379
Razne reči.
*  Po vrtne  rastline  najbolje  obvaruješ mraza,  če
jih pokriješ z zdrobljeno šoto, katere je povsod tam dovolj, koder šoto napravljajo. Kakor je znano, šota brani tudi gnilobi, zato je boljša v ta namen nego prst, slama itd. Spomladi ti pa je šota izvrstna tvarina za primes h kompostu. Kdor je blizu barja, naredi prav lahko s šoto ta poskus.
*  Varujte mlado sadno drevo zimskega solnca! O
tem piše L. Grothe v vrtnarskem listu „Florau tako le: Kako dtevje zmrzuje, ni še prav določeno, a našli so, da drevo navadno najbolj trpi po južnozbhodni struni 1 čevelj od tal. Dokler ni soka v drevesu, toliko časa drevo ne more zmrzniti, t. j., če je les popolnoma zrel. Januvarija meseca, gotovo pa februvarija prične sok po drevesu se dvigati, in tačas je solnce zelo škodljivo. Soluce pospešuje dviganje soka, a kadar zaide, pritisne mraz, in sok zmrzne v deblu, kar dela toli škodljive zmrzline. Tega obvarujemo drevo, ako ga po solnčni strani pokrijemo s slamo, vejevjem ali s čim drugim, ali ga pa vsaj z apnom ali ilovico pobelimo.
*  Kako sadno vino (mošt) učistiti. Sadno vino, zlasti jabolčnik se ce čisti vedno, zlasti ne ob letinah? ki niso posebno dobre ter nima sadje veliko sladu. To najbolje in najhitreje popraviš, ako vzameš na vsakih 100 litrov mošta 2 % sladkorja in ga ob neprehudem ognji raztopiš v ravno tolikih litrih mošta, kolikor je kilogramov sladkorja, potem pa to gosto zmez v čisti posodi z moštom pomešaš.
*  Izvrsten gnoj vrtom je cestno blato, ki ima pa še to prednost, da je zelo ceno. Kakor se pri nas še mnogo gnojilnih snovi brez koristi pogubi, tako se tudi cestno blato. Cestno blato, zlasti po vaških in srenjskih potih, je veliko vredno. V njem so razen rudninskih gnojil, gnili ostanki rastlinski ter mnogo živalskega blata. Ako cestno blato skrbno zbiramo, mešamo na kompostu ali ga kar naravnost s prstjo pomešamo, dobimo gnojilo, ki je mnogim zelenjadnim in lepotičnim rastlinam dosti bolj hasnivo nego hlevski gnoj. Razumen vrtnar porabi naj torej skrbno ta gnoj, auo ga le ima.
*  Zajci so sadjarju velika nadloga. Zima je sedaj pred durmi, in ž njo pridejo kmalu gladni zajci, ki ob-glodavajo mlado sadno drevje. Po novi postavi za od-škodavanje po divjačini narejenih škod more odškodnino od najemnika lova zahtevati le tist, kateri dokaže, da je zvršil vse obrambene naredbe. Kdor hoče biti torej škode obvarovan, naj zavaruje svoje sadno drevje. Proti zajcem zavarujemo drevje, če debla dobro obvežemo s slamo, če jih namažemo z žaltavim starim špehom, ali z zmesjo od kravjaka, ilovice, apna in volovske žolči.
*  Jabolka prav hitro olupiš, če jih vtakneš za eno minuto v vročo ali še bolje v vrelo vodo. Koža se da potem kar s prsti sneti.
*  Hrnškov šampanjec. Sladke, prav sočne hruške dade se porabjti za izvrstno peneče vino (šampanjec) na naslednji način. Hruške se olupijo, z noži (ribežnom ali s primernim strojem razrežejo in potem iztisnejo (izpre-šajo). Iztisneni sok se dene v sodček, ki se ne zabije, ter se pusti, da stoji mirno. Odprta veha pokrije se s koščekom platna. Čez dva ali tri dni prične se kipenje, vzdignejo se pene in drožje, katere pa se morajo skrbno proč spraviti. Kakor hitro je to narejeno in se pri vehi ne delajo več pene, dolije se v sodček toliko kipečega soka (ki se je pripravil v kaki drugi manjši posodi), da je sodček poln. Napolnjeni sodček se dobro zabije in pusti potem ležati v kleti prav pri miru šest tednov. V tem času se izvrta 10 % nad dnom luknja, vtakne se vanjo pipa, ter pretoči ta tekočina, ki mora biti popolnoma čista, v šampanjske steklenice. Steklenice morajo se zamašiti (pa ne kakor je pri nas navada, ampak s kakim strojem, če tudi priprostim) ter potem s pečatnim voskom zakapati. Čez daljne štiri tedne je vino pitno in ga je težko ločiti od pravega šampanjca. Bolj če je uležano, boljše je.
*  Kako češplje ohraniti sveže do novega leta. Vzame se navadna steklenica s precej širokim vratom, napolni z lepimi češpljami in potem dobro zamaši. Steklenica se zakoplje vsaj pol metra globoko v zemljo in takrat vzame iz nje, kadar se češplje potrebujejo.