Književne novosti.
635
Treznost, delavnost sta dve lastnosti, ki nam delata učečo se mladino pred vsem simpatično. Na tako mladino lahko zidamo, na tako mladino lahko stavimo naše nade. Disciplina, organizacija in bister pogled v prihodnost morajo dovesti do zmage! Koledar, ki je izšel pod gorenjim naslovom, ima namen, napraviti med raztresenimi člani slovenskega dijaštva nekako dušno vez, namen ima, informirati učečo se mladino o vsem potrebnem in napraviti jo sposobno za boj narodu v korist. Plemeniti smotri, ki naj bi se uresničili! Vsebina dijaškega almanaha bo zanimala tudi starejše ljudi, ki jim življenje še ni zabrisalo popolnoma spomina na mladostne ideale, zato ga priporočamo prav toplo tudi njim.
Slovensko-češki slovar. Dobro znana tvrdka Otto v Pragi izda v kratkem češko-slovenski slovar, ki ga je sestavil Čeh Antonin Zavadil, kateri živi že mnogo let med Slovenci.
Izvestje ^Glasbene Matice" v Ljubljani o 35. društvenem letu 1906/7. Izdal odbor, sestavil društveni predsednik prof. Anton Štritof. V Ljubljani, koncem julija 1907. Založila „Glasbena Matica". Tisk J. Blasnikovih naslednikov v Ljubljani.
V  tej brošuri nahajamo v pregledni razvrstitvi vse podatke o delovanju, stanju in uspehih tega našega eminentnega kulturnega zavoda v zadnjem društvenem letu.
Poročilo o delovanju dijaškega podpornega društva „Radogoja" v Ljubljani za poslovna leta 1893/4 do 1905/6. V Ljubljani 1907. Izdal in založil „Radogoj". Natisnil Dragotin Hribar v Ljubljani.
„Slovenski posojilničar". Drugi, popravljeni in pomnoženi natis »Navoda o snovanju in poslovanju slovenskih posojilnic." Spisal Ivan Lapajne v Krškem. V Krškem 1907. Založil pisatelj. Tiskala »Zadružna tiskarna" v Krškem. Cena ?
Dr. Johannes Frischauf. V proslavo njegove 70 letnice spisal Fr. Kocbek. Izdalo »Slovensko planinsko društvo". Založila Savinska podružnica S. P. D." „Zvezna tiskarna" v Celju. — 1907. Cena 60 h.
V  tej knjižici so primerno osvetljene vse velike zasluge, ki jih ima znani, zaradi svoje objektivnosti od lastnih rojakov sovraženi in preganjani nemški hribo-lazec, prof. dr. Johannes Frischauf, za hribolastvo sploh, zlasti pa za hribo-lastvo po divnih slovenskih gorah.
Čisti dohodek iz izkupila za to knjižico je namenjen za zgradbo Frischaufove koče na Okrešlju.
Jugoslavenska akademija znanosti i umjetnosti u Zagrebu nam je poslala sledeče tri knjige, na katere opozarjamo naše naročnike: 1. Ljetopis za godinu 1906. 21.svezak. 2. Zbornik za narodni život in običaje južnih Slavena. Knjiga XII, zvesak 1. Urednik dr. D. Boranič. U Zagrebu 1907, Cena 2 K 50 h. 3. Rad jugoslavenske akademije znanosti i umjetnosti. Knjiga 168. Razred historičko-filologički i filozofičko-juridički. 67. U Zagrebu 1907.
Vjenceslav Novak: Tito Dorčič. Pripovijest. (Zab. knj. Matice Hrvatske.) U Zagrebu 1906. — V tej prijetno in gladko pisani povesti ilustruje Novak sledeči problem: Takozvani „priprosti" stanovi naj ne silijo svojih otrok v službe, kjer je treba delati z glavo; s tem škodujejo i sebi i službi, ki zanjo nimajo ne nadarjenosti, ne zanimanja. — Po naše bi se reklo, naj kmet ne daje svojih otrok v višje šole, ko jim vendar v svojem okrožju more preskrbeti siguren in užiten kruh; Novak pa, ki lokalizuje svojo povest ob Jadranskem morju, zastopa v njej z vso doslednostjo načelo, da ribič naj ostane in ribičev sin naj postane ribič, če hočeta postati in ostati srečna. To načelo se prikazuje ob osebi Tita Dorčiča, čigar oče je imel v rokah ribarstvo  celega okraja.   Oče hoče na vsak način, da bo njegov sin edinec
636
Glasba.
kaj „več", kak »činovnik", ne »samo" ribič; sin pa je, kakor bi usoda nalašč hotela očetu kljubovati, za ribarjepje čudesno nadarjen, tako da že z desetim letom prekosi stare ribiče, in prava strast ga vedno vleče ven na morje nad ribe; za šolo pa je malo sposoben in se jej vda le, ker je prisiljen. Iz tega konflikta sledi njegova propast; Tito sicer dovrši svoje nauke in študije, pa le „z memorijom i lukavštinom", kajti imel je izboren spomin, da si je vse zapomnil, pa ne da bi kaj razumel, in bil je spreten prepisač in zvijačnik, ki se nikoli ni dal ujeti. Ker mu je tudi sreča bila mila, se je vendar preril skozi pravoslovne študije, a srečen je bil prej ko slej le pri svojih ribah; celo v akvariju na Dunaju se ni mogel premagati, da ne bi ujel iz njega ribe! Iz tega prirojenega nagona — pisatelj govori tudi o atavizmu, darvinizmu itd. — že slutimo konec: ko mora Tito v življenju nastopati samostojno, pogori popolnoma, v rodbinskem življenju in v službi (justični umor!). Napol blazen se vrne v domačo hišo in stori nesrečno smrt.
Glavna hiba v povesti je, da preveč čutimo, kako odločuje vedno le načelo. Načelo pa je zelo enostransko, v praksi neizvedljivo in veljavno le od slučaja do slučaja. Naša povest teži na takem slučaju. — Izborno pa je slikanje žanra.
Dr. Jos. Tominšek.
Andrija Milčinovič i Milan Ogrizovič: Prokletstvo. Drama u četiri čina. S prologom A. G. Matoša. Sva prava pridržana. U Zagrebu. Tiskara i litografija C. Albrechta (Maravič i Dečak) 1907. Cena ?
Novi akordi, 1. sešitek novega, sedmega tečaja tega zbornika, prinaša na prvem mestu sliko urednika dr. Gojmira Kreka in pa šest skladb, ki so jih zložili Josip Prochazka, Emil Adamič, Vekoslav Rosenberg-Ruži č, dr. Gojmir Krekin Stanko Premrl. Zbornik „ Novi akordi" izhaja v Schwent-nerjevi založbi in velja za celo leto 8 K, za pol leta 4 K 50 h. Natančnejšo oceno prinesemo pozneje.
Poduk v igranju na citrah. Sestavil Fr. Sal. Koželj s ki. Založil Lavoslav Schwentner. Izšel je četrti zvezek tega dela, o katerem so strokovnjaki izrekli prav ugodno sodbo. Cena zvezku je 340 K. Celo delo (4 zvezki) stane broširano 10 K, vezano 12 K.
Slovenski citrar. Zbirka kompozicij in prevodov za citre. Te muzikalne publikacije, ki jih izdaja L. Schwentner, so izšli trije novi sešitki. Vse je priredil F. S. Koželjski. Vsak sešitek obsega po eno skladbo (»Nezvesta", fantazija po narodnem motivu; „Vse mine ",* transkripcija po Ipavčevem napevu; „Po jezeru", transkripcija po narodnem napevu za dvoje citer) in veljata 3. in 4. snopič po 1 K, 5. snopič pa 1 K 60 h.
„Slovanske himne", za klavir priredil Fr. Gerbič. Založil L. Schwentner v Ljubljani. Cena 2 K, po pošti 2 K 10 h.
Zvežčič obsega sedemnajst skladb, izmed katerih je ena ruska, ena maloruska, dve poljski, ena slovaška, ena hrvaška, ena srbska, dve črnogorski, ena bolgarska, ena slovenska in tri lužiskosrbske.
„Lepa Vida" je naslov nove slovenske opere, katere besedilo piše gospod dr. Dragan Sanda.