3-276/J 22207 skl 150. , 50 » upravi ral»ana»* TT'W INAJC i« ni O pj* dal* etri * trosg «* Z ti A V; ilno jv*0 J ■o da/ ■5* PRIMORSKI DNEVNIK au0*8 Pečana v gotovini v~, —« 1# T- postale i gmppo - Cena 70 lir Leto XXVI. St. 248 (7742) - TRST, torek, 3. novembra 1970 VČERAjy_ GLAVNEM MESTU FINSKE HELSINKIH Pričetek konference med SZ in ZDA o omejevanju strateške oborožitve Uvodni optimistični izjavi načelnika ameriške delegacije Smitha in sovjetske delegacije Semjonova - Konferenca bo trajala do 13. dec. r0 54 A, kor PISJ** Ir,« ' ?" — ^ Finskem glavnem mestu se je danes prižela obomi-?Za sovi°,sko ' ameriških pogajanj o omejevanju strateške linL|, ''^e — SALT. Pogajanja so se pričela lani prav tako v Hel-Ma' '7‘ novembra in 80 se na,° nadaljevala spomladi na Dunaju, G* P® se ponovno nadaljujejo v Helsinkih. Delegacijo ZDA vodi lorst Smi,h' ki naželuje ameriški ustanovi za razorožitev in nad-itiini:.0 nad oborožitvijo, sovjetsko pa načeluje namestnik zunanjega stra Vladimir Semjonov. c . fjoelnik ameriške delegacije '/P je izjavil, da bi predstavljal Olj*'**'0 ‘ am®riški sporazum o gr0*,evaniu strateške oborožitve o-itiirm®n Prispevek k mednarodnemu ^ u ln blagostanju. S trdim delom ®edsebojnim priznanjem legitim-sg ®teresov varnosti obeh strani jahko naredi korak naprej k ^ievanju oborožitve in se lahko ^aktivne namene uporabijo sScena sredstva obeh držav. (K,?™ je dejal, da pričakuje, da ^“Ptihodnje generacije lahko po-ocenile napore, ki so bili skati eni med Pog^ii na Fin- jjlato jg amerj.ški predstavnik de-aa značilnosti modernega stra-jjjL6®3 orožja povzročajo, da je jar ornejevanje zelo zapleteno, ven-zaii P® So prejšnji razgovori doka-jjjll-i -a se lahko pogovarjajo o 1^, amh vprašanjih omejevanja ofenzivnega kot defenzivnegr akskega orožja in to v ozračji sedaj Sovjetska zveza postopoma dohaja ZDA, s katerimi pa deli monopol nad balističnimi interkon-tinentalnimi raketami, sedaj pa že razpolaga s pomembnim ladjevjem podmornic oboroženih z raketami. Ameriški tajnik za obrambo Mel-vin Laird pa je izjavil, da sedaj razpolaga SZ s 1400 medkontinen-talnimi balističnimi raketami, ki so pripravljene za izstrelitev, ali so v gradnji. Laird je v nekaj tednih povečal to številko za sto, ko je sporočil kongresu oceno o sovjetski oborožitvi. Te podatke pa je menda sedaj sporočil v Ottavvi o-brambnim ministrom NATO. Laird je tudi dejal, da razpolaga SZ z okrog 300 atomskimi podmornicami, ki lahko izstrele balistične rakete, pri čemer ponovno upošteva že izgrajene enote in enote v gradnji. Haile Selasie ob 40-letnici kronanja ADDIS ABEBA, 2. — Etiopski cesar Haile Selasie je danes govoril' orožja in to v ozračju pfg-T.-^jnega razumevanja in da so v p , ?d splošnega razgovora lani (jj.^smkih, na Dunaju že v po-U,no razpravo o omejevanju stra-y6ga orožja. fc>tt)AA?enu sovjetske delegacije je 'kvevfk otinistra za zunanje zanje v*adimir Semjonov izrazil upa-svojc vlade, da bodo pogajanja plet.1Vna- Tudi on je govoril o za-^ n&sti materije in je dejal, da je it, a >ti _ naprej po konstruktivni fenT^čni poti, čemur Sovjeti prišlo velik pomen. nanifCn.° je spregovoril finski zu-btj.i .^ifuster Vaino Leskinen, ki je Ujej T. uPanje, da bosta delegaciji r ta naredili korak naprej ‘BtJi HjjgJ*1 omejevanja strateškega obo- V ‘M 't * ;fi % 4 A $ ?> U •ste ^ & > 5 «5 ia'" 6 OiJ A r? V A i n ft jfi 0» vjetsk^0 s^a P° pričetku tako so-gjeij kot ameriški načelnik dele-v°rnik?Cenila govora svojega sogo-opgLKa za »pozitiven*. Nekateri "ačin ‘ci pa skušajo na drugačen ^Peri ?Ceniti omembo »nekaterih vktst a ist;ičnih krogov* s strani so-bi j. ®ga predstavnika, češ da naj teševa ne bila več tako zainte-8ovorov Za nageI P0^ teh raz- f.Setskj Javil' ^četek tisk je danes reglstrl-razgovorov in je ob-da je v finsko glavno ki j0 Prispela sovjetska delegacija, kb|£ v°di Semjonov. »Pravda* pa 0 omenja možnost, da bi se Stavil govori obravnavala tudi po-tvi0_,.v atomskih min na ozemlju že bj| h držav NATO. O tem je Se prj-e?Vor med razgovori, ki so kcn^jteji na Dunaju in ki so se Vj®tska avguste. Takrat je so-stf^.j stran zahtevala, da se od-L^tbni a^°mski potencial NATO v a S strani ZDA pa so opore-* mora SZ demokrati po-blet, i. ‘-^00 raket na srednji do-tVo1 ogrožajo Evropo, ie Sov. Pričetkom konference SALT *'ovt10 tisk ta vprašanja po- *a! 0 ?acej in je zlasti mnogo pi- ^alu U-8 z generali, ki ie ^ ^vjolsko ozemlje. Današ-evi^j ravda* tudi ugotavlja, da je a atomska oborožitev v na-rtfiške ,2 načrti za sklicanje ev-konference o varnosti, ki io N,iučnoJ<> socialistične države, i atoin ,/Prašanje pa predstavlja-w ŽZftef- mine’ saj bodo dejan-v 11 Amerikanci vžigalno vr-pli, kda v?j*b rokah in bodo odlo-J£t tu* Primemo vreči v zrak. hT1 v rv,govori ° zadnjih pogaja-r»i kjer so bili zavez- ? sk»ptični, vendar je men-'Ž pj^kancan uspelo, da je pro- ^,zaslnje konference S A bo trajalo do 15. > vtlil vsaj razpravo o zmanj-d! . sv«?*16 oborožitve, kot si to ,J _>n kot je prišlo jasno ni? na zadnjem zasedanju Or-združenih narodov, i« r*,; , * institut o pacifistič-čjjtial J^ovanju v Stockholmu je krM n^temivo preučitev o obo-Avai “a svetu, ki so jo danes ob-* >nu in to prav pred ku konference SALT. Šved-,0vnjaki so prišli do za-se je tekmovanje o obo-^ iti (i^robema velesilama pole-tM°boroit) sredstva namenjena Jrtev upoštevajoč razvred-t^ar-’a let«* bila za 2 od-: ,nni se niso zvišala, Ju ,*'kii ebb P« so beležili sko-u ^8-69" odstotkov. V razdob-ba predstavljajo sredstva bi*0 v s Van^° kljub temu 7 od-o*.ba utetevncga proračuna, le-Su^kov ^ o^totek padel na 6 ’ j^ren<*ar pa v absolutnih iHt te vedno pomeni narodni b?0sUiiuov*ce človeštva, ki živi ^ 5Cmcrah- NEW YORK, 2. — Na glavni skupščini OZN se nadaljuje razprava o Bližnjem vzhodu. Predvidevajo, da se bo zaključila v sredo, 4. novembra, dan pred zapadlostjo prekinitve ognja med Izraelom in E-giptom. Medtem delegacije na glavni skupščini vlagajo vse svoje napore, da bi prišlo do uskladitve treh predloženih resolucij, skupine afriško - azijskih držav, ZDA in držav Latinske Amerike. Predstavnik palestinskega odporniškega gibanja v Damasku je danes izjavil, da Palestinci zavračajo katero koli resolucijo predloženo v Združenih narodih, ki ne priznava pravice palestinskemu narodu do svoje domovine in samoodločbe. Tik pred zaključkom razprave o Bližnjem vzhodu je posebni odbor Združenih narodov, ki ga sestavljajo predstavniki Ceylona, Somalije in Jugoslavije, obtožil Izrael, da krši človeške pravice arabskega ljudstva, ki živi na izraelskih zasedenih področjih po vojni junija 1967. Posebni odbor je predložil skupščini OZN obširno poročilo, v katerem je med drugim rečeno, da se bo kršitev človeških pravic končala samo z umikom Izrael cev iz zasedenih področij. Posebni odbor Združenih narodov je spomladi obiskal Bejrut, Damask, Aman in Kairo, v Londonu in Ženevi pa je zaslišal priče, ki so prišle iz zasedenih krajev. V poročilu odbora je poudarjeno, da Izrael na zasedenih področjih krši pravice arabskega prebivalstva. Zato odbor predlaga ustanovitev neodvisnega in nepristranskega organa, ki bo preprečil nadaljnjo krši-šitev ženevske konference o ravnanju s civilnim prebivalstvom. Izraelska delegacija pri OZN je seveda te obtožbe zavrnila in izjavila, da Izrael nima nič kaj prikrivati glede svojih odgovornosti za zagotovitev varnosti in blagostanja prebivalcev na področjih, ki jih u-pravlja. Zamenjan predsednik tunizijske vlade TUNIS, 2. — Predsednik republike Burgiba je danes sporočil, da je imenoval Hedija Nouiro za novega predsednika vlade na mesto Bati i ja Ladghama. Burgiba je tudi sporočil, da bo sestavil novo vlado. Pojasnil je, da je razbremenil Lad-hama predsedstva vlade, ker je ze- na proslavi štiridesete obletnice svojega kronanja. Osbno je obsodil kolonialistične in rasistične režime v Južni Afriki, ki predstavljajo nevarnost za mir na svetu. Velesile imajo posebno dolžnost in odgovornost, da odstranjujejo politične slabosti, ki prizadevajo človeštvo, saj imajo za nekaj takega dovolj moči. Afričani se zavedajo, da lahko s pomočjo organizacije afriške enotnosti rešijo vprašanje svoje enotnosti in solidarnosti in da se med njimi krepi ozračje prijateljstva ter razumevanja. Glede notranje politike pa je Selasie podčrtal pomen zemljiške reforme, ki mora biti natančno preučena, da bo lahko izboljšala življenjske pogoje ljudstva. Govoril je tudi o zdravstveni politiki in omami uspeh v boju proti malariji. Ob koncu je priredil sprejem za člane parlamenta in diplomatskega zbora. Prisotni so bili tudi člani italijanske parlamentarne delegacije, ki jo vodi poslanec Vedovado, prisoten pa je bil tudi rimski župan Daridia. I Zaprte ambulante ENPAS RIM, 2. — Ambulante ENPAS bodo danes in jutri zaprte po vsej Italiji, ker se ne izvaja sporazum med zdravniki in med ustanovo. Po tej staviti bodo zdravniki počakali do 8. novembra, da se prične izvajati sporazum, v obratnem primeru pa bodo 9. novembra pričeli s stavko za nedoločen čas. lo zaposlen kot načelnik višjega arabskega odbora za spoštovanje sporazuma med jordansko vlado ui I uspehi in napakami'in ob narional-palestinskimi gverilci. | nih značilnostih Francije. 50-Ietnica ustanovitve KP Francije PARIZ, 2. — Namestnik tajnika KP Francije Georges Marchais je imel zaključni govor na zasedanju ob proslavitvi petdesete obletnice ustanovitve francoske komunistične partije, ki je bila v soboto v institutu Maurice Thores v Parizu. Na zasedanju so bili prisotni predstavniki 28 bratskih partij in je delegacijo italijanske komunistične partije vodil Giuliano Pajetta. Namestnik tajnika Marchais je dejal, da išče KP Francija pot za izgradnjo socializma v Franciji na osnovi kriterijev znanstvenega socializma, bogatih izkušenj mednarodnega komunističnega gibanja z njegovimi RIM, 2. — V sredo, 4. novembra se bodo sestala vsedržavna tajništva sindikatov prodajalcev časopisov, da prouče način ki čas, kako bodo nadaljevali sindikalno akcijo. SPOMIN NA PADLE ZA SVOBODO Delegacija Slovenske kulturno gospodarske zveze polaga venec na grobišče padlih borcev in žrtev na-cifašizma na pokopališču pri Sv. Ani MiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniimiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiuiniiiiiiuuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiN SKLEPI KONFERENCE ZVEZE KOMUNISTOV JUGOSLAVIJE Zaključni govor predsednika Tita in važna resolucija o kmetijstvu Samoupravljanje je osnova jugoslov. socialistične ureditve in pogoj za družbeni napredek (Od našega dopisnika) BEOGRAD. 2. — Prva konferenca Zveze komunistov Jugoslavije se je končala v soboto zvečer s sprejemom sklepov o aktualnem družbeno - političnem položaju in nalo-cah komunistov in resolucije o a-grami politiki. V sklepnem govoru na konferenci je predsednik zveze Tito ugotovil, da je bila razprava na konferenci zelo realistična in da .je enotnost, ki je prišia na konferenci do izraza o vseh vprašanjih, velikega pomena. »Če bo pri izpolnjevanju sprejetih sklepov vladala taka enotnost kot na konferenci, tedaj globoko verjamem — je dejal Tito — bomo lahko rešili, vsa vprašanja*. Tito je kot resno negativno tendenco v preteklosti omenil počasnost v reševanju vprašanj in ugotovil, da trenutno stanje ne trpi nobenega odlašanja, da se morajo odločno pričeti reševati vprašanja, kajti, je dejal Tito. »čas ne dela za nas, temveč, proti nam*. Ukrep-', ki jih .je sprejel pred dnevi zvezni izvršni svet za stabilizacijo trga so bili po besedah Tita le začasni. Potrebno je čimprej izdelati dolgoročen program stabilizacijskih ukrepov in vzporedno brez odlašanja delati na izpopolnitvi političnega sistema reorganizacije ZAH0DN0NEMŠKI ZUNANJI MINISTER SCHEEL V VARŠAVI Danes začetek zaključnih pogajanj za sestavo pogodbe med ZRN in Poljsko Scheel je pred odhodom izjavil, da ZRN priznava poljsko zahodno mejo na Odri-Nisi VARŠAVA, 2. — Nocoj je prispel ministrom, veliko važnost in po- iz Bonna v Varšavo ziahodnonetnški zunanji minister Walter Scheel v spremstvu velikega števila visokih funkcionarjev. Na letališču ga je sprejel poljski zunanji minister Stefan Jedrychowski. Pred odhodom bonskega letališča je Scheel izrazil upanje, da bodo razgovori v Varšavi uspešni in je še posebno omenil vprašanje meje Odra - Nisa. Pri tem je dodal, da v dosedanjih razgovorih še nj prišlo do dokončnega sporazuma glede «določilniih točk*. Scheel se bo v Varšavi pogajal za sestavo dokončnega osnutka za-hodnonemške poljske pogodbe. V Varšavi dajejo prihodu zahodno-nemškega ministra in razgovorom, ki jih bo imel s poljskim zunanjim udarjajo, da bo pogodba, ki naj bi Iti]a kmalu parafirana, odločilna za bodočnost Evrope, ker bo uredila odnose med Zahodno Nemčijo in Poljsko. S to pogodbo n^j bi končno uredila važno ozemeljsko in politično vprašanje v srcu Evrope. Nekaj ur pred odhodom Schella v Varšavo je kancler Brandt izjavil po radiu »Deutschlamdfunk, da bo pogodba, ki bo sklenjena s Poljsko, napravila konec preteklosti in omogočila plodnejše sodelovanje med obema državama. Pred odhodom na Poljsko je zunanji minister Schell dal intervju reviji »Stena* iz Hamburga, v katerem je med drugim poudaril, da Zvezna republika Nemčija priznava IZJAVA ZUNANJE MINISTRICE THI BINH Pozitiven odgovor partizanske vlade na poziv sajgonskega generala Minka r\ PARIZ, 2. — Načelnica delegacije južnovietnamske revolucionarne vlade in zunanja ministrica Ngu-jen Thd Binh je na povratku iz Londona, kjer se je srečala s sovjetskim zunanjim ministrom Gro-mikom, potrdila pripravljenost njene vlade, da «stopi v stik s komerkoli, ki bi se zavzemal za mir, neodvisnost, nevtralnost in demokracijo* v Južnem Vietnamu, z izjemo treh voditeljev sajgonske klike: Thieuja, Kyja in Kiema. Namen takih stikov, ki bi lahko potekali v katerikoli obliki, naj bi bil »prekinitev vojne, ustanovitev koalicijske vlade, kar naj zagotovi vietnamskemu ljudstvu pravico do samoodločbe*. Thi Binh je dejansko odgovorila v pozitivnem smislu na poziv k »pomiritvi* sajgonskega generala in politika Minha. Ta je namreč objavil, da bo predstavil svojo kandidaturo na predsedniških volitvah v Južnem Vietnamu in bo nasprotoval sedanjemu predsedniku Thieuju. Gospa Thi Binh je tudi poudarila, da ji je Gromiko zagotovil odločno istih strokovnjakov podporo Sovjetske zveze začasni re- volucionarni vladi v Vietnamu in še posebej njenemu političnemu programu v osmih točkah. Vsekakor je diplomatska poteza predstavnice vietnamskih partizanov na pariških pogajanjih zmedla sajgonsko lutkovno vlado in ameriško vojno poveljstvo. V imenu sajgonske kolaboradonistične skupine je Pliam Vang Lam izjavil v Parizu, da je gospa Binhova ponovila že stare in znane stvari in da je po njegovem nepremostljiva zahteva o odstranitvi Thieuja, Kyja in Kiema, češ da gre za pogoj, zaradi katerega je napredovanje pariških pogajanj onemogočeno. Ameriško vojno poveljstvo pa je po tritedenskem premirju, ki so ga narekovale hude vremenske neprilike, monsuni, deževje in povodnji, odredilo obnovitev množičnih bombnih napadov na osvobojeno pokrajino Quang TVi in tisti del laoškega oz«nlja, ki ga nadzorujejo partizani gibanja Neo Lao Hak Sat (Patet Lao). Zaostrili pa so se tudi nastopi juž-novielnamskih partizanov. Z raketnimi izstrelki so napadli Snjgon in povzročili (po udarni verziji) šest smrtnih žrtev v nekem porušenem rajonu. Izvedli so tudi šest napadov na ameriške postojanke, med katerimi je tudi glavni štab topništva, 35 km od Sajgona. Na istem področju so partizani sestrelili neki ameriški helikopter. Drzen napad so partizani izvedli pri Rang Rangu, v pokrajini Long Khan. Postavili so zasedo neki ameriški e-noti, ki jo je vodil izdajalec. Južno vietnamska kola bora cdoni- stična vojska se je medtem za zadane udarce maščevala krvavo. V delti reke Mekong, kjer je partizansko gibanje zelo močno, so ubili 43 ljudi, katere so dolžili, da so »komunisti*. Iz Pekinga pa je medtem madžarska agencija MTI oddala izjavo kneza Sihanuka, da ni namen kam-boških partizanov napasti prestolnice Phnom Benh. »To bi Nixonu dalo povod za nov vdor na kam boška tla*, je dejal knez v izgnanstvu. Cilj partizanskih enot je trenutno osvoboditi vse kamboško o-zemlje in popolnoma osamiti prestolnico. Zaenkrat, je dejal, sta o-svobojeni dve tretjini Kambodže, poljsko zahodno mejo na črti Odra-Nisa. Poleg tega je izjavil, da opti mistično gleda na izid pogajanj v Varšavi. Glede vprašanja meja je Scheel izjavil: »Zahodnonemška vlada poudarja, da ima poljski narod pravico živeti v zajemčenih mejah.* Na vprašanje glede pristojnosti zaveznikov je dejal: »Pri tem ne gre za mirovno pogodbo, ker še ne vemo, kdaj bo ta lahko sklenjena. Dokler ne bo mirovne pogodbe bodo zavezniki ohranili svoje pravil* in svoje odgovornosti. Dokler bo živela Zvezna republika Nemčija bomo zajamčili ureditev te meje Glede tega lahko imajo Poljaki zaupanje v nas.* Danes dopoldne je bil Scheel v Parizu, kjer se je srečal s svojim francoskim kolegom Schumannom. Temu srečanju so dali v Parizu veliko pozornost, saj je prišlo do njega tik po srečanju Scheela z Gro-mikom v Frankfurtu in pred začetkom pogajanj v poljska prestolnici. Po razgovorih med Scheelom in Schumannom je predstavnik francoskega zunanjega ministrstva izjavil, da je Scheel obvestil Schumanna o razgovorih, ki jih je imel z Gromd-kom ter o pogajanjih, ki se bodo začela jutri v Varšavi. Poleg tega sta govorila tudi o vprašanju evropske varnosti. Prav tako je Schumann poročal Scheelu o sestanku, kd ga je imel z Gromikom, s poljskim zunanjim ministrom in z polj skim namesnikom zunanjega ministrstva. Glede berlinskega vprašanja je Scheel izjavil oasindfcarjem, da mora bati rešeno s pismeno pogodbo med štirimi zavezniki, ki mora vključevati tudi varnost dohodnih poti v bivšo nemško prestolnico. Zahodnonemški zunanji minister je pri tem dejal, da bi lahko zavezniki pooblastili Zvezno republiko Nemčijo, Nemško demokratično republiko in senat zahodnega Berlina naj sodelujejo pri sestavi določenih pravilnikov. Sicer pa, je dejal Scheel, celotno berlinsko vprašanje mora biti predmet pogajanj med štirimi zavezniki. Francoski socialisti na obisku v SFRJ BEOGRAD, 2. — V Beogradu so se danes pričeli razgovori med delegacijo Socialistične partije Francije, ki jo vodi prvi tajnik Savary in delegacijo socialistične zveze delovnega ljudstva Jugoslavije pod vodstvom predsednika zvezne konference Veljka Milatoviča. Med razgovori so izmenjali informacije o delovanju obeh organizacij, o aktualnem notranjem razvoju obeh držav in mišljenja o aktualnih mednarodnih vprašanjih, posebno o evropski varnosti. Glede na veliko podobnost pogledov o važnih mednarodnih vprašanjih so se dogovorili, da se uvede stalna praksa izmenjave mišljenj in sodelovanja med 0-bema organizacijama. Delegacijo francoske socialistične stranke je danes dopoldne sprejel v Beogradu predsednik republike Tito in se zadržal s člani delegacije v prijateljskem razgovoru. zvezne uprave. Glede vprašanja nadaljnjega razvoja kmetijstva, ki je bilo prav tako na dnevnem redu konference, je Tito pripomnil, da je potrebno ta vprašanja hitrejše reševati, posebno ker ne gre za težke probleme. Tito je ugotovil, da .je v razgovoru s kmeti videl, da je največ pritožb na razne posre-dovaloe in prekupčevalce, ki jemljejo največji del zaslužka v prometu s kmetijskimi pridelki, da je na tem področju potrebno zagotoviti večje in trajno nadzorstvo. Predsednik Zveze komunistov Jugoslavije je poudaril, da bi bilo nesmiselno imeti kmete, ki imajo kmetijske stroje, za kulake in dodal: »Mi hočemo, da bi naši kmetje bili malo bogatejši, da ni več proizvajali in jih ne smemo deliti na begate, srednje in siromašne. Danes moramo podpreti, kolikor je to mogoče, vse kmete, kajti gospodarsko trden kmet proizvaja za trg in pomeni mnogo za nas. Mi potrebujemo čim več pridelkov za trg, zato je kmet koristen za socialistični razvoj. Prav tako je koristen tisti kmet, ki proizvaja samo zase. ker ne izvaja pritiska na trg, je deial Tito. Na koncu svojega govora se je Tito ozrl na neka »prerokovanja* v inozemstvu, da bo samoupravljanje v Jugoslaviji propadlo. Tito js ugotovil, da so ta nesmiselna pre-rokovanja zanikali že dosedanji rezultati, ki so potrdili vrednost samoupravljanja. Samoupravljanje je, po besedah Tita, med drugim usposobilo na sto in sto tisoče navadnih delavcev, ki se danes lahko merijo s tistimi, ki so končali visoke šole. Samoupravljanje nam je dalo tudi novega človeka, novega delavca in proizvajalca, je poudaril Tito in pripomnil, da je res, da obstajajo problemi, ki pa ne izhajajo od delavcev in samoupravljavcev, temveč predvsem »od nas zgoraj* in pa od objektivnih razlogov, med drugim od oklevanja v razbremenitvi gospodarstva. Tito je zagotovil delovnim ljudem. ...........................................lllimmnmui... V OKVIRU PRIJATELJSKIH ODNOSOV Na Brdu sestanek Tito - Ceausescu Romunski predsednik pride danes v Jugoslavijo (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 2. — Na vabilo predsednika Jugoslavije maršala Tita bo jutri prispel na prijateljski obisk v Jugoslavijo predsednik državnega sveta Romunije in generalni tajnik romunske KP Nicolae Ceausescu. Predsednika se bosta srečala jutri na Brdu pri Kranju, kamor je predsednik Tito prispel danes po- poldne. Ceausescu bo gost predsednika Tita 3. in 4. novembra. Jutrišnje srečanje Tita in Ceausescu-ja je nadaljevanje tradicije stikov državnikov obeh dežel na raznih stopnjah, ki že nad deset le* označuje odnose med obema državama. Tito in Ceausecu sita se zadn jič sestala lani pri Železnih vratih, ko sta st skupno ogledala tudi dela na graditvi velike električne centrale na Donavi. Ta veliki objekt, ki ga skupno gradita Jugoslavija in Romunija, najboljše odraža stopnjo gospodarskega sodelovanja med o-bema državama. Podobno kot gospodarski so tudi politični odnosi med obema državama na ze:o visoki stopnji. Romuni- ja in Jugoslavija imata o vseh glavnih mednarodnih vprašanjih enaka oairoma zelo podobna mišljenja. Kaže, da v sedanjem trenutku obe državi posebno pozornost posvečata evropskim vprašanjem in evropski varnosti in da bo proučevanje aktualnih mednarodnih vprašanj, zlasti vprašanju sodelovanja evropskih držav in evropske varnost posvečena posebna pozornost. B. B. SAJGON, 2. — Po osmih dneh neprenehnega deževja, je v Vietnamu spet posijalo sonce. Oblasti so tako začele zbirati uradne podatke o žrtvah in škodi. Zadnji uradni podatek je, da je bilo 159 mrtvih in 9 pogrešanih, zdi se pa, da bo to število strahovito narastlo. Nekateri so prepričani, da bi lahko bilo tudi 500 žrtev, sicer štetje otežkoča razdejanje. Voda je namreč podrla jezove med rižnimi nasadi in odnesla vse, kar je našla na poti. Tudi škoda je seveda 0-gromna, saj je uničenega približno pol letošnjega pridelka. da bo, če se bodo vedno izvajali sprejeti sklepi in ukrepi, ki se pripravljajo, prišlo do močnega razmaha v družbenem gospodarskem razvoju dežele. Tistim pa, ki Jugoslaviji prerokujejo zlom, nekakšno razbijanje ali pa nacionalni razkol, kar si oni žele, lahko rečem, da se varajo, kot so se vedno doslej varali. «Tega ti ljudje ne bodo nikdar dočakali*, je izjavil Tito ob navdušenem odobravanju delegatov. »Naša družbena skupnost ie cementirana ne le s potoki krvi v osvobodilni borbi, temveč s povojnimi in težkimi napori y graditvi tega, kar imamo,* je nadaljeval Tito, ko je prenehal aplavz. »Vsi naši narodi in narodnosti, delovni ljudje vseh naših republik se globoko zavedajo, da smo to mogli doseči samo zato, ker smo bili enotni* je dejal Tito, in dodal, »da ie razumljivo, da pride včasih, podobno kot se to dogaja v vsaki družim in hiši, do prepira. To se bo dogajalo tudi v bodoče, toda naši delovni ljudje vseh narodnosti vedo. da morajo biti skupaj*. Oni vedo, je poudaril Tito, da nam samo enotnost, ki smo jo ustvarili med vojno in po njej, lahko zagotovi boljšo in srečnejšo bodočnost. V sklepih o aktualnem družbenopolitičnem položaju v Jugoslaviji in nalogah komunistov, o katerih smo že podrobno poročali, konferenca med drugim ocenjuje, da se je mednarodni položaj Jugoslavije bistveno okrepil z njenim uspešnim mednarodnim delovanjem in s povečano pripravljenostjo samoupravne socialistične družbe, da se s skupnim5 silami splošne ljudske obrambe upre vsem zunanjim pritiskom in ogrožnjam. K temu so posebno prispevali dosedanji veliki rezultati v razvoju sistema splošne ljudske obrambe in jasno izražena in potrjena pripravljenost delavskega razreda, delovnih ljudi, vseh narodov in narodnosti Jugoslavije, da odločno branijo neodvisnost, celovitost in suverenost samoupravne socialistične Jugoslavije. V resoluciji o agranv' politiki se med drugim poudarja, da se Zveza komunistov zavzema za razširitev materialne osnove samoupravnega kmetijstva, za dosledno razdelitev dohodka po rezultatih dela. za zavarovanje gospodarske in socialne varnosti v kmetijstvu. Zveza bo zagotovila ustrezno vsklaienost cen kmetijskih pridelkov z industrijskimi izdelki in skrbela za stabilizacijo trga kmetijsko - prehrambenih pridelkov. Zveza komunistov Jugoslavija sodi, da je v ta namen potrebno zagotoviti sklade za stabi-hzaerjo trga in napredek kmetijske proizvodnje v občinah, porajinah in republikah. Zadruge in enote za kooperacijo se morajo razvijati kot organizacije, v katerih se delo kmetov združuje z delom delavcev zaposlenih v zadrugah. ZK sodi, da morajo ljudje na vasi imeti določeno gospodarsko in socialno sigurnost. Oni morajo v okviru jugoslovanskega družbeno - gospodarskega in političnega sistema enakopravno sodelovati v raznih o-blikah samoupravljanja, v krajev-nr'h skupnostih v občinah, pokrajinah, republikah in v zvezi. Delovne organizacije in vse družbene politične skupnosti morajo ustvariti pogoje, v katerih bo zasebni kmetovalec imel interes da maksimalno poveča produktivnost svojega dela. B. BOŽIC POPRAVEK V nedeljski številki našega dnevnika od 1. 11. 1970 je pomotoma izostal pod člankom »Ob zasedanju mešanega odbora* člankarjev podpis, ki se glasi BOGO SAMSA. Uredništva TRŽAŠKI DNEVNIK 3. novembra OB DNEVU MRTVIH Spominske svečanosti na grobovih in pri spomenikih padlim za svobodo Vence so položili predstavniki ANPI, ANED in ANPPIA, SKGZ, gen. konzulata SFRJ, občin, šol, domačih partizanov in Slovenske skupnosti Te dni, ob dnevu mrtvih, smo se spomnili na naše rajnke, svojce in prijatelje, ki so nas za vedno zapustili. Ni jih več, hranimo pa njihov spomin. V znak hvaležnosti, in v svojo tolažbo, krasimo grobove s cvetjem, prižigamo lučke in se zamislimo. Te dni smo se še posebej spomnili na naše padle, na svojce, prijatelje znance in neznance, ki so žrtvovali svoje življenje za našo svobodo, za pravico, za mir. na vse, ki so padli v boju, v ječah in taboriščih. Kakor vsako leto smo uredili in s cvetjem okrasili njihove grobove, položili šope cvetja in vence na spomenike ter zapeli ža-lostinke. Kakor vsako leto — ne — še bolj kot druga leta, ker obhajamo letos 25. obletnico osvoboditve, in tudi zaradi tega, ker fašistični podleži skrunijo spomenike našim padlim. Koliko spomenikov, koliko' spominskih plošč, koliko imen padlih in žrtev na tej mali krpi od Šti-vana od Miljskih gričev! V nedeljo dopoldne so predstavni ki partizanskega združenja ANIT, združenja bivših političnih deportirancev ANED in združenja bivš'h političnih preganjancev ANPPIA položili vence v Rižarni, v 01. Ghe-ga, v Ul. D’Azeglio, na pokopališču pri Sv. Ani, na vojaškem pokopališču, v Spominskem parku pri Sv. Justu in na spomenik padlim v Zgoniku, Id je bil pred kratkim oskrunjen. Predstavniki vodstva Slovenske kulturno - gospodarske zveze in včla- is?r f PRED PREUREDITVIJO POMORSKIH PROG ODPOSLANSTVO PSI PRI RIMSKI VLADI Tajnika tržaške federacije Pesanteja in Bonicciolija je sprejel minister Gioiitti • Obvezno posvetovanje z deželo in sindikati Minister za proračun in gospodar- I šem mestu posebno okroglo mizo sko n aorto vanje Gioditta je včeraj' oziroma javno konferenco o tem dopoldne v Rimu sprejel odposlanstvo tržaške PSI, ki sta ga vodila pokrajinski tajnik Pesante in C. Bo-nicioLi. Tržaški socialisti so prikazali ministru osnovno problematiko v zvezd z napovedano preureditvijo Finmaire, minister Gioliitbi pa jim je zagotovil, da bo poskrbe! za to, da pridejo tržaška gledišča pred medministrski odbor za gospodarsko načrtovanje CIPE. Minister je nadalje zagotovil, da bodo pristojni organa v tej zvezi upoštevali tudi mnenje deželne uprave in sindikatov. Načrt za preureditev poslovanja pomorskih družb, ka vzdržujejo redne zveze pretežnega državnega pomena (p.i.n.), ki ga je pred kratkim pripravilo vodstvo Finmare (IRU in ki ga sedaj proučujejo na ministrstvu za trgovinsko mornarico in na ministrstvu za državne udeležile, je vedno bolj v žarišču razprav in tudi polemik med poslovnimi krogi po vsej Italiji. Razprave se širijo tudi zaradi tega, ker so podrobnosti načrta pravzaprav še neznane, kajti uradni tekst načrta še ni bi! objavljen ter se v tej zvezi govori, da ga bo sredi tega meseca objavila tv eksteluzivi* neka genovska revija, specializirana v problemih pomorstva. V nedeljo, smo v zvezi s tem načrtom zabeležili tudi vest, da nameravajo sindikalne organizacije CGIL. CISL in CCdL v kratkem organizirati v na- pnoblemu. Opera «Zrinjski» tudi v nedeljo navdušila občinstva Predstavniki ANPI polagajo venec na oskrunjeni spomenik padlim v Zgoniku .............................................. SPOROČILO VODSTVA NOVE DZ.CGIL Opozarjamo, da bo Rižarna odprta za občinstvo še danes in jutri, in sicer od 8. do 17. ure. njenih organizacij so položil1' vence v Ul. Ghega, v Ul. M. D’Azeglio, v Rižarni, pri Sv. Justu, na poko pališču pri Sv. Ani, na grob bazoviških junakov, na grob Pinka Tomažiča in na grobišče vojakov JLA. Zastopniki .jugoslovanskega generalnega konzulata so že v soboto položili vence na vse spomenike padlim in v Rižarni, v nedeljo pa v Viscu, v Pevmi in Gorici ter na grobfšče padlih vojakov JLA na vojaškem pokopališču. V Miljah so položili vence ob spomenik padlim in na pokopališču župan, odborniki in predstavniki krajevne sekci je ANPI. V Boljuncu je prosvetno društvo lepo okrasilo Spomenke padlim s cvetjem in lovorjevimi vejicami, vence so položili bivši partizani, žene, srednja šola pa lep šop cvetja. V nedeljo popoldne je pevski zbor p.d. »Francč Prešeren* zapel ob spomeniku žalostinko. rec tirali pa sta Divna Sancin in Vojan Slavec. V Dolini so položili venec bivši partizani, popoldne pa so pevci zapeli žalostinke pred spomenikom. Tako v Dolini kot v Boljuncu je bilo navzočih precej domačinov. V Borštu in Ricmanjih so zapeli pevci žalostinke na pokopališču ob grobovih padlih. Delegacija bivših partizanov iz Lo-njerja in s Katinare .je dopoldne položila venec na grobišče padlih, popoldne pa je pevski zbor zapel »Žrtvam*. V Bazovici so tudi zelo lepo o-krasili grobove padlih. Popoldne je na pokopališče prišlo mnogo ljudi, tud: iz drugih krajev, pevski zbor »Lipa* pa je zapel »Vigred* in »Žrtvam*. V Repnu je položil venec na spomenik padlim župan Mihael Guštin, žalo6tinke pa je zapel pevski zbor »Srečko Kumar*. Zgonlški župan Josip Guštin je položil vence na oskrunjen1 spomenik padlim v Zgoniku, na spomenik padlim vaščanom v Zgoniku, v Sa-ležu, na proseški postaji, na pokopališču na Proseku in na pokopališču v Zgoniku. Pevski zbor »Rdeča zvezda* .je popoldne zapel žalostinke pred spomenikom v Sa-ležu in pred oskrunjenim spomenikom padlim občanom v Zgoniku. Na Proseku so na pokopališču položili venec tudi bivši partizani, ki so prejšnjo nedeljo položili lep ve- nec tudi na nov spomenik v Nabrežini, pevski zbor »V. Mirk* je popoldne zapel na pokopališču na Proseku in na Kontovelu. V Križu so na grohišče padlih položili venec bivši partizani, popoldne pa je zapel žalostinke pevski zbor p.d. »Vesna*. V nabrežinski občini je župan dr. Drago Legiša skupno z delegacijo občinskega sveta, v kateri .je bil tud' poslanec Albin Škerk, položil venec na spominsko ploščo na županstvu in na spomenike padlim v Nabrežini, v Sempola.ju in v Praprotu. Tržaški podžupan Lonza je skupno z delegacijo občinskega sveta, položil vence v Rižarni, v Ul. Ghega, v Ul. M. D’Azeglio, pri Sv. Justu, na pokopališču pri Sv. Ani, na streliščih na Opčinah in pri Ba zovici, v Ul. Imbriani itd. Predstavniki Slovenske skupnosti so položili vence na spomenike padlim v Nabrežini, v Zgoniku in na strelišču pri Bazovici. Včeraj dopoldne ie deželni odbornik Stopper v imenu deželne uprave položil venec na spomenik padlim v vseh vojnah pri Sv. Justu. Navzoč je bil tudi predsednk deželnega sveta Ribezzi. Obvezne smernice in pravi pogoji za razcvet tržaškega gospodarstva Racionalna uporaba preostalih površin na industrijskem področju, obnovitev Arzenala-Sv. Marka in okrepitev pristaniškega prometa Nova delavska zbornica CGIL spo- šino Tovarne strojev za produktivne. darstva, marveč je v interesu vse-roca, da se je sestal njen vodstveni namere v okviru IRI, in sicer za državne skuposti, saj pomeni ugod- liro j ni Iri ki no — 1: : 1 S. • < Spominske svečanosti v Redipuglii in Trstu Jutrišnje komemoracije v Red»-puglii se bosta v imenu dežele udeležila predsednik deže.nega odbora Berzaobi in podpredsednik deželnega sveta Pititoni. V imenu dežele bodo potožili ob spomenik padlih tudi lovorov venec. V Pordenonu pa bo položil venec ob spomeniku padlih odbornik De Carin. Slovesnosti v Redipuglii se bo u-deležilo tudi odposlanstvo tržaške občine s praporom, občinska uprava pa je v počastitev tega dne dala nalepiti po mestu lepake. Na Trgu Unštš bo popoldne ob 17. uri svečano spuščanje zastave. Delegacija tržaškega občinskega odbora in sveta pod vodstvom podžupana Lonze je včeraj položila vence na spomenike padlih v mestu in okolici, danes ob 16. uri pa bo položila venec na koncu pomola Audace, kejr so se 3. nov. izkrcali bersaJjarjd. Urnik trgovin Danes, 3. novembra, sv. Just. Vse trgovine bodo za- prte, razen mlekarn (7-12), cvetličarn (8 - 13) in slašči- čarn (8 21.30) Jutri, 4. novembra. Obletnica zmage. Vse trgovine bodo zaprte, razen mlekarn (7 - 12), cvetličarn (8-13) in slaščičarn (8-21.30). odbor in proučil vprašanje zaposliti ve v zvezi z gospodarskim položajem v mestu. Zaradi pomanjkanja navadne in kvalificirane delovne sile v nekaterih panogah so v določenih gospodarskih in političnih krogih v mestu zavzeli zelo površna stališča. Pri tem niso načeli pri korenini vprašanja, ki očitno prizadeva malo in srednjo industrijo v korist umetni razširitvi terciarnih dejavnosti in storitev. To vprašanje se tiče pomanjkanja resne politike o vprašanjih dela, o kvalitetni in trajni zaposlitvi, o konkurenčnih mezdah ter o industrijskih pobudah, ki prispevajo k dopolnitvi tradicionalnih dejavnosti v mestnem gospodarstvu. Vsi tisti, ki se danes pritožujejo in jadikujejo, nosijo pretežno veliko odgovornost za te po manjkljivosti. Ni namreč mogoče pospešiti gospodarske dejavnosti manjšega in srednjega obsega ter zaposlitve, če se ne ustvari osnovno gospodarsko tkivo. Vodstveni odbor Nove delavske zbornice CGIL v Trstu nakazuje tri giavne obvezne smeri, da se spravi tržaško gospodarstvo dokončno iz zastoja, v katerega je zalezlo. Te obvezne smeri omogočajo začetek stvarnega napredka: L Predvsem je treba racionalno in na najboljši način porabiti preostale površine na tržaškem industrijskem področju, s tem da se ustanovijo osnovna industrijska podjetja z intenzivnim kapitalom (s tem da se v Trstu doseže večji obtok kapitala, se tudi izboljša položaj na področju terciarnih dejavnosti). Ta osnovna industrijska podjetja bi pritegnila še druge dopolnilne industrijske dejavnosti ter »stabilnost*, kar se tiče proizvodov. Na vsak način se je treba izogniti novim industrijskim podjetjem, v katerih bi bilo veliko nesorazmerje med vloženim kapitalom, obsežnostjo površin in med številom zapes tnih. Takšne vrste investicij bi dejansko ustvarile proces tehnološke brezposelnosti. 2. Dejansko bi morali združiti Ar-zenal.‘ ®v- Marko kupiti vse bližnje površine ter naložiti potrebni kapital, da bi podjetje tehnološko napredovalo in postalo konkurenčno pri popravljanju in preurejevanju ladij ter pri gradnji specialnih ladij. Porabiti bi morali poslopja in povr- industrijsko podjetje, ki bi moralo poganjati naprej tržaško gospodar stvo; podjetje, o katerem so se sporazumele sindikalne organizacije in ministrstvo za zaklad in vsedržavno načrtovanje. Vodstveni odbor Nove DZ-CGEL ponovno zahteva, da se ta dogovor uresniči, saj sta minili že dve leti. odkar sta vlada in IRI prevzela glede tega jasne obveznosti. 3. Trstu je treba vrniti funkcijo naravnega pristanišča Srednje Evrope in krepiti tranzitni promet. V ta namen je treba povečati število pomorskih prog, ne pa jih celo skrčiti. Zaradi tega je treba povečati navzočnost italijanskih ladij na Jadranu, kjer plujejo večinoma na zemljepisna lega našega pristanišča veliko dobrino za vso skupnost Če bomo ravnali tako, se ne bo razpršila po Italiji in po svetu velika dobrina, ki jo predstavljajo specializirano delavstvo, tehniki ter mladi ljudje z univerzitetno izobrazbo. ki morajo iskati drugod zaposlitev, katere jim ne more zagotoviti njihovo rojstvo mesto. Vodstveni odbor nove Delavske zbornice poziva vse pridružene stroke, in še posebno tiste, ki so najbolj zainteresirane o teh vprašanjih, da začnejo v razčlenjenem, a sistematičnem gibanju vse morebitne akcije, vštevši stvarno borbo, da se doseže ponoven razcvet tržaškega gospodarstva v interesu in v Po sobotnem uspehu z Zajčevo opero ^Nikola Šubic Zrinjskh je reška Opera tudi v nedeljo popoldne navdušila občinsko, ki je v velikem številu prihitelo v Kulturni dom. K temu, kar smo o predstavi zapisali v naši nedeljski številkami nimamo kaj dodati. Tudi nedeljsko občinstvo je navdušeno ploskalo odličnim pevcem - solistom, zlasti nosilcu naslovne vloge Via-dimiru Ruždjaku in obema pevkar ma, Darinki Segota - Žiger in Mirjani šebalj, pa še vsem drugim, ki so prispevali, da je ta spevna in domoljubna opera doživela tako prodoren uspeh pri naših ljudeh. Seveda pa so vsi nastopajoči poželi najbolj navdušene aplavze po zaključnem prizoru, ko je z odra mogočno zadonela znana udarna melodija «U boj, u boj ... » z vsemi solisti in zborom in ob fortissimin orkestra, ki ga je z veščo roko vodil dirigent Vladimir Benič. GLASBENA MATICA - TRST V SOBOTO, 7. NOVEMBRA 1970 OB 21. URI V MALI DVORANI KULTURNEGA DOMA KONCERT ORKESTRA GLASBENE MATICE Dirigent: OSKAR KJUDER Solist: DEJAN BRAVNIČAR - violina Nova polemika socialdemokratov s socialisti Deželni tajnik PSU Lonza je na seji deželnega odlbora stranke ocenil nova trenja, Id so nastala v levosredinska koaliciji, ki vlada v Furlanriiji-Judiijski krajini. Možnost uveljavitve nove koalicije med KD in PSI je Lonza ocenil kot ((kvalitetni skok» in ((Odprtje KPI», ki ogroža «zapadno usmeritev« Italije. Zato pa je pozval KD, naj spričo socialističnih teženj p otaki rešitvi reagira odločno in odklonilno, kot zahteva PSU. Socialistom pa Lonza namiguje na »možnost novega razkola v sami avtonomistični struji PSI«. Potega tega bi PSU, trdi Lonza, morala ustrezno ukrepati tudi v drugih krajevnih ustanovah. Seminar komunističnih srednješolcev ladje tujih držav namesto naših, j tesni povezavi z borbami delavcev To se ne tiče le krajevnega gospo- vse države. Z referatom o odnosu KPI dia študentskega “ vsebini šol- ske reforme, ki ga bo prebral član vsedržavnega tajmiš-iva zveze komunistične mladne Franchi, se zaključi drevi dvodnevni deželni seminar srednješolcev, ki ga prireja ZKMI v tržaškem dijaškem domu. Seminar, na katerega je prišio nad petdeset srednješolskih aktivistov iz vseh pokrajin naše dežele, Z NEDAVNEGA OBČNEGA ZBORA DRUŽBE Tržaški arzenal-Sv. Marko je lani posloval z izgubo Vodstvo zvrača krivdo na delavstvo - Primanjkljaj bodo krili s sredstvi iz prejšnjih dobičkov Družba »Arsenale Triestino - San Marco* je zaključila lansko poslovanje z izgubo 20,300.000 lir, kakor izhaja iz bilančnih podatkov do odvodu 263,700.000 lir v razne amortizacijske sklade. V poročilu, ki so ga prebrali na nedavnem občnem zboru družbe, je poudarjeno, da je »Arsenale Triestino San Marco* kljub »številnim težavam* v razdobju 1965-68 vendarle uspela zaključiti' vsakoletno poslovanje z nekaj dobička, lani pa sta se prejšnjim težavam pridružili še dve odločilni, zaradi katerih je družba prešla v pasivo. Lani je namreč družba osta la deloma brez posla, hkrati s tem pa so proizvodn1 stroški ponovno občutno Doskočili. Scianatico in dr. A. Zappi (svetovalci). Poročilo zvrača krivdo za nazadovanje na delavstvo; da so proizvodni stroški tako narastli, da ;e to postalo usodno za obrat, menijo pri vodstvu, so pac krivi delavci, ker so se njihove plače občutno dvignile ih ker se še vedno dvigajo. Toda tudi za to, da je ostala družba brez naročil, so krivi delavci. Stvari so se namreč razvijale takole: ker so delavci stavkali, da bi dosegli nekaj izboljšav pri obnovitvi ustrezne delovne pogodbe — pri če. mer_ so skupno zamudili okrog 150 tisoč delovnih ur — je vodstvo iz bojazni, da ne bi utegnili izročiti morebitnih manufaktov v določenem roku — moralo odkloniti nekaj naročil. Dejstvo je, nadaljuje poro čilo, da si je »Tržaški Arzenal - Sv. Marko* lani zagotovil manj naročil kakor v prejšnjem letu, a je vendar izročil vse dogovorjene izdelke pravočasno. V prvih mesecih letošnjega leta je družba zaključila dve pogodbi, ki se nanašata na predelavo dveh 25.000-tomkih potniških ladij, ter tretjo pogodbo za gradnjo 40.000-tonskega plavajočega doka za pristanišče La Spezia. Predstavniki gen. konzulat« SFRJ v Trstu nesejo venec na grobnico pripadnikov JLA na vojaškem pokopališču. Za njimi predstavniki SKGZ z vencem Na občnem zboru so sklenili po kriti lansko poslovno zgubo s sredstvi, ki jih imajo prihranjene kot poslovni dobiček iz prejšnjih let. Upravni svet družbe sestavljajo v tekočem letu dr. G. Schiratti (predsednik), inž. P, Stuparich (delegirani upravitelj), inž. U. Cappelletti, dr. A. Guam, dr. C. Rosati. dr. G. Marokanec in priletna ženska podlegla hudim poškodbam Marokanec, 32-letni Mohamed Gherras iz Casablance, ki je 29. prejšnjega meseca med prečkanjem Sprehajališča sv. Andreja, postal žrtve prometne nesreče, je v nedeljo zjutraj ob 8.10 na nevrokirurškem oddelku podlegel hudim poškodbam. Kot je javila cestna policija, ki je raziskala vzroke nesreče, je Maro-kanca podrl na tla z alfo romeo 24-letni Mario Rosati iz Ul. D’al-viano. Dve uri prej pa je na ortopedskem oddelku podlegla poškodbam na glavi 91-letna Anna Ursan por. Mora iz Ul. Bramante, katero so v soboto zvečer sprejeli v bolnišnico s pridržano prognozo. Njena snaha, ki jo je prenesla, je pojasnila, da je tašča malo prej padla po stopnišču. so odprli včeraj zjutraj. Vodil ga je Milančan Sergio Soave, ki pri KPI vodi komisijo za univerze. Imel je dva referata, katerima je sledila živahna razprava. V prvem je Soave razčlemb odnos »šoa - družna* v kapitalističnem družbenem redu in ti im. »kapitalistično uporabo šolskega sistema*. Poleg tega pa je opisal zgodovinsko razvojno pot šolskega sistema in šolskih ustanov v Italiji. Po tem so se udeleženci razdelili v pet deiovndh komisij, ki so ves poaokL.n preučevale specifične aspekte vprašanj, ki so bila nanizaim v referatih. Izsledke razprav v komisijah bodo načelniki komisij poda. i danes zjutraj na zasedanju. O deželi Furlamiji-Julijslri krajini in njeni šolski politiki bo dijakom spre govoril Angelo De Piero, po kosilu pa bo zaključni referat. Slovensko gledališče v Trstu L. N. TOLSTOJ MOČ TEME drama v petih dejanjih Danes, 3. novembra ob 20. uri v KOPRU, Jutri, 4. novembra ob 12. in ob 18. uri v KOPRU v četrtek, 5. novembra ob 20. uri v PIRANU JAKA ŠTOKA MOC UNIFORME V petek, 6. novembra ob 20 uri v IDRIJI, v soboto, 7. novembra ob 20. uri v AJDOVŠČINI KULTURNI DOM V nedeljo, 8. nov. ob 16. uri L. N. TOLSTOJ MOČ TEME drama v petih dejanjih Prodaja vstopnic ob delavnikih od 12. do 14. ure pri blagajni Kulturnega doma; v nedeljo eno uro pred pričetkom predstave. Rezervacija na telet. 734265. Slovensko prosvetno društvo «TABOR» na Opčinah vabi na koncert moškega pevskega zbora »Srečko Kosovel* iz Ajdovščine pod vodstvom prof. Klavdija Koloinija v nedeljo, 8. novembra 1970 ob 17. uri v prosvetnem domu na Opčinah. Dvorana bo ogrevana. V KULTURNEM DOMU je odprta SPOMINSKA RAZSTAVA OB ŠTIRIDESETLETNICI USTRELITVE BAZOVIŠKIH ŽRTEV Razstava ostane odprta do 22. novembra t. 1. vsak delavnik razen sobote od 18. do 20. ure. Včeraj-danes Danes, TOREK, 3. novembra JUST, tržaški patron Sonoe vzide ob 6.47 ln zatone ob 16.50 — Dolžina dneva 10.30 — Luna vzide ob 11.32 In zatone ob 19.30. Jutri, SREDA, 4, novembra PRAZNIK ZMAGE Vreme včeraj: najvlšja temperatu. ra 15,5, najnižja 12,6. ob 19. url 13,8 stopinje, zračni tlak 1022,9 stanoviten, vlaga 78-odst., nebo pooblačeno, morje mirno, temperatura morja 15,7 stopinje. ROJSTVA. SMRTI IN POROKE Zaključena anketa o vprašanjih mladine Ukradeni vetrni jopič prodal krošnjarju V soboto dopoldne je neznanec odnesel s stojnice na Trgu Liberta 63-letni Francesci Neglia por. Magistri iz Ul. S. Rocco vetrni jopič. Ženska je tatvino prijavila in sama iskala po mestu neznanca. Kmalu po o-poldnevu je policijski podčastnik, ki je bil obveščen o tatvini, opazil moža, ki je ponujal krošnjarju An-toninu Roccu sredi Trga Libertš torbo. Rocco je videl, da je v torbi ukradeni jopič in ker je bil verjetno domenjen s policijo, je torbo kupil za 1.500 lir. Neznanec se je odpravil dalje, a ko je hotel stopiti na fi-lobus, ki bi ga odpeljal proti Sv. Soboti, ga je podčastnik ustavil in ga povabil na kvesturo. Tu je mož v kar dobri italijanščini priznal, da nima dokumentov, da pa se piše Giorgio Ali, da ie rojen v Losciju v rimski pokrajini in da stanuje v Cusanu Milanino. Pod tem imenom je romal z obtožbo tatvine v ko-ronejske zapore, kjer pa ga je jeti niški čuvaj spoznal za 33-letnega Sava Žarka Popadiča iz Botosa v Jugoslaviji. Popadič je bil namreč že v tržaških zaporih, ker so g« karabinjerji prijavili celo za rop. Pred kratkim se je zaključila anketa o vprašanjih mladine, za ka tero je dalo pobudo deželno odbor-ništvo za šolstvo in kulturne dejavnosti. Zadevni dokument so že izročili odborniku Giustu in mu ga orisali. Dežela je želela zvedeti, kako gleda mladina na vprašanja iiru-žine, izbire poklica, družbenih in političnih dejavnosti, položaja sedanje družbe in oporten štva vse to ji bo služilo za njene bodoče posege v korist mladini. Sedaj bodo predložili rezultate ankete deželnemu odboru, da izreče o tem svoje mnenje. Anketo so poverili raziskovalcem sociološkega odseka inštituta političnih ved tržaške univerze, ki jih je vodil prof. Demarchi. Opravilo jo je 80 raziskovalcev, ki so postavili anketiranim po 104 vprašanja. Fhn tem so izprašali 1.500 mladincev od 18 do 26 let starosti in vseh poklicev. • Občina sporoča, da so na njeni oglasni deski do 7. novembra razo-bešeni seznami študentov, ki so prosili za deželno študijsko štipendijo, v preferenčnem zaporedju. Študentje, ki menijo, da so bili oškodovani, iahko vložijo priziv v roku desetih dni. Komisija za doraščajočo mladino pri SKGZ organizira od 26. 12. 1970 do 2.1.1971 zimovanje v Zg. Gorjah pri Bledu. Vpisovanje na sedežu SKGZ v Trstu, Ul. Geppa 9/II. 1. In 2. novembra 1970 se Je v Tr-stu rodilo n otrok, umrlo pa Je 22 oseb. Umrli so: 73-letna Jolanda Radin por, Mattla, 65-letni Carlo Pestin, 39. *--• ------, t/diiu r«uii, letni Renato Gravisl, 73-letnl Riccar-bo Milllni, 90-letna Anna Mora, 75-letni Glulio Stravlsl, 81-letna Glusep-pina Tomassinut vd. Fornaslni, 66. letni Antonio Siauss, 74-letna Antonia Starz vd. Podreka, 56-letni Francesco Mlcloscia, 71.letna Caterlna Zanco-lich vd. Hartel, 65.1etna Maria Po-stogna, 82-letna Ida Gallo vd. Bosco-lo 77-letna Santa Vantn vd. Ierse, 32. letni Mohamed El Gherras, 61-letnl Giacomo Favretto, 83-letna Teresa Florese vd. Sulllgol, 90-letna Lulgla Ferluga vd. Salesla, 42-letna Llvla Saina por. Barbo, 74-letnl Aleardo Cernč, 58-letnl Silvano Rudes, 79. letna Rosalla Zldarlch vd. Udovlcich DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do II. ure) Al Lloyd, Ul. Orologlo 6 . Ul Dlaz 2, Alla Salute, Ul Giulia 1, Plcclo. la. Ul. Orlam 2, Vernarl, Trg Val-maura 11. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od lf 30 do 1.31) Alla Baslllca. Ul. S. Glusto 1. Croce Verde, Ul. Settefontane 39, Alla Glustlžla, Trg Llbertž 6. Te. sta d’Oro, Ul. Mazzini 43. BANCA Dl CREDITO Dl TRIE8TE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA TRST • Ulico F. Fllzl *t 10 Tol 38101/38043 opravilo vse bančno pošlo kupulo tujo valuto Včerajšnji odkupni dovltni točo|l: Ameriški dolar Kanadski dolar Brit. štori ing švic. frank Franc, frank Belg frank Hol. florlnt Nemška marka Avst. šiling Dinar 619,- 590,- 1480,- 142,- 110,- 12,- 172,- 170,- 23,80 42,50 I. S. Bach: Koncert v a-molu Vivaldi: štirje letni časi PROSVETNO DRUŠTVO SLAVKO ŠKAMPERLE Sv. Ivan — Trst -A ■1 vabi vse člane ln članice n« redni OBČNI ZBOR, ki W v petek, 6. novembra ob 20.30 in ob 21. uri ob drugem sklicanju v društvenih prostori na stadionu Prvi maj, Vrdel-ska cesta 7 Odbor priporoča članom i® članicam da se polnoštevilno udeleže občnega zora. Gledališča VERDI Blagajna gledališča Verdi <«!*[? 23.988) bo odprta tudi danes od do 13. ure, da bodo abonenti, ki * ga še niso storili, lahko prevzeli sv° Je abonmajske izkaznice za oPtrt sezono 1970-71. POLITEAMA HOSSETT1 »Le Maldobrie« so na sporedu j* do 8. t. m. Danes zvečer predstav ob 20.30, za jutri pa je najavil'® dnevna predstava ob 16.30. V čriftt in petek bosta samo večerni Prt,( stavi, v soboto pa bosta na spoj*, dve predstavi ob 16.30 in 20.30. ^ nja nedeljska predstava bo ob lf-v Teatro Stabile priporoča vseru bonentom, da si pravočasno vijo abonmaje in da po soboti, t. m ne bodo več sprejemali Pr0* za abonmaje na sezono 1970-71. Razstave V umetnostni dvorani «Cesare fianopulo« na Trgu Papa Giov>nnf, 6.1 je odprta osebna razstava slik , ke Giuliane Griselli di Lena, ki JoP.( reja Sindikat lepih umetnosti det Furlanije-Jul. krajine, ki je včlatij v CCdL. Razstava bo odprta od . do 20. ure ob delavnikih i” 10.30 do 12 ure ob nedeljah in nikih, do vključno 14. nov. Nazionale 14.30 «Waterloo», Rod ger, Crlstopher Plummer, ors VVelles. Technicolor. Panavision, Eden 14.30 »Le piacevoli espehe di una giovane cameriera«, Ullalo( cobson, Daniel Gelin. TechnlcdjL Prepovedano mladini pod 18. Fenice 14.30 «11 presidente«, AH*",, Sordl, Margherita Lizzano. Te®° color. ^ Giattacielo 14.00 «11 prete spoS>1^ Rosanna Podesta, Lando Buzzan E. M. Salerno, L. Salce. P«P° dano mladini pod 18 letom. 0,. Excelsior 14.30 »Borsalino«, Ala*" „|. Ion, Jean - Paul Belmondo. color v, Rttz 14.30 «E1 Condor«, Lee van Alabarda 14.30 «lndio black«, L Brynner, Dean Reed. Technlco” Filodrammatico 15.00 «1 bučati Yul Brynner, Charlton Heston, re Bloom. Technicolor. Aurora 15 00 «Due blanchl n‘% frlca nera«, Franco Franchi. cio Ingrassla. Technicolor m Cristallo 14.45 «Airport», Buri u caster, Dean Martin Technicolor <1 Capitol 15.00 «Topolino Story» " tre porcelllnl« Technicolor. ^ Modernb 14.00 «Ultimo domicil10 „i noscluto«. Lino Ventura. Ma' Jobert Technicolor jjj. Vittorio Veneto 14.30 «MeteIlo», "j. simo Ranlert. Lucia Bose T*f color 0, Impero 14.30 «1 gtrasoli«, S 0° M Mastrolannl Technicolor Ideale 14.30 «Robin Hood, Flnvl0^,. le ardere« Charles Gulney. r ca Polesello Technicolor. „!«>■ Astra 15 00 «Llsa daeli occht Mario Tessuto, Silvia Dlonlsl0 chnlcolor Abbazla 16.00 «11 grlnta«. Johd ne VVestem film. technicolor. MILJE Verdi 15.00 »ProbabilltS zero«. '"(jr Silva, Cristina Capria, Lull1 steilato. KINO NA OPČINAH Danes, 3.11. ob 18. uri GIORNO NORMALE Igrajo: Lino Capolicchio i«1 netite Agren. KINO «|KIS» PROSIt Danes ob 16. uri barvni ^ ljantni film: GERRISSIMO Igrajo: Gerry Lewis, Peter W word, Anne Francis. ^ Mali oglasi Vino Iz goric . Trevlsa. DoW° j)f, mizno vino li stopinj po 180 <•<(' boljše namizno vino po 200 vis na dom. Telefonirati na št. Sporočamo žalostno vest, ^ jM Je za vedno zapustila naša ba mama, sestra, nona in Ivana Metlika vd. Ražem Pogreb drage pokojnice ob 15.30 iz hiše žalosti na pokopališče. Žalujoči hčeri Marija In - ^ z družinama, brat AndriJj ■tra Antonija in vsi Bazovica, Milan, Opčine, 3.XI J?P GORIŠKI DNEVNIK JOČITE V ZDRUŽENJA TRŽAŠKIH KRONISTOV SEJA JE BILA V SOBOTO ZVEČER Zlati sv. Just»za leto 1970 Občinski svet v Števerjanu soglasno ™ * * odobril proračun za leto 1971 podeljen «Tržaškemu triu» V*v°j| več kot 30-letni karieri so ugledni tržaški virtuozi imeli nad 2000 koncertov po vsem svetu pianist Dario osnovi notranjega referendu-, med kronisti «Skupine julijskih lin,-.* tržaškega časnikarskega oHjritja, je bila tradicionalna na- sl«'* j 9.30 Kito j jv«-Petn* tržaškega Časnikarskega S?. ''Zlati sv. Just* za leto 1970 ))rj3e'ia (Tržaškemu triu*. Visoko itQ Š^nie odlikovancem izročeno ropostni seji združenja v dvo-Jbčinskeg določen. n, bil°^rw.,ce0a sveta. Datum še ^.Obrazložitvi podelitve «Zlatega fa^ta* «Tržaškemu triu* je med ie7,? rečeno, da «Tržaški trio* ienuc *°t trideset let dela čast na-tionj ^estu ne samo s svojim ime-niri,’ terrlveč tudi s svojo izredno »o , Bilo je leta 1937, ko hije tlkviru Koncertnega društva t>QriojTat™ gojenci konservatorija in j,de Rosa, Renato Zanettovich Pon^V'0. Bana prvič nastopili s licirn«- m koncertom pred kvali-% • . občinstvom. Ta njihov na-hon, v. bil odkritje in začetek nji-I 'o n.u -e^e kariere. Že pred tem je a,„3. tet igrali skupa j. Bilo jim ™ tajdrjnist ali trinajst let — kot se iu 11 IStJ'1 vije"* etrt*f j p rt* ■orei* V& \ ' 16.30' ■m * ag# iti. , roJe") [1. •e S». .v*""* j JOP* de«11 j %niJ,^3V.ali trinajst (jjj /j* Vito Levi v svoji publika-k0. eno življenje Trsta* — Hcj|0 teta 1933 udeležili letnega dojencev ter izvajali Mo-— . | tostjT 'Trio* z izredno prepričljivi. tem- n.avdl‘šili svoje učitelje. V Stmju lirn Zj? BBgri jim je proti veljav-'tor ZT7n?'rn priskrbel potreben pro-to ni 'n vežbanje v času, fttr j Mio na konservatoriju niko-ti* tern istega večera v Koncert-tf0'* 'n jj.-t uu ie bil tako neposreden bilg • da je trio kmalu dobil va-'%«!■ I PiJ^ivpe v Bologni, Firen-e 9 Uioy xn v Neaplju, kjer je le-Clt<[ N no„, e9el prvo nagrado v okvi-V* I 'ta „iStoPa mladih koncertantov. 1 I ™ Qln iT 'HLuuiri KUTiuKruinu. ico|*f' *l tihhZiV10 združenja v Italiji ni«*, ,0 ^ zagotovili in v kratki ,eU* 0° in A°1 i tet*"1- pin’' „ V so JcrntlčPm te a a^biu7r7avZi "sloves mnl P° so jih že vabile v Vo- Bo izrednih uspehih v *!,čel\,n. Nemčiji je «Tržaški trio* ?3 je zmagovito turnejo, ki ?te, peljala v vse evropske dr-U*°®»iin- • 'n m daljni vzhod. P1tabo 1 le mlade tržaške virtuoze >ltrt\uiinV, sv°i° vilo v New Yorku, 'n,. Ser Pa je v intimnosti svo- "iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiihiiiiiiiiiiiiiiiiii lUecUud-Um čelist Amedeo Baldovino jega doma hotel slišati njihovo izvajanje Beethovna, in ko je takratni najslavnejši trio s klavirjem, ki so ga sestavljali Cortot, Thibaoud in Casals zaključeval stroj ciklus, je prav Cortot sam predlagal «Tržaški trio* veliki družbi za izdelovanje plošč, ki je hotela posneti trio v izvedbi Mendelssohnove skladbe. Od takrat sloves mladih tržaških umetnikov ni imel več meja. V 37 letih je imel 2000 koncertnih nastopov od Evrope do Amerike, od Afrike do Daljnega vzhoda in Avstralije, povsod je bil deležen navdušujočih priznanj občinstva in kritike, kakršnih so običajno deležni le izjemni mojstri. Po zaslugi (Deutsche Grammophon Gesellschaft* so njegove plošče razširjene po vsem svetu. Leta 1962 se je čelist Libero Lana na splošno obžalovanje umaknil iz tria, katerega svetovnemu slovesu je skozi trideset let prispeval s svojim občudovanja vrednim sodelovanjem. Njegovo mesto je prevzel drug virtuoz velikega prestiža Amedeo Baldovino. Združenje kronistov sodi po mne- Celist Libero Lena, do leta 1962 član «tria» nju večine, da na umetniškem področju ime našega mesta nikoli ni bolj zaslovelo kot po zaslugi *Tržaškega tria*. Pri tem ne smemo pozabiti, da bo prav trio v letošnjem decembru zaključil proslavljanje Beethovnove dvestoletnice s koncertom na Akademiji S. Cecilia pod vodstvom Wolfganga Savoallischa. Združenje kronistov sodi, da je zaradi vsega tega popolnoma upravičeno priznanje, ki ga podeljuje «Tržaškemu triu» s kipcem (Zlatega sv. Justa*. Združenje kronistov je včeraj prejelo brzojavko, ki so jo poslali Dario de Rosa, Renato Zanettovich in Amedeo Baldovino, in v kateri pravijo, da so ganjeni sprejeli sporočilo združenja tržaških kronistov o podelitin *Zlatega sv. Justa* za leto 1970 in jim je v veliko čast, da so lahko ponesli ime Trsta po širnem svetu. *Zlatega sv. Justa* so zato, ker so s svojim delom povzdignili ugled mesta Trsta v Italiji in v svetu, do slej prejel kirurg prof. Pietro Val-doni, arheolog prof. Doro Levi in slikarka Leonor Fini. iiiiuiiiiimiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniitniiiiifiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuii VESTI Z ONSTRAN MEJE NUJNO JE POTREBNA NOVA OBALNA CESTA Za vzdrževanje kuje sredstev < sedanjega cestnega omrežja primanj-Počastitev spomina padKh in umrlih .Ati ■o fr o »f' V Prof. Gadi.jano Labi-dipl. jurist Anton mJi?* nam v imenu «Pazin-poslala naslednje 'Dra,r p*smo: falau, tonriši! ? «4 se Vam za želje, «■ «fposlali za uspešno finega memoria’a* in če-P’’°slavi 100 letnice *Na-£'kj M . ■ kakor tudi za darilo v Ibj^a!* 'lexn*b številk Vašega s*8 nam PO®lala tudi pismo, naslovljeno na u kulturno-gospodairsko zve- 'S* glasi: tV, tovor«/ j-,e /om”*0 Vas, da smo prejeli tih, c-are,iif.» prispevek k proslavi C dra'Naše sloge*. tio^t« 90cejie in drage nam do-ImI1 bori„Slno dali v naš arhiv in S > služili ta ‘wa*,n zq 10 cjr« se Vam zahvaljujemo hq u^i Pečeno darilo, kakor tudi k Vaših nradatnimUcnu kM ?,lH V Bazin... ___________ ^ ^hodnje imeli stalne in N*. e ” vseh naših akcijah.* pri delovanju kanskega memoriala*, kapri o žnostne razstave, se Vam zahvaljujemo », kakor tudi predstavnikov Pazinu. Želeli bi, da 0» eni* .# Predstavniki obalnih občin so na sestanku v Kopru odločno poudEiriU potrebo, da bi čim prej.začeli.uresničevati načrt nove obalne ceste. Načrti so že pripravljeni, vendar je popolnoma odprto vprašanje finansiranja. Zelo pereče je tudi vprašanje vzdrževanja sedanjega cestnega omrežja, saj je sredstev odločno premalo. Predvsem bo obalna cesta potrebovala v naslednjih petih letih vsaj dve asfaltni prevleki, nujno potrebno pa bi bilo urediti nekatera križišča, zlasti na odcepu v Izolo. Opozorili so na potrebo asfaltiranja ceste iz Izolo v Dvore ter na rekonstrukcijo ankaranske ceste. Občine bodo še nadalie po svojih močeh prispevale sredstva za vzdrževanje cest, glede rezervnega sklada pa so se dogovorili, naj bi v bodoče sproti sklepali, kako naj bi sredstva v okviru posameznih regij kar najbolj smotrno uporabljali. * * * Kakor vsako leto so tudi letos prebivalci Primorske počastili spomin padlih borcev in žrtev fašističnega nasilja. Slovesnosti so bile pred spomeniki, pred spominskimi obeležji in na grobovih. V mnogih krajih so sodelovale godbe na pihala, pevski zbori ter učenci osnovnih šol z recitacijami. * * * Koprska gimnazija se pripravlja na proslavitev 25-letnice svojega delovanja. Gimnazijo so ustanovili 20. oktobra 1945 z odlokom pokrajinskega sveta v Ajdovščini. Doslej je na tej šoli maturiralo 690 dijakov. Osrednja proslava bo v drugi polovici novembra. Takrat bodo v prostorih šole odprli tudi razstavo o njenem razvoju. * * * V zadnjih treh dneh so imeli na zahodni istrski obali izreden ulov. Posadke ladij izolskega Delamarisa ter podjetij iz Poreča in Rovinja so so ujele nad 50 vagonov plave ribe, pretežno sardel. * * * Center za zgodovinske raziskave pri Italijanski uniji za Istro in Reko bo v kratkem izdEd prvo številko zbirke cDokumenti zgodovinskih raziskav*. V teh dokumentih bodo objavili stari statut Vodnjana iz leta 1482. Nadalje bodo objavili zbirko bibliografij uglednih istrskih mož. Prva knjiga bo izšla že v novembru. Dulcijeva zagotovila glede podjetja «Cotonificio Triestino» Na podlagi sprejetjih obveznosti je deželni odbornik za industrijo in trgovino Dulci včeraj poslal goriškim sindikalnim organizacijam CGIL, CISL in UIL sporočilo o tovarni iCotonifirio Triestino;>, v katerem se obvezuje, da bo dežela pazljivo sledila vprašanju. V sporočilu omenja sestanek predstavnikov podjetr ja in sindikatov na prefekturi, na katerem so sindikatom zagotovili, da podjetje ne bo več krčilo delovnega umika. Zatem pravi Dulci, da je treba sedanje težkoče v podjetju pripisati krizi tekstilne industrije sipoh. Voditelji podjetja so zagotovili odborniku Duloiiju, da bodo skušali ublažiti krizo s finančnimi posegi in v zvezi s tem so že obrnili na IMI, krožni sklad In družbo cFHulia*. Glede tega je Dulci izjavil, da je skoraj gotovo, da bo podjetje prejelo posojilo iz krožnega sklada in skoraj enako ugodne so vesta' tudi glede IMI. Kar se tiče možnih posegov družbe «Priulia», zahtevo sedaj proučujejo. Vsekakor kažejo zadnje velike naložbe, da ima podjetje resne namene v zvezi z bodočo proizvodnjo v tovarni. To dokazuje tudi njegovo zagotovilo, da upajo, da se bo položaj v treh mesecih popravil. Sedanje težave izvirajo namreč iz zamud pri plačilih in iz začasnega pomanjkanja naročil. Proračun predvideva primanjkljaj 27.000.000 lir ■ Najeli bodo posojilo 22.000.000 lir - Izvoljena je bila občinska volilna komisija • Idi se, da so se trenja znotraj Kmečko-delavske zveze izgladila Na občinski seji v Števerjanu smo v soboto zvečer opazili dve zanimivi stvari. Na eni strani je vsa diskusija o dveh važnih točkah, proračunu za leto 1971 in volitvah volilne komisije, potekala v zelo umirjenem ozračju, na drugi strani pa smo opazili, da je seji prisostvovalo precej občanov. Rezultat te seje nam daje slutiti, da so se spori znotraj večinske liste kmečko - delavske zveze umirili in da bo delo števerjamskega občinskega sveta odslej nemoteno šlo napre.j. Senca komisarja na občini je torej mimo, saj je občinski svet soglasno, tudi z glasovi opozicijskih svetovalcev, odobril proračun za leto 1971, ki je najvažnejša točka v delovanju občinskega sveta. Obstajajo sicer še nekateri dvomi o doseženem sporazumu. To lahko ugotavljamo iz poteka seje, ker je poleg svetovalcev opozicije stailno nastopal z vprašanji županu in tajniku svetovalcev Had ijan Corsi. Očitno je Corsd govoril v imenu svetovalcev, ki pripadajo njegovi skupini. Prav tako smo e-pazili, da so se, pred glasovanjem za člane volilne komisije, svetovalci, ki se prištevajo Corsijevi skupini, dvakrat odstranili iz sejne dvorane, da bi se v drugem prostoru domenila o kandidaturah. Volilno komisijo sestavljajo župan Stanislav Klanjšček ter svetovalci Mario Mikluš (ki je dobil 4 glasove), Zdenko Terčič (4 glasovi), Slavko Štekar (3 glasovi) ter Izidor Prinčič (3 glasovi). Za namestnike pa so bili izvoljeni svetovalci Emil Terpin (7 glasov), Bruno Štekar (4 glasovi), Alojz Mužič (2 glasa) ter Ciril Klanjšček (1 glas). Po teh volitvah je župan Klanjšček pričel, s pomočjo tajnika dr. Emidija Sussija, analizirati občinski proračun za leto 1971. Po najnovejših pravilih marajo občine letos predložiti proračun pred zaključkom leta. Številne občine na Goriškem, med temi najprej sovodenjska, so proračun že odobrile. Takoj po začetku županovega izvajanja se je svetovalec Ciril Klanjšček pritožil, da niso letos, z razliko od prejšnjih let, svetovalci dobili na dom proračuna. Dejal je, da je težko diskutirati o proračunu kar na hitro. V dvogovor med županom in svetovalcem opozicije se je vmešal podžupan Skok, ki je dejal, da bd si svetovalci lahko v petih dneh ogledali proračun na županstvu. Očitno meni podžupan, da imajo vsi svetovalci v jutranjih u-radnih urah toliko časa, da bi čepeli v občinskem uradu in pregledovali proračun. V diskusijo o proračunu so posegali tu pa tam razni svetovaloi. Iz raznih davkov bo v letu 1971 števerjEinska občina dobila 5.652.000 lir, od tega bo družinskega davka za 2.200.000 lir. Slednja postavka je nekoliko nižja od letošnje, ker se število števerjanskega prebivalstva, torej tudi davkoplačevalcev, tako je dejal župan, stalno niža. Manj bo občina v prihodnje dobila od trošarine. Pri postavki o družinskem davku je svetovalec Corsi vprašal ali se je izvedla revizija občinskih davkov in če je tako, če so nove vsote prišle v proračun. Tajnik je dejal, da je možno, da se pred koncem leta še kaj spremeni na tem področju. V tem letu je štoverjanska občina dobila od države 4.316.000 lir prispevkov, za prihodnje leto pa se je ta prispevek znižal na 2.660.000 lir, ker je glavna davčna direkcija u-gotovila, da števarjanska občina ne spada med gorske občine, ki imajo določene prispevke. Pri tej točki so debatirali svetovalci Slavko štekar, Hadrijan Corsi ter odbornik Ciril Terpin. V uradnem listu dežele prištevajo Števerjan med gorske občine, v uradnem listu republike pa so števerjan izpustili. Ta izpustitev pomeni, da bo števerjanska občina prikrajšana pri številnih prispevkih, tudi deželnega značaja, če ne pride do popravka. Tudi v prihodnjem letu bo dežela dala nekaj denarja za ceste med raznimi posestvi (interpoderali). Števerjanu bodo dali 10.000.000 lir (lotos so dali dvojni prispevek). Ko je župan povedal kakšne ceste so pričeli urejeivati s prispevki iz prejšnjih let, je svetovalec Slavko štekar ugotovil, da se na tem področju v resnici dela drugače, kot je bilo sklenjeno na občinskih sejah. Govor je bil tudi o javni razsvetljavi. Župan je dejal, da je v začetku oktobra prišla z dežele vest, da lahko dajo na dražbo dela v vrednosti desetih milijonov lir. Preidimo k izdatkom. V proračunu je predvideno, da bo za obstoječe uslužbence števerjanska občina potrošila v prihodnjem letu 300.000 lir več kot letos, to zaradi povišane draginjske doklade. Tajnik je povedal, da ni predvidel stroškov za povečanje plač uredništva, do katerega bo verjetno prišlo zaradi sindikalnih zahtev. Ta strošek bo obremenil občino za nadaljnji milijon lir. Sedaj porabi števerjanska občina okrog 11 milijonov lir za svoje uslužbence. Povečali se bodo tudi stroški za šolske posirežnice, in sicer 800.000 lir na 2.050.000 lir. Postrežruca na Jazbinah je doslej dobivala 10.000 lir mesečno, odslej naj bi jih dobila 20.000, na Valerišču bodo strošek povečali od 20.000 na 30.000 lir, v Števerjanu pa od 30.000 na 50.000 lir mesečno. Treba bo dobiti še eno postrežrrico, ki bo čistila občinske urade. Predvidena je tudi vsota 1.400.000 lir za še enega uslužbenca, ki bo skrbel za vodovod. Pri tem se je vnela diskusija. Občina bo najela uslužbenca, istočasno pa bo znižala vodo od 100 na 50 lir za kubični meter. To odločitev so vzeli, ker je cena v Števerjanu med najvišjimi v deželi in ker jih vodstvo CAPO noče v konzorcij. Odbornik Terpin je msd diskusijo o tem problemu dejal, da so upali, da bo z novim predsednikom CAFO, Maran-gonom iz Koprive, boljše kot prej, vendar so se ti njihovi upi izjalovili, ker razen dveh ali treh županov, je d;jal Terpin, «nas imajo za norca v tem odboru tako demokristjani kot komunisti*. V debati o tem problemu so govorili svetovalci Slavko Štekar, Hadrijan Corsd in Zdravko Klanjšček. Vsi trije so bili zelo kritični do celotnega problema. Precej debate je bilo, ko so govorili o stavbi županstva. S prispev- kom 5 milijonov, ki ga je priskrbel podtajnik Ceccherini, so deloma popravili poslopje, sedaj čakajo še deželni prispevek 16.000.000 lir, da bi dokončali stavbo. Stvar se bo vlekla precej dolgo, je ugotovil svetovalec Slavko Štekar, zaradi tega bi morala občina že prej intervenirati pri deželi za prispevek ali za posojilo. V proračunu za prihodnje leto je tudi najemnina za prostore v župnijskem domu, ki jih plačuje občina župniku za uporabo prostorov, v katerih so začasno nameščeni občinski uradi. Občina bo v ta namen porabila 716 tisoč lir. Odobrili so tudi povišanje stroška za prevoz otrok v vrtec. Doslej je domačin, ki je vršil to delo dobival 3.000 Mr dnevno, v proračunu za 1970 pa piše, da bo dobil 5.000 lir dnevno. Skupni deficit števerjanske občine bo v prihodnjem letu znašal 27.000.000 lir. Delno bodo ta deficit krili z dodatnimi davki, delno pa z državnimi in deželnimi tozadevnimi prispevki. Kljub temu pa bi morali najeti posojilo 22.000.000 lir za kritje primanjkljaja. Za tekoče Isto so najeli le 9 milijonov lir posojila, primanjkljaj pa je znašal 20 milijonov lir. Pred glasovanjem so se oglasili k besedi še nekateri svetovalci. Slavko Štekar je ugotavljal pomanjkanje vesti o avtobusnih čakalnicah. Po tej njegovi intervenciji je župan obljubil da bo zadevo pospešil. Svetovalci so nato, kot smo že dejali, odobrili poračun za prihodnje leto 1971 soglasno. Prisotnih je bilo vseh petnajst svetovalcev. Na prošnjo svetovalca Corsija so nato odložili razpravo o drugih točkah na prihodnjo sejo. Predstavniki gen. konzulata SFRJ nesejo venec na grobnico padlih v odporniškem gibanju na glavnem pokopališču v Gorici Predstavniki konzulata SFRJ, SKGZ in drugih organizacij v Gorici pred grobnico padlih na goriškem pokopališču Predstavniki p.d. «Oton Župančič* in š.d. »Juventina* v Štandrežu nesejo venec na grobove padlih domačinov v Štandrežu NA GROBOVIH IN PRED SPOMENtKi Tudi na Goriškem smo se poklonili spominu borcev z venci in cvetjem •v y Svečanosti v Gorici, Štandrežu, Sovodnjah, Pevmi in v Števerjanu Kot smo že v nedeljo napovedovali, so se predstavniki bivših borcev, naprednih organizacij in precej drugih ljudi zbrali v nedeljo dopoldne na grobovih padlih za svobodo in pred njihovimi spomeniki ali spominskimi ploščami, da bi se poklonili s venci in prijem njihovemu spominu in njihovi žrtvi. Tako se je zbralo precej ljudi rva trgu v Štandrežu, odkoder so skupaj odšli na glavno mestno pokopališče, kjer so pred grobnico odporništva in na grobovih slovenskih partizanov poklonili vence. Med terni naj omenimo vence napredne gariške mladine, SKGZ in ANPI. Med predstavniki raznih organizacij so bili poleg predstavnikov mladine, predsednik SKGZ Gorazd Vesel ter člani odbora dr. Sanzin, Mundi in Košuta (tudi za SPZ), Niiiiiiiiiiin 1111111111111111111111111111111111111111 iiimiiiiHiiii m n im iiiiiii Himni............ VČERAJ ZJUTRAJ V ROMANSU Urnik trgovin za praznike Za praznike velja danes in Jutri za trgovine na Goriškem naslednji umik: Danes, 3. t.m. mesnice bodo odprte tudi popoldne od 16. do 20. ure. V sredo 4. t.m. Vse trgovine bodo zaiprte, z izjemo pekam, in mlekarn, kt bodo prodajale kruh in mleko od 8. do 13. ure. Tržiški župan Versacce bo danes ob 11. uri prisegel pred goriškim prefektom dr. Sgango. Popoldne pa bo prva delovna seja novega občinskega odbora, na kateri si bodo odborniki porazdelili delovna mesta. PETROLCHIMICA ADRIATICA 'tat. % DONIJO 145 CALOR Tekoče gorivo dl E: MALE MOTORNA OLJA KAKOVOST ■ KOLIČINA TELET. 817-395 CALOR PLUS Plinsko olje CENA Ločeni mož je na domu njenih staršev z nožem zaklal svojo 19-letno ženo Na begu je ranil tudi tasta, ki ga je skušal ustaviti, pozneje pa se je javili karabinjerjem, ki so ga odpeljali v goriške zapore Včeraj zjutraj ob 5.30 se je pripetila v Romansu tragedija, ki je pretresla vso vas. Ločeni mož Dante Feresin star 29 let, ki živi v Krmi-nu, kjer je zaposlen v tovarni TEC, je ob tisti uri prišel v Romans, kjer je živela njegova ločena žena 19-letna Loretta Oresig pri starših v Ul. S. Giorgio. Ženo je dobil, ko se je odpravljala na delo v Podgoro, kjer je bila zaposlena v tekstilni tovarni. Stopil jt do nje, potegnil je iz žepa nož s kakih 10 centimetrov dolgim rezilom ter jo večkrat zabodel v prša Eden od za-bodljajev je dosegel srce. Žena je napravila še ieiaj koiakov proti spalnici svoje matere tei se zgrudila mrtva na tla. Morilec je vtem pobegnil na cesto. Ko je Lorettin oče 47-letni Anton Oresig zaslišal krike, je takoj zaslutil nesrečo in steke) za morilcem, ki ga je dohitel na cesti. Ta je pričakal tudi tasta, ki se je z njim spoprijel. Pri tem mu je prizadejal rano na prsih In na levi roki, medtem pa se je izvil iz objema ter pobegnil s kolesom proti Medeji. V hiši svojega bratranca se je morilec ustavil in ne da bi kaj rekel opral rezilo noža in očistil tudi s sebe krvne madeže. Potem se je odpravil na delo v tovarno TEC v Krminu. Njegovi sodelavci so ga videli vsega zmedenega in menda zaslutili nekaj hudega. Zato so ga odpeljali h karabinjerjem, katerim je Feresin priznal svoje dejanje. Nato so ga odpeljali v Gorico kjer ga je zaslišal preiskovalni sodnik. V sodnih zaporih bo počakal na razpravo in na razsodbo, ki spričo hudega zločina prav gotovo ne bo lahka, saj zakon predvideva za take primere dosmrtno ječo. Morilec in njegova žrtev sta se poročila letos v aprilu In 19. maja se je iz njunega zakona rodila hčerka. Na hitrico sklenjen zakon pa ni bil srečen in že po nekaj tednih sta se mlada zakonca ločila in Loretta se je vrnila k svojim staršem v Romans. Kdor pozna Feresina se ne more načuditi, da je prišlo do takega zločina saj je bil mladi mož na splošno miren in priljuden ter je veljal za pravega lepotca. Vzrok umora ni točno znan. Nekateri so mnenja, da je hotel Feresin v Nemčijo na delo ter je zahteval od ločene žene pristanek za potni list, ki je tudi v takih primerih potreben med zakonci. Drugi zopet pravijo, da je hotel videti hčerko, ki ima sedaj komaj dobrih pet mesecev ter živi skupaj z materjo. Sodne oblasti nadaljujejo s preiskavo, da bi ugoto. vile resnico. Ranjenega 47-letnega tasta Antona Oresiga so odpeljali v goriško bolnišnico, kjer so ga pridržali za osem dni na zdravljenju, ker so bile rane le lažjega značaja. Iz goriške bolnišnice V soboto ponoči so pripeljali v goriško bolnišnico 58-letno Ivano Leban, ki je bila rojena v Idriji, pa sedaj živi v Mestrah. Zdravniki so ji ugotovili zlom levega kolena in druge poškodbe ter so jo pridržali zu 40 dni na zdravljenju. Žena se je ponesrečila na železniški postaji v Mostu na Soči, kjer je padla ter si povzročila navedene poškodbe. Prejšnjo noč ob 1.10 so sprejeli za 20 dni na zdravljenje tudi 39-letnega Giordana Juriča iz Gorice, Ul. Seminario, ki so mu zdravniki ugotovili verjeten zlom noge. Jurič je bil malo prej žrtev prometne nesreče, ki se je pripetila v Ul. Giu-stiniand v Gorici. Prav tako za 20 dni so pridržali na zdravljenju Giannija Cravosa iz Pevme, Ul. Generale Papa 2, ki so mu zdravniki ugotoviM številne manjše poškodbe in zlom desne roke. Tudi on je bil žrtev prometne nesreče, o kateri vodijo še preiskavo. Včeraj ob 10.40 so pridržali za 8 dni na zdravljenju Antonijo Pahor, 66 let, rojeno v Opatjem selu, ki pa sedaj živi v Dolu, Vižintini 17, ki so ji zdravniki ugotovili udarec v lobanjo, šok in druge poškodbe. Žena se je malo prej ponesrečila na domačem dvorišču, kjer ji je postalo slabo ter je padla ta se udarila o korito za najainje živine. Iz tržiške bolnišnice Včeraj so v tržiški bolnišnici pridržali za 8 dni na zdravljenju 34-letnega Renza Gerina iz Polazzo, ki je zaradi eksplozije gume pri kolesu zavorni z avtom v obcestni jarek ter se pri tem ranil na desni nogi, z večjo rano na gležnju. Prvo pomoč so nudili 24-leitnemu Giovarmiju Bratoviču iz Rortk, Ul. Ronco 10, ki je pri prometni nesreči dobil rano na lasišču in so mu morali rano šivata. Okreval bo v 7 dneh. Dino Roner, Saverij Rožič, predsednica SPZ Jožica Smetova, predsednik p.d. cOton Župančič* Danilo Nanut, predstavnika ANPI Chiarione im drugi. Predstavniki mladine so položili malo kasneje tudi venec pral spominsko ploščo talcem na goriškem Gradu, člani p.d. «0. Župančič* iz Juventine iz Standreža pa so odšli na domače pokopališče V Štandrežu, kjer so položili venca v počastitev padlih domačinov. Pevski zbor društva je ob tej priliki pod vodstvom novega pevovodje u-bramo zapel dve žalostinki. Svečanosti je prisostvovalo precej vaščanov. Ob 11. uri dopoldne je bila v nedeljo tudi spominska svečanost pred spomenikom pri županstvu v Sovodnjah. Župan Jožef češčut je imel kratek nagovor, v katerem se je spomnil žrtve številnih padlih domačinov, domači pevci pa so zapeta žalosttako »Žrtvam*. Sledil je enominutni molk ta polaganje vencev. Svečanosti so prisostvovali številni domačini. Že ob 9.30 so se tudi v Pevmi zbrali bivši borci in številni domačini ter položili venec pred spomenik padlim na trgu v Pevmi in potem še na grobove padlih borcev na tamkajšnjem pokopališču. V števerjanu so imeli tako svečanost ob 11. uri pred spomenikom na trgu pred cerkvijo. Tu so položili kar šest vencev in sicer: bivši domači partizani ta borci z onstran meje, p.d. »Briški grič*, katerega mešani zbor je pod vodstvom Pavline Komelove zapel dve žalostinki, dalje so položili vence tudi občinska uprava, SDZ in domače Katoliško društvo. Tudi cerkveni zbor je zapel žalostinko. Bivši partizani ta člani p.d. »Briški grič* so nato odšli še na Gonjače, kjer so položili vence pred spomenik vsem padlim Bricem in pevci «Briškega griča* so jih tiočastili s petjem. Udeležba domačinov je bila pri obeh svečanostih izredno številna. rano 1, San Pler ob Sod 1, Turjak 1, VUlesse 1. Martinovanje SPD Ze tradicionalno martinovanje, ki ga vsako leto priredi Slovensko planinsko društvo iz Gorice za svoje člane in prijatelje, bo tudi letos v hotelu «Soča» v Mostu na Soči In sicer v nedeljo, 15. t.m. Vpisovanje in vsa podrobnejša pojasnila na sedežu SPD v Gorici, Ul. Malta 2, tel. 24-95 ob delavnikih med uradnimi urami. Pohitite z vpisom. Menični protesti Iz goriškega matičnega urada Na goriškem matičnem uradu so včeraj prijavili 4 rojstva in dv« smrti. Rojstva: Antantno Lardo, Massi-mo Zaletu, Michele Cagnone In MarceMo Cagnone. Smrti: upokojenka 81-letna Maria Cavagna vd. Codobimi; upokojenka 79-letna Rosalia Cevdfek vd. Delpin. VERDI 17.00-22.00: «Tora, Tora, Tora, 1’incredibile retroscena del’ 1’attacco a Pearl Harbour«, Hno. maskopski film v barvah. CORSO 16.30—22.00: «Topolino sto-ry», Walt Disneyeva barvna slikanica; sledi dokumentarna slikanica «1 tre poroellini« MODERNISSIMO 17.30-22.00: «1 cuari infranti», N. Manfredi In F. Valen; italijanski film, mladini pod 18. letom prepovedan. VITTORIA 17.15—21.30: «Edipeoo (II sapore della pelle)», A. Nanfc ta C. Hay; italijanski film v barvah, mladini pod 18. letom prepovedan. CENTRALE 17.00—21.30: «Ma c« Fha dato la patente«, F. Franchl ta C. Ingrassia; italijanski Ulm v barvah. Tržič AZZURRO 17.30: »Robin Hood, ta-vtacibile arciere«, Ch. Qulney in F. Poleselio; kinemaskop v barvah. EXCELSIOR 16.00: «Tarzan nella valle delToro«, ktnemaskop v barvah. PRINCIPE 17.30: »Dramma della gelosia — tuttt t parttoolarl in cronaca«, M. Mastroiannl In M. Vitti; film Je v barvah. Novti Gorica SOČA «Krvava bajka«, jugoslovanski film — ob 18. in 20. SVOBODA «Normanove hippy a-vanture«, ameriški barvni film — bo 18. in 20. DESKLE Prosto. ŠEMPAS «čas herojev«, ameriški barvni film — ob 19.30. KANAL »žene vladajo«, italijanski barvni film — ob 19.30 PRVACINA icRemek dela Walt Dl-sneya», ameriški barvni film — ob 19.30 RENČE ((Gospodar podzemlja«, frEincosko-italljanski bEirvni film — ob 19.30 V drugi polovici meseca septembra so v gorički občini zabeležili 372 meničnih protestov. Največ jih je bilo v Gorici, in sicer 177. Sledijo: Tržič 69, Gradež 43, Romke 23, Starancan 12, Gradiška 9, Krmin 8, Fogliano 6, Romans , Zagraj S, Škocjan ob Soči 4, Šlovrenc 3, Fara 2, Doberdob 1, Marijan 1, Mo- DEŽURNI LEKARNI V GORICI V Gorici je danes ves dan la ponoči dežurna lekarna PONTONI BASSI, Raštel, tel. 33-49. V TR2ICU V Tržiču je ves dan in ponoči dežurna lekarna dr. RISMONDO, Ul. Tota 52, tel. 72701. * Ul' > V l V ; 1 fi ‘ 11 'j Pl ^$1 Polaganje venca SKGZ na grob bazoviških junakov na 3. novembra 1®* Počastitev spomina padlih za svobodo V teh dneh, ko se sleherni spomni svojih rajnkih, se razne or®^. cije spominjajo padlih za svobodo. Na gornji sliki vidimo nike Slovenske kulturno-gospodarske zveze ko polagajo venec » meniku žrtvam v Rižarni. Tudi predstavniki Vsedržavne zve*Jjjf, zanov (ANPI) so prinesli venec k spomeniku v Rižarni (slika sp«®" TRST A 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila: 8.30 Godalni orkestri; 9.00 Maša; 9.45 Skladbe za lutnjo; 10.00 Karakteristični ansambli; 10.45 Tržaški motivi; 11.30 Orkester Fabor; 12.10 Pratika; 12.25 Za vsakogar nekaj; 13.30 Glasba po željah; 14.45 Glasba z vsega sveta; 15.30 Življenje Umberta Sabe; 16.55 Orkester Mantovani; 17.20 Za mlade poslušalce; 18.15 Skupina Grass-roots; 18.30 Komorni koncert; 18.50 Trio Tommasi; 19.00 Otroci pojo; 19.10 Preproste stvari; 19.20 Zborovske skladbe; 19.40 Motivi, ki vam ugajajo; 20.00 Šport: 20.30 Verdi: »Lombardi v prvi križarski vojni*; 22.56 Zabavna glasba. TRST 12.10 Plošče; 14.45 Tretja stran; 15.10 Juke box; 15.45 Tržaško narečno gledališče; 16.10 Tržaški motivi; 16.40 Skladke deželnih avtorjev. KOPER 6.30. 6.45, 7.30. 10.00, 12.30, 14.00, ročila; 6.40 Jutranja glasba; 7.40 14.30, 16.00, 17.00, 19.15, 22.30 Po-Vesela glasba; 8.45 Otroški kotiček; 9.15 Glasba iz revije «Hair»; 9.30 20.000 lir za vaš spored; 10.05 Juke box; 10.45 Poslušajmo jih skupaj; 11.15 Operna glasba; 12.00 in 12.45 Glasba po željah; 14.05 Jugoslavija v svetu; 14.15 Fumo-rama; 14.20 Valčki in polke; 15.30 Spored za mladino; 16.20 Melodije za vsakogar; 16.40 Pesmi s Tržaškega; 17.10 Vaši pevci, vaše melodije; 17.30 Parada orkestrov; 18.00 Popoldanski recital; 18.30 Ritmi za mladino; 19.30 Prenos RL; 22.10 Motivi za vsakogar; 22.35 Glasba za lahko noč. Poročila; 7.45 Informativna oddaja; 8.10 Glasbena matineja; 9.06 Radijska šola; 9.35 Slovenske na-rockie pesmi; 10.15 Pri vas doma; 12.10 Risto Savin: »Lepa Vida*; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Z velikimi orkestri; 13.30 Priporočajo vam...; 14.10 »Moj svet je glasba*; 14.30 Orkester švicarskega radia; 14.40 Mladinska oddaja; 15.30 Glasbeni intermezzo; 15.40 Odskočna deska, 16.40 »Rad imam glasbo*; 17.10 Popoldanski simfonični koncert; 18.15 V torek na svidenje!; 18.45 Svet tehnike; 19.00 Lahko noč, otroci!; 19.15 Ansambel Petrič; 20.00 Prodajalna melodij; 20.30 Radijska igra: 21.31 Lahka glasba; 22.15 Iz Mozartovih albumov; 23.06 Literarni nokturno; 23.15 Popevke. ITAL. TELEVIZIJA 12.30 Kulturna oddaja; 13.00 Monza — TV film; 13.30 Dnevnik: 17.00 Spored za najmiajše; 17.30 Dnevnik; 17.45 Oddaja za otroke; 18.45 Nabožna oddaja; 19.15 Kulturne novosti; 19.45 športni dnevnik in kronike; 20.30 Dnevnik: 21.00 »Un certo Harry Brent* — TV nadalj.; 22.00 Firence tisoč dni; 23.00 Dnevnik. II. KANAL 21.00 Dnevnik; 21.15 Anketa o otrocih; 22.15 Glasbena oddaja. JUG. TELEVIZIJA 20.00, 22.35 Poročila; 9.35 TV v šoli; 10.40 Ruščina; 11.00 Osnove splošne izobrazbe; 14.45 TV v šoli — ponovitev; 15.55 TV vrtec; 16.10 Angleščina; 17.45 Mala lupinica; 18.00 Risanka; 18.15 Obzornik; 18.30 Prvi koraki: Faraoni; 19.05 Cvetje zla — iz cikla V temnem onkraju; 19.30 Koža — osebna nega; 20.35 »Pirat* — amer. film. Ilovnati tlak s kamenčki v pravilnih vrstah na najdišču pri Repentebru, o čemer govorimo spodaj KAJ SO Ml PRAVILI STARI «Nekoč je bilKontovel docela ribiška vas...» Ostanki starega gradu - Kontovelci so imeli svoje njive vse do središča sedanjega Trsta • Morje ni daio dovolj, zato so iskali zaposlitev drugje V soboto 24. oktobra se je z nagrajevanjem prispevkov končal etnografski natečaj, ki ga je na temo »Kaj so mi pravili stari*, razpisala Slovenska prosvetna zveza. Danes objavljamo prispevek učenca I. razreda državne srednje šole »Fran Levstik» (Prosek) Petra Stoke, ki je dobil prvo nagrado v skupini nižješo’cev. Svoj prispevek je sestavil po pripovedovanju Marije Daneu (Zajčeve), Pepke Daneu (Zajčeve) Pepija Daneua (z Grada), Pepija Štoke (Vrhovca), Antona Starca (Moža iz Mlake) ter župnika Bogatca. Če se jz kontovelskega partiča v Čedaoiu ozreš v breg. zagledaš na vrt»u kontovelskega hriba cerkev in okrog nje strnjene hiše, zidane s črnim kamnom. Še zdaj stoji desno od cerkve NAJDBA GRADIŠČ PRI REPENČU IN REPENTABRU Kamnite strukture so ovrgle teorijo o lesenih zgradbah Pred nekaj tedni je skupina tržaških arheologov in raziskovalcev prišla na griču nad Repenčem in pri Repenta hru do zanimivih najdb. Pri Repentabru so raziskovalci izkopali ilovnat tlak, v katerem je postavljenih več kot sto rečnih kamnov, katerih premer znaša približno 5 cm. Tlak omejujeta dva zidka. Nad Repenčem je prišo na dan obzidje, ki je široko od 2 m in 20cm do 4 m in iz katerega izhaja,jo štirje prečni zidovi, ki so imeli vlogo nosilcev. Raziskave je vodil prof. Benedetto Lanza, častni nadzornik ustanove za spomeniško varstvo iz Trsta in z njim prof. Nicolč Ramani, ki je sodeloval pri izkopavanjih. Ne da ta ta odkritje precenjevali, je po svoje zanimivo. Predvsem maramo vedeti, da se sedanja odkritja tičejo gradišč, ki so v prazgodovini nastala na kraških gričih, kakor tudi v Istri. Gradišča pa so bila utrjena naselja, ki so nastala v dobi kovin, že od konca bronaste dobe dalje. Doslej so jih predvsem v Istri odkrili približno 600. Take zgradbe pa nahajamo tudi po Italiji, na Ba kanu in še na nekaterih drugih evropskih področjih. Leta 1955 je bilo v Miramaru srečanje raziskovalcev za kraško prazgodovino, ki so tedaj sklenili, da bodo začeli raziskovati kraje, kjer so bila kraška gradišča. Odobrili so tedaj štiri točke, v kate-terih je bito med drugim rečeno, da bodo eno izmed gradišč, ki bo turistično najbolj dostopno pa tudi samo po sebi arheološko zanimivo, valorizirali in restavrirali. Imenovali so že častni in pripravljalni odbor, toda do leta 1962 ni bito nič storjenega. Poleg tega so tedaj želeli zbrati ves airheo oški material v skupen muzej, ki naj bi ga imenovali prazgodovinski muzej Julijske krajine. Od leta 1962 so torej začeli z izkopavanji, ki jih nadaljujejo še sedaj do najnovejših na gradišču Njivca pri Volniku. Izkopavanja so začeli pred osmimi leti na Gradcu pri Saležu, nato pri Repentabru, v času ko je sodeloval tudi italijanski zavod za prazgodovino pod vodstvom prof. Radmdlija, Id je izkopaval gradišče Sv. Primoža med Izkopavanja je vodil pvof. Benedetto Lonza - Gradišča so nastala od dva do tri tisoč let pr. Kr. pri raziskovanjih iz lastnega zanimanja sodelovali tudi nekateri univerzitetni študenti in dedoma tudi dijaki z italijanske srednje šole na Opčinah. Raziskave, ki jih je organiziralo skrbništvo za spomeniško varstvo iz Trsta, je nadzoroval prof. Mario Mirabeila-Roberti s skrbništva za spomeniško varstvo iz Milana s svojim asistentom Dantejem Canarelto, ki je napisal mladinsko knjigo o prazgodovinskem Krasu, in sodelavcem Francescom Stradijem. Preden govorimo o sedanjih odkritjih, naj navedemo nekaj podatkov, ki sta jih napisala prof. Milko Kas lete 1951 in kasneje Zorko Jelinčič leta 1955, v «Jadranskem koledarju*. Sledovi obljudenosti sedanjega ozemlja, na katerem živijo zamejski Slovenci, segajo do kamene dobe. Do rimske zasedbe so tu živeli Iliri in Kelti, nato so sem prihajali priseljenci v rimskih časih. Gradišča segajo v dobo od dva do tri tisoč let pred našim štetjem. Okoli leta 600 se pojavi ime Slove pp«; na zapadu v Lstri in ob mejah Furlanije. Istra je tedaj spadala pod Bizanc, Furlanija pa pod Langobarde. V 6. in v začetku 7. stoletja začnejo Slovenci prodirati proti morju in proti Furlaniji. V Repenču so sedanja izkopavanja odkrila približno 120 metrov obzidja, štiri prečne nosilne zidove v gradišču samem, ki naj bi nositi ploščadi, na katerih so gradili koče. Zeto malo je bilo arheološkega materiala: nekaj razbitin posode, ki so jih odkrili oelo izven obzidja. Zanimivo je bito odkritje, da je obzidje zgrajeno nad kamnito grapo, tako da je bilo težko dostopno, predvsem zato, ker je bil tedaj na grapi gol kamen in je to služilo kot ne«e vrste obramba. Sovražniki, ki so hoteli napasti obzidje, so morali najprej skozi golo kamnito področje. Z gotovostjo vemo, da je bila v tistem času grapa gola, kajti pod obzidjem je bilo sedaj področje pokrito s črno površinsko zemljo do vznožja. Jelinčič opisuje v članku iz leta 1957 v »Jadranskem koledarju* gradišča na naslednji način: »Predvsem je treba popraviti mnenje, da so to bili gradovi ali kaj podobnega, na kar bi zavajalo ime gradeč ali gradišče. Kar nas spominja na to, je edinole ogradni zid, ki se vleče okrog in okrog vrha v dolžini več sto metrov. Ta zid je bil vedno le na suho zidan, brez kakega ometa, oz. malte, visok na zunanji, padajoči strani od 6, 7 do 10 metrov; spodaj že zaradi trdnosti mnogo bolj širok nego na vrhu, oziroma je sestajal iz mnogih zaporednih zidov, ki so bili zgrajeni vsak po skoro meter razdalje eden nad drugim proti notranjosti. Ta zid je služil za varnost pred zvermi, predvsem pa pred napadi sovražnih rodov. »Danes, po več tisočletjih, so seveda obzidja po večjem razvaljena, vsaj v gornjem delu, in to porušeno kamenje se je razlezlo v široko sipino, ter pokrito doljnji del zidišča. Drevje, grmovje, trava in mah so prerasli sem in tja sipine, — ljudje pa so naredili ostalo, česar ni mogel 'zob časa’.* Najbolj zanimivo odkritje v gradišču na Repentabru so ostanki dveh koč in predvsem tlaka v globini od pol do enega metra pod površino med dvema zidovoma, ki Kamnita grapa pod zemljo In travo na Njivci pri Volniku sta med seboj oddaljena približno .................................................................................................................... v redu. Križem in Prosekom, kasneje pri Sv. Lenartu nad Samatorco, nato na Vejni pri Proseku in na majhnem gradišču, ki je kakih 200 m oddaljeno od Vejne in je_ bito že nekoliko poškodovano. Istočasno so raziskovali tudi jame in predvsem Sinjo jamo pri Samatorci. Vsa ta področja so bila apnenčasta, razen na Dolgi Kroni, kjer je področje ilovnato- peščeno. Naloga teh izkopavanj je bila torej odkriti gradišče, ki bi bito najbolj pomembno in najbolj primemo za turistično valorizacijo. S tega vidika pa vsekakor najbolj odgovarja namenu gradišče pri Repentabru. Do nekaterih delov obzidja je mogoče priti celo z avtomobilom; veliko upanja je bilo tudi za gradišče na Gradcu pri Slivnem. To gradišče so raziskovali že pred srečanjem v Miramaru, toda leta 1968 in pri kasnejših izkopavanjih so oparili, da nudi le malo možnosti. Tam je bila gotovo v prvi svetovni vojni vojaška postojanki, saj je bilo do pred nedavnim mogoče odkriti v ruševinah starodavnega obzidja ostanke utrdb. To pa pomeni, da bo mogoče restavrirati le repenta brsko gradišče in verjetno gradišče na' Kostanju. Mnoga pa' so v krajih, ki so težko dostopni. Najbolj verjetno je, da bosta restavrirani le gradišči Gradec pri Repenču in pri Repentabru. Ta gradišča pa že spadajo v sedanja raziskovanja. K tem raziskovanjem je prof. Lonza povabil tudi prof. Nicolčja Ramani ja. Stroške za raziskovanje je krilo ministrstvo za javno vzgojo. Sedanja raziskovanja so obsegala Gradec pri Slivnem, Gradec nad Repenčem, Repenta bor in Njivco pri Volniku, ki so jo prej imenovali Ajdovski gradeč. Prof. Ramami je bil povabljen tudi zato, ker je deželni svetovalec in bd lahko Siam ugotovil, ali bi bilo mogoče, da bi dežela podprla ta raziskovanja. Z druge strani so hoteli študentom in dijakom iz Trsta nuditi priložnost, da bi bolje spoznali preteklost Krasa na terenu. Tako so poldrugi meter. Ta tlak je iz ilovice, v njem pa- so v pravilnih črtah razporejeni rečni kamenčki, ki merijo v premeru kakih 5 on in manj. Čemu so bili ti kamenčki postavljeni tja, se še ne ve. Tudi zato ne, ker materiala še niso mogli proučiti. K tem odkritjem je treba dodati tudi ostanke starih predmetov, za katere še ni ugotovljeno, v katero dobo spadajo, saj je kasneje na starem gradišču zrasla rimska postojanka in se rimski ostanki mešajo s prazgodovinskimi, če se že ni moglo zgoditi da so istočasno uporabljali rimske predmete in predmete primitivne izdelave. Kar še nikoli niso odkrili in tudi nova raziskovanja niso razjasnila, so prazgodovinski grobovi na tržaškem Krasu. Vsekakor je gradišče pri Repentabru najbogatejše po arheološkem materialu in tudi zelo obsežno. Pri Repenču pa je gradišče že prej raziskoval znani Tržačan Marchesetti, ki je tedaj videl kakih 180 metrov obzidja. Sedaj je tega obzidja ostalo le kakih 120 metrov, kajti delno je bilo uničeno zaradi kamnolomov. Tudi za to gra dišče pa se zdi, da je služilo kot postojanka avstrijskim vojakom med prvo svetovno vojno, tako zaradi ostankov orožja, ki so jih našli, pa tudi zaradi zemlje, ki so jo po vsej verjetnosti nanesli na vrh gradišča. Okoli cerkve na Repentabru, katerega ime naj bi bilo nekoč Greben, je 1500 m vseh obzidij: notranjih in zunanjih. če bi hoteli vsa ta odkritja pokazati javnosti, bi bilo treba seveda pomisliti, kako naj predvsem ilovnati tlak zaščitijo pred tatovi in padavinami. K temu spada tudi problem stroškov in vprašanje izvedbe. Nova odkritja pa so potrdila tudi teorijo novih raziskovalcev. Marchesetti je namreč trdil, zaradi J. D. OVEN (od 21.3. do 20.4.) Ogibajte se nasilnosti v odnosih do sodelavcev. Deležni boste znatnega čustvenega zadoščenja. BIK (od 21.4. do 20.5.) Storite vse, da onemogočite namene nekega bojevitega nasprotnika. Skušajte prenesti žalitev, ki vam je bila storjena. DVOJČKA (od 21.5. do 22.6.) Bodite previdni glede nekaterih manjših poslovnih provokacij. Branite s prizadevnostjo lastne ideje. RAK (od 23.6. do 22.7.) Preizkusite v praksi koristnost neke svoje zamisli. Dobre možnosti za uveljavitev srčnih potreb. LEV (od 23.7. do 22.8.) Naj vas ne skrbi uspeh nekega poslovnega nasprotnika. Priredili boste uspelo domačo zabavo. DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Ne vmešavajte se v spore drugih, u-kvarjajte se raje z lastnimi zadevami. Kratkotrajno nerazpoložen je zaradi nerazumevanja drage osebe. TEHTNICA (od 23.9. do 23.10.) Prišlo bo do neke nevšečne, toda zelo koristne izmenjave misli. Ne bodite preveč zadovoljni s samim seboj. ŠKORPIJON (od 24.10. do 22.11.) Danes boste morali uporabiti mnogo energije, če boste hoteli biti kos situaciji. V čustvenem pogledu vse STRELEC (od 23.11. do 20.12.) Ne bodite preveč zaupljivi, ker bi tem postali neprevidni. Da bi uredili star spor, vprašajte prijatelje za svet. KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Bolje je, če ostanete v mejah starega delovnega področja. Neko novo poznanstvo postaja vedno bolj nevšečno. VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Ne jemljite vsega preveč na lahko, ker vam skorajšnji dogodki ne obetajo kaj prida. Vztrajajte na sta ldšču, ki ste ga že sprejeli. RIBI (od 20.2. do 20.3.) V borbi za neko pravično stvar, vas bodo podprli tudi prijatelji. Premagajte j svoje neupravičeno ljubosumje. I (Nadaljevanje na 6. strani) okrog 500 let stara hišica. Okrog grada so na ruševinah nekdanjega gradišča zrasle prve konto-velske hiše. Nekoliko naprej od cerkve, blizu pokopališča, kjer pravijo na Gradu, se dviga griček. V času beneške republike je tu stala vojaška trdnjava, od koder je predstraža mesta Trsta opazovala premike beneških ladij v strahu, da ne bi te imele namen napasti mesto z morja. Še današnje dni lahko vidiš ostanke zidovja gradu okrogle oblike. Ko ni trdnjava več služila svojemu namenu, ko je bila najbrž že delno porušena in so vaščani postali lastniki zemljišča, je neka družina Starc izkoristila zidovje grada za prednjo steno hiše in hleva. Še dandanes se lahko čudiš ukrivljeni prednji strani hiše z današnjo hišno številko 56 in hleva s številko 57. Občuduješ lahko tudi kolune, skozi katere je vodila pot v trdnjavo — grad. Skozi kolune je vodila tudi tedanja glavna pot iz bližnjih vasi v Trst. Ob tej koluni je stala mitnica tržaške občine. Znano je, da devinski grof ni rad plačeval mitnioe za blago, ki ga je vozil v mesto. Kontovelci so postali lastniki zemlje vsega pobočja do morja (ledino Mukulain so odkupili od beneškega grofa Moncolano) in njiv ter gmajne, ki se razprostirajo vzhodno in jugovzhodno od vasi. Pokojni ded Škerkov je pripovedoval, da so imeli Konto-velci svoje njive sredi mesta in sicer na Montuzzi, na Trgu Uni-ta (arhiv Tavolare). Pravijo, da so bili to Papeževi in tudi Vrhovci. Ledinam so dali imena kakor Mukulan, Hu’ljevec, B’k’djezja, Skednjanc, Banafada, Puertevec, Kozjaki, Stara gora. Lukovce, Ka-mence, Vejma, Parkljev hrib, Griža, Kootovelska gmajna, Starsje-le, čedaz... Morje, vinogradi, borne njivice in gmajne so bile skozi stoletja življenjski vir naših ljudi. Pripovedujejo mi, da Komtovel-cd niso imeli njiv, s katerimi bi se dalo živeti. Zato so krenili na morje in iz njega črpali za svoje življenje. Nekoč je bil Kontovel docela ribiška vas. Pepi z Grada mi pripoveduje, da je vsaka hiša imela svoj čoln, nekatere po več. Ribiči so se odpravljali na lov ponoči ali pa pred zoro. Če sta divji zajec ali orna mačka sekala ribiču pot, se je ta za tisti dan odpovedal ribarjenju in se vrnil domov. Verjd je, da mu to prinaša zlo. Pri ribarjenju so uporabljali največ trnke in «u'lge» — mrežaste vrečke na dolgi palici. Velike mreže so uporabljali bolj malo. Metali so jih na polkrog, nato so potresli po morju vabo za ribe. Ribe so prihajale po hrano in ribiči so jih medtem zapirali v mreže. Ribe so nato povlekli na krov in jih vrgli v rešeta ali škafe. Takrat niso uporabljali zA bojev. Pozimi so lovili predvsem pa-sere, guže in kaparocole. Lovili so cenjene ribe kakor ještke — velike okusne rake, brancine, 0-rade in volpine s pomočjo velikih pletenih košev — naš. Babica mi pripoveduje, da je še dedkov oče v zimskih večerih pletel iz vrbovja, bek in trsa velike naše, ki jih je na večer metal v morje, zjutraj pa jih je dvignil z ribami vred. Te vrste rib so se drago prodale. Ko so prišli ribiči na kraj. so jih _ čakale žene z juždno. Nato so žene nesle prodait ribe v mesto, da so lahko kupile kruha in nujno potrebno. Možje pa so se povzpeli po strmih kTandh do svojega v strmino vklesanega paštna, kjer so obdelovali trte, da bi s prodajo vina lahko plačali davke in odpravili važnejša opravila kot poroke, krste, popravila... Najdonosnejši je bil lov na tune. Tunare so bile zasidrane _ v kriškem portiču, ker je bil če-daški premajhen. Lastniki rimar so bili obenem tudi lastniki mrež. Tunare so premogle le premožnejše družine kakor Starčevi, Čemparjevi in Papeževi. Ribiči so od njih najeli tunaro in potrebščine, za kar so dali polovico peškade — ulova gospodarju tunare, ostale pa so si razdelili med seboj. (Konec jutri) 0 šoli v Martinčičih Ko so pred dnevi odkrili v Luciji pri Portorožu spominsko ploščo, ki spominja na 60-letnico ustanovitve slov. šole v tem kraju, smo se spomnili na sodobnico te šole, ki so jo prav tako pred 60 leti odprli pri Martinčičih blizu Grožnjana. Pri Martinčičih in v okolici so še ljudje, ki se spominjajo, kako je bila ta šola zgrajena: ena domačija je dala zemljišče, druga je prispevala del gradbenega materiala, tretja je dala delovno silo, skratka vsakdo je nekaj prispeval za to, da je ob pomoči Ciril-Metodove družbe nastala tista velika šola, ki je bila v ponos kraju V Grožnjami, kjer je bil sedež občine, je bila italijanska šola, to; da Hrvati teh krajev _ so hoteli imeti svojo, hrvatsko šolo in so si jo, kot smo videli, sami postavili. Pii otvoritvi šole so v steno vzidali tudi veliko sliko bratov sv. Cirila ki Metoda. Žal pa so poznejše razmere vse načrte sprevrgle. Prišla je prva svetovna vojna in za njo italijanska oblast v vsej Julijski krajini. Ko je fašizem začel ukinjati naše šole, je zadnji hrvatski učitelj pri Martinčičih Anton Iskra snel s stene sliko sv. Cirila in Metoda in jo odnesel s seboj v begunstvo. Po osvoboditvi je isto sliko prinesel spet v Istro učitelj Ivan Jerdas. »Tudi sveta brata sta se vrnila iz emigracije* — so tedaj pravih ljudje. Žal pa je nadaljnja zgodovina šole bolj žalostna kot vesela: niž-ješolci zahajajo sedaj v šolo v bližnji Grožnjan, višjlešolci pa v bujsko srednjo šolo. Mnogi starejši ljudje od Martinčičev se nikakor ne morejo sprijazniti s tem, da je njihova šola, na katero so bili upravičeno ponosni, sedaj prazna, pa čeprav vsi njih otroci obiskujejo šolo. Manjka jim nam; reč veseli živžav, ki so ga bili vajeni. T. F. TOREK, 3. NOVEMBRA 1970 NACIONALNI PROGRAM 8.00, 13.00, 15.00, 20.00 Poročila; 8.30 Jutranje pesmi; 9.00 Vi in jaz; 12.10 Kontrapunkt; 13.15 Spored s Pippom Baudom; 14.00 Popoldanska oddaja; 16.00 Spored za otroke; 16.20 Oddaja za mladino; 18.30 Nove plošče; 19.30 Luna pank; 20.20 Bellini: »Norma*; 23.15 Danes v parlamentu. II. PROGRAM 8.30, 13.30, 19.30 Poročila; 8.40 Dirigent I. Kertesz; 9.00 Orkestri lahke glasbe; 9.45 Radijska priredba; 10.35 Telefonski pogovori; 12.35 Alto gradimento; 14.00 Zakaj jn kako; 14.05 Juke box; 15.00 Ne vse, toda o vsem; 15.55 Popoldanska oddaja; 17.55 Glasbeni aperitiv; 19.00 Vreme in glasba; 20.10 Večerno vabilo; 21.00 Nove ital. pesmi; 21.40 Radijske priredbe; 22.05 Plošče; 22.45 Radijska priredba; 23.05 Scarlatti. III. PROGRAM 10.00 Koncert za začetek; 11.15 Sodobna ital. glasba; 11.45 Baročne sonate; 12.20 Mozart; 13.00 Medigra; 14.30 Plošče resne glasbe; 15.30 Simfonični koncert; 17.25 Strani albuma; 17.40 Jazz; 18.30 Lahka glasba; 19.15 Večerni koncert; 21.30 Klavirske skladbe; 22.00 Knjižna oddaja. FILODIFUZIJA 8.00 Koncert za začetek; 8.45 Mendelssotmove simfonije; 9.15 Polifonične skladbe; 9.40 Sodobna glasba; 11.00 Medigra; 12.00 Glasbeni svet; 12.20 Scarlatti; 12.30 Strnjena melodrama; 13.30 Portret avtorja: A. Rubdnstein; 14.15 Antologija interpretov; 15.30 Lahka glasba — stereo. SLOVENIJA 7.00, 8.00, 12.00, 15.00, 17.00, 19.30 Predstavniki SKGZ obešajo venec na balkon palače v Ul. GbeB*1 so nacisti obesili 51 talcev Polaganje venca SKGZ na grob narodnega heroja Pinka ^ -‘AiJk.. .1 ’9‘i' ;|l Tudi na zidu garaže v Ul. d’Azeglio, kjer so nacisti ob«8^ mlade fante, visi venec SKGZ Polaganje venca SKGZ pred kamen pri Sv. Justu, ki sp0® padle v odporništvu HOROSKOP ŠPORT ŠPORT ŠPORT --------_==a= _____ ri]LPRIH0DNJEM KOLU B0D0 “cenza. V TEKMI PROTI ZADNJEMU 1 LESTVICE D IZIDI ~ Como “fescia - Atalanta a»rtana — Arezzo ^•anzaro - Palermo Perugia - »Livorno “■»atova - Reggina nsa - »Massese aoena — Novara Manza - Taranto eraana — Cesena LESTVICA 7 5 1 Sf°Va fSU S5 JfbKtto 3:0 0:0 2:0 3:0 1:0 4:0 1:0 3:1 3:2 1:0 1 11 3 11 1 10 2 10 0 6 1 11 1 9 0 3 2 6 2 9 2 10 4 9 2 10 11 8 3 7 9 8 6 11 5 8 3 6 2 7 4 10 2 11 2 , ^jtonzaro in Reggina sta odigra-manj. . PRIHODNJE KOLO - Monza, Atalanta - Catan-5?1 2 * * * 6 * Cesena - Mantova, Como -tola, Novara - Casertana, Paler-p. ' Modena, Perugia - Ternana, Bari, Reggina - Massese, Livorno. A SKUPINA c: IZIDI l"°na — Pro Patria 2:1 '-0 — Reggiana 0:0 Jano — Triestina 1:0 •alcone — Piacenza 1:1 'sandria — »Parma 1:0 •Teto — Trento 0:0 'gno — Padova 3:2 totese — »Sottomarina 2:1 dso — Verbania 1:0 *ese — Venezia 1:0 one 8 6 2 0 13 4 14 8 5 2 1 14 6 12 8 3 5 0 6 2 11 8 4 2 2 10 4 10 8 4 2 2 12 7 10 8 2 6 0 5 2 10 8 5 0 3 8 5 10 8 2 5 1 7 5 9 8 3 3 .2 8 7,9 8 I 5 2 4 6 1 8 2 3 3 4 8 7 8 1 5 2 5 8 7 8 2 2 4 4 8 6 8 2 2 4 7 9 6 8 2 2 4 6 7 6 8 2 2 4 5 8 6 8 1 3 4 6 10 5 8 1 3 4 9 12 5 8 1 3 4 5 9 5 8 1 3 4 4 11 5 RIHODNJE KOLO dria - Seregno, Padova -Piacenza - Parma, Pro Pa-»nfalcone, Reggiana • Sot-Solbiatese - Rovereto, Derthona, Triestina - Udi-lezia - Legnano, Verbania- Como ~~ Atalanta a ~ Arezzo Llvn*ar» — Palermo ~ Perugia Mas va ~~ Reggina M«^SC ~ Pto" C8 'Novara Tern * Taranto p^ana - Cesena a ~~ Alessandria Me«,*:8® — Venezia KVoj'p Cosenza lj " J'6U.100 lir " 89.300 » 1 X 1 1 2 1 2 1 1 1 2 1 1 Triestina razočarala proti šibkemu Legnanu Tržačani so nastopili z okrnjeno postavo Triestina je tudi v Legnanu pu-1 dosegla svoj četrti zaporedni ne ■ stila domačinom obe točki in tako > odločeni m d zabeležila nov zastoj po treh uspešnih nastopih. Proti moštvu, ki ie do nedelje životarilo na dnu lestvice in bilo še edino v svoji kategoriji brez zmage, .je Triestina zaigrala morda preveč odprto, predvsem če pomislimo, da je nastopila z okrnjeno obrambo, v kateri je Pe-strin prvič nastopil kot prosti branilec. Obramba je res zakrivila celo vrsto napak, čeprav morda ne toliko po krivdi Pestrina. kot še enkrat neizkušenega Braica, ki je v prvem polčasu po nepotrebnem povzročil enajstmetrovko. Colovatti je sicer uganil smer Lamerovega strela, nato pa je gostom pomagal sodnik, ki .je razveljavil gol, k? ga je po Colovattijevi paradi dosegel isti igralec. Domačini so v splošnem prikazali veliko požrtvovalnosti, toda premalo odločnosti v zaključkih, tako je bilo že upati, da se bodo Pisonovi načrti uresničili. Nekajkrat so gost.je celo ogrožali nasprotnikova vrata. Tumiati je kot prerojen stalno spravljal v zagato obrambo, pa tudi Rakar, je doprinesel nekaj živahnosti tržaškemu napadu, ki .je ob odlični Scalovi režiji zgradil nekaj lepih prodorov. Vsi upi pa so propadli v 21. min. drugega polčasa, ko je po dolgi in nejasni gneči pred tržaškimi vrati Grechi s sredine kazenskega prostora presenetil Colovattija. Kljub prehodu Pestrina v napad, Triesbi-ni ni bilo mogoče prodreti do Ca-stellazzijevih vrat. medtem ko so domačini nekajkrat izrabili številčno prednost nad nasprotno obrambo in resno ogrožali Colovatti.jeva vrata. LEGNANO: Castellazzi, Tallarini, Frosio; Pirovano, Gibellini. Lamera; Lavizzari (po 46. min Bettinelli), Zanelli, Grechi, Zul/ch, Mongitore. 12. Brognoli. TRIESTINA: Colovatti. Braico, Martinelli: Del Piccolo. Pestrin. Moretti; Tumiati, Truant, Fregonese, Scala, Rakar (po 88. min. De Ga-speri), 12. Chendi. STRELEC: v 66. nyn. Grechi. Z nepričakovano zmago v Parmi je Alessandria znova ostala sama na vrhu lestvice. Moštvo je tako izbrisalo delni neuspeh iz prejšnjega kola in se odločno odlepilo od zasledovalcev; med katerimi je Padova še vedno na drugem mestu, čeprav je v nedeljo prvič okusila poraz. Matejevo moštvo je ob tej priložnosti pokazalo mnogo neizkušenosti, šaj je v začetku drugega polčasa .vodila v Seregme z 2dL na to pa dovolilo okrnjenim domačinovi, da so re^pltat spreobmitL-BoM nevarni sta torej Reggfantr; "ki je DANES TOREK, 3. NOVEMBRA 1970 NOGOMET Prijateljsko srečanje 14.30 na Proseku Primorje B — Primorec JUTRI SREDA, 4. NOVEMBRA 1970 NOGOMET Mladinsko prvenstvo 10.30 v Nabrežini Aurisina — Gaja * # * Začetniško prvenstvo 08.30 v Trstu, Sv. Sergij Breg — Edera • • • Pokal Pacco 10.30 na Proseku Primorje — Breg • * * Prijateljska srečanja 14.30 na Proseku Primorje A — Fortitudo * * * 14.30 v Bazovici Zarja — Tabor na tujem (v Leccu). in Solbiatese, ki je zmagal tudi na igrišču Sottomarine in se tako prikopal do vrha, kljub temu, da je moral v osmih kolih petkrat nastopiti na tujem. Takoj za prrimi je tudi Udinese, Id je z zmago nad trdoživo Venezio zasedel četrto mesto. Za Furlane pa velja ravno nasprotno: na tujem so zaigrali samo trikrat, in dosegli le eno točko. Kakšne so njifiove možnosti pa bomo lahko videli že v nedeljo, ko se bodo spoprijeli s Triestino. ki bo lahko že razpolagala z novimi igralci. Na dnu lestvice je položaj z dneva v dan boli nejasen. Med Venezio, ki je na 12. mestu, in zadnje-uvrščenim Legnanom sta samo 2 točki razlike, v tem predelu lestvice pa se nahajajo moštva kot Tre-viso, Piacenza in Lecco. uk V SREČANJU REPREZENTANC «UNDER 23» KOLESARSTVO TROFEJA BARACCHI Pietro Anastasi je bil v nedeljskem srečanju mladih reprezentanc v Va-reseju pravi «matador» italijanske ekipe, poleg tega pa je dal Avstrijcem še dva gola •iiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiininiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiia POKAL EVROPSKIH NOGOMETNIH PRVAKOV Bo Cagliari brez Rive uspel proti Atleticu? CAGLIARI, 2. - Igralci Cagliari-ja, ki niso nastopili v italijanski državni nogometni reprezentanci na Dunaju, so danes odpotovali z letalom v Madrid, kjer se bodo srečali v četrtek zvečer z Atleticom v tekmovanju za pokal evropskih prvakov. Odpotovali so Reginato, Martiradonna, Manrini. De Petri, Tomasini, Nene’, G.eatti, Brugnera, Poli in Nastasio. Albertosi, Niccolai, Cera, Domenghini in Gori pa so v Madridu že od včera.i, ‘n so si tudi ogledali srečanje Atietica z Realom. Povratno srečanje Cagliarija z Atleticom bo izredno težko, sai bo moral nastopiti brez poškodovanega Rive.. Trener Scopigno je izjavil pred odhodom, da bo sestavil poseben sistem ‘gre, s pomočjo katerega naj bi italijanski državni prvak tudi brez Rive uspel vsaj delno ohraniti svojo prednost Medtem poročajo iz Firenc, da čuti Riva v bolnišnici, k.ier leži, hude bolečine v poškodovanem gležnju. Ponoči so mu dali pomirjevalna sredstva, da je lahko zaspal. Gleženj je še vedno močno otečen, in šele čez tri dni. ko bo oteklina uplahnila, mu 1*5do lahko pritrdili novo mavčno oblogo. Mavec mu bodo v naslednjih dveh mesecih še večkrat sneli in nadomestili z novim, nato pa bo moral gleženj razgibavati s posebno telovadbo V bolnišnici, kjer leži igralec Cagliarija se suče po hodnikih še vedno veliko število reporterjev, fotografov in snemalcev, ki bi radi prišli v stik z Rivo in ga fotografiral’, oz. posneli za televizijo. Nogometaš sam pa je zahteval najstrožjo izolacijo in tako ne more do niega nihče, razen zdravnikov in strežnega osebja. Riva je danes prejel brzojavko od avstrijskega nogometaša Hofa, ki ga je zrušili, ko je prišlo do usodne poškodbe. Hof je Rivi sporočil: »Nameraval sem ti osebno izreči svoje obžalovanje. Tega nisem mogel. Oprosti mi. Želim, da bi se kmalu zopet srečala na igrišču.* TELOVADBA Karagozjan odšel Sovjetski trener Semjon Karagozjan, ki je treniral jugoslovansko telovadno reprezentanco za pravkar minulo svetovno prvenstvo v gimnastiki v Ljubljani, je zapustil Jugoslavijo. Karagozjan ima velik del zaslug za odlično četrto mesto, ki ga je jugoslovanska moška reprezentanca zasedla na tem prvenstvu, kar predstavlja doslej največji u- speh jugoslovanskega ga športa. gimnastične- Na zasedanju Mednarodne gimnastične zveze v Ljubljani so podelili organizacijo svetovnega prvenstva za leto 1974 bolgarskemu mestu Vama. Evropsko prvenstvo za ženske bo prihodnje leto v Minsku v Sovjetski zvezi, za moške pa v Madridu. Svetovno prvenstvo v moderni gimnastiki pa bo v Havani, na Kubi, vendar točmejšega datuma še niso določili. Na kongresu so z veliko večino glasov zavrnili prošnjo Izraela za pripustitev k sodelovanju na evropskem gimnastičnem prvenstvu. Zavrnitev so obrazložili z dejstvom, da Izrael predvsem ni evropska država, njegov nastop na evropskem prvenstvu pa bi predstavljal prece-denc, ki bi lahko imel polno neprijetnih posledic. Na kongresu so tudi izključili iz vrst Mednarodne gimnastične zveze Amatersko gimnastično unijo ZDA. To državo bo tako pri FIG predstavljala odslej le Gimnastična zveza ZDA. V srečanju veljavnem za naslov svetovnega prvaka welter junior kategorije je v Genovi Italijan Bruno Arcari premagal Brazlica Rajmunda Diasa z k. o. v tretjem krogu. Arcari je tako še vedno ohranil naslov svetovnega prvaka v tej kategoriji. Tudi mladi Avstrijci Gimondi in Motta podlegli Italijanom Za Italijo je dosegel dva gola Anastasi in tako postavil svojo kandidaturo na Rivovo mesto ITALIJA: Vecchi, Sabadini. Spi-nosi; Biasiolo, Bet. Santarini; Mas-sa, Merlo, Anastasi, Sala, Bettega. AVSTRIJA: Hoeller, Kiesenebner, Winklbauer; Enz, Rinker, Kriess; Traxler, Fendler, Stering, Hatten-berger, Jara. SODNIK: Strmek (Jugoslavija). STRELCI: 10. min. p.p. Traxler, 33. min. Anastasi. 15. min d.p. Bet tega, 21. min. Anastasi. Italijanska reprezentanca tunder 23» je ponovila uspeh svojih starejših kolegov, ki so v soboto izbojevali' zelo dragoceno zmago na igrišču duna.jskega Praterja. Naj takoj povemo, da se je mlaiša reprezentanca mnogo bolje odrezala. Nekateri elementi, ki nastopalo v njej so že v stanju, da nastopijo tudi v prvem moštvu, kar bo prišlo posebno do izraza sedaj, ko se je Riva resno poškodoval. Srednji napadalec Anastasi. ki je sicer že igral v prvem moštvu in bil celo na tem, da z Italijo odpotuje v Mehiko na svetovno prvenstvo, kjer so Italijani, kot vemo osvojili drugo mesto za Brazilijo, je že postavil svojo resno kandidaturo na Rivovo mesto. Valcareggi, ki je bil tudi v Vareseju in si .je ogledal srečanje bo moral kmaju odločati, komu bo poveril mesto ponesrečenega Ca-gliarijevega igralca. Nedeljski tekma med Italijo in Avstrijo c;...,Jer 23» .je dala precej zadoščenja 17.000 gledalcem, ki so si jo ogledali. Do gola so sicer prvi prišli Avstrijci in sicer na precej čuden način. Santarini je prestregel v svojem kazenskem prostoru paraboličen strel, in hotel poslat žogo na sredino igrišča. Ns njeni poti pa se je znašel Traxler, ki je z ostrim strelom kakih 20 m od vrat streljal na gol. Žoga je šla mimo same vratnice in skon-čala v mreži. Vratar Vecchi je u-tegnil le debelo pogledati. To je bila obenem njegova edina napaka je tej tekmi, k.ier resnici na ljubo ni bil preveč zaposlen. Avstrijska napadalna vrsta je bila dokaj šibim zato so poskušali priti do gola tisti igralci, ki so kril’ sredino igrišča. Italijani so pa kaj kmalu izenačili. 1. — 1. Akobo 2. Carosio 1. Gambut " 2. Doriforo 1. Z igri no 2. Cervetto 1. Merillina 2. Marinellos 1. Wessex 2. Tamus 6. — 1. Neveljavno 2. Neveljavno KVOTE: 10 — nobenega zadetka 9 - 214.940 lir 2. - 3. - 4. - 5. - 2 X 2 2 1 X 1 X 2 2 Anastasi je v akciji, ki je prinesla Italijanom prvi zadetek, prejel žogo v avstrijskem kazenskem prostoru in neubranljivo streljal v vrata: 1:1. S tem rezultatom se je obenem zaključil prvi polčas. Sodnik Strmek ga je podaljšal za 4. minute zaradi neredov, ki so se zgodili pred zaključkom prvega dela igre. Drugi gol za Italijane je prišel takoj po začetku drugega polčasa, Sala je zelo dobro driblal na meji kazenskega prostora in potem podal prostemu Bettegi, ki je z glavo poslal žogo v mrežo. Po tem golu so se Avstrijci podali v napad in so tako Italijani imeV več priložnosti, da iz protinapada pridejo do zadetka. Komaj šest minut po drugem zadetku pridejo do tretjega gola. Spet se akcija prične pri Šali, ki poda Ana-stasiju, ta pa s šestnajstih metrov strelja na vrata in zadene v zgornji kot Hoellerjevega gola: 3:1. glavna favorita Dirka bo na sporedu jutri Jutri bo na sporedu zadnja letošnja pomembnejša mednarodna kolesarska dirka, trofeja Baracchi. To tekmovanje organizirajo vsako leto za zaključek sezone se bo letos odvijala na novi progi. Start tekmovanja bo namreč v kraju Gar-done Riviera, cilj pa v Bergamu. Dirka za trofejo Baracchi se odvija nekoliko drugače kot druga tekmovanja. Tukaj namreč nastopajo dvojice in je torej poleg hitrosti in vzdržljivosti potrebna tudi dokajšnja doza medsebojnega u-jemanja. Kdo so glavni favoriti? Trenutno so to trije pari: Ritter -Morton sen, Goesta in Tomas Petter-son ter Gimondi - Motta. Glavna favorita sicer ostajata Gimondi in Motta, ki sta že na treningu dokazala, da sta trenutno v odlični formi, saj sta prevozila velik del 145 km dolge proge na treningu s lll■llllllll■llllltllllllllfllllllllllllll■ll■lllllllllllllltllllllllllllllllt■llllllllllllllllllllllllllllllllll•llllllt mm umni V PRIJATELJSKI TEKMI PROTI FERROVIARIU Borovci povsem zadovoljili Martin Kralj je sam dosegel 31 točk BOR: Kapič 6, Zavadlal 12, šare 2, Valter Hrvate 6, Kralj 31, Stojan Hrvatič 12. FERROVIARIO: Zonta. Luin. Giu-ni 8, Cavallaro 8, Sergi 5, Slocovich, Gerdina, Kozman 13. SODNIK: Adrijan Zavadlal. Prosti meti: Bor 11:22, Ferro-viario 8:24. Borovi mlajši mladnci so v okviru priprav na košarkarsko prvenstvo, ki se bo začelo v nedeljo, 8. Košarkarska sekcija ŠZ BOR bo priredila tečaj MINIBASKETA za letnike 1959 In mlajše. Vse potrebne informacije dobite v društvenih prostorih, Vrdelska cesta 7, od 13.30 do 14.30. Telefon 96 548. novembra, odigrali prijateljsko sre Čanje z moštvom Ferroviario. Naši košarkarji so bili dokaj razpoložen1 in so po tehnično dobri igri premagali nasprotnike z visokim izidom-69:34. Če bodo borovci tudi v prvenstvu zaigrali tako. lahko pričakujemo mnogo zadoščenja od'te-ekipe in teh igralcev, ki bodo že čez dve leti prišli v poštev aa prvo ekipo. Proti Ferroviariu so namreč igrali spročeno in so izvedli nekaj lepih protinapadov, ki so popolnoma zmedli nasprotnike. V Borovih vrstah je bil najboljši strelec Martin Kralj, ki je sam dosegel 31 točk, Na splošno pa so Trenutek nezgode, ki je spravila Cagliarijevo levo krilo v bolnišnico: na levi sliki vidimo ležečega Hofa, ko se je vrgel Rivi pod noge, da bi odbil žogo z njegovega čevlja. Hip nato pa se je Riva spotaknil ob Hofovi desni nogi in padel (slika desno). Ker mu je pri tem noga prišla v »klešče* je bil zlom tu. Oba posnetka pa jasno kažeta, da Hofov poseg ni bil zlonameren tudi ostali povsem dobro igrali in so vsi pripomogli k izdatni zmagi. Zveza pa je medtem objavila sez nam ekip prvenstva mlajših mladincev. Borovci bodo v nedeljo v prvem kolu igrali proti Don Boscu. b.l. ODBOJKA V ITALIJANSKI A LIGI Are Linea poražena V A ligi italijanskega moškega odbojkarskega prvenstva je v Parmi domači Bumor premagal tržaško šesterko Are Linea s 3:1 (4:15, 15:12, 15:8, 15:12). Bumor ni nastopil s popolno postavo. * » • V moški B ligi je tržaški Liber-tas nastopil doma proti ekipi Por-tuali iz Ravenne, katero je odpravil s 3:1 (15:9, 8:15, 15: 7, 15:9). Libertas si je zagotovil zmago, kljub temu, da je nastopil brez Germanija. • * • ■ wn ».* Min.nl u m »m vm t i.n»u. i V ženki A ligi, ki se .ie začela v soboto, je v Gorici Cogne iz Aoste premagal AGI s 3:1 (15:5. 15:li, 6:15, 15:12). Pri Gorcankah, ki so imele v tej tekmi preveč treme, rta se najbolj odlikovali Ribljeva m Leopardijeva. Casagrande iz Sacileja je gostoval v Nembru, kjer je ob odlični igri Camillottove premagal ekipo Gran Liquor s 3:2 (6:15, 15:9, 9:15, 15:10, 15:7). HOKEJ NA LEDU V L JUGOSLOVANSKI LIGI Visoka zmaga Olimpije V nadaljevanju jugoslovanskega državnega hokejskega prvenstva 1. lige so dosegli naslednje izide: Jesenice — Medveščak 11:1 Olimpija — Beograd 17:1 Kranjska gora — Slavija 3:4 LESTVICA: Jesenice 6 točk Olimpija in Slavija 4 točke Medveščak 2 točki Kranjska gora in Beograd 1 točko. poprečno hitrostjo nad 50 km na uro. Vse pa kaže, da bosta imela glavna nasprotnika predvsem v Švedih, zlasti, ker sta oba brata navajena voziti skupaj, kot dvojica. Umik startov toga jutrišnjega tekmovanja bo naslednji: 13.45: Fusar Imperatore - Thalman 13.48: Van Tyghem - Vekemans 13.51: Ritter - Mortensen 13.54: Pfenninger - L. Vifian 13.57: Moretti - Rota 14.00: Gosta - Tomas Petterson 14.03: Pella - Vercelli 14.06: Rosolen - Simonetti 14.09: Gimondi - Motta 14.12: Moser A. - Guerra 14.15: Van Springel - In't Ven W. HOKEJ NA LEDU V medržavnem prijateljskem srečanju v hokeju na ledu v Milanu je Italija premagala Francijo • tesnim izidom 4:3 (3:1, 1:2, 0:0). Tudi v drugem srečanju, ki je bilo v nedeljo med obema reprezentancama v Comu, so zmagali Italijani s 4:3 (1:1, 3:0, 0:2). Jugoslovansko nogometno prvenstva 1. ZVEZNA LIGA IZIDI Beograd — Maribor 1:0 Vojvodina — Radnički (N) 1:1 Dinamo — Crvenka 1:0 Sloboda — Sarajevo 2:1 Radnički (K) - Čelik 0:1 Velež — Partizan 1:0 Borac — Hajduk 1:2 Crvena zvezda — Bor 1:0 Željezničar — Olimpija 2:1 LESTVICA Partizan 12 7 3 2 »7:4 17 Hajduk 12 6 5 1 12:10 17 Velež 12 7 2 3 18:11 16 C. zvezda 12 5 5 2 15:10 15 Željezničar 12 6 3 3 16:13 15 Dinamo 12 5 4 3 13:10 14 Sarajevo 12 6 3 3 16:13 15 Radnički (N) 12 5 3 4 16:16 13 Radnički (K) 12 5 3 4 8:12 13 Čelik 12 5 2 5 14:13 12 Vojvodina 12 4 4 4 13:12 12 Beograd 12 5 2 5 21:22 12 Olimpija 12 4 3 5 13:13 11 Borac 12 2 4 6 15:21 8 Maribor 12 3 2 7 10:16 8 Crvenka 12 „2 .4. 6 J.05., 8 Sloboda 12 1 4 7 6:14 6 Bor 12 2 2 8 12:25 6 TENIS V mednarodnem teniškem tekmovanju za pokal švedskega kralja Gustava je v Bayonnu Francija odpravila Jugoslavijo s 4:1. Edino zmago je Jugoslaviji priboril Fra-nulovič, ki je premagal Chafreauja s 4:6, 10:8, 6:3. PRIHODNJE KOLO Olimpija - Velež, Maribor - Sloboda, Bor - Vojvodina, Hajduk - C. zvezda, Partizan - Borac, Čelik -Željezničar, Sarajevo - Radnički (K), Crvenka — Beograd, Radnički (N) - Dinamo. 2. ZVEZNA LIGA - ZAHOD IZIDI Ljubljana — Rijeka 0:0 Železničar — Jedinstvo (Z) 4:1 Mura — Jedinstvo (B) 1:0 Karlovac — Šibenik 2:0 Orijent — Vartfks 1:0 Split — Rudar 1:1 Trešnjevka — Rovinj 1:0 LESTVICA Rijeka 11 7 2 2 23:8 16 Šibenik 11 6 3 2 19:10 15 Varteks 11 6 2 3 23:9 14 Rudar 10 6 2 2 13:6 14 Zagreb 10 6 1 3 19:12 13 Železničar H 5 3 3 16:12 13 Split 11 4 4 3 17:11 12 Orijent 11 5 2 4 18:16 12 Ljubljana 11 3 5 3 12:11 11 Karlovac 11 4 3 4 16:16 11 Mura 10 4 2 4 10:14 10 Trešnjevka 10 3 2 5 10:16 8 Rovinj 10 2 3 5 7:12 7 Jedinstvo (B) 11 1 4 6 9:24 6 Metalac 10 2 1 7 13:25 5 Jedinstvo (Z) 11 1 1 9 8:31 3 PRIHODNJE KOLO Rudar - Ljubljana, Varteks - Železničar, Jedinstvo (Z) - Mura, Rijeka - Karlovac, Šibenik • Orijent, Zagreb - Trešnjevka, Rovinj - Me-talac. MLADEN OLJAČ.Ai KOZ AR A * Prevedel: Severin Šali f Vasi Gudovcu so mačkove! poklali 194 Srbov, za kar ? vojskovodja Kvaternik počastil z naslovom hrvatski lonci. Razen vojskovodje Kvaternika so prisostvovali gen polk Lčhra še generali Edmund Glalse in von Stahl, potem nemški poslanik v Zagrebu von italijanski vojni ataše polkovnik Re in italijanski ^ Rafaelo Casertano... ^polkovnika Ltthra Je takoj sprejel Poglavnik In Je ob spregovoril tele besede: posten sem, da lahko pozdravim v Neodvisni državi generalpolkovnika von Lfthra, kateremu je firer za-vojaško nalogo v Jugovzhodni Evropi. Ob tej “bosti se zahvaljujem general-polkovniku von Ldhru, da * Poveljnik firerjevega letalstva v vojni proti Jugoslaviji , Prispeval za osvoboditev Hrvatske, kakor tudi za vse, ;e haredil za naše letalce, ki so se pod njegovim povelj-? ,b°Jevati na Vzhodu in dosegli nad sto zmag na bo-1 “oljševiške Rusije. Skupine hrvatsldh letalcev so včeraj stoprvo zmago v zraku, o čemer nam Je Džal brzo- javno sporočil... Poglavnik je von Ldhru izročil Velered krone kralja Zvonimirja, ki daje nosilcu pravico do naslova vitez, potem pa je v Dvorih na Markovem trgu priredil sprejem. Med pogovorom s von Lohrom ml Je Poglavnik pomignil, naj se približam. Predstavil me je, potem pa mi rekel, naj pripovedujem o bojih na Kozari. Govoril sem popolnoma odkrito. Rekel sem, da je bitka na Kozari najstrahotnejše doživetje v mojem življenju. Zdelo se Je, da Poglavniku to ni všeč in takoj Je začel govoriti, da bo kmalu odpotoval na Vzhod. Obiskal bo Hitlerjev glavni štab, potem pa še skozi Ukrajino na fronto pred Stalingradom, v kraj, kjer biva von Paulus, komandant VI. nemške armade. V sestavu te armade, v diviziji Fritza Neidhol-da, je tudi 369 polk hrvatsldh legionarjev. Razen njega so na Vzhodu tudi vojaki našega doknadnega polka pa hrvatski letalci in mornarji, ki so prispeli tjakaj na svojem zmagovitem pohodu od Harkova do Don ječa in Dona. Poglavnik je poudaril, da se ti polki hrabro bojujejo in da na področjih, ki jih očistijo Hrvati, ni več niti enega boljševika. «Tudi vojska, ki se je bojevala na Kozari, bi morala oditi na Vzhod,« Je rekel Poglavnik in pokazal knjižico s simbolnim naslovom: K ozara — grob partizanov. Potem se Je zagonetno nasmehnil, prinesel košarico, v kateri sem zagledal pločevinasto posodo s pokrovom. Iz posode je Poglavnik vzel venec, podoben vencu sliv ali oskorušev. «Ali veste, kaj je tole? je vprašal. «Ne,» smo rekli. «To je venec Iz dekliških oči s Kozare,« je rekel Poglavnik. «Ta venec mi je daroval fra Avguštin kot znamenje, da je Kozara poražena in da je to bol j Šeško gnezdo razdejano...« Neki kraj sredi kozarskih host se imenuje živoder. Drugemu kraju, ki je blizu Zivodera, pravijo Gropčiči. Zakaj taki imeni? Za časa bosensko-hercegovskega punta (1875) je Sel paša z vojsko proti Moštanici, da bi požgal samostan, ker je slišal, da je v njem zbirališče upornikov. Grede po gostem gozdu skozi Kozaro, je srečal paša pastirja, ga pograbil in mu velel, naj pokaže turški vojski pot do samostana. Ko je pastir slišal, da hočejo Turki zažgati samostan, ker je imel tri kolobarje okoli zidu (ob vstaji so nasilniki požigali vse take samostane), je začel varati turško vojsko, vodil jo je sem in tja po gozdu, zmeraj po napačnih stezah. Obenem je sporočil moštaniškim menihom, naj snamejo z zida tretji kolobar, da ne bi Turki požgali samostana. Ko so menihi snemali z zidu tretji kolobar (tisti srednji ali tisti pod streho), je pastir vodil Turke okrog in okrog po gozdu tako da so tjavdan zapravljali čas in se zvečer spet vračali na kraj, odkoder so bili zjutraj odšli. Ko je paša videl, da jih pastir vara, se je razjezil in velel vojakom, da kristjana živega odero in na drevo pribijejo. Turki so tako naredili. Kraj, kjer so tega pastirja živega odrli, so ljudje poimenovali živoder.. Turki so vdrli v samostan, ga izropali in zažgali, potem pa navalili na podkozarske vasi in polomit trumo otrok od sedmih do petnajstih let. Te otroke so prignali v gozd nad samostanom in jih poklali. Kraju, kjer so ti otroci pokopani, pravijo ljudje Gropčiči, (Po pripovedi nekega gozdarja) 31 Počasi, korak za korakom, ob Mlječandci: sprejela jih je truma mrličev na nosilnicah, na raztrganem, p repe rečem šotor skem platnu. Trupla, ki so razpadala. Začutil jih Je po smradu. Ko Je šel pred kolono, je sapa iz gozda zdaj pa zdaj prinesla kužne valove, od katerih je za trenutek zasmrdel ves gozd. Tedaj so si vsi pritisnili dlani na usta in nehali dihati, nekateri so stekli, da bi ušli smradu Toda niso mogli pobegniti. Tudi jim ni pustil, da bi pobegnili’ saj je bilo treba mrliče pokopati. Bili so to nekdanji borci’ ranjeni, ko so branili Kozaro, o čemer so pričale tudi njihove kape, na katerih so še bile petokrake zvezde, črne od dežja blata ali krvi, pokrite z drobirjem in listjem. Zamišljal si je sebe na nosilnici, brez pomoči pred razjarjenim sovražnikom. Prav lahko bi bil doživel njihovo usodo je mislil, ko je ukazal borcem, da pobero trupla in zagrebejo’ tudi če ne ugotovijo njihovih imen. Zagrebli so jih v na hitro izkopane jame, s poslednjimi močmi in glasnim godrnjanjem. Zakopali so tudi nosilnice, na katerih so ležali mrliči, in niso niti poskušali, da bi jih odlepili z njih. Nekateri niso mogli prenesti smradu, zbežali so in od daleč rotili tovariše, naj pokopljejo trupla brez njih. Najtežje je bilo gledati trume črvov in mraveli do razpadajočih mrličih Tedaj je opazil tudi jato vran, srak in krokarjev. V višavi nad krošnjami, v modrini neba, se je jata vila v krogih nad mrliči pa opazovala, kako jih odnašajo in pokopujejo Sa po pogrebu ptiči niso nehali krožiti nad grobovi: vrane so vreščale, srake spretno bežale pred krokarji, ki so jih napadali in skušah od njih dobiti tisto, kar jim je ušl0 na poljani. Vreščeča črna jata v modrini mu je krožila nad glavo kot bi samo čakala, da pade in da ga bo lahko razkljuvala in raznesla. Zaman je vzdigoval glavo in preverjal, črna jata je celo naraščala, prihajala Je iz gozda in letela nizko včasih nad krošnjami, včasih med drevesi; glasniki zla, ne-’ sreče in pogube... Smrad pa Je vel In vel. Smrad Je prestrezal kolono kot razbojnik potnika na cesti. Počakal jih je v grmovju, se razširjal in naznanjal, da je tukaj, v bližini, morda mrlič’ ali kup trupel. (Nadaljevanje sledi) Uredniitvo Podružnica Uprava TRST GORICA TRST 'Ji. .vionrecchi 6/11 PP 559 Telefon 93 808 94 638 Ul 24 Maggio 1/1 Telefon 33 82 Ul. Montecchi 6/II Telefon 95 823 K. . , Ul. sv. Frančiška 20 Telefon 73 338 Naročnina Mesečno 950 lir — vnaprel, četrtletne 2.700 lir, polletna 5.200 lir, celoletna 9 600 lir. Letna naročnina ze inozemstvo 15.500 lir. SFRJ posa- mezna številka v tednu in v nedeljo 70 par, mesečna 10 din, letna 100 din. Poštni tekoči račun Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374 PRIMORSKI DNEVNIK Stran 6 3. novembra 1970 Za SFRJ Tekoč račun pri Narodni banki v Ljubljani 501-3-270/J «ADIT» - DZS, Ljubljana, Gradišče 10/11 nad. telefon 222"' Oglasi Za vsak mm v višini enega stolpca: trgovski finančno - upravni 300, legalni 400, osmrtnice 150 lir. «Mali oglasi* 50 I beseda. Oglasi za tržaško in goriško pokraiino se naročajo pri upr** Iz vseh drugih pokrajin Italije pri »Societš Pubblicitš Italiana*- Odgovorni urednik Stanislav Renko Izdaja in tiska ZTT-k** S TOVORNJAKOM V SKUPINO P0USKIH GOSTOV Atentat na letališču v Karačiju: ubit pomočnik ministra Woiniak Predsednik Spychalski je slučajno ostal pri življenju • Štirje mrtvi in 18 ranjenih - Dejanje blazneža afi zarotnikov? m Namestnik tajnika za zunanje zadeve Z.vgfrid VVolniak KARAČI, 2. — Atentat na poljskega predsednika Marjana Spy-chalskega jn na druge člane poljske delegacije, ki so bili na prijateljskem obisku v Pakistanu, ter že skoraj na poti proti domovini, je globoko odjeknil v samem Pakistanu in še posebej na Poljskem. Smrt poljskega pomočnika ministra za zunanje zadeve Zygfrida Wol-niaka, ki ga je pomendral pod kolesi atentatorjev furgon, je napotila poljskega predsednika, da se takoj vrne skupaj s svojim odposlanstvom na Poljsko, žrtve atentata so bile še druge tri osebe, in sicer namestnik pakistanske varnostne službe, neki fotograf vladnega tiska in ravnatelj fotografske službe ((Associated Press of Pakistan«. Pri atentatu je bilo ranjenih še 18 ljudi, med katerimi sta tudi poljski poslanec v Pakistanu Aloizy Bar-toszek in poljski konzul v Karačiju W. Duda. Ranjena sta bila tudi dva otroka, ki pripadata poljski diplomatski skupnosti v Karačiju. Spočetka se je zdelo, da je šlo le za nesrečo. Pakistanska policija je namreč v prvem trenutku sporočila, (ja je tovornjak zavozil v skupino poljskih držarvndkov in diplomatov ter raznih pakistanskih po-litoomih osebnosti, »ker so popusti agencija je spočetka govorila o tragičnem naključju, toda malo pozneje je postalo očitno, da je šlo za pravi atentat. Tovornjak, ki ga uporabljajo na letališču za prevažanje prtljage potnikov, se je nenadoma premaknil izza poljskega letala tipa «Hjušdnj. Očividci so pozneje izjavili, da je šofer pognal vozilo ter ga usmeril naravnost proti skupini poljskih gostov. Do skupine je pridrvel s hitrostjo kadrih 45 km na uro. Pomočnika ministra za zunanje zadeve Wolniaka je povozil ter se u-stavil šele več kot deset metrov naprej. Nekatere osebe, ki so bile na poti, je odvlekel s sabo več metrov. Ko se je ustavil, je šofer kričal na ves glas, da je opravil «svojo dolžnost«. Baje je bil prepričan, da je ubdl samega predsednika poljske republike Spychalskega. Ljudje, ki so bili v bližini, so slišali, da je izrekel več protikomunistični h gesel. Policisti, ki so bili blizu, so takoj priskočili ter so mu celo mašili usta z dlanmi. Pakistanske policijske oblasti še niso objavile imena atentatorja. Pravijo, da ga še prikrivajo, ker preiskujejo celotno ozadje te krvave žaloigire. Mogoče gre le za nepremišljeno dejanje blazneža, toda ne more se izključiti, da bi bil a-tentat povezan z organizirano skupino, ki je hotela nalašč skaliti odnose med Pakistanom in Poljsko ter sploh z vsemi socialističnimi deželami. Predsednik Spychalski in njegova žena sta ostala pri življenju čisto slučajno. Atentator je namreč usmeril tovornjak prav proti njima. V zadnjem trenutku je poljski konzul v Karačiju Duda sunil predsednika in njegovo ženo v stran, tako da sta se oba zakotalila i» tleh. Umorjeni poljski zdravnik Zig-frid Wolndak se je rodil leta 1922. Med vojno se je udeležil partizanske borbe na Poljskem. V vrste poljskega zunanjega ministrstva je stopil leta 1946. Od leta 1949 do leta 1959 je bal poljski konzul v Montrealu, Ottawi In v Tel Avivu. V letih 1955-56 je bil član mednarodne nadzorne komisije na Indo-kitajskem. Pozneje je bil poljski poslanik v Burmi, v Kambodži in Kanadi. Končno je postal pomočnik ministra za zunanje zadeve. Pakistanski predsednik Yahya Khan se je bil malo pred atentatom poslovil od poljskih gostov. Ko je zvedel za atentat v Karačiju takoj brzojavil predsedniku Spychalskamu svoje ogorčenje zaradi atentata. Naročil je tudi svojemu ministru Mahmudu Haroonu in ženi, naj spremljata krsto z Poveljnik letala ni sprejel te zahteve, ker na «Iljušinu» ni bilo več prostora za dve osebi. Iz Rima pa sporočajo, da je vodstvo KPI poslalo centralnemu komiteju Poljske delavske združene partije brzojavko v kateri izraža svoje sožalje zaradi tragične smrti Zygfrida Wolrviaka. Ko se je predsednik poljske republike maršal Spychalski vrnil v Varšavo, je izjavil: «Upam, da bo preiskava pakistanskih oblasti odkrila resnico o dogodku na letališču v Karačiju. Dejstvo je, da je minister VVolniak umrl na letališču, ker ga je od zadaj podrl na tla tovornjak z znaki pakistanske letalske družbe«. Spychalski je nadalje poudaril, «da je obisk v Pakistanu potrdil soglasnost stališč med obema deže lama glede ključnih vprašanj mednarodne politike ter možnosti rastočega sodelovanja v bilateralnih odnosih med Poljsko in Pakistanom. Poljska delegacija — je dejal Spy-chalski — je naletela na prisrčen sprejem pri pakistanskem prebivalstvu«. Medtem se je zvedelo, da je atentator prišel davi pred sodnika, ki ga je obtožil umora in poskusa umora. Gre za 45-letnega Mohameda Firoza Abdulaha. Pakistanski predsednik Yahya Khan je imenoval posebno preiskovalno komisijo, ki bo pod predsedstvom sodnika vrhovne- VESTI IZ JUGOSLAVIJE Drugo srečanje filmskih delavcev v Lovranu (Od našega dopisnika) LOVRAN, 2. — V Lovranu se je danes zjutraj končalo drugo srečanje filmskih delavcev Jugoslavije in Italije, na katerem je 60 udeležencev pet dni razpravljalo o novem filmskem izrazu. To srečanje je, podobno kot prejšnja, organiziral književni časopis Italijanov v Jugoslaviji «La Battana« z Reke s sodelovanjem turistične organizacije opatijske riviere. Med srečanjem so prikazali več filmov, od katerih sta največjo polemiko izzvala filma »Lisice« in »Odprto pismo večernemu listu«, kajti precej različna so bila mišljenja, če gre za umetniški, informativni ali politični film. B. B. ŠPORT ŠPORT ŠPORT 21 potresnih sunkov v Mignanu Montelungu MAGNANO MONTELUNGO (Ca-serta), 2. — V kraju Mignano Mon-telungo so seizmografi preteklo noč zabeležili 21 potresnih sunkov, od katerih sta dva dosegla peto stopnjo intenzivnosti. Župan je izdal vrsto nalogov, naj prebivalci zapustijo vse domove, ki so v nevarnosti, da bi jih močnejši sunek lahko hudo poškodoval ali podrl. Do sedaj je moralo iz previdnosti zapustiti stanovanja 245 družin, kar pomeni 790 oseb. Prostovoljno je sta novanja in domove zapustilo še približno 70 družin, ali približno 300 oseb. CHARLEROI, 2. — Zaradi požara, ki je izbruhnil v nekem zavodu za stare in ohromele v Gosseliesu, Z.— ciTiT—v'~~L—T,"““ I 80 žtiri osebe izgubile življenje, ga sodisca Yaquba Alija preiskala I mnogo pa je tudi ranjenih. Žrtve dosodek. ’ 1 so tri priletne ženice in nuna. ........................................ AMERIŠKA DIPLOMATA SPET V EREVANU BLIZU OSVOBODITEV AMERIŠKIH GENERALOV le zavore«. Tudli poljska časopisna | Wolniakovim truplom do Varšave. MOSKVA, 2. — Svetnika ameriškega veleposlaništva v Moskvi Peter Svveiers in Richard Combs sta se spet vrnila z letalom v prestolnico sovjetske Armenije Erevan, da bi se drugič srečala z dvema ameriškima generaloma, s pilotom letala «U-8» ter s turškim polkovnikom, ki ju je spremljal, ko sta pristala v bližini mesta Leninakana v sovjetski Armeniji. Ameriška funkcionarja bosta odpotovala v kratkem za Leninakan, kjer sovjetske oblasti še vedno zadržujejo štiri potnike letala, ki je preletelo sovjetsko mejo potem, ko je vzletelo s turškega letališča pri Karsu. Kot je znano, je ta incident povzročil ploho diplomatskih not med ZDA in ZSSR. Sovjeti so obtožili Kdo bo odgovoren za 144 žrtev? ZDA in Turčijo, da s svojimi obmejnimi poleti ustvarjajo možnosti za nevarne incidente. Američani pa s svoje strani zahtevajo, naj Sovjeti takoj izpustijo oba visoka častnika, ceš da je njuno letalo prešlo tursko-sovjetsko mejo čisto sluča jno ter da zato ne obstaja noben razlog, da bi sovjetske oblasti še nadalje zadrževale visoka ameriška častnika, pilota in turškega spremljevalca. Sovjetski tisk .je v zadnjih dneh obširno p:sal o tej zadevi ter je sprožil ostro kampanjo proti ameriškim letalskim oporiščem v Turčiji. Sovjetske oblasti so sporočile, da bodo izpustile ameriška častnika šele tedaj, ko bo preskava zaključena. Vendar pa v moskovskih političnih krogih domnevajo, da je vrnitev obeh visokih častnikov samo vprašanje časa. To domnevo naj bi okrepilo dejstvo, da sta visoka častnika že precej časa v zaporu, na drugi strani pa je treba upoštevat? tudi politično okoliščino, da se je že začelo v Helsinkih tretje zasedanje sovjetsko - ameriških raz govorov za omejitev strateškega o-rožja. Po mnenju nekaterih opazo vaicev bo prav ta okoliščina napotila Sovjete, da izpustijo pridržane častnike. V PRVENSTVU 3. AMATERSKE NOGOMETNE LIGE Odlična igra Juventine in Sovodenj V slovenskem derbiju zmaga Zarje SUDEST — SOVODNJE 0:3 (0:1) SUDEST: Paolini, Toffolo, Simšič, Franco, Rupil, Malfatti, Fra-tiaini, Gallas, Valentič, Uroš, Bat-tiston. SOVODNJE: Tomasin, Kuzman, Malič, Černe, S. Florenin, Gruden, E. Tomšič, Mozetič, Dužman, B. Marson, P. Florenin. STRELCI: v p.p. B. Marson v 12. in 20. minuti ter v d.p. P. Florenin v 31. minuti. Zmagoviti pohod sovodenjskih nogometašev se v splošno zadovoljstvo njihovih navijačev presenetljivo nadaljuje. Prav gotovo ne pretiravamo če rečemo, da pred prvenstvom ni bilo v vasi niti enega ljubitelja športa, ki bi upal na tak uspeh. Nedeljska zmaga, s katero so »belo - modri« odpravili svoje nasprotnike s čistim izidom 3:0, ne dovoljuje nobenega dvoma v upravičenost teh uspehov in obenem potrjuje odlično trenutno formo ekipe, ki prikazuje od nedelje do nedelje bolj borben, zadovoljiv in tehnično popolnejši nogomet. Povezave med igralci se polagoma uskla-jajo in ko bo še sredina moštva postala pravi «most» med obrambnimi in napadalnimi igralci, bodo postali »belo - modri« trd oreh tudi za močnejše nasprotnike, ki bodo kmalu prišli na vrsto. Sovodenjci so v tej tekmi — kot običajno — začeli s hitrim tempom, ki je nasprotnika očividno spravil v težave. Ta se je — stisnjen na lastno polovico igrišča — le s težavo branil ter se lahko zahvali le sreči (in netočnosti sovodenjskih napadalcev) če je prvi polčas za ključil le z dvema žogama v lastni mreži. Oba gola sta padla po zaslugi B. Marsona, ki predstavlja za nasprotne obrambe pravi trn v peti. Drugi polčas je prikazal drugačno lice tekme. Sudest je z nekaj notranjimi spremembami v postavi ojačil napadalne akcije. Sovodenjci so se morali braniti in so ogrožali nasprotna vrata le s protinapadi. Prav v enem izmed teh je levo krilo P. Florenin s sijajnim strelom še tretjič potresel »jugovzhodno« mrežo. Najboljši so bili v sovodenjski e-kipi tokrat Silvan in Peter Florenin, B. Marson in B. Kuzmin. - jo- ki pa jih niso znali izkoristiti. Tudi v drugem polčasu je Zarja močno pritiskala na nasprotna vrata, ki jih je večkrat od blizu ogrožala z Marcem in z B. Grgičem, ki je bil eden najboljših na igrišču. Končno je v 25. min. Žagar z osebno akcijo dal edini gol v tej tekmi. Pet minut kasneje je Pasqua-lis zapustil igrišče zaradi lažje poškodbe in na njegovo mesto je vstopil Rismondo. Olimpija je v tej tekmi pokazala zelo trdno obrambe, napad pa je nekoliko pešal. V njenih vrstah se je posebno izkazal prosti igra lec Germani. Zarja je pokazala več uigranosti in je bila močnejša tako v napadu kot v obrambi. Vratar Babuder je bil skozi vso tekmo praktično brez dela. R. A. Vse, kar je ostalo poleg žalosti svojcev žrtev in ogorčenja javnosti, po modernem psihedeličnem dancin- gu «Au cinq - sept« v Saint Laurent du Pontu GRENOBLE, 2. - Po tragediji, do katere je prišlo v rdancingu» pri kraju Saint Laurent du Pont, ko je izgubilo življenje 144 mladincev v starosti od osemnajstega do dvaindvajsetega leta, je zajel francoski tisk in javnost val ogorčenosti zaradi varnostnih ukrepov, ki so bili zelo pomanjkljivi ali jih celo ni bilo, in ukaza lastnikov lokala, naj bodo vsa s‘ranska vrata zaprta, da bi ne mogel kdo vstopiti v dvorano brez listka. Po iAu-cinq-sept* je ostalo samo nekaj kupov zgorelih plastičnih mas, iz katerih je bil lokal zgrajen, nekaj pepela in 142 trupel, od katerih so indentificirali do sedaj samo 92. Ob pogorišču so se ves dan zbirali sorodniki žrtev, nekaj mladine, ki je čudežno ušla požaru ali je pred tragedijo zapustila plesišče, in drugi, ki so na zoglenelih in skrotovičenih truplih iskali verižico, okrasek ali druge znake, ki hi jim dovolili, da bi spoznali svojca. Med indentificiranimi trupli so tudi tista šestih italijanov, ki so živeli v bližnjih krajih. Gre za Cristia-no in Salvatoreja Morgana, Gian-piera Boschaina, Albina Boffetija, Čira Catalda in Raimonda Bussalaga. O njih policija še ne zna podatkov, dognano je le, da so bili zelo mladi, kakor pač vse žrtve strašnega požara. Ko so pogasili požar, je gasilce pričakovala še neprijetna naloga, da so trupla mladih ljudi, ki so še nekaj minut prej plesali, se zabavali in iskali novih občutkov v psihedeličnem lokalu, ločili. Mnogo jih je bilo namreč krčevito objetih ali nakopičenih ob varnostnih izhodih, ki so bili zapahnjeni. Mnogih trupel prav gotovo ne bodo mogli indentificirati, ker so preveč iznakažena. Nhkaj oseb je tudi kasneje umlrlo v bolnišnici. Francoski list rFigaro» poudarja, da je bilo število žrtev tako visoko prav zaradi fobije, ki je zajela lastnike javnih lokalov zaradi tako imenovanih iportugalcev*, ki skušajo v kinodvorane ali dancin-ge, ne da bi kupili vstopnice. »Vendar ni dopustljivo, da lastniki ukažejo zapahniti varnostna vrata,* nadaljuje članek, tnamesto, da bi postavili pred vsaka čuvaja, še posebno, ko je lokal zgrajen iz tako vnetljivega materiala.» List tlluma-nite» pa se sprašuje, kako je mogoče, da so oblasti sploh dovolile poslovanje taki plesni dvorani. »Ko policija hoče zapreti lokal, se vedno opre na pomanjkanje varnostnih ukrepov, tudi kjer so, tokrat pa je pri «Au cinq - sept» popolnoma spregledala, da je bil zgrajen iz plastičnih mas in lepenke. Krivce moramo torej iskati ne med lastniki, temveč precej više . ..» Dva od lastnikov sta tudi sama umrla v goreči grmadi, ki je bila sestavljena iz umetnih mas in človeških trupel, tretji pa Gilbert Bas, se zagovarja, da sam ni imel opravka z lokalom, ker je skrbel samo za reklamo. Upal si je celo zanikati, da bi bila vrata zapahnjena, saj je eden od točilcev z nekaterimi drugimi osebami ušel prav skozi ena od teh. Gasilci so seveda potrdili, da so bila vsa vrata zapahnjena in da je bil edini možen izhod, čeprav tudi ta otezko čen, skozi glavna vrata, pred katerimi je bila serija zidkov in pre-gradic, da bi lahko osebje bolje pregledovalo vstopnice. Dognano je, da je nekaj oseb umrlo približno 5 minut potem, ko je izbruhnil požar. Preiskavo vodi prefekt departmaja Isere Jean Vaudeville, ki je tudi sporočil, da bodo neidentificirana trupla pokopali skupaj na pokopališču v Saint Laurent du Pontu. Egipt bo izdal dve seriji kovancev z Naserjevo sliko KAIRO, 2. — Egiptovska vlada je sklenila, da bo izdala kovance, na katerih bo slika umrlega predsednika Naserja. Gre za dve seriji kovancev: kovinasto in zlato. Vrednost prvih bo približno 20 lir, vrednost drugih pa ena egiptovska lira ali 1.430 italijanskih lir. Kamnite strukture so ovrgle (Nadaljevanje s 4. strani) večjih kosov gline, ki so jih ponekod našli v gradiščih, da so bile stavbe Jesene in notranje stene pokrite z glino. Zaradi nekaterih kamnitih zgradb, ki jih še vedno nahajamo v Istri, in imajo krožen tloris, pa so nekateri menili, da je mogla hiti starodavna hiša Histrov te vrste. Take stavbe pa obstajajo tudi s pravokotnim Hansom in so aelo stare, saj njihovo ime tigor verjetno izhaja iz latinskega tugu-nium. Kasneje so se drugi zopet opredelili za lesene kolibe zaradi najdbe kosov gline. Nikoli pa niso našli gline postavljene tako, da bi potrdila to teorijo in bila značilna za lesene stavbe. Teorijo o lesenih kolibah je sedaj popolnoma ovrglo odkritje kamnitih struktur na Repen ta bru. Zdi se pa tudi, da so jugoslovanski raziskovalci v Istri našli popolnejše ostanke kamnitih stavb. Ob koncu naj še enkrat omenimo Jelinčiča, ki je v svojem članku iz leta 1967 dejal: »Iz opisanega vidimo, da so gradišča pri nas najstarejši častitljivi spomeniki, stari do štiri tisoč let, ki zaslužijo zato vso našo pozornost, spoštovanje in — varstvo.« MEDEA — JUVENTINA 2:5 (0:3) MEDEA: Franzot, Fragrante, Mu-sig, Cantarutti, Brumat, Mian, Se-rino. Moro, Gallas, Enmacora, Po-lencig, Tomadoni, Tariara. JUVENTINA: Gergolet, Faganel, Tomažič, Nanut, Rupil (Žezlin), Montiico, Kockic, Klaučič, Ferletič, Ferfolja, Visentini, Makuc. STRELCI: p. p. v 25.’ Ferletič, v 28.’ Ferfolja, v 30.’ Rupil (enajstmetrovka); d. p., v 2.’ Ferletič, v 12.’ Klaučič, v 24.’ in 30.’ Mian. SODNIK: Anastasio Marin. Bliskovit in uspešen začetek Juventine v nedeljo na igrišču v Medeji: že v prvi minuti je Klaučič zadel zgornji okvir vrat, a je odbito žogo dobil Vižintin, ki je spet streljal v vrata im pri tem naredil prekršek nad branilcem Musijem. Ko je žoga že ležala v mreži je sodnik zažvižgal napako in razveljavil gol. Štandrežci pa niso odnehali, ostali so v napadu in praktično držali vajeti igre v svojih rokah. Prvi zadetek je dosegel v 25.’ Ferletič in takoj za tem sta v kratkem obdobju petih minut prišla še dva gola za goste. Drugi gol je dosegel Ferfolja, in vse to je tako zmedlo Furlane, da so še povzročili enajstmetrovko, ker je e-dem od branilcev, Cantarutti, prestregel usnje z roko. Rupil je realiziral. Juventina je do konca polčasa brez truda kontrolirala domačine. Drugi polčas je v začetku nudil isto sliko kot prvi: v drugi minuti je Ferletič z uspešnim sodelova njem vsega napada realiziral četrti gol. V 12.’ je končno prišel tudi sam do zadetka prizadevni Klaučič, in stanje tekme je bilo 5:0. Štandrež ci so takrat malo preveč popustili in to se jim je maščevalo, čisto po nepotrebnem je Mian imel pri ložnost, da je svoji ekipi prinesel dva gola. Še drugi nepotreben dogodek, zlasti za Juventino, ki je zmagovala. V 35.’ d. p. je Serino od Medeje podstavil žogo Tomažiču, ki je padel, in nato ostro reagiral: sodnik je izključil obe. V 90.’ igre je Klaučič ponovil svoj začetni strel in zadel prečko. G. VIANI — BREG 1:2 (0:1) BREG: Favento, Possega, Čuk, Race, Vatta, Visintin, Krrnec, Mi kuš, Zonta, Petaros, Grahonja GIPO VlANI: Ghersinich, Muie-san, Pistilli, Vidah, Manfreda, Ka zuzski, D’Agnolo, Laska, Vicini, Buz zin, Savarin. Koti: 7:3 za Breg. Igralci Brega so ponovno zmagali in tako njihovi navijači upravičeno upajo, da bodo na tem prvenstvu zasedli končno dobro mesto. Če pa so navijači zapustili veseli igrišče, ker je njihova enajsterica zmagala, niso bTi popolnoma zadovoljni z igro posameznikov. Na sredini igrišča je Breg, zelo močan. Tu igrata neutrudljiva Mi kuš in Visintin. Tud' obramba jc precej močna, čeprav je levi branilec «plavih» Čuk, ki torej ne igra na svojem pravem mestu. Niso pa' zadovoljili napadalci Brega, saj so prvi zadetek dosegli šele z enajstmetrovko. Brežanskh strelov proti nasprotnim vratom je Pilo precej, toda žoge so večinoma letele visoko nad prečko ali pa prav vratarju v roke. V prvem polčasu je Breg ves čas napadal in Visintin je večkrat preigral napadalce Vianija ter podajal na sredino kazenskega prostora. Toda tu napadalci riso opravili svoje naloge. V 15. min. so Brežani nekoliko popustili in to so igralci Vianija izkoristili ter le za las zgre šli vrata, saj se je žoga odbila od prečke. Brežani so čakali na gol do 38. min. 'Visintin .je preigral Muiesana, a ta ga je grobo podrl in sodnik je dosodil enajstmetrovko, ki jo je Visintin realiziral Kasneje je Krmec po podaji Petarosa le za las zgrešil zadetek. V drugem polčasu je bila igra lepša in bolj borbena. V prvi minuti je Zonta streljal ven; dve minuti kasneje je Favento dobro ubranil svoja vrata po prostem strelu Vici-nija. Brežani pa so ponovno pritisnili in v 4. min. napravil mogoče najlepšo akcijo vse tekme. Visintin pa je preigral Manfredija in podal Petarosu. Sledile so lepe podaje Petaros - Zonta — Petaros Zonta in ta .je dobrega položaja ponovno slabo zadel žogo. V 14. min. je sodnik preveč trdo kaznoval Breg. Posega je v kazenskem prostoru nehote zrušil D’Agno-lia in sodnik je dosodil enajstmetrovko, ki jo je D’Agnolo sam realiziral. Od tega trenutka dalje pa so Brežani «pljunili v roke« in se do konca tekme trudili, da bi znova dosegli zadetek. Trud je bil po plačan. Zonta .je bil v kazenskem prostoru grobo ustavlien. Prosti strel: Mikuš je podal Petarosu in ta je spravil usnje v mrežo. Do konca tekme je manjkalo še precej časa, toda nasprotniki niso imeli nobene priložnosti, da bi izenačili. Če bi imeli Brežani le malo sreče, bi lahko povišali rezultat. Končno je sodnik odzvižgal zaključek tekme in mnogi navijači so menili: preveč igre za dva gola. LOMI * * * AUDAX - VESNA B 1:1 (1:0) Druga postava Vesne je v nedeljo proti Audaxu iztrgala neodločen izid. Križani bi lahko z malo več športne sreče tudi zmagali, saj so zakrivili avtogol, poleg tega pa je v drugem polčasu Degrassi zgrešil še enajstmetrovko. AUDAX - VESNA B 1:1 (1:0) STRELCI: p.p. v 15’ Antonini avtogol, d.p. v 25’ Degrassi. AUDAX: Zadeu; Mattiassich, De Gašperin: Tamaro. Srpic C., Ri-gher; Bon, Srpch G., Missi, Mali-narich, Tomasini. 12. Corona, 13. Maggi. VESNA B: Žarko Košuta; D. Ko šuta, Bogateč; G. Sulčič. Antonini, C. Sulčič (od 25’ Degrassi); Z. Košuta, Caharija, Ry. Košuta, E. Sulčič, Kravanja. 12. Tretjak. SODNIK: Davanzo iz Trsta. Krški igralci so slabo začeli: igrali so nezbrano in neurejeno, kar so seveda izkoristili nasprotniki, da so izvedli več napadov, ki so jih branilci Vesne le s težavo odbijali. V 15.’ pa je Antonini zakrivil avto-goh kar je še povečalo zmedo v kriških vrstah. Z vstopom Degras-sija, kar je omogočilo, da je Renato Košuta kril mesto v obrambi, pa so Križani poostrili ritem svojih akcij in so izvedli tudi nekaj lepih napadov, ki so spravili v težavo nasprotnike. V drugem delu igre so kriški gometaši odločneje zaigrali in . že od vsega začetka prejeli igre v svoje roke. V 25’ so •* zasluženo izenačili stanje z sijem, ki je neubranljivo stre*:|ane. mrežo po skupni' akciji. PraV grassi pa je nekaj kasneje enajstmetrovko, kar bi pomenil« Vesno zmago. V vrstah Vesne so na to pa le v drugem polčasu, d«", zaigrali, nekoliko boljši od d™? pa je bil Kravanja, ki se je n*! no trudil, da bi organiziral svojih. ,i- b. » • • • PRIMOREC — INTER SS ^ (0:1) PRIMOREC: Vladimir Kralj, $ kovič, Sluga, Papatico, Mauro &rw Renato Kralj, Valdi Možina, TeJ dor Možina, Pavel Kralj, Edv^ Kralj, Bogdan čuk, (12. Brt®! Kralj, 13. Livij Sosič). KOTI: 5-2 za Primorec. Trebensld Primorec je v ned*^ na nogometnem igrišču v čaji zabeležil svoj prvi poraz v j? tošnji sezoni. Moramo pa reči, j'1 je ta poraz povsem nezaslužen./"' sprotniki so že v četrti minuti * koristili napako vratarja in P1* v vodstvo. To je bil edini strelj vrata Primorca v vsej tekmi- ‘‘J benci so po prejetem golu nap* dali do konca tekme. Naleteli P? 7 na res odličnega vratarja Vergili lo, ki je z nekaterimi posegi svoje moštvo pred porazom ali “ vsaj pred neodločenim izidom. Kronika: Igra se prične z napadom gostcJ ki si že v četrti minuti prittoGr kot. Levo krilo strelja do nap*«" ca, ki z glavo pošlje čez vrat*" v mrežo. Primorec reagira a n*r dalci so tokrat preveč netočni. ** radi čudnih odločitev sodnik* . nekateri igralci izgubili žive« , tako je sodnik v 20. minuti P«5!, v slačilnico Slugo ter levo kril« terja. Prvi polčas se je nadaljuj, s Trebenci v napadu. V druge*11 P? času je spet Primorec v nap*0j v 11. minuti strelja čuk Bogdapj za malo mimo vrat. V 19. a1"1,a prekršek v korist Primorca. Mauro Kralj, vratar z posegom reši v kot. Primorec no pritiska in v 40. minuti spet tar ubrani strel čuka. Tudi v minuti na strel Teodora M11/,, vratar odbije v kot. Najboljši v cfnh Primrvpng • MoiMvt Wa1i. * stah Primorca: Mauro Kralj, dor Možina in Renato Kralj- bb* mi""1 .............................................................n«111 V l IN 2. AMATERSKI NOGOMETNI LIGI Nezrela igra kriškega mošt v# Nepotreben poraz Prosečano^ VESNA A — MARIANO 1:3 i dotaknil Barbiani, ji spremenil smer mora biti bolj zasedena, Pros^ (1:2) ln tako ugnal lastnega vratarje pa so igrali kar s štirimi pt* n n n iv Oorbioni o«, Tenceto. Avtogol jo zmedel doma- rn' ^RELCi', aX I čine, kar so seveda izkaristili go- Mladincd Juventine so v nedeljo zjutraj zmagali 3:2 proti Libertas Monte Santo. D. R. • • • ZARJA — OLIMPIJA 1:0 (0:0) OLIMPIJA: Kante, Rebula, Trampuž, Germani, Perissutti, Blasina, Metelko, Škoda, Ferlat, Bizin (Tavčar), Nanut. ZARJA: Babuder, Bemetič, S. Križmančič, Metlika, Baldassin, V. Križmančič, Grgič, Primožič, Mare, Žagar, Pasqualis. STRELEC: v 25. min. d.p. Žagar. Igra je bila vseskozi precej nepovezana, čeprav je bila Zarja ves čas v napadu. Njeni napadalci so zgradili mnogo priložnosti za gol, togol, v 35’ Marangon (M), v 42' Barbiani (V), d.p. v 44’ Marangon (M). Postavi: VESNA: Rado Tence, Verzier, Bot-ti, Skrem, Finotto, Barbiani (k), Švab, Milič, Della Vedova, Boris Tence, Dom>m. 12. Farra, 13. Man-gordini. Kriška Vesna je v petem kolu prve kategorije na domačih tleh doživela še en poraz. Poraz, ki je tembolj grenak, če upoštevamo dej stvo, da so gostje prešli v vodstvo z avtogolom in da se je nato kriških nogometašev držala neverjetna smola. Domačini so namreč v drugem polčasu izvedli celo vrsto nevarnih akcij, ki s ose pa za las izjalovile. Ko pa je kazalo, da je Švab z lepim udarcem z glavo končno našel pot do gola, pa je vratar Candussi z izrednim posegom odstranil nevarnost. Pri burnem navijanju številnega občinstva so nato Križani dali vse od sebe, da bi stanje izenačili; minuto pred koncem pa še tretji gol odličnega Ma-rangona, ki je popolnoma potrl že itak razočarane domačine. V bistvu je namreč tekma pokazala, da v prvi kategoriji ne zadostujeta agonizem in dobra volja, temveč da sta poleg tega nujno potrebni še izpiljena tehnika posameznikov in skupna igra. Igralci Vesne so pokazali izredno požrtvovalnost, gostje pa so imeli nekaj več od domačinov: skupno igro. Coc-co, Dizorz in Marangon so se, kot se temu pravi v nogometu, »našli z zaprtimi očmi« in so bili za Križane večkrat neustavljivi. Po dveh zaporednih porazih so se kriški igralci predstavili svojemu občinstvu z resnim namenom, da že v nedeljo proti Marianu zaigrajo tako, kot je treba in da, kar je še važnejše po možnosti zmagajo in s tem osvojijo obe točki. S pogumom so se torej že od vsega začetka vrgli v napad. A že v 5’ dogodek, ki je praktično odločil tekmo. Nasprotniki so izvedli protinapad z odličnim Marangonom, ki je silovito streljel v vrata. Žoge se je stje, da so navalili na kriška vrata z lepimi in premišljenimi akcijami. Križani so skušali odgovoriti, a napadalci s0 bili neučinkoviti in le Švab se je v tem delu močno potrudil, da hi nastl pet do goia. Gostje pa so nadalje urejeno igrali in so v 34’ še povečali vodstvo. Gol je dosegel ponovno Marangon. Pri tem stanju so se domačini vrgli v napad (Barbiani je namreč pustil mesto prostega branilca in je prevzel vlogo režiserja). V 42’ končno gol. Boris Tence je preigral nasprotnega branilca, Milič je nadaljeval akcijo neposredno pred vrati. Barbiani pa je silovito streljal ob prečko, tako da se je žoga odbila v vrata. V drugem polčasu so domačini požrtvovalno napadali, a do gola ni prišlo. V zadnji minuti pa končni udarec. Marangon, med najboljšimi na igrišču, je po osebni akciji postavil končni izid na 3:1. b. I. PRO FARRA — PRIMORJE A 3:1 (2:1) PRIMORJE; Oliivieri, Hrvatič, Bukavec, Malusa, Footanot, žužič, Germani, Rus^a, Barnaba, Prašelj, Lappot. Po treh neodločenih izidih je enaj-sterica Primorja v nedeljo dožive-la prvi poraz v tem prvenstvu. Po-raz je vedno hud udarec, če pa pomislimo, kako je prišlo do nedeljskega spodrsljaja, lahko ugotovimo, da so »rdeče-rumeni« vrgli kratko malo vsaj eno točko v koš. Zakaj? Vzrokov je več. Primorje je v prvi vrst« stopilo na igrišče z okrnjeno postavo. Odsotni so b* Puntar, VorganeUa in Del Bene. Slaba razporeditev Primorja na igrišču je bila opazna taiRoj po pr-vih udarcih. Na sredini igrišča ni mogel žužek absolutno zdržati pritiska nasprotnikov, čeprav je imel ob strani Germanija, ki se je v nedeljo izredno izkazal. Primorje je bilo torej taktično zgrešeno postavljeno. Na tujem igrišču mora biti moštvo bolj zaprto. Sredina igrišča ci. Ti pa so seveda bili zel« posluženi, ker so nasprotniki^ bili sleherno akcijo že na igrišča. Napadalci so tako prihajati sami po žogo v «** $ kar je nedvomno zelo okoristi1?, ji mačo ekipo, ki je tako F05*^-svoje napadalce v hitre de, kjer so se zelo dobro izk*\Jr i Bilo je takoj opazili, d’a tudi ' b-a Primorja šepa. Bukavec in ,Ljji lusa sta v spopadih z n-a6pr°aJ> vedno izv ekla krajši konec: m E'ontainot ni bdi gotov v vlog' Lt slega igralca. Le Hrvatič je SU nalogo solidno izpolnil. Vrhu y je tudi vratar Olivieri nale^j^ žela slab dan. Vsak njegov je bil netočen in negotov. ,jj. Domaoni so prišli takoj d? 'ojr ki mu takoj sledi izenačeni® pl n*»rja. Pred koncem polča^« ( mora Oliivieri še po drogo lastno mrežo. V drugem del« mi se Primorje izkaže le zaradi