavzeli in ščih dokaj redek pojav. To sicer nam že prihodniič nudili na tekmi ne bi bilo nič posebnega, če bi si res pravi športni užitek. To ie tudi partnerja te gole vsaj približno želja vseh navdušenih pristašev, ki razdelila, toda na žalost jih je šlo bodo kvaliteten šport z veseljem Prosimo Vas, da nam redno tedensko pošiljate obvestila o gibanju prebivalstva z vašega območja. Uredništvo »Novic« kar devet na škodo »Kočevja« in le bore eden v njihovo dobro. Zares katastrofa, ki konec koncev nima niti opravičila/ Mladi nogometaši »Ljubljane« so dali našim zares dobro lekcijo. Domačih nogometašev na tej tekmi vsekakor ni bilo prepoznati, saj so se nasprotniki z njimi, predvsem v dru- moralno in materialno podprli. J. Svete KOČEVSKI STRELCI ZA ZLATO PUŠČICO V nedeljo, 3. aprila se je vršilo na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani Okrajno prvenstvo v gem polčasu dobesedno igrali kot streljanju za zlato puščico. mačka z mišjo. Kje je torej vzrok tako slabe igre? To vprašanie ie Tega tekmovanja se je udeležilo tudi pet strelcev iz strelske dru- PRODAJA MOTORJEV Podjetje »AVTO« splošno avtoprevozništvo, Kočevje proda naslednja rabljena osnovna sredstva: 1. Motorno kolo JAW A, 250 c cm 2. Motorno kolo JAW A, 250 c cm 3. Moped, Colibri M — 50 Prednost pri nakupu navedenih osnovnih sredstev imajo gospodarske organizacije in ostali interesenti družbenega sektorja. V kolikor bi do 30. aprila 1960 ne našli kupca med interesenti iz spl. družb, sektorja, bomo navedena osnovna sredstva prodali najboljšim ponudnikom iz privatnega sektorja. »Avto'* Kočevje toliko bolj umestno, ko vendar ve- jyne Kočevje-'" '•"+0. ki so na ob-mo, da ie isto moštvo prejšnio ne- finskem predtekmovanju dosegli del 1° v Ribnici z odlično igro pre- predpisano normo. Za Strelsko dru-magalo tamkajšnji "-mizem, ki ni- j;no Kočevie-mesto so se plasirali kakor ni slaba ekipa. Vsekakor je za tekmovanje v Ljubljani Vlado eden glavnih vzrokov zanemari a- pian;^ Anton Hočevar, Jože Zu-nje treningov in odnos do trenerja. Dančič- Viktor Kužnik In Alojz Ko smo gledali mlade Ljublianča- Hočevar. ne s kakšno lahkoto so igrali, ka- Rezultati na tem tekmovanju so ko so tehnično obvladali žogo. smo bili zelo dobri_ sai sta Zi^mčič in lahko še bolj opazili kaj manjka pjgntnc dosegla rezultat, ki ie bil domačim. Ni pretirana ugotovitev, potreben za četrtfinale tekmova-da so se po igrišču le stežka pre- n1a za zlato puščico, ki bo v re-mikali, žoge nekateri sploh niso publ iškem merilu v nedeljo v Tr- obvladali, da ne govorimo o kaki tehnični ali pa smiselni igri. To je bil le nekak lov za slučajnimi pri- žiču. Za bo v tekmovanje v četrtfinalu, ki Tržiču, je bilo potrebno od likami za dosego rezultate. Igralci 600 možnih krogov doseči 525 kro-bodo morali v bodoče na vsak na- gpV čin posvetiti vso pozornost telesni Naši tekmovalci pa so dosegli — vzdržljivosti in tehničnim pripra- Zupančič Ježe — 529 krogov, Pla- vam. Le retini in intenzivni treningi so lahko porok za boljši us- ninc Vlado — 526 krogov. Rezultati, ki jih zadnje čase do- peh. V kolikor pa se »stari asi« le segajo kočevski strelci, so z vsa-ne bi držali pravil in discipline v Mm dnem večji in boljši, tako da klubu, jih bo nujno zamenjati z je imamo strelce, ki se lahko v mladimi igralci, čeprav na škodo streljanju kosalo z vsako strelsko prvih uspehov v jeseni. Ob vsem tem se bodo morali pri- tekmovanju za zadeti resno zamisliti, saj vodi do Ljubljani, kjer ekipo v Sloveniji, z rezultatom na Zlato puščico v sta se od petih izboljšanja kvalitete verjetno še strelcev kar dva plasirala v četrt več poti. Gledalcem pa le to, da je finale, smo na vsekakor lahko vel odveč prevelik pesimizem, saj ena kot zadovoljni. KLIČE fOVlZNA5IH***mt m Občni zbor ribniških tabornikov jd Kje in kdai posluje v Kočevju kontracepcijska ambulanta. Ali 4= možno dobiti zaščitno sredstvo proti zanositvi in katero? Naročnica in bralka 3-40 dr. Elizabeta Pichler: kontracepcijska ambulanta dela vsak ponedeljek od 15. do 18.30 ure, odvisno od tega, koliko je intere-sentk. Potrebno je, da se ženske v dopoldanskih urah prijavijo v dispanzerju za žene in tu jim povemo, kdaj pridejo na vrsto. Dobi se diafragma in kontracepcijska pasta. Ženske, ki so socialno zavarovane, plačajo samo diafragmo, ki stane 275 din, pasto pa dobijo na recept. Tiste, ki niso zavarovane, pa plačajo tudi pasto, ki stane 450 dinarjev. Drugih stroškov ni. __*___ Pričeli smo z urejevanjem vrtov in gredic, a se bojim, da mi bodo letos, kot prejšnja leta, sosedove kure uničile ves moj trud. Prosim vas, ali smejo imeti v Kočevju kure in kakšne sankcije eo za tiste, ki nočejo nič slišati o škodi, ki jo njihove kure naredijo na tujih vrtovih? M. 2. Kočevje 3-16 Tajništvo ObLO Kočevje: Imamo pripravljen odlok o javnem redu, vendar ta še m bil objavljen v »Glasniku«, uradnem glasilu OLO Ljubljana. To pa zato ne, ker ni popolnoma v skladu z tovrstnim okrajnim odlokom. Načeloma vel.ja, da se v strnje-naselju mesta ne sme imeti Sredi marca je bil v Ribnici red- šolanju v domačem kraju zapusti t ni letni občni zbor tabornikov. Na- svoj matični klub in se včlani v* čelnik tov. Češarek je v svojem kraju, kjer študij nadaljuje. Zato poročilu razložil delo organizacije je v načrtu ustanovitev Srednje-v preteklem letu, nato pa so dali šolskega taborniškega kluba rib-razrešnico staremu odboru. Dose- niške enote. dan ji starešina Alojz Petek se je Letos se bodo ribniški taborniki svoji funkciji odrekel zaradi pre- udeležili vseh ako:; v okrajnem , ____ bil velike obremenjenosti. Njegovo me- in republiškem merilu. Treba bo v Predgradu zbor volivcev, kjer sto je prevzel Borut Kozina. Zna- med drugim skrbeti za dvig vod- ■ je o letošnjem občinskem prora- čilno za novi odbor je, dia ga se- niškega kadra, zato se bodo člani Ob šestdesetem rojstnem dnevu za njegov trud zelo hvaležni. Pa 5unu Dorojai član občinskega od- stavil a jo sami mladi, do sedaj še udeležili tečaiev za vodnike, smo se spomnili našega priljubile- tudi ostalo delo v vrtu lepo na- bora. Na željo volivcev je prebral neizkušeni ljudje. Toda starejši Prvega maja bo na Travni gori neva mladinskega pisatelja Toneta preduje. Uredili smo toplo gredo tudi občinski plan dotacij za vse člani jim bodo s svojimi izkušnja- divo- ali trodnevno '-borjenie, v Seliškarja. Ob tej priložnosti smo ter narisali skico zelenjadnega in gole predgraški volivci so izrazili mi prav gotovo pomagali in ob avgustu na je v načrtu 14-dnevno- - - - - - ■ bivanje ob morju ali v planinah- Pionirji iz Fare pišejo... ZBOR V PREDGRADU Zadnjo nedeljo v marcu je mu prifarski pionirji nosil ali iskre- cvetličnega vrta. no voščilo. V teh dneh pa smo doživeli še nekaj posebnega. V sredo je našo šol" obiskala zvezna komisija DPM iz Beograda. Seznanili smo jo z delom našega pionirskega odreda, šolske zadruge in s tekmovanjem »Akcija pioniriev zadružnikov in mladih naravoslovcev«. Z našim delom so bili zelo zadovoljni. Ko željo, da bi se predračun za nji- skladnem delovanju upravnega od- Zelo smo veseli uspehov svojega hovo šolo povečal. V Predgradu je bora uspeh ne bo izostal, dela. dvooddelčna šola z 48 otroki, ven- Seveda pa naloge, ki so si jih dar je nastavljen, na šoli le en taborniki postavili za cilj, niso ma-Pozdravljajo Vas pionirji osnov- učitelj. Volivci so želeli, naj se na loštevilne; nekatere med njimi so ne šole Vas-Fara. šoli nastavi še en učitelj. Obiskali so bolnike ZVEZA VOJAŠKIH VOJNIH INVALIDOV Občinski odbor Vojaških voinilt . celo zelo težko izvedljive. Tako ie invalidov Ribnica ima sedaj potreba v prvi meri povečati število priključitvi sosednih predelov k. članstva. Pritegniti je treba pred- občini tri osnovne organizacije VVI. vsem delavsko ;n kmečko mladino, v katerih je včlanjeno 120 invali— a tudi na osemletki število članov