štev. 59 Cena 10 din PTUJ, 3. oktobra 1958 L«tnfV XI Drnžleiii m ginlsle ooolne ilo ii. lela v soboto, 4. oktobra t. L, do- poldne bosta v Ptuju zasedala oba zbora Občin«5kega ljudskega odbora Ptuj in bosta predvsem otoravnavala družbeni plan go- spodarskega razvoja velike ptuj- ske občine za razdobje do 1961. leta. Glede na združitev večine pod- ročij občin Gori^ica in Lešje z občino Ptuj so sestavile komisi- je, v katerih je sodelovalo čez 40 strokovnjakov, nov družbeni plan za novo geografsko in go- spodarsko celoto in upoštevale vse okoliščine, ki so doslej in bodo tudi v bodoče \'plivale na nadaljnji razvoj gospodarstva v tem delu Slovenije. Občina s 64.252 prebi- valci in z nad 7 miiijar- dami narodnega dohodka Velika ptujska občina s 64.252 prebivalci obsega področje Drav- skega in Ptujskega polja. Sloven- skih goric in Haloz, ki meri 64.447 ha, kjer pride na 1 ha skoraj 100 prebivalcev (99,7). Večina (41.654 ha) je kmetijskih površin z večino (38.910) kmeč- kega prebivalstva, od katerega je zaposlenih v kmetijstvu pribl. 26.089 in imajo letno nekaj nad dve ' milijardi narodnega dohod- ka. Od nekmečkega prebival- stva (25.342) jih je največ za- poslenih v industriji (3242), v obrti (1306), v državni upravi (1253), v trgo-vini in gostinstvu (912), ostalo pa v gradbeništvri, prometu ter uslužni in drugi de- javnosti z letnim narodnim do- hodkom 5 milijard 116 milijonov 105 tisoč dinarjev oh skupnem 17 mllijardnem 209 milijonskem bruto produktu. Na 1 prebivalca v občini odpade 111.900 din, na 1 prebivalca v kmetijstvri pa 52.000 din narodnega dohodka. Ob 149 gospodarskih organizacij je v občini 45 trgovin, 30 kme- tijskih zadrug, 25 obrtnih obra- tov, 18 gostinskih obratov, 14 industrijskih obratov, med kate- rimi je največja Tovarna glinice m aluminija Kidričevo s Tovarno anodnih mas. Kidričevo. 12 kme- tijskih gospodarstev in 5 ostalih obratov. Med 13 zavodi je 6 zdravstvenih,. 4 socialni, 2 pro- svetna in 1 komunalni. -Od skup- no 35 šol je 29 osnovnih, 5 niž- jih strokovnih in 1 gimnazija. V občini dela 152 uslužbencev v ob- činskem in 21 v krajevnih uradih, krajevnih odborov pa je v občini 84. S tem je v glavnem podana slika največje občine v Sloveniji po prebivalstvu, gospodarski mo- či in zaposlitvi. Razvuf industrijs, kme- tijstva, gradbeništva m obrti v razdobju do 1961 je predvi- deno glede na odstotek največje povečanje v socialističnem sek- torju (1480/0), industriji (105%), gradbeništvu (102%), socialistič- nem sektorju obrti (94''/o), v kmetijst'/u (78%), obrti (73Vo), v privatnem sektorju kmetijstva (71'''o), nadalje v socialističnem sektorju gostinst'/a, trgovini, prometu JŽ in PTT, privatnem gostinstvu in privatni obrti (24—31»/»). Tovarna glinice in alu- minija na čelu industrije v občini v industriji bodo značilne no- ve kapacitete Tovarne glinice in aluminija Kidričevo s 30.000 ton. a:um:ni.j'a v IGSl. letu, ko bo go- to\'a še elektroliza II. V indu- strijo bo v razdobju do 1961. leta investiranih 11 milijard 767 mili- jonov dinarjev vštevši investicije v Tovarni glinice in aluminija. Rekonstruirani bodo industrijski obrati »Delta« Ptuj. Tekstilna to- varna. Opekama Sabjak. Tovarna •strojil in Tovarna volnenih iz- delkov Majšperk. povečane bodo proizvodne zmogljivosti Avtoka- roserije, ki bo preimenovana v Tovarno avtooprcme, Petovija pa bo ustanovila obrat za proizvod- njo špirita in predelavo povrtnin. Nod 6 niMijard denarjev vrednosti kmet^ske proizvodnfe Nove investicijske naložbe v kmetijstvu, ki bodo v ptujski ob- čini znašale skupno 2 milijardi 690 milijonov dinarjev, bodo omo- gočile, da bo znašala skupna vrednost kmetijske proizvodnje v novi občini 6,2 milijard dinar- jev ali 78^V več kot leta 1953. Znatna sredstva bodo porabljena za obnovo vinogradov in sadov- njakov. V občini bodo znatno po- večane površine z industrijskimi rastlinami in krmnimi rastlina- mi, kar bo \'pliva!o ra dvig živi- noreje. Pridelek krompirja bo rKJvečan na 232 met. stotov, ko- ruze na 31 met. stotov. pšenice na 27 met. stotov m ovsa na 20,9 met. stotov na ha. S povečanjem pridelka teh glavnih kultur in ostalih bo dosežena nad 6-mili- jardna skupna vrednost kmetijske proizvodnje v občini. Od mve.<3ti- cijskih sredstev bodo kmetijske zadruge porabile za kooperacno 970 milij/-T.- dinarjev in za po- večanje osnovnih sredstev 424 milijonov, kmetij.sk? gospodarstva bodo porabila 796 milijonov, za regulacijo Pesnice bo pordbljerp.3i 250 milijonov, nekaj milijonov pa za izgraditev perutninarske far- me na Hajdini. Nove trgovine, mesnice, trafike v Ptuju, Kidriče- vem, Majšperku In drugod v novi občini bo do leta 1961 ob dvigu proizvodnje, {>ovečani kupni moči prebivalstva, ob sploš- nem porastu blagovnega prometa povečan p»'omet v trgovinah od skoraj 6 milijard na nad 9 milijard dmarjev, kar zahteva re- organizacijo trgovskih podjetij. Potrošniške zadruge bodo lahko plasirale kmetijske pr.oizvode ne- posredno v potrošniška središča. V Ptuju bo nekaj novih trgovin z ži-<-nli, ki-uht>m in mlekom, -'i^-mi, železnino, kemikalijami, elektro- materialom. konfekcijo, avtoma- terialom in fotomaterialom. Ptuj bo končno dobil tudi drogerijo. Nekaj novih trgovin in trafik bo tudi v Kidričevem, Majšperku in v ostalih krajih kot n. pr. v Le- skovcu, Podlehniku, Vidmu, Pla- carju, Sobetincih, Naraplj.^h m Medvedcah ter mesnice v Juršin- cih, Destemiku. Dornavi. Pod- lehniku, Polenšaku, Zavrču in Žetalah V planu je tudi dovrši- tev skladišča za kmetijske pri- dekle, skladišče za živila in indu- strijsko blago. Iz sredstev pod- jetij. občinskega investicijskega sklada ter splošnega republi.ške- ga oziroma okrajnega investicij- skega sklada bodo zagotovljena za izvi-šitev teh zalog ootrebna investicijska sred.?tva .357 in pol mi'i.jonov dinarjev. Občinska sredstva za prosvet©, zdravstvo, siia- novanjsko graditev, ko- munalno dejavnost s finančnimi sredstvi, ki jih bo imela do 1961 ptujska ob- čina, t. j. letno po\TDrečno nad 730 milijonov dinarjev, z viri za investicije družbenega standarda telno povprečno letno nad 250 lijonov din, s sredstvi gospo- darskih organizacij in s sredstvi letno po-/prečno nad 250 mi- lijard din, bo zgrajenih nok-^j no\ah šol in rekonstruiranih ne- kaj cbstcj3č;h šol v občin: in stavba p»''T^vetnih ustanov v Ptu.ju in prosvetnih domov ter ljudskih odrov. Ustanovljenih bo 5 zdravstvenih postaj v Podleh- niku, Juršincih, Trnovski vasi, Lešju in Gorišnici, povečana zmogljivost zdravstvenih domov v l^uju in Kidričevem ter ustanov- ljene specializirane ambulante. Izpopolnjene, modernizirane in v celoti bodo usposobljene zdrav- stvene posvetovalnice v Sloven- skih goricah in v Halozah, v Se- !ah in Gorišnici. 904 milijoni din bodo porabljeni za graditev sta- novanjskih hiš za delavce in na- meščence v Ptu,iu in drugih go- spodarskih središčih ter za gra- ditev stanovanj za strokovne ka- dre v'šolstvu, zdravstvu in držav- ni upravi. Za ceste, elektrifikaci- jo in ostale komunalne naprave bo porabljenih 897 milijonov din. V občini bo popolnoma dovršeno električno omrežje, utrjenih ka- kih 100 km občinskih cest pred- '/sem v Slovenskih goricah in Ha- lozah, kjer so te v zelo slabem stanju. V tem razdobju bosta tu- di gotova ptujski vodovod in ka- nalizacija, za kar bo potrpbno posebno investicijsko pasojilo. Poleg \'sega bodo v občini v tem obdob.iu izvršene tudi manjše asanacije, ureditev pokopališč in drugih komunalnih naprav. Investicijska sredstva za trgovino, kmetijstvo in obrt Iz občinskega investicijskega sklada bo porabljenih največ (34,4®'n) sredstev za trgovino, kmetijstvo (26.7%), obrt (17.20/0), gostinstvo (9.6%). ostalo pa za industrijo, promet in gradbe- n!Štvo. Od razvoja prvonavedenih gos^podarskih panog je nepo- sredno odvisna življen.jska ra- ven prebivalstva v občmi. O družabnem planu združene občine Ptuj so' minule dni ob- ravnavali na zborih volivcev ter dali nekatere dopolnitve in pri- pombe, o katerih bosta razprav- ljala v soboto oba zbora občin- skega ljudskega odbora Ptuj. Polletni mm zbor KZ ^rmož V nedeljo, 28. septembra t. I., je bil polleto; občni zbor Kmetij- ske zadruge Ormož, ki velja za eno med najmočnejšmi zadruga- mi na pN>dročju mariborskega okraja Sedaj sta se zadrug; v Ormožu prik!,iucil: še kmetijsk. zadrugi Velika Nedelja .n Miklavž. Kmetijska zadruga Ormož je opustila vse nekmetijske dejav- nost: ter odstopila občin, gostil- no. pekarno, klavnico in mesnico ter trgovine. Pred letošnjo jesen- sko setvo jo je sklenila za 80 ha pridelovalnih pogodb s kmeto- valci za setev italijanskih vrst pšenice Do polletnega občnega zbora je KZ Ormož Imela 128.600.000 din prometa, v čemer ma vsekakor največji_de!ež odkup pridelkov m živine. Č.stega dobička je ustva- rila 3,5 milijonov dm. Letos je i^dkuoila že 70 vagonov krompir- ja. .50 vagonov i.zbranega sadja in 5 vagonov povrtnin. Sedaj so v teku priprave za odkup slad- korne pese, k: je bo po 'predv - devanju okrog 80 vagonov. Za naslednje leto -ma zadruga kon- trahiranih l.-^OO svinj in 60 glav goveje živine. S priključitvijo sosednih zadrug bo imela kmetijska zadruga Orl mož okrog 20C0 članov. AK Občinski ljudski odbor Lešje (Ma jsperk) je 1. oktobra 19SS praz- noval občinski praznik. Končno so v nedeljo v E>anciji z referendumom zapečatili usodo četrte republike in se s tem iz- rekli za novo de Gauliovo peto republiko, v kateri je poudarjena predvsem predsedniška vloga, do skrajnosti pa okrnjena vloga par- lamenta. Za de Gaulla je glaso- valo kar 80 odstotkov od 84 od- stotkov volivcev, kolikor jih je prišlo na volišča. To je izredna zmaga, posebno ker so komuni- sti, radikali in še nekateri drugi predstavniki odločno napadali ustavo kot uvod v monarhistično diktaturo. S temi volitvami pa ni zapečatena samo usoda precei gnilega parlamentarne,ga sistema, temveč kaže, da tudi sedanjega strankarskega sistema. Skorajda prepričani smo lahko, da bodo pohiteli in prepovedali KPF, ker jo že sedaj napadajo, da skupno z alžirskim osvobodilnim giba- njem pripravlja teror in smrt. Pod tako hudimi obtožbami bodo desničarji do43iIi dovolj podpore, da KPF prepovedo. Ustava ho začela veljati šele 5. oktobra, nato pa bodo novem- bra parlamentarne volitve, nakar ho bržda prevzel funkcijo pred- sednika republika general de GauHe ter nadaljeval svo.io poli- tiko. Referendum pa je prinesel vsa.i majhno soremembo. Do- sedanja francoska kolonija Gvi- neja v Afriki se je izrekla proti ustavi in zahtevala neodvisnost. To so .iim Francozi tudi obljubili. Čez dva meseca bodo ustavili goy spodarsko in denarno pomnč, po- tem pa bodo proklamirali de.5eto afriško neodvisno državo. Dogodki v Burmi konec prejš- njega tedna niso tako pomembni, da bi spremenili dosedanjo poli- tiko te azijske države. Gre prav- zaprav za prevzem oblasti s stra- ni vo.lske, ker so hoteli prepre- čiti nadaljnja trenja med posa- meznimi političnimi strankami, ki so se bojevale za oblast in s tem slabile Burmo. General Ne Vin je prevzel predsedniško mesto od U Nuja, Burma pa bo še naprej za- govarjala politiko neodvisnosti in nevtralnosti. Na kratko: gre za . povsem notranje urejevanje po- litičnih r2.zmer brez posledic za mednarodne odnose. Nepotrjeno poročilo, da so v Sovjetski zvezi ponovno začeli z atomskimi poskusi, postavljajo SZ v čudno luč, obenem pa otežko- čajo nadaljevanje pogajanj na tem področju. Pred nedavnim je moskovski radio sicer objavil, da se Sovjetska zveza ne čuti več enostransko obvezana, da ne iz- vaja jedrske poskusne eksplozi- je, toda nihče tega ni vzel tako resno. Sedaj je postala to res- nica. Zopet bo nekoliko teže najti skupno stalisče pri razgovorih o prekinitvi jedrskih poskusov. Generalna skupščina doslej še ni prešla v reševanje tistih vpra- šanj, ki so za stabilnost v svetu tako pereča. Okrog sprejema Ki- tajske so razpravljali le o proce- duralnem vprašanju, če naj ta problem splon vnesejo v dnevni red, vsa ostala vprašanja pa so še odprta V torek je generalni tajnik Hammarskjbld podal svoje poročilo o položaju na Srednjem vztiodu. Najvažnejše je to, da se bodo britansko-ameriške čete bržda do konca oktobra umaknile. Ciprsko vprašanje je zadnje dni dobilo zopet povsem novo obliko. Britanci so začeli izvajati svoj načrt Prvega oktobra "so Turki imenovali svojega predstavnika, Grki pa so sprožili tako kampa- njo nezadovoljstva, da je pro- blem prišel na dnevni red stal- nega sveta Atlantske zveze. Spaak je priletel v Atene, se posveto- val s predsednikom vlade in pred- lagal sestanek Britanije, Turčije, Grčije ter predstavnikov turških in grških Ciprčanov. Grki so to zavrnili. Najdlje je šel Makarios. ki je zahteval za Ciper neodvis- nost Grio grozijo, da bo njihov odaovor na britansko politiko hud. Na Dal.jnem vzhodu je še ve- dno tako kot je bilo nred nekaj tpdni. Veleposlanika v Varšavi sta se sestala že petkrat toda do snorazum.a še nista orišk. Zato pa ohstreliuiejo Kitajci še naprej o+ok Kvemoj in grozijo z inva- zi.io. POthSmiO PRAVNEGA TAJNIKA ZA BLAGOVNA PROMET m, MARIJANA BRIECUA Občinski ljudski odbori lahko dol^ijo najvišje cene m posamezne pro izvode m storitve, ki so posebno važne preskrbo državljanov - Uredi-a O novih potniških tarifah na železnici bo zočeia vpijati 15 dni po objavi v »Uradnem listu« PREDSEDNIK TITO IZROČIL ODLIKOVANJE DR. VILFANU Predsednik republike Tito je sprejel včeraj podpredsednika iz- vršnega sveta LRS' dr. Joža Vil- fana in mu izročil red jugoslo- vanske zastave I. stopnje, s ka- terim ga je odlikoval za zasluge pri razvijanju in krepitvi miro- ljubnega sodelovanja ter prija- teljskih stikov med FLRJ in dru- gimi deželami. Po sprejemu je predsednik Tito s soprogo zadr- žal dr. Vilfana in njegovo sopro- 00 na kosilu. Marijan Brecelj je opozoril na to, da smo letos že storili ukrepe za stabilizacijo trga, kakor so: dogovarjanje s proizvajalnimi or- ganizacijami o dobavi določenih kmetijskih pridelkov, dogovarja- nje o najvišjih odkupnih cenah za kmetijske pridelke, odlok o evidenci in kontroli cen določenih proizvodov itd. »Zdaj smo odlok o evidenci in kontroli cen določenih proizvo- dov,« je rekel Marijan Brecelj. »dopolnili tako, da lahko državno tajništvo za blaaovni oromet industrijskim in trgovinskim pod- jetjem na debelo prepove zvišati cene posameznih proizvodov. Ra- zen tega bodo imeli občinski ljud- ski odbori in republiški sekreta- riati za blagovni promet odslej pravico izdajati predpise o pre- povedi zvišanja cen posameznih živil in industrijskih izdelkov v prodaji na drobno ter obrtniških storitev.« Občinski ljudski odbori,« je po- udaril Marijan Brecelj, »lahko določijo najvišje cene za posa- mezne proizvode in storitve, ki so posebno važne za preskrbo državljanov, ali določi.io način formiranja teh cen. S tem se po- večajo pravice občinskih ljud- skih odborov. Pri tem je bistve- no,« je rekel Marijan Brecelj, »da lahko republiška državna taj- ništva za blagovni promet pred- pišejo, za katere proiz>ode in storitve so občinski ljudski od- bori dolžni prepovedati zvišanje cen oziroma določiti konkretne cene posameznih proizvodov in storitev. S tem se namreč razširi pra- vica občinskega ljudskega odbora v evidenci in kontroli cen na vse proizvode. Doslej so bili ljudski odbori pooblaščeni, da kontroli- rajo cene samo za važnejša živila, vtem ko bodo odslej kontrolirali cene vseh ž!-'U, industrijskega blaga in storitev Razen tega so dobili republiški upravni organi pravico, da lahko občinskim ljud- skim odborom naroče, naj odre- de ali prepovedo zvišanje cen posameznim proizvodom oziroma da določijo cene v trgovini na drobno.« Marijan Brecelj je potem re- kel, da je s spremembo uredbe o tarifi davka na promet občin- skim ljudskim odborom prepove- dano zvišati stopnjo občinskega davka na promet na drobno, ka- kor tudi uvesti plačevanje tega davka za novo blago, dokler ne bo sprejet zvezni družbeni plan za prihodnje leto. To pomeni, da bodo lahko ljudski odbori zvišali davke in takse šele potem, ko bo sprejet novi družbeni plan m vsi nstrumenti za novo gospodarsko leto. »Tretji ukrep za stabilizaci.jo trga,« je rekel Marijan Brecelj, »je predpis v obliki dopolnitve sedanje uredbe o cenah komu- nalnih proizvodov in storitev, po katerem okrajni in občinski ljud- ski odbori do uvel javi jen ja zvez- nega družbenega plana za leto 1959 ne morejo zvišati tarif in cen teh proizvodov in storitev. To pomeni da ne bo moč zvišati cen za vse komunalne storitve (voda , kanalizacija, snaga itd ), kakor tudi ne zakupnin in na- jemnin za poslovne in stanovanj- ske prostore.« OB ZAKUUČKU AI^NIV- SKE RAZSTAVE V PTUJU Pod imenom arhiv si pred- stavljamo navadno vrsto starih zaprašenih spisov, listin, letakov in podobnega materiala, s kate- rim se lahko okoriščajo samo zgodovinarji. Da temu ni tako. je pokazala zadnja arhivska razstava v Ptuju, ki je bila od- prta od 14. do 30. septembra. Razstava je imela naslov: Ptuj od 1848^1918. vendar je v bistvu daleč presegala ta okvir, saj je prikazala z vsesplošnim razstavnim materialom ne le razmere v tem obdobju v Ptuju, ampak tudi v dobršnem delu slovenske zemlje. Na razstavi smo videli odmeve revolucio- narnega leta 1848 v Ptuju, v ptujski okolici in tudi v ostal: Sloveniji. Nadalje slike sloven- skih preroditeljev iz .50-ih in 60-ih letih preteklega stoletja družbene in gospodarske raz- mere v 90-ih letih, ko se je nagli proletarizaciji na Štajerskem pridružila se ooiačena gerrrnni- zacija,ki .le raznarodovala slo- venske kraje ter močno invazijo nemškega kapitala na slovenska tla, ki je zasužnjil sloven.sko zemljo v Halozah in Slovenskih goricah. Zlasti pa je bilo nazor- no prikazano leto 1908 ter usod- ni dogodki v P1"uju, ki so našli izredno močan odmev tudi v Ljubljani in po vsej slovenski zemlji. Razstava je imela velik po- men in predstavlja eno najpo- membnejših kulturnih manife- stacij letošnjega leta v Ptuju. To se vidi tudi iz obiska, ki je bil zelo lep. Razstava je imela tudi izredno velik pedagoški po- men, saj si jo je ogledalo ogromno število učencev in di- jakov, med njimi celo dijaki iz Maribora. Pedagoški pomen razstave je bil izredno velik tudi zato, ker so bili nazorno pri- kazani ravno dogodki iz leta 1908, ki so za našo mladino ča- sovno že precej oddaljeni in medli. Prireditelj pa je z njo dosegel, da bo tudi mladina, ki vseh dogodkov ne pozna, znala ceniti nastop novih sil sloven- skega ljudstva za dosego nacional- ne osvoboditve, ki je bil na raz- stavi lepo prikazan z bogatim fotografskim materialom in ostalimi dokumenti. Hkrati pa je predstavljala razstava skupaj z zborovanjem v nedeljo. 21. septembra, ter sli- kovno razstavo mariborskih in ptujskih umetnikov dostojno oddolžitev vsem, ki so 1908. leta podprli nastop slovenskih na- prednih sil in manifestirali svojo narodno zavest ter poka- zali svojo neustrašenost Želimo, da bi organiziral ar- hiv v bodočnosti še več podob- nih razstav, saj hrani še mnogo dragocenega materiala tudi iz drugih zgodovinskih obdobij jiovensk. zemlje. J. Mančec Ostanek nekdanje ptujske utrdbe pri parko je izredno močan. Mo ral se bo umakniti cestnenMj pri kl.iučku za nov i ptujski most. Tudi razstreliti ga je težko. STRAN i PTUJSKI TEDNIK PTUJ. dne 3. oktobra Problemi obrtnih obratov in vključevanje vajencev v bivšem ptujskem okraju je bilo čez 50 Vo vseh obrtnih obra- tov v samem mestu Ptuju, kjer obstoječe kapacitete že davno niso krile potreb. Morali bi ustanoviti vrsto obrtnih delav- nic in obnoviti, razširiti in po- mladiti z mlajšim kadrom ve- čino obstoječih obrtnih delav- nic. Sedanje stanje obrtništva v občini zahteva nujno rešitev te- ga problema, sicer bi morali dopužčati močno razmahnjeno šušmarstvo zlasti v Halozah, Slovenskih goricah itd. Po analizi bivše Okrajne obrt- ne zbornice Ptuj leta 1956 je bilo na področju bivšega ptuj- skega okraja potrebnih 108 no- vih obratov raznih strok, v ka- terih bi zaposlili 222 oseb. Ob- noviti bi morali 73 obrtnih de- lavnic s približno 108 strokov- nimi delavci. Na splošno je zna- no, da je bila nekoč v teh kra- jih obrtna dejavnost močno raz- vita. Zakaj je \'ečina obrtnikov v zadnjih nekaj letih odjavila obrt in prešla med šušmarje, ne bi sedaj razpravljal, ker o njih razpravljajo merodajni forumi. Prva leta po osvoboditvi je šla mladina v obrtne stroke, pri tem pa ni izbirala stifoke, za ka- tero bi imela veselje, zanimanje in šolsko predpripravo. V pre- težni meri so prišle v poštev stroke, ki so bile prvih par let po osvoboditvi v pretežni meri visoko konjunktume vsled veli- kih potreb po raznih potroš- niških predmetih. Prav zaradi tega se je potreba po kvalifi- ciranih kadrih v drugih strokah iz dneva v dan večala, ker so obstoječi kadri odšli iz nedo- nosne obrti. Obrt je bila, je in bo za naše prilike še vnaprej šola kadrov za vse gospodarske dejavnosti. Vključevanje mladine v obrt je bilo prva leta po osvoboditvi premalo načrtno. Naša lahka industrija sedaj krije veliko po- treb potrošnikov, ki so jih prva leta krili obrtniki in obrtna podjetja. V teh obrtnih podjet- jih ni več potreben tako velik dotok kadrov, kot smo jih prejšnja leta v njih vzgajali. Primanjkuje nam specialnih ka- drov v obrti in v industriji. Po- trebe po njih so zelo velike. V republiškem merilu nam pri- manjkujejo optiki, precizni me- haniki, puškarji, studenčarji, graverji, zlatarji in še druge specialne stroke. V lokalnem merilu pa nam primanjkujejo učenci v kovaški, kolarski, lon- čarski, mlinarski in čevljarski stroki. Koliko se stanje v teh strokah ne bo izboljšalo, bomo lahko prištevali te stroke med odmirajoče. Dečki se prijavljajo zadnja leta največ v uk za elektroinstalaterje, avtomehani- ke, radiomehanike, strojne ključavničarje itd. Za druge stroke ni tolikšnega zanimanja. Zaradi teh strok bodočnosti ne moremo in ne smemo zanemar- jati ostalih strok. Lahko se nam zgodi, da bodo nekatere stroke tekom let ostale brez naraščaja. Industrija še rabi nove ka- dre, ki prihajajo iz obrti, prav posebno iz kovinskih strok. Za- nimanje za lesno stroko kaže p>osebno podeželska mladina. Prav pri tej pa pri izbiri pokli- ca obvelja v glavnem vpliv staršev. Svojega otroka dajo v stroko, kjer je prosto učno me- sto, čeprav vajencu ali vajenki odbira nI najbolj po volji. To dostikrat staršev ne zanima. Glavna njihova želja je poklic in kruh. Prav posebno težavno je vključevanje deklet. Nobeno leto ni na razpolago zadosti prostih učnih mest. Dekleta se po navadi navdušijo za šivilj- sko, brivsko-frizersko, slaščičar- sko, trgovsko, gostinsko in delno za krojaško stroko. Do drugih strok ne kažejo veselja niti za- nimanja, čeprav je za dekleta primerna tudi radiomehanična, torbarska, tapetniško sedlarska, lesostrugarska, dežnikarska, barvarska in celo soboslikarska stroka, kjer niso težki delovni pogoji. Z zasedbo teh strok bi zmanjšali število ukaželjnih de- klet, ki morajo sicer zaradi po- manjkanja učnih mest ostati doma brez poklica. V zadnjih letih je več pri- merov, da je moral učenec ali učenka iz posestniške družine po izučitvi v obrti ostati (doma. Njihovi starši so želeli, naj otrok doseže poklic, čeprav ga posuieje tudi ne bo rabil. Na takih učnih mestih bi se lahko izučila mla- dina, ki ostane zaradi pomanj- kanja učnih mest brez poklica. Več je sarnoA;oljnih zapustitev učnega razmerja zlasti pri va- jencih s podeželja. Krivi so v takih primerih največkrat star- ši, ki vabijo otroke domov za- radi domačih del. Nekatere industrijske šole sprejemajo učence glede na prijave podjetij, ki rabijo stro- kovni naraščaj. Tudi letos ni bilo v šole sprejete zadosti ustrezne mladine. Nekaterim je manjkala zadostna izobrazba, drugim pa telesna razvitost. Ne- kaj prijavljenih mladincev je opustilo misel na šolanje in so odšli v obrt. ker njihovi starši ne zmorejo plačila stroškov za vzdrževanje v zavodu. Vpraša- nje denarnih sredstev še vedno vpliva, da ne morejo doseči strokovne izobrazbe dečki in dekleta iz siromašnih družin, če- prav je nam.enjena vsa skrb sirotam v obliki podpor in šti- pendij po raznih društvih in organizacijah (ZB, Socialno skrbstvo in dr.). Na interes mladine za razne stroke vpliva tudi nepoučenost o možnih po- klicih. Za nekatere F>oklice je potrebna večja propaganda; za nje je potrebno več privlačnosti. Izbira poklica je važen do- godek za poedinca in družbo, sa.i je zvezana z dalekosežnimi posledicami. Odločitev za poklic je v veliki meri tudi odločitev za življenjsko srečo poklicnega človeka in za razvoj njegove osebnosti. (Konec prihodnjič) NAD 500 ŽRTEV JE PADLO IZ PTUJSKEGA OKOLIŠA ZA NAŠO OSVOBODITEV. PRIOBCUJEMO NJIHOVE KRATKE ŽIVLJENJE- PISE V POČASTITEV NJIHOVEGA SPOMINA (Nadaljevanje) . RES MIRKO se je rodil 1. ju- nija 1912 v Vintarovcih pri De- sterniku v družini naprednega Slovenca, po poklicu ključav- ničarja. Tudi sin Mirko se je iz- učil za ključavničarja in po- magal očetu pri delu. Njega in oba brata je oče vzgajal v na- prednem duhu borbe za delav- ske pravice. Mirko se je poročil z Vauda Matildo in imel v za- konu tri otroke. Okupator ga je že leta 1941 z bratoma poslal na prisilno delo v Kapfenberg v Avstriji. Ko mu je oče sporočil, naj se vrne, se je decembra 1941 z bratoma vrnil, da so osnovali prvo oboroženo skupino za borbo proti okupatorju, »I. slo- venj egoriško četo«. S prvoborci je napadal nemške postojanke po Slovenskih goricah, dokler ni čete obkolila in napadla dobro oborožena skupina nemških orožnikov in gestapovcev pri Mostjeh po krivdi ovaduha Kneza. Mirko si je v bitki našel dobro kritje, da si je ohranil življenje. V mraku se mu je ti- stega usodnega dne za junaško skupino slovenjegoriških parti- zanov dne 8. avgusta 1942 — po- srečilo pobegniti domov. Toda doma mu je upadel pogi.im. Ob mislih na mrtve iioborce, na od- peljane svojce, ki trpijo po za- porih, se je zgrozil nad življe- njem in se v obupu ustrelil. REŠ VINKO se je rodil 24. decembra 1921 v Vintarovcih. Bil je Mirkov brat in njegova pot je bila podobna bratovi, če- prav je bil devet let mlajši od njega. Dovršil je tri razrede gimnazije v Ptuju. Udružil se je v Društvo kmečkih fantov in deklet in SKOJ. Izučil pa se je za peka in bil pekovski pomoč- nik v Ptuju. Med obrtniško mla- dino je deloval kot props-gator komunistične ideje. V času okupacije se je vrnil decembra iz Kapfenberga z obema bratoma in stopil v Prvo slovenj egoriško četo borcev za svobodo. S svojimi brati je bil v četi med najaktivnejšimi, naj- pogumnejšimi. Oče jim ' ^ bil v veliko oporo. Podžigal jui je v borbenosti in jim pomagal, ka- kor jim more pomagati le lju- beče očetovo srce in globoka na- cionalna zavest. Vinka so soborci izbrali za prvega komandirja. Padel je v bitki pri Most i u dne 8. avgusta 1942, kjer se je boril do zadnjega diha. Se s posled- njimi močmi je ustrelil nemške- ga orožnika, ki se je sklonil nadenj. Njegovo truplo so ge- stapovci prepeljali v Ptuj in ga razstavili v grožnjo upornim Slovencem. REŠ KOSTJA se je rodil 20. aprila 1924 v napredni družini ključavničarja Ernesta Reša. Tudi Kost j a je bil deležen vzgo- je v borbenem duhu za dosego boljšega življenja delovnih ljudi, za borbo proti fašizmu. Z bratoma je tvoril jedro Prve slovenjegoriške čete partizanov, čeprav je bil star komaj 18 let Padel je v borbi pri Most ju. EEš"eRNEST se je rodil 12. januarja 1888 v Zenici v družini učitelja. Sam je postal ključav- ničar in se Je zelo nnlad pri- družil naprednemu borbenemu proletariatu. Pri njem v Vinta- rovcih so se sestajali komunisti. Sinovom je vcepil zanimanje za politično udejstvovanje. Med ljudmi je bil Emest Reš pri- ljubljen kot poštenjak in človek, ki požrtvovalno pomaga potreja- nim. V času okupacije je začel izdelovati ročne bombe za prvo- borce. Ko so nacistični ovaduhi zvedeli za njegovo delo, so ga aretirali. V zaporu so ga prete- pali, da bi izdal sodelavce. Od- peljali so ga v taborišče Maut- hausen, kjer je umrl 24. septem- bra 1942. REŠ JERA se je rodila 15. marca 1892 v družini Steger na Trnovskem vrhu pri Ptuju. V zakonu z Ernestom Rešem je imela tri sinove in hčerko Dra- gico, ki je bila najmlajši otrok. Pri naprednem političnem delu svojega moža v KP mu je zve- sto stala ob strani. Pogumno se je poslovila od sinov prvobor- cev, ko so odšli od doma. Oku- pator jo je zaprl 5. avgusta 1942, tri dni pred smrtjo njenih ljub- ljenih sinov. Njihova zavedna slovenska mati je umrla v Auschwitzu že čez nekaj tednov po prihodu. REŠ MATILDA se je rodila 9. marca 1914 na Trnovskem vrhu, v družini kmeta Voda. Poročila se je z Mirkom Re- šem. V času okupacije je na domu skrbela za svoje otroke in podpirala prvoborce s hrano in delom zanje do svoje aretacije. Ze 30. julija 1942 so jo ustrelili kot talko v Mariboru. — Reševa družina je primer naše velike žaloigre v dobi nemške fašistič- ne okupacije, ker je darovala šest članov v borbi za osvobo- ditev. Njihovo delo za osvobo- ditev je bilo neustrašeno v času največje moči okupatorja. Žrt- ve družine Reš bodo ostale v zgodovini narodnoosvobodilne borbe vpisane med najvzgled- nej.šimi poborniki za našo osvo- boditev. "Oj lepo je res na deželi..." Hodil sem po sadjarskih pre- delih Haloz in Slovenskih goric, skoraj povsod se nudi ista slika. Povsod, v urejenih sadovnjakih, ob poteh ali po bregovitih trav- nikih, kjer je v divjem neredu posejano sadno drevje, vidiš po tleh pisane preproge odpadlega sadja vseh barv, od temnordeče do svetlorumene. Toda kljub te- mu se še veje jablan šibe pod težo vabljivih, živopisanih plo- dov ... Tudi v vinogradih so trte z grozdjem bogato oblože- ne. Po pašnikih in obronkih gozdov se veje kostanjev upo- gibajo pod težo razpokanih je- žic, iz katerih že kukajo rjavi plodovi... Kamorkoli se ozr^, vse je bogato obloženo, vsega ti nudi narava v obilni izbiri, ta- ko da se ti zdi, kot da bi prišel v pravljično deželo ... Nedelja je bila, a za njo vedo ljudje bolj iz koledarja, druga- če pa delajo kot ob delavnikih. Tu in tam stepajo orehe, od zi- danic se sliši nabijanje po sodih, ropot sadnih mlinov in škripa- nje lesenih stiskalnic. Tam spet nekdo p>oganja živino z zvrha- nim vozom sadja navkreber. Skratka, od predšolskih otrok do na pol onemoglih starcev — vse dela, vsak po svojih močeh pomaga pri pospravljanju obil- ne letine, kljub temu pa še ogromno sadja leži po tleh, gni- je in propada. Kmetje se skoraj jezijo na naravo, ki je letos na- sula vsega preveč, prihodnje leto pa morda ne bo ničesar. »*Prl žganjarni« Skoraj pri vsaki tretji hiši vidiš dim, diši po žganju, ki ga skoraj noč in dan kuhajo, za- kaj sode je treba izprazniti za nov pridelek. Pri žganjekuhi so v prometu vsi bakreni kotli, prijavljeni in neprijavljeni; tudi taki so sedaj zakrpani in upo- rabni, za katere je bila ob uvedbi takse komisijsko ugotov- ljena nerabnost. Kljub temu, da je cena žganju nizka, se prede- lava izplača, saj se da spraviti v manjših posodah, počaka več let in — upajo — morda bo do- čakalo tudi višjo ceno — če ga nekateri ne bodo prej sami po- pili. Oglasil sem se v eni izmed teh »žganjam«. Na visečem terenu je v zemljo izkopana jama, v njej visi kotel, z držaji ob stra- neh upirajoč se na podložena kamna in ix>d njim tleča žerja- vica. Ob strani star čeber z vo- do, ki služi za hladilnik, skozi katerega je sp>eljano dvoje cevi, iz katerih curlja v pločevinast lonec »beliš«, katerega je treba še enkrat prekuhati, da postane pravo žganje. Kmet, ki je bil ob kotlu, je povedal, da bo isti sod uporabil kar štirikrat. Pred mesecem je že skuhal zgodnje slive, ga ta- koj napolnil s hruškovimi tro- pinami, ki jih kuha sedaj, da bo tako imel posodo prazno za vin- ski mošt, ki ga pa tudi misli kmalu prodati, ker rabi posodo za sadjevec iz poznega sadja. Delno pa želi mošt čimprej pro- dati tudi zato, ker se boji troša- rine na vino, ki bo baje 25 din od litra, mošt pa je še trožarine prost. Med tem pripovedova- njem je preizkusil .»kakšno še teče«. Pod curek iz cevi je pri- držal koetaroc in vsebino zlil na žerjavico, ki je zavrčal« in po- kazal se je le slaboten modri- kast plamenček, kar je znak, da je v tekočini že zelo malo alko- hola. »Treba bo razdreti«. Pri- stopal je k možakarju, ki je v bližini na soncu glasno smrčal. Bil je bližnji sosed — bajtar, ki mu je pri delu pogosto pomagal. »Celo noč je bedel pri kotlu, pri tem se ga je tudi nekoliko na- cukal in zjutraj ga je vrglo,« ga je kmet opravičeval. V tem ko ga je tresel in brezuspešno bu- dil. se je izza hrbta oglasil so- sed: »Kar pusti ga, naj počiva, ti bom jaz pomagal razdreti.« Ko sta hotel dvignila, ga izpraz- nila in ^ očistila izparjene vse- bine ter ga znova napolnila s svežimi tropinami, mu je sosed izrazil prošnjo, da še njemu po- sodi kotel, ko bo sam končal... Za njim si ga bo morda posodil še tretji, četrti; tako si pač medsebojno pomagajo. V sadovnjakih v pogovor sem prišel z mlaj- šim kmetom, ki je ravno sple- zal z orehovega drevesa, s ka- terega je z dolgo preklo otresal zrele plodove, člani njegove družine pa so pod drevesom pridno polnili košare. Povedal je, da orehi, ki jih bo letos na- bral par sto kilogramov — še imajo nekako ustaljeno ceno in je zanje siguren denar, z jabolkami pa letos ni nič. Pokaza je v sadovnjak, skoraj prekrit z na tleh ležečim sadjem. »Kaj hočem z njimi, posode nimam, ker mi je bo še za vinski mošt primanjkovalo, prodati pa jih ne morem. Nekaj jih bom še sprešal po tem, ko prodam vin- ski mošt.« Ker se glede mož- nosti prodaje jabolk z njim ni- sem povsem strinjal, mi je po- jasnil, da so to večinoma stare jablane, ki jih je zasadil njegov oče, so razne jesenske vrste, ki jih pa letos ne odkupujejo. Ta- krat, ko je oče ta drevesa cepil in zasajai, ni mislil na prodajo, temveč le na to, da bodo dre- vesa rodila, da bodo plodovi sočni in bo dovolj sadjevca. Se- daj pa se nam to maščuje, po- sebno ob obilnih letinah, ko je kvalitetnejšega sadja dovolj. Pozanimal se je še, če bo letos res uvedena trošarina na sadje- vec, ker da se baje med ljudmi o tem dosti govori... Trgovec, pridi tudi k nam Nekoliko naprej sem naletel na kmeta, ki je nekam žalostno ogledoval svoj lepo urejen in bogato obložen sadovnjak. Pri- povedoval mi je, da je ta sa- dovnjaka zasadil sam pred 25. leti. »Takrat je bil bobovec na tržišču ena izmed najbolj za- želenih sort, zato je tudi za- sadil največ te vrste. Po drugi strani pa je to jabolko trdo in se ob prevozu po strmih klancih iz teh hribov ne poškoduje. Kake druge — občutljivejše sorte jabolk še lahko tako skrbno obereš in ob prevozu obložiš s slamo, vendar po klancih poskakujoči voz opravi svoje in na prev:zemališče pri zadrugi pripelješ jabolka, vsa obtolčena, da te je kar f^ram. Zato je za te hribe najpriklad- nejši bobovec in njemu sorodne sorte, ki pa danes na tržišču nimajo več prave veljave. Lahko je sorte spreminjati, recimo pri krompirju, toda pri sadju to ne gre tako hitro. Ta drevesa bodo rastla in rodila še najmanj 20 do 30 let...« V tem pripovedo- vanju ga je prekinilo debelo ja- bolko, ki se je prikotalilo po sadovnjaku navzdol. Bilo je krasno, čisto in v oblikah po- polno jabolko krivopeclja. »Po- glej, sadje je zrelo, samo od- pada, toda zimskih sort še ne odkupujejo. Pogosti jesenski ve- trovi bodo otepli skoraj polo- vico tega kvalitetnega sadja. Zakaj? Dozorevanje sadja je odvisno od lege in globine zem- lje, zato ne dozoreva povsod enako. Letos je bilo suho in vroče poletje, moj sadovnjak leži na sončni legi, plast zemlje je razmeroma tanka, spodaj je kamen, saj je bil na tem mestu nekoč vinograd in zato tu sadje dozori prej kot pa v bolj senč- nih legah in na globoki zemlji. To bi morala naša odkupna pod- jetja tud! upoštevati...« Tako mi je pripovedoval in videl sem, da ima svoj prav ... Kljub temu, da je narava na- sula vsega v izobilju, _ mnoge sadjarje tarejo skrbi, ki jih mar- sikateri utaplja v alkoholu, kar prinaša zopet novo zlo. Ob vseh teh problemih in protislov- jih se mora človek nehote za- misliti. F. Fideršek Pri Auerievih na Hajdini je gorelo v soboto, 27. seiptembra t. 1., po 19. ur, je izbruhndl požar na go&podarsikem poslopju Ivana in Marije Auer iz Sp. Hajdine 43, ki je bilo komaj lansko leto zgra- jeno. Va.ščani, ki so prihiteli ta- koj na pomoč, so rešili nekaj gospodarskega orodja :n živino. V hipu je bik) ceHo gospodarsko poslopje v samem plamenu, da se ni da-lo rešiti vsega. Seno pravkar sipravljena koruza n ličje je zgorelo. Požarn: zid je obva- roval pired uničenjem stamovanj- sko poslopje Go6:p>odarja in go- spodinje ni bilo doma, ker sta bila na njivvn ppi Selah, kjer s^ta se zadržala do mraka. Ko j« go- stpodimja prite4{la domov, je našla še ne pogaslo p>ogorišče. N« pomoč so takoj prihiteli gasilci iz Hajd:ne. Hajdoš, Ptuja in Gerečj« vasi, Storiili so vse, kar so mogUii a svciji-imi motorka- mi. Pri vseli dri'v¥iko^ljskih po- žaetifi se j« še vsakiJcrat najbolje j;2k«zaiia pt^ji^ gnuJaka cister- na, :z katere so lahko takoj čr- pali vodo, doč.;m si s studenci ne morejo mnogo pomagati, ker so preplitvi in začnejo motorke prehitro vleči z vodo tudi pesek. Okrog pogorišča se je kmalu zbrala številna množica opazoval- cev, kii je sočustvovala z Auer- jevimi, ki .so s; komaj zgradili gosix>da'rsko poslotsje, sedaj pa jrih je obiskala težka nesreča. TUDI ZAVRČ BO IMEL VODOVOD Enako kot za celotne Haloze pomeni vprašanje zadastne stu- denčne vode problem, ki ga na- merava rešiti KG Zavrč za sebe, za naselje Zavrč in Dubravo z graditvijo završkega vodovoda s kapaciteto kakih 80.000 litrov dnevne potrošnje, ki bo stal okrog 5 mihjonov dinarjev. Načrte jim izdeluje RepubHški higienski za- vod, ki jim bo pomagal tudi s potrebnimi raziskovanji. S kopa- njem zajetnika vode bodo začeli po trgatvi v cJctobru. Zajetnik '.n črpalka bosta kakih 500 m od asfaltne ceste proti sedežu po- sestva, rezervoar pa bo na hribu iznad šole. Z vodovodom bo posestvu pri- hranjeno vsakodnevno večkratno napajanje živine v Dravi in pre- važanje vode za napajanje pozimi in za druge potrebe, ker je v završkem studencu premalo vode, da bi jo rabili {»leg kuhe še za drugo. Čez zimo bodo v novem zajetniku vode lahko kontrolirali vodostaj, prihodnje leto pa bodo začeli z graditvijo vodnega re- zervoarja. V ta namen bodo po- rabili sredstva iz lastnih skladov. Na sokoristnike vodovoda iz na- selja 2:avrč in v Dubravi bo od- padel del investicijskih stroškov. Dogovorjene tudi najvišje cene za zimsko sadje V zveznem merilu je tudi sklenjen dogovor med zbornič- nimi in zadružnimi organizaci- jami glede najvižjih cen, po ka- terih bodo zadružne organiza- cije prodajale trgovini jabolka. Cene so dogovorjene po sort- nih kategorijah: navadna zim- ska jabolka kategorije C: prvo- vrstna do 22 din, drugovrstna do 16 din, tretjevrstna do 10 din; sortna jabolka kategorije B (dolenjska voščenka, krivo- pecelj, kratkopecelj, blenhajm- ka, Baumanova reneta, rožma- rinka, goriška sivka itd.), prvo- vrstna do 2S din, drugovrstna do 18 din, tretjevrstna do 1-5 din; visokokvalitetna jabolka kategorije A (jonatan, boskop- ka, koks, zlata parmena. ana- nas, kanadka itd), izredne kako- vosti (ekstra) do 37 din, prvo- vrstna do 28 din, drugovrstna do ^ din. S tem in podobnimi dogovori so zaščiteni proizvajalci in po- trošniki, ki bodo za dobro ceno lahko zahtevali dobro blago in bodo s tem ix)dpirali predvsem tiste kmetijske proizvajalce, ki skrbijo, da pridejo iz njihovih rok na trg res ikvalitetni pri- delki. Različne cene za jedilni in industrijski krompir Letošnja najvišja dogovorje- na prodajna cena za jedilni krompir je 12 din, za krompir ostalih sort pa 9 din za kg. Po teh cenah bodo zadruge in za- družne organizacije ter kmetij- ske proizvajalne organizacije prodajale krompir trgovini ozi- roma trgovina ga po bo teh ce- nah od njih kupovala. V teh cenah je že vključena marža za- družnih organizacij. Zdaj dogo- vorjene najvišje prodajne cene veljajo tudi v primerih, kadar zadruge neposredno prodajajo krompir potrošnikom za ozim- nico, kakor to letos organizirajo z^^družne organizacije. Tržne cene v Ptuju 1. OKTOBRA 1958 Površina; krompir 10—15 din, zelje v glavah 20. cvetača 40— 50, kumare 10—15, čebula 50— 50, česen 200. ohroA^t 30, rdeča pesa 40, korenček 40, petršilj 40 —50, solata endivija 40—50, pa- prika 30—40, paradižnik 20, buče 10, luščeni fžol 40, fižol v stroč- ju 30—40, špinača 80—100, kislo zelje 40. Sadje in sadeži: jabolka 15— 20 din, hruške 20—50, grozdje 70—80, slive 25, gobe 200, ko- stanji 40, orehi 90—100. Žitarice n mlevski izdelki: ko- ruza 30—40 din, proso 50—60, ječmen 40. plenica 30—40, ajda 50, oves 40. koruzna moka 30, ajdova moka 50—60. koruzni zdrob 50-60, mleko 30, sir ŠO- TO, smetana 140. Perutnina: kokoši 300—500 din, piščanci 300—700, jajca 14. Maščobe: uvožena mast 325 din, domača mast 400. zaseka 300—400, maslo 400—500. Meso: goveje meso 280 din, teletina 300, svinjsko meso 360 din za kg. Namesto gostilne bufet Gostilna »Bračič« v Bezjakovi ulici v Ptuju bo po preureditvi sanitarnih prostorov dalje poslo- vala kot bife ne pa kot gostilna zaradi tesnih prostorov. Okrajni ljudski odbor Maribor je odobril projekt za adaptacijo prostorov te gostilne. Potrebni elaborat je izdelal Mestni projek- tivni biro Ptuj. Dela bodo stala okrog 900.000 din. Podjetje bo vložilo okrog 500.000 din lastnih Investicijskih sredstev, najeli pa bodo tudi nekaj kredita. Umetni^co izdelane stropne sveti Oce v Restavraciji na gradu, je tsdelal koveSki mojster Franc M arjanovič iz Ljutomera, ki je bil doslej malo znan s srojimi omet niškimi izdelki. Izdelal je todi okosne pepelnflce, stojala za rože in viseče luči za {H-očelje resta- ^•cije PTUJ. dne 3. oktobra 1958 PTUJSKI TEDNIK stran 3 Esperanlisti sq pričeli s paulmiii Na zadnjem sestanku esperan- tistov v Ptuju je bilo predavanje skupine izletnikov, ki so prepo- tovali sedem držav. E>r. F. Raikuš je v esperantu predaval o doživ- ljajih na tem potovanju. V okto- bru bo verjetno predavanje pod okriljem ljudske univerze in bo spremljano s slikami. Nadaljevalni tečaj esperant- skega jezika se bo pričel 3. ok- tdbra. Za i^k v drugi stopnji se pripravljajo bivši gimnazijci kakor tudi učenci IV. razreda, ki se b6do učili esperanto kot )ybaza lingvo« po direktni metodi. Konverzacijski večeri pa bodo do nadaljnjega vsak prvi in tretji ponedeljek ob 19. uri v prostorih »Svobode«. S poukom esperanta bodo pri- čeli tudi v Središču. -o- Starši in poklicni vzgojitelji! Vabilo no poučno predovanje v torek, 7. oktobra 1958, ob 19.30 bo v dvorani obč. komiteja ZKS predaval primarij dr. Ejnan Pertl iz Maribora O SPOLNI VZGOJI IN SPOLNI POUCITVI OTROKA V DRUZiNI. Ker je snov predavanja nad vse aktualna, predava pa priznan strokovnjak, vabimo vse starše in poklicne vzgojitelje, da .se pre- davanja v čim večjem številu udeleže. Društvo prijateljev mladine Hudci nesreoa treii lisokošokev Po vpisu na ljubljanski univerzi se v petek, 26. t. m., popoldne ob 14. uri vračali z osebnim av- tom S 6182 v E^uj visokošolci Ro- man Vnuk, Miro Kostanjevec in Miten Trop. Z njimi se je vozila tudi Vnukova mati Justina in je sedela zravai sina Romana, ki je šofirai. Pri Trojanah pa se je na cest- nem ovinku pripetila imenovanim huda nesreča. Vozilo je zadelo v obcestni kamen, od koder ga je z močnim simkom vrglo 3,5 m globoko pod cesto in obmaJo na streho, ki jo je pri tem grdo zmečkalo. Potniki Justina Vnuk, Miro Kostanjevec in Milan Trop so bili hudo poškodovani, vozač Ro- man Vnuk pa sploh ni potreboval zdravniške i>omoči. Prvoimeno- vane so takoj spravaili v celjsko bolnišnico, kjer so ugotovili pri Vnukovi materi zlom roke, pri Kostanjevcu hude poškodbe na obrazB in zlom roke, pri Tropu pa zlom koBca. Kostanj evca so moraili takoj odpraviti v Ljublja- no na stomatološko kliniko za- radi žloma čeljusti in poškodb na giaivi. V petek opolnoči 26. sep- tembra 90 prejeli svojci imeno- vanih v Ptuj brzojavna sporočila o nesreči in stanju poškodovan- cev, ki so še sedaj v bolnišnici v Celju in LjubljanL Stanje naj- huje poškodovanega Kostanjevca se zboijšoje in upajo, da ne bo- do nastopile mkake komplikacije. Sodeč po hudfh pK>škodbah av- tomobila, ki je v F>opravilu v Strojnih delavnicah v Ptuju, je čadno, da je os.tal voza-č skoraj nepoškodovan in da so ostali pre- živeli nesrečo z razmeroma lah- kimi poškodbamL O nesreči se je hitro razvedelo po Ptuju in je veliko zanimanje za okrevanje poškodovancev. Javnost se spra.šuje, koliko av- tomobilov bo v Ptuju celih ob Novem letu, če bo šlo tako na- prej kot v zadnjem času, ko je število avtomobilskih nezgod ve- dno večje. Razširjeni plenum DPM pred Tednom otroka Na občinskem plenumu Dru- štva prijateljev mladine, na ka- terega so bili povabljeni pred- stavniki varstvenih in socialno varstvenih ustanov in društev iz Ptuja in Maribora, so v četrtek, 2. oktobra t. L, po uvodnih be- sedah o tednu otroka in poroči- lih terenskih predsednikov DPM o problemih društva na njihovih področjih obravnavali o proble- mih otrok in družin v ptujski občini in o skrbi stanovanjskih skupnosti za otroke in družine, končno pa so obravnavali še načrt za teden otroka od 6. do 13. oktobra in za mednarodni dan otroka. Franc Meznarič iz Stonjc 86 si je s sekiro poškodoval roko; Ana Stuhec, Savci 45, je padla pod voz in si poškodovala nogo; Marta Vinter, Senežci 11, se je vsekala v nogo; Stanko Čuš, Žamenci 10, je padel s kolesom in ima poško- dovano roko; Stanko Zagoršek, Vel. vrh 19, si je z verigo poško- doval nogo; Drago Plesec, Rogoz- nica 47, si je pri delu poškodoval roko; Janez Benkič, Kidričevo 10, si je pri delu poškodoval nogo; Franc Habjanič, Lahonci 38, je padel z drevesa in je.poškodovan po telesu! Francu Ljubecu, Ptuj, Volkmarjeva ulica 5, je cirkularka poškodovala roko; Milena Etornik, TRANSFUZIJSKA POSTAJA PTUJ Javna zahvala Tov. Zge^u Francu iz Rogoz- nice ter tov. Tkalčec Francu iz Cirkulan — organizatorjem in vsem, ki so dali kri prisrčna hvala v imenu bolnikov! Ptuj, Dravska 3, je padla z brajd in ima poškodovano nogo; Milan Slatič, Ptuj, Poljska 8, je padel z lestve in ima poškodovano gla- vo; Franc Peteršič, Hajdoše 6, se je vsekal v nogo; Adolf Belšak, Gorenjski vrh 33, je padel s ko- lesa in ima poškodovano desnico; Stanku Pišeku, Lovrenc na Dr. p., je kos železa poškodoval nogo; Ivana Rakuša, Zerovinci 49, je padla na cesti in ima poškodovano nogo; Rozo Kokol, Dolič 18, je prevrgla krava in ji poškodovala nogo; Stanko Paveo, Starše 80, je padel z. zaboja in si poškodoval levico; Mirka Debeljaka, Meje 1. ja napadel neznanec in ga po- škodoval po glavi; Jože Marin, Ptuj, Ljutomerska cesta 6, se je ponesrečil z avtom in ima po- škodovano desno nogo. Vsi navedeni so se zdravili ali se še zdravijo v Ptujski bolniš- nici. Mestni kino Ptuj predvaja od 3. do 5. oktobra poljski barvni film »PETORICA IZ BARSKE UUCE«. Predsta- ve ob 17.30 in 19.30; v nedeljo ob 15.30, 17.30 in 19.30; od 7. do 9. oktobra itahjanski film »PESEM MLADOSTI«. Pred- stave ob 17.30 in 19.30. , Kina Muretinci predvaja 4. in 5. oktobra me- hiaci film »MEHIKA V PESMI«. Kino Makole predvaja 4. in 5. oktobra ame- riški film »PRELOMNICA«. Rojstva, poroke in smrti na matičnem področju Ptuj 1. oktobra 1958 Rojstva: Golob Marija, Me7.gov- ci 59 — Terezijo; Duh Marija, Dravinjski vrh 5 — Marijo; Flajš- man Barbara, Cirkulane 3 — Bo- jana; Klemenčič Marija, Zg. Haj- dina 1 — Maksimiljana; Maguša Marija, Sovjak 8 — Milana. Porok ni bilo. Smrti: Tušek Terezija, Dravinj- ski vrh 8, roj. 1921, umrla 22. sept. 1958; Kocmut Josipa, Ptuj, roj. 1893, umrla 25. sept. 1958; Kosi Marija, Podgorci 20, roj. 1885. umrla 28, sept. 1958; Far-, kuš Franc, Vitomarci 67, roj. 1892^ umrl 29. sept. 1958. . Pet vozil stalno priprav- ljenih na poziv bolnikov Sedaj ima Reševalna postaja Ptuj 4 vozila »Skoda« in 1 vozilo »Mercedes«, nabavljena razen »Mercedesa« tekom zadnjih 2 let iz lastnih sredstev. Ta vozila vozi 5 izkušenih šoferjev — reševal- ce. Za nočno službo ima postaja stalnega telefonista, bolničarja in 2 šoferja. Bolničarja so namestili šele letos, dočim so prej oprav- ljali to službo šoferji sami. Dr. Neudauer je že drugo leto pred- sednik upravnega odbora in zelo skrbi za vsestransko izpopolnitev ptujske reševalne službe. Prihodnje leto namerava posta- ja opremiti svoja vozila z radio- foni, nakar bodo šoferji tudi med vožnjo v stalni zvezi s postajo in se ne bo več dogajalo, da bi se moralo vozilo vračati po isti poti še po drugega bolnika, ki je želel pomoč: prihranjene pa mu bodo tudi vožnje v bazo. G. V. NEDELIA, 5. OKTOBRA €.00—7.00 Z veselimi zvati v nedeli- sko jutro — vmes ob 6.05—6.10 Poro- čik iji vremenslta napoved. 7.00 Napo- ved časa, poroiila, vremenslta napoved ia otojava dnevnega sporeda. 7.15 Reliia- me. 7.30 Redijsisi koledar in prireditve dneva. 735 Operetne melodije v plesnem ritmu. 8.00 Mladinska radijska igra — Polde Suhadolčan; Srnjaček z belo nogo. (Ponovitev.) 8.40 V nedeljo zjutraj vstala bom... (VenCek narodnih napevov.) 9.10 Enripti« Granados: Trije španski plesi. (l,oodonski lUh«rroonvčni orkester diri- gira Wilhelm Schuechter). 9.25 eKdelj- ska revija zabavne glasbe. 10.00 Se pomnite. tovariSi . . . Lojze Krakar: Na- cistično taborišče Buchenwald. 10.30 Po- kaži. kaj znaš. (Posnetki javne RTV od- daje v Mariboru z dne 28. septembra 1958.) 12.00 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 1. 13.00 Napoved časa, poročila, vremenska napoved in objava dne^'^ega sporeda. 13.15 Zabavna glas- ba, vmes obvestila. 13.30 Za našo vas. 14.15 Kaši poslušalci čestitajo in i>o- zdravljajo — H. 15.00 Prenos meddržav- ne nogometne tekme med reprezentan- cama Madžarske in Jugoslavije. (Prenos iz Zagreba). 17.00 Španski in južno- emeriški napevi. 17.33 Igra kvintet „Skrianček'. 17.48 Marijan Lipovšek^ 4 skladbe za violino. 18.03 Zvone Kržiš- nik: Družina in gospodinjstvo (repor- taža). 18.33 joseph Bayer: Parada lutk, baletna glasba. 19.00 Zabavna glasba, vmes obvestila in reklame. 19.30 Radij- ski dnevnik. 20.00 Z melodijami v novi teden. (Zabavna glasbena oddaja s kon- teranso.) 21.00 Obiski pri največjih pev- cili sodobnosti. 22.00 Napoved časa. po- ročrla, vremenska napoved iti pregled sporeda za naslednji dan. 22.15 Vesela godala. 22.45 Uspavanka v ritmu. 22.55 —23.00 Poročila. 11. PROGRAM za nedeljo, 5. oktobra 12.00 Nedeljski simfonični koncert. 13.00 Napoved časa, poročila in vremen- ska napoved. 13.10 Fr. Schubert: 2 im- promptuja (Artur Schnabel: klavir). 13.30 Zabaval vas bo orkester Johny Douglas. 14.00 Ljubljanska kronika in obvestila. 14.15 lohannes Brahms: Simfonija št. 1 T c-molu (Flladelfijski orkester dirigira Eugene 0rmandy). 15.00 Napoved časa, porodila in vremenska na^poved. 15.15— 16.00 S priljubljenimi solisti. Novi naročniki »Ptujskega tednika« Franc Polanec, Nova yas 49, Mar- kovci: Marija Kondrič, Tibolci 39. Moškanjci; Anton Mlinarič, Tr- novci 39, Tomaž pri Ormožu; Jo- že Pihler, Bezjakova 9, Ptuj: Franc Kranjc, Gabernik 53, Juršinci; Ju- Ijana Horvat, Podvinci 79, Ptuj. Hoj občane hiexL iiami Nanta na dopustu V resnici pa je bilo tako: prijetne nočne vožnje od Ptuja do Ljubljane ni bilo. Bila je sa- mo do Pragerskega. Na Prager- skem pa sem vstopil v kupe, kjer so vso pot do Ljubljane razsajali nekaki mešetarji, ki so se vračali s sejma. Bilo je na pretek petja in pitja (vino so imeli s seboj), klafanja in klet- vin. Tu imaš prijetno nočno vožnjo! Stiskal sem se v kot in potrpežljivo čakal, kdaj bo Ljubljana. V Ljubljani sem se podvizal v hotel, kjer sem imel naročeno sobo. Rezervirana so- ba! pravim vratarju. Naročil sem jo pred enim tednom. Kako se pišete? Kukec? Kukec, Fer- dinand Kukec. Vratar poišče v kartoteki in pravi: Kukec ... da. Seveda ste jo rezervirali, ali sobe nimamo. Morali bi jo re- zervirati vsaj mesec dni poprej Mi je zelo žal. Kaj pa drugod, pobaram. Bo težko, kaj? Veste, sezona ... Vse je prenapolnjeno. Potem sem šel do ene v kavar- on, nato pa do jutra v postajno restavracijo. Druga točka, dopoldanski og- led Ljubljane, mi ni izpolnil pričakovanja. Trgovine, izložbe kakor v Ptuju, le malo večje. Na ulicah vrvenje ljudi, ki jih ne poznam. Opoldne je bila »Sestica« zasedena do zadnjega kotička: Nemci, Avstrijci, An- gleži, tudi srbsko govorico sem slišal. Šel sem med mizami in nato spet ven. Tudi če bi dobil prostor, hi moral čakati naj- manj eno uro. Sezona ... Nato sem obedoval pri »Daj- Dežurni zdravniki-spe- ciolisti za otroške bolezni Dr. Neudauer Ljuba, Ptuj: 3., 6. in 8. okt. dnevno do 19. ure. Dr. Poznik Aleks. Ptuj: 4., 5., 7. in 9. okt. dnevno do 19. ure. damu«, kjer sem še za čuda hi- tro prišel na vrsto. Tudi naslednja točka, rezer- viran sedež na avtobusu, se mi je ponesrečila. Kupil sem sedež številka 7, nekje spredaj, a se-- deti sem moral tik nad zadnjimi kolesi, da me je neusmiljeno stresalo do morja. V Portorožu nova smola. Zna- nec, ki mi je obljubil preno- čišče, je zaklenil stanovanje in odšel z vso družino na dopust nekam na Gorenjsko. Usmilila se me je njegova soseda v pr- vem nadstropju, postarana go- spa, ki mi je za eno noč postla- la v kuhinji na tleh. Na večerjo sem šel v boljši hotel. Kaj bom skoperil, sem si mislil, saj sem prišel na leto- višče. Ce ne bo udobnega pre- nočišča, bo vsaj dobra večerja: ribe, dingač itd. Natakar se je dolgo motal okrog tistih miz, kjer so sedeli ljudje plavih oči in las. Ko so naročali večerjo, so se posvetovali z natakarjem s tako lagodno natančnostjo, da sem skoraj izgubil živce. Slutil sem, da bo z menoj natakar zelo kratek in da se bo podvizal čim prej dalje. Tako je tudi bilo. Je- dilni list je bil že skoraj ves prečrtan in tudi rib ni bilo več. Zadovoljiti sem se moral s te- lečjo pečenko, ki jo pripravijo boljšo v Ptuju pri »Roziki«. No, dingač je bil dober, čeprav drag. Na jezo sem si ga privoščil 6 deci. Spal sem razmeroma dobro, čeprav je bilo na tleh. Hvala dobri gospodinji, ki. se je potru- dila, kolikor je mogla. Na šahovski turnit sem prvi večer popolnoma pozabil. Drugi dan seveda nisem dočakal večer- nih partij. Dopoldne sem si do- bro ogledal Portorož in letoviški vrvež v njem. Lep kraj, lepa oba- la, lepo morj^, V zgodnjem po- poldnevu sem s^t sedel na avto- bus in se odpeljal na zeleno Šta- jersko v Ptuj. Naj se mi le po- smehujejo, da sem se tako hitro vrnil, ampak jaz imam dosti vse- ga tega: vozarjenja, gostiln, ho- telov in sploh vsega. Doma je doma, je rekel pokojni župaji Pezdevšek, ko je na svečanem banketu komaj čakal, da bo ko- nec, da bo šel domov, ker ga je neznansko napenjalo... Zdaj pa pride drugi, boljši del mojega pisanja. Ostali, večji ob- rok svojega dopusta sem namreč sklenil preživeti v naši ožji, rekel bi, najožji domovini, v Slovenskih goricah. Tam blizu Velike Nede- lje imam namreč bratranca, ki m« je prejšnji torek, ko je bil sejem, prav prijazno povabil k sebi na kmete, rekoč: Pridi za nekaj dni k nam, Nanta, boš videl, kako ži- vi kmet v jeseni, posebno letos, ko je vse tako lepo obloženo. In šel sem. Nisem se kesal. Brez objave sem zajahal svoj avstro-ogrski Puch in obiskal pri- jaznega sorodnika. Blagodejen mir sem užival pri njem. V pre- prosti mali .sobici sem prenoče- val, v hiški, kakor pravijo. Skozi odprto okno so mi silili v sobo veliki črni grozdi z brajde. Zvečer so me uspavali črički. Za zajtrk sem imel mleko in žgance. Tudi pogač sem se najedel, takih pše- ničnih z vrhnjem in sirom. Včasih je segla gospodinja tudi v tunko. Bratrancu sem pomagal pri obi- ranju sadja in prešanju. Ob vseh teh dobrotah sem p>ozabil na ob- jave in na vse, kar je s tena v zvezi. Nanta Kukec Dvajset nas je v Ptuju. Visimo po zidovih v najbolj obljudenih in prometnih uli- cah. Niti dve, tri leta-še.ni- smo stare in že smo iznaka- žene, ^bite, skrivljene. Na- mesto da bi pa bile mestu v okras in dokaz snage in reda, smo v sramoto vsem. Ob pogledu na nas skimujejo domačini, se nasmihajo tujci. Z veseljem so nas izdelali delavci, pošteno so nas pla- čali občani (2.500 din vsako) in prijetno presenečeni so nas občudovali pametni in trezni ljudje, ko smo dobile svoje mesto na zidovih. V sedanjem žalostnem sta- nju obtožujemo vse tiste, ki se znašajo nad nami ponoči v bednem, opitem stanju ali v brezsrčni nadutosti v druž- bi sebi enakih ali samo ob svoji hudobnosti, ki jim ne da miru, da udarjajo s svojo roko po nas in nas uničuje- jo. Nas je veliko, dvajset nas je, vas, škodljivcev, pa je gotovo samo par, ki se v temnih nočeh skrivate pred obličjem poštenega človeka in uničujete, kar so roke po- štenih ljudi podnevi napra- vile in čuvale. V takem stanju že dolgo obtožujemo tiste, ki so krivi naše iznakaženosti, sedaj pa še prosimo ljudi, ki so po- skrbeli. da smo nastale, naj nas snamejo s svojih mest, naj nam vrnejo prvotno ob- ličje in naj nas vrnejo na dosedanja mesta, kjer bomo naprej služile namenu mimo- idočih, ki vedo, zakaj smo tu. Povedal je toliko, kolikor je bi- lo že tako splošno znano. O orožju seveda ni vedel. Potem so hoteli vedeti, zakaj je kaznoval otroke, če so »hoteli« govoriti nemški. Davorin se je nerazumevajoče nasmehnil. To mu je prineslo za- ušnice. Tedaj se je spomnil, od kod Nemcem to vprašanje. Gotovo je Nemce kdo informiral, kako je vzgajal Davorin slovenske otroke. Učenci so namreč imeli v razredu svoj razredni krožek s ponosnim imenom Črtomirovi bratje (po Prešernovi pesmi Krst pri Savici), katerega pravila so nalagali čla- nom dolžnosti, govoriti čim lepšo slovenščino. Če so koga dobili, da je izgovo- ril na primer cajt, tišler, šl^mfi ali pa kako nespodobno besedo, je moral plačati 25 para v blagajno. Nabrani znesek so nameravali upo- rabiti za izlet v Vrbo, Prešernovo rojstno vas. A vsega tega jim Da- vorin ni povedal; zdelo se mu je nepotrebno. Pozno v noč so ga odpeljali dalje. V MAJU 1941 Oj, kako lep mesec maj, še sto- krat lepši pa okoli tega gradu, stoječega na strmi skali tik nad Dravo. Vse okrog bujno zelenje, rože, bele stezice, jasna nebesna sinjina in sorkce, sonce ... Človek bi sedel h kammti mizi pred gra- dom in sanjal romantične sanje o junaškem vitezu in grajski gospo- dični. A z grajskega stolpa vihra v lahnem pomladnem vetru zasta- va s kljukastim križem... Po cesti pod gradom pa koraka s pruskim vojaškim korakom četa nem.ških policistov in poje korač- nico o zavojevan.ju vsega sveta. Slovenskemu človeku je stisnila srce topa bolečina. Vsa ta vedra lepota majskega dne se je odmak- nila nekam daleč in človek je obr- nil oči vase; pola.ščala se ga "je malodušnost. Grajske sobe in sobane so bile polne slovenskih internirancev. Mnogo je bilo učiteljev, med njimi seveda Davorin. Bili so tu še sod- niki, advok;^ti, trgovci, delavci, kmetje in duhovniki. Podnevi, ko so delali na cesti ali v gozdu, je bil Davorin tisti, ki jim je dvigal duha. Kar na- prej jim je nekaj pripovedoval, pa vedno nekaj veselega in, kar je bilo čudovito: govoril je o stva- reh, ki niso imele na videz no- bene zveze s taboriščem, okupaci- jo in težkimi dnevi, ki so jih pre- življali. Govoril je pač tako — tako so čutili — kakor da je to stanje prav za gotovo le nekaj slu- čajnega, kar bo kmalu minilo. Smejali so se mu in bili z njim vred dobre volje. Najlepše pa je bilo zvečer, ko so ležali na tleh na slami in niso mogli zaspati. Govo- rili so tiho, skoraj šepetaje. da bi jih ne slišala straža, ki je kora- kala po hodniku. Učitelj Davorin ni več govoril v lahkem kramlja- jočem tonu kakor podnevi. Pose- gal je globlje. Večer za večerom je nizal pred svojimi tovariši do- godke iz časov narodnostnih bo- jev z Italijani na Slovenskem Pri- morskem, o divjanju fa.šizma, o podtalni borbi slovenskega pro- svetnega delavca. To je govoril iz lastnih izkustev. Naslednje veče- re pa je razčlenjal težko zgodovi- no slovenskega naroda od najsta- rejših dob preko kmečkih uporov, reformacije, Francozov, narodne- ga prebujenja do novejših dni, in to tako prepričljivo in zanimivo, da so bili ti večeri kakor doži- vetja. Bil je to pravi večerni izo- braževalni tečaj, 13. JUNIJA 1941 Kakor vsako jutro je tudi danes nekajkrat udaril nemški stražnik z železno palico po zvoncu, ki so ga bili prestavili z grajskega stol- pa na dvorišče, da bi jim služil za obveščevanje internirancev. Eden od internirancev je štel udarce in rekel: »Fantje, trinajstkrat je uda- ril; to je smola! Danes bomo ne- kaj doživeli.« »Poleg tega je danes še petek in trinajstega,« je pripomnil drugi. Nihče ni tem znakom in pri- pombam pripisoval kakega pome- na, vendar je bilo ta dan nekaj v zraku. Interniranci so ostali kar v sobah. In res .so jih proti poldne- vu zbrali na dvorišču, kjer so jih klicali po imenu, preštevali in se- stavljali iz njih skupine. Potem so jim razdelili menažo. Kmalu po obedu so se pripeljali pred grad črni pokriti kamioni, naložili okrog 100 internirancev in jih odpeljali v Maribor v meljsko kasarno. Tam so jih na dvorišču že čakale nji- hove družine. To je bil spet transport, namenjen v Srbijo. SRBIJA 1941 — 1945 Učitelja Davorina in njegovo ženo so dodelili v malo podeželsko mesto v vzhodni Srbiji. Razen njega je bilo tam še kakih 20 slo- venskih družin. Domačini so bili v splošnem z novimi someščani-iz- gnanci prav prijazni. Ustanovili so poseben odbor, ki je nastanil iz- seljence po hišah, in osnovali tudi zbiralno prehranjevalno akcijo Izseljelci so si sčasoma preuredili neko hišo, kjer so imeli kuhinje in skladišče ter nekako jedilnico. Tu v jedilnici so posamezne sku- pine preživele cele dneve in tudi večere in v neskončnost premle- vale dnevne dogodke, doživljaje iz bližnje in daljnje preteklosti ter ugibale prihodnost. Le nekaj mesecev je trajalo to kolikor toliko mirno življenje slo- vcMkih izgnancev. V patriarhalno življenje srbske palanke se je vse- lil nemir dnevnih dogajanj. K te- mu sta pripomogla nemški in bol- garski okupator s .svojimi ukrepi, ki so globoko posegli v življenje vseh ljudi. ^ Začela se je diferen- ciacija. kakor da bi oživele stare stranke. A iz vsega so se potem izcimile razne skupine: nedičevci, Ijotičevci, pristaši Draže Mihajlo- viča in pomagači okupatorja. Res so nekatere od teh skupin štele le po tri. štiri, pet ljudi, in je veči- na meščanov stala ob strani, a vse skupaj je prineslo ljudem hude skrbi, neorientiranust in zmešnja- vo. Med slovenskimi izgnanci je bil učitelj Davorin prvi, ki je pregle- dal položaj in ujel jasno misel »Ljudje, mirno kri, vse se bo ure- dilo, kakor je treba,« je govoril, ko je prihajal v jedilnico, »mi iz- gnanci nismo ne to ne ono, in ni- smo niti nevtralci — saj ne more- mo biti — toda najprej smo Slo- venci.« Tiste dni je prvič prišel med slovenske izgnance rojak-Slove- nec, ki ga nihče ni poznal, in go- voril ljudem o partizanih, o osvo- bojenem ozemlju v zahodni Srbi- ji in Bosni, o Osvobodilni fronti v Sloveniji. Obiskal je nekatere slo- venske družine po hišah in prišel tudi v jedilnico, kjer se je spustil z vsemi v razgovor. Mnogi poslu- šalci so neopaženo odšli iz sobe, ker je bila beseda le preveč od- krita in prevratna. »Ali — ali«, je Dil refren neznančevih izvajanj. »treba se je odločiti ali sem ali tja, srednje poti ni in tudi ne nev- tralnosti. Smrt fašizmu!« Potem je izginil. Čez nekaj dni se je učitelj Da- vorin preseli! iz mesta v nekako pastirsko kočo, dobro uro oddalje- no v planino. Našel je izgovor, češ, da ga je naprosil gospodar, naj mu malo popazi na njive Li vinograde, ki jih je imel tam v bližini. V resnici je bila tam par- tizanska javka, ki jo je Davorin z vso vnemo oskrboval. Še vedno je prihajal med svoje rojake, a se- daj je bi! kakor prerojen. Vedno dobre volje in z nekim posebnim zvitim izrazom na obrazu. Neke- ga dne je spet prišel in po srb- skem običaju pogostil z rakijo ne- katere znance. Potem me je po- vlekel za rokav: »Ali veš. da sem dobil pismo. Iz Ljubljane. Majdič in Bratec sta že v službi. Tako sem vesel.« Majdič je bila njego- va hči Majda, medicinka, ki so jo kot otroka klicali Majdič, Bratec pa sin osmošolec. Potem mi je z drhtečo roko kazal pismo in pre- bral tisti odstavek: Bratec je dobil službo pri Hojaku in tudi Majdič je tam blizu. »Ali veš, kdo je Ho- jak? Kmet na najbolj samotni kmetiji nekje sredi Trnovskega gozda. Ali veš, kaj to pomeni, ali veš?« Brez razlage sem vedel, da sta Davorinova otroka prf parti- zanih. Krčevito mi je stisnil roko, ko je odhajal v svojo pastirsko kočo. (Nadaljevanje aledi) Strar 4 P-^UJSKI TEDNIK PTUJ. dne 3. oktobra 195? Že več kot leto dni je minilo, odkar opravlja armada lO.OOfl znanstvenikov iz 67 držav veli- ko nalo.go: s skupnimi napori osvetliti neznane, nerazvozJanc ujranke na našem planetu in tudi v vefioliu. Ka.i so razisko- valci drs^gli doslej? Čeprav delajo zo I^to dni, je še prezgo- daj ra odgovor na zastavljen?) vprašanje, saj pravijo da bodo množico podatkov, ki so jih do- bili doslej, proučili šele do konca 1965. leta. Neltaj podatkov pa je tudi že znanih, na primer o hozrni?- nih žarkih. Izprva so menili, da je kozmičrto sevanje v veli- kih višinah le 12-krat močnejše kot na zemel.rki površini, iz ZDA pa prihajajo vesti, da je zajela prvi in trct.ii ameriški satelit v višini 1100 km tako mcčna nloha \ csoli-skih žarkov, da so odpovedali inštrumenti za merjenje žarkov. Le-ti so za-čeli delovati ."Ole. ko sta se satelita bolj približala z&ml.ji, Dmga ugotovite!', ki so jo posredovali umetni sateliti, je, da je atmo- sfera v višini 209—^100 km mno- go gostejšT?, zato je upravičena domneva, da sega znatno dlje v vesolje, kot so menili doslej. Znanih je tudi nekaj novih ugot-ovitev o soncu, o tej veli- Mov gorskš hrbst v Severnem Isdencni morju Se pred dvema letoma je smatral svet Severno ledeno morje za enakomerno globoko podmorsko kotlino. Tedaj pa je sovjetska Akademija znanosti sporočila, da je pod ledeno morsko gladino odkrila 2000 km dolgo gorsko vrsto, ki se vleče čez Severni tečaj med Gren- landijo in Novosibirskim otoč- jem. Nedavno £o na istem mor- ju ameriški znanstv^eniki z neke »plavajoče postaje«, ki ie ure- jena na veliki ledeni plošči, od- krili nov podmorski gorski hr- bet, ki se dviga od ^>00 do 1600 metrov pod morsko Gladino. Njegovo razsežnost sedaj raz- iskujejo. Zdrcivilo proti gripi Znanstveniki britanskega raz- iskovalnega centra za prouče- vanje virusa gripe napoveduje- jo, da bodo kmalu postregli z učinkovitim zdravilom proti tej bolezni. Dr. Isaak in Barke pra- vita, da že imata vodeno tekoči- no imenovano »interfer«, ki je pri laboratorijskih poizkusih zanesljivo uničevala viruse gri- pe. 10.800 metrov globoko v Oceanu s posebnimi napravami so so- vjetski znanstveniki-rr^igkovgJci ujeli nekatere morske živali v globini 10.800 metrov. Obenem so fotografirali morsko dno pri 9960 metrih globine, kar .je tudi svetovni rekord. kanski vodikovi bombi. Izbru- hi na sončni ; ovršini .so se vsaj v glavnem vrstili tako, ka- kor so napovedali strokov- njaki. Obdobja 1957—19,58 nisf> izbrah po naključju za medna- rjidno eeofizično leto, rnarveč zlasti zato, ker so pričakovali veliko dejavnost sončnih peg. Zanimivi so uspehi pri prodi- ranju v notranjost našega pla- neta, Geologi so ugoto\ili, da je zemeljska skorja debela od 29 dr. ,56 km. OrcanngrafI so od- krili neznane oceanske tokove. Zalivski tok ima sestro, ki o njej nihče ni nič vedel in ki te- če v nasprotno smer. Globoko pod morsko gladino so valovi, ki jim na površini ni enakih. Velikanski val so odkrili pri kalifornijski obali v globini 120 metrov. V južnem delu Atlant- skega oceana so privlekli iz globine ,5000 metrov živega črva, ki je nedvomno globinski rekorder. Raziskovalci Arktike so odkrili podvodno gorstvo, na Tihem oceanu pa rekordno glo- bino 10.960 metrov. I/Pdena odeja ob južnem teča- ,iu zavzema površino 1.5.6 mili- ionov kvadr. kilometrov. Z vr- talnimi stroji so prodrli doslej 4.31 metrov ,globoko. I^d so vr- tali tudi na Grenlandiji in na- šli v globini 45 metrov pepel iz leta 1883, ko je začel bruhati ognjenik Krakatao. Delci Ognje- niškega pepela so v velikih vi- šinah večkrat obkrožili zemljo, preden so padli na Griinlandijo. To je le nekaj zbranih podat- kov, razveseljivo pa je pred- vsem dejstvo, da je bilo mogoče zbrati znanstvenike iz 67 dežel k skupnemu delu in k skup- nim ciljem: izvabiti zemlji kar največ skrivnosti in jih strniti v spoznanja, ki bodo prinesla vsemu človeštvu lepšo bodoč- nost. Ameriški polkovnik Stapp je izumil posebne reaktivne sani. v katerih je človek izpostav- ljen fantastičniin pospeškom. Ko je bila naprava dokončana, je začel Stapp iskati najbolj krep- ko in odporno žival. Zoologi so mu svetovali gorilo. Toda že po prvih poizkusih so ugotovili, da so vse gorile podlegle, kakor hitro so bile izpostavljene po- spešku 9-G, kar je devetkratna privlačnost zemlje. Stappu se je zdelo, da mora biti fiziološka vzdržljivost več- ja in se je sam odločil vstopiti v sani. Za slehernega zdravnika Je bil Stapp nedvomno slabši in manj odporen kot gorile. Toda polkovnik je vzdržal pospešek 22 G in celo 2,5 G. Se nikoli ni slavil človek take fizične zmage nad živaljo. Pol- kovnik Stapp zatrjuje, da je poglavitni vzrok v tem, ker se je že pred poizkusom zavestno in psihološko pripravil na vzdržljivost. Na kongresu kancerologov v Londonu so govorili posamezni zdravniki o škodljivih posledi- cah nekega medicinskega pre- parata. ki so se pokazale šele po tridesetih letih. Gre za pre- parat torotrast, ki so ga pred čatrt stoletja uporabljali pri rentgenskem slikanju jeter in vranice. Torotrast je vseboval torij, ki se je nabiral v jetrih in s tem olajšal slikanje. Prepa- rat so dajali ljudem v žilo dovo- dnico. Zdravniki ?o sicer vedeli, da je torij radiop.ktiven, vendar posebne pozornosti temu ni nihče posvečal. Takrat še niso bila objavljena poročila o ža- lostnih usodah delavcev, ki so dobili raka, ker so barvali ka- zalce na urah s oreparatom, ki j« vf.ehoval radij, Torij pa je element, katerega radioaktiv- nost traja dolgo. Okoli leta 1930 so d.anski zdra\Tiiki ugotovili, da so ljudje, ki so dobivali to- šokj v jugosl0V8ii Pr*'f»ga oktobra so odprli v Sabcu stalno mladinsko šolo za 70 slušateljev po vzoru politi- čnih partijskih šol. Šolski pro- gram bo med drugim obravna- val gradivo z zadnjega partij- skega kongresa, kongresa l jud- ske mladine JiTgoslsvije in kon- gresa L» VABLJENII Drava člani : Partizan- Pobrežje 27:22 (10:10) S to zmago so člani odpravili na.imočnejšega nasprotnika in osvojili naslov jesenskega prvaka v mariborski podzvezi. Po hitri in dinamični igri je Drava prišla v vodstvo 6:0. Do- mačini so po nekaj minutah igre uredili svoje vrste in uspelo jim je do konca prvega dela igre rezultat izenačiti. V drugem polčasu je Drava ponovno povedla in vodstvo ob- držala do konca tekme. Da je nasprotniku uspelo obdržati tako nizko razmerje v golih, je krivda na vseh igralcih Drave, ki se v obrambi niso zniali zo- perstaviti. Najboljši strelec je bil Erbus 11 golov, strelci so še bili Čer- nezelj, Valant, Gajzer, Hercog, Pernat, Turodič in Zupane. Drava članice : IVfladost-Kranj članice 12:7 (8:2) V ženski republiški ligi sta se danes prvič srečali dve nepo- znani ekipi. Po začetnem metu domačink, ki so pričele precej nervozno, je uspelo Fričevi povesti svoje moštvo. Minuto zatem Mladost izenači. Ponovno vodstvo za do- mačinke doseže Fričeva, ki po lepi in živahni i.gri ekipe skupno z Botolinovo dosežeta rezultat prvega dela igre. V drugem polčasu domačinke popustijo in Mladost iz minute v minuto rezultat zmanjšuje. Nekaj minut pred koncem do- mačinke ponovno prevzamejo iniciativo v svoje roke tei; re- zultat povišajo. Gole so dosegle: Fric 6, Bot»- lin 5, Murko 1 gol. Najboljši igralki sta bili fri- čeva ter Botolinova. Vse tekme v Mariboru in 'Ptuju je sodil odlično sodnik Brumen. S to zmago si je Drava še bolj utrdila svoj položaj na čelu najboljših slovenskih ekip. Z. Strelsko tekmovanje 5. oktobra Občinski streli odbor Ptnj priredi v n-sdaJijo, dne 5. fictcl>?a, tradicionalno nagradno tekmo- vanje na svojem strelišču. Z vojaško puško bodo tekmo- vale SD Kidričevo, Tumišče in Železničar z zračno puško pa vse di-užine in sicer člani, mla- dinci ter pionirji po 5-članskih ekipah, članice in mladinke s- članskimi ekipami. Z vojaško puško bodo tekmo- vali za prehodni pokal, z zrač- no puško pa za nagrade, ki so jih darovala podjetja. Poleg tega prejmejo najboljše ekipe diplome. V primeru slabega vremena bo tekmovanje z zračno puško v domu »Železničarja«, z voja- ško puško pa ob prvem lepem dnevu. Strelci in prijatelji strelstva: vabljeni! Z. 1 mokrimi rokami prarisiamo bakterije Nalezljive bolezn: se kaj rade prenašalo z dotika-njem predme- tov z m-ikrjn; rokami. Gospodi- nja ;n kuhanc-a s; na dan bogve kor,kckr?!t umrje roke m jih briše z brisačo m kuhinjsko cunjo. Včasih postane mokra, ' p::xsebno takrat, če oe briše vanje več lju- di. In prav mokra bnsača in cu- nja sta zelo nevarn. za prena- šanje nevarnih bolezenskih klic. Možnr-.jt okuženja je pa večja tudi takrat, ksdar se dotikamo mokrih reč. z mokr mi ali vlažni- mi rokami. Bakterije na lesu. steklu, pa- pirju, na bolnsm človeku ali na kakršnem kol. drugem predmetu se rade odlepijo od predmeta, če se jih dotaknemo z mokro ali vlažno roko, m se naselijo na roki. Če im.amo na rokah bakterije, smo v precejšnj. nevarnost:, da se okužimo. Z rokami jemo, pri- oravljamo jedila, se umivamo, l':k=mo perilo, torej lahko potem z n.i'mi okužimo prav vse, česar d^^taknemo M^irlborcsin! so zmagali V pripravah za občinsko je- sensko nagradno tekmovanje, ki bo v nedelio, 5. t. m., na ptuj- skem strelišču, sta se preteklo nedeljo pomerili ekipi Kidriče- vega in Železničarja, pridru- žile pa so se še ekipe Grafičarja iz Maribora. r^Ted člani je zmagala ekipa Grafičarja s 1236 krogi pred Kidričevim s 1211 krogi in Že- lezničarjem s 1197 krogi. Mladinci Železničarja pa so s 576 krogi premagali Grafičarja s 565 krogi. Kidričevo mladinske ekir>e ni postavilo. Ženska ekipa Grafičarja je s 361 krogi premagala Ptujčanke z 262 krogi. Od posameznikov sta bila naj- uspešnejša Hohnec (Kidr.) s 136 kr. Ra.šl (Žel.) s 135 krogi (od 150 možnih). Istega dne so se v streljanju pomerili invalidi iPtuja in Ma- ribora. Gostje so nastreljali 830, Ptujčani pa le 681 krogov. Od posameznikov v težki kategoriji sta bila najboljša Zaje (Mari- bor) in Rola (Ptuj). Dežurstvo zdravnikov v Ptuju Dr. Nada Pavličev: od sobote, 4. oktobra, od 16. ure do torka. 7. oktobra, do 7. ure. Dr. Ladislav Pire: torek. 7. oktobra 1958. od 16. do 7. ure. Dr. Milan Carli: sreda. 8. okto- bra 19Š8. od 16. do 7. ure. Dr. Ivo Medved: četrtek, 9. oktobra 1958. od 16. do 7. ure. Dr. Franc Rakuš: petek. 10. oktobra 1958, od 16. do 7. ure. Vsa naročila za hišne obiske sprejema dežurni center Zdrav- stvenega doma Ptuj. Če se pa mokrih predmetov dotikamo s suhimi rokami, teflaj je možn-cet okuženja manjša, za- kaj suhe roke se ne prime tol ko ba.kterij. Drobni nasveti Izdelke iz polivinila obrišemo s krpo ali umijemo z vodo, v kateri po potrebi raztopimo malo pral- nega praška. Za lepši lesk pri te- kačih lahko uporabljamo loščilo za parket. Ledvice izgube duh, če jim iz- režemo sečovode in jih namaka- mo nekaj časa v vodi aH v mleku. Priporočljivo je tudi, da že nare- zane ledvice pražimo nekaj časa v kožici brez masti, da tekočina, ki je v njih, delno izhlapi. Hrastov parket poživimo, če ga podolgem' drgnemo s cunjo, na- vlaženo v terpentinu. Suh lo'as lahko preizkusimo, če je še dober, tako da vržemo ko- šček v vrelo vodo. Če se bo vzdignil na površino, pomeni, da je uporaben. Razpis Raimateljstvo Osemletne šole Markovci razpisuje mesto ADMI- NISTRATOR .TA na šoli. Pogoji: primerna izobrazba, daljša praksa v administraciji, vešč strojepisja, vodenja proračuna in administra- cije. — Pismene prijave z življe- • pisom oošljite na šolo do 15. ok- tobra 1958. Ravnateljstvo * Vabilo Društvo prijateljev mladine bo priredilo v nedeljo, 5. ok- tobra. ob 15. uri, v gledališču zabavno prireditev »f^ekožl, kaj znaš!« Vf^bilo GODPiA NA PIHALA DPD »Svoboda« Ptuj prireja v nedcHo. dne 5. oktobra 1958. VINSKO TRGATEV z bogatim srečolovom na vrtu gostilne >^iF>ri Novem svetu«. V primeru slabega vremena se prireditev preloži na naslednjo nedeljo. Vljudno vabljeni! Vabilo UPOKO,TENCi: Ne pozabite na sestanek, ki bo v soboto, 4. ok- tobra, ob 15. uri v dvorani obč. komiteja kot navadno. J. D. IŠČEM SLUŽBO KN.7IG0V0DJE, po možnosti v F^uju. Naslov v upravi. OPREMLJENO SOBO V PTUJU, vsaj začasno, išče izučena ši- vilja, Šla bi tudi za sostano- valko. Vprašajte v Šiviljski de- lavnici, Ptuj. ŽELEZEN ŠTEDILNIK, železno otroško posteljico in moško kolo prodam. Vprašajte Gorup, Hrvatski trg 5, Ptuj. PRODAM ELEKTROMOTOR 3 KS, cirkularko za ža-ganje di / in sbi- moreznico. Vprašajte Ormoška cesta 20. Ptuj. PRODAM po ugodni ceni dobro ohranjeno svetlo ix)hištvo iz trdega lesa za samsko sobo. — Ogled pohištva možen vaak dsn od 11. do 12. ure. Pernat. Lju- tomerska cesta 18, I. nadstr. HEKTAR TRAVNIKA, 25 din m*, prodam. Ptuj, Zagrebška cesta 41. Izdaja »Ptujski tednik* Dlr^ tor Ivan Kranjčič Ure.iuje uredn išk -dbor Odoovomf urednik Ba uman A.nton LVadništvc 'n uprava » Prtiiu Lackova « Telefon 156 Cek rač prt Komunalrt oankJ Mciribor, podražruca v Ptuju, št. 604-708-3-206. Rokopisov ne vračamo. liska Mai-Jx)rska .^.-.drna, Maribor. Letna naročnma 50C din, pojletna 250 ^