Feeus*»**) števjl&c «tmmm 2f? w* NNü 2 i številka. Marilor, đme 14 marca 1919 m r._ - - Stilna listu: « ^ jtkfo- !eto . , K12' teta . . i „ 8*— Stri ids , s. , 3'-- w» • ■ . P20 Vassal Ävsirlfe: —— Csio leto . , „ 15 — #a«as9fs«sa€ Številk« 20 vfasrfev. —■ 4P*S*®SS®*SKSaKHaa«S*(BBHBHBB__. __ iensänSkiva in m pravniživo: Maribor Korošica- affca. 5. - Telefon St. 113. UtnU 11 Inscrati alf oznanila 7 se računajo po 40 vtai. od (Vredne petitvrste: pri večkratnih oznanilih velik popust. — «Straža“ izhaja v pon-deijek in petek popoldne; Rokopisi se ne vračajo. Heodvisen političen list za slovensko ljudstvo. Z uredništvom se more govoriti vsak dan od 11.—12. ure dopoldne« Kardinal Bourn* xn*fi JugoalotfanL ffo dni se je mudil med Jugoslovani voditelj engleski ii katoličanov« in eden največjih prijateljev Jugoslovanov, londonski kardinal Francis Bourne, Prehodil je Jugoslavijo od Soluna, rojstnega mesta jugoslovanskih apostolov sv. Cirila in 'Metoda., do Belgrada, od tam do D jakovega, kjer je obiskal grob največjega pospeševatelja za verskq združenje pravoslavnih Jugoslovanov z Rimom, Štafa dr, !Juraja Strossmayerja, do Zagreba, vsepovsod sprejet zelo prisrčno in slovesno. V Zagrebu je na pozdrav nadr Škola dr. Bauerja odgovoril ta odlični sin Velike Britanije, da prihaja v imenu angleške vlade ter v. ime* bu Sv. Očeta, kjer bo zastopal in zagovarjal jugo -slovanske zahteve,- želje in pravice., Kardinal je. o -petovano izjavil in povdarjal, da so zahteve Jugoslovanov po_ osvobojenju vsega jugoslovanskega, ozem -Ija opravičene, V pondeljek se je kardinal Bourne v spremstvu zagrebškega nadškofa dr. Bauerja, ban -jaluškega škofa Jožefa Garič, ministra za bogočastje ttr. iAlaupoviča, zagrebškega frančiškanskega provinci iala, «Trohe, belgrajskjejga profesorja bogoslovja flr, Janjiča pripeljal s posebnim vlakom v prestolni-flD Slovenije, v Ljubljano. V Liubljani je bil kardinal sprejet slovesno Ka-Kor kak vladar». Že dolgo pred prihodom se je zbrar to na kolodvoru, pred kolodvorom in po ulicah,, ko* flor se je premikal sprevod, na tisoče ljudstva. Na lolodvoru je Kardinala sprejel ljubljanski) škof dr.« Jeglič, zastopniki Narodne vlade, general «Smiljanič,, lupan dr. Tavčar, zastopniki 'Orlov in Sokola z zastavami itd, Na vožnji od kolodvora do škofovega dvorca je visokega cerkvenega kneza z burnimi Ži-rijoklici pozdravljala tisočera množica. Pred njegovim avtomobilom so korakali Orli in Sokoli z zastavami, oh strani pa Častna straža naših telovadcev , if! torek popoldne ob 1. url se ja vršil v Škofijskem Bvoreu slavnostni obed, med katerim je kardinala pozdravil škof dr. Jeglič. V pozdravnem nagovoru Je škof dr. Jeglič izrazil radost in zahvalo Jugoslovanov, zlasti Slovencev, za kardinalov obisk ter ga zaprosil, da pri določevanju naših meja zlasti proti Italiji zastavi na merodajnih mestih ves svoj upliv, da bomo vsi Slovenci in Hrvati združeni v, skupnem jugoslovanskem kraljestvu. Končno je Šle prosil kardinala, da bi predložil Sv, Očetu želje nagega naroda po staroslovenskem bogoslužnem jeziku. Kardinal se je v svojem odgovoru zahvalil za lep sprejem ter obljubil, da bo težnje in želje Jugoslovanov sporočil in predložil sv. Očetu in v Parizu, ker so po -polnoma pravične in jih državniki morejo uvaževati. Popoldne ob 5. uri je Ljubljana priredila kardinalu slovesen pozdrav v veliki dvorani hotela II-nton, kjer so ga pozdravili poverjenik dr. Verstovšek * latinskem, županja Franja dr., Tavčarjeva v slovenskem ter koroški župnik-begunec Trunk v «angleškem jeziku. Pevski zbor Glasbene Matice j'e nato zapel nekaj krasnih nesmi. Kardinal se je prisrčno zahvalil pevovodji Hubadu, nakar je -med« viharnimi ži~ viio-klici zapustil dvorano. Zvečer ob 10. uri je kardinal zapustili Ljubljano in se odpeljal s posebnim vlakom proti Trstom. * «ril»——«M———^■——■» Frot.stantsk» gonja. Maribor nekdaj verskih homatijj in razprtij Be niti poznal ni. Tu je deloval mnogo let pastor Go -sdhenhofer, miren, dobrosrčen mož, ki je lepo opravljal svojo služba ter ni Katoličanov nikdar zbadal ali Šalil. A kmalu po njegovem upokojenju je prišlo — «pročodrimovsko" gibanje. Zanetil se je plamen verskega razdora. Seveda je bila vera samo pretveza. Vzrok je bila le vsenemška agitacija«. Večinoma mla«* Bi ljudje obojega sj ola so bili nahujskani k odpadu Dd Katoliške cerkve. 0 protestantizmu niso niti pojma imeli. Mnogokrat so bili opijanjeni, da. so podpisali nabiralno polo za odpad. Na taki lep, kavalirski način se je širil protestantizem. Koliko zlov je rodila ta gonja; Dobro katoliški starši so s solzami in s potrtim sroem zvedeli, da je njih otroki bil po sra -motni zvijači zapeljan k nezvestobi napram sv. verb Iz marsikatere obitelji je izginil za vselej domači Hružbinski mir. Ko je prišel potem v Maribor pastor dr. Mahnert, je prikipela agitacija na vrhunec, Za -Šelo se te huj'skati sistematično, od hiše do hiše, posebno tudi v društvih, pred vsem med telovadci, Dr. Mahnert je razširil svoj delokrog tudi v okolico. A- gi tiral je osebno po Dravski dolini; naj večje uspehe je dosegel v Studencih med delavskim ljudstvom. In tako se mu je posrečilo odvrniti nekaj stotin od kat, cerkve« V zadnjih tednih je agitacija za odpad nanovo vsplamtela* Povod so dali krvavi dogodki dne 27, prosinca. Hujskači so uporabili iv svoje namene satansko obrekovanje in podlo laž, da so takrat bogo -slovoi streljali na ljudsko množico., Gelo med ljuds-košolsko mladino se je zanesla brezvestna agitacija-Mali Šolarčki so pred očmi svojih gg. katehetov, zapustili katoliški verouk, češ, da istega nočejo, več obiskovati- Kakšne posledice mora tako ščuvanje v srcih nedoraslih otrok povzročiti, si lahko — vsakdo misli. fSkrajna hudobija tiči v talki gonji. Vero in Verski čut ruvati iz nedolžnih src, je naravnost peklensko delo. Za tako brezstidnost mora priti maščevanje po božji previdnosti sami. Tako zločinstvo ne ostane brez osvete. Neverjetno je, da nemški šovinizem niti sedaj ne miruje, ko je vendar «Nemčija — strahovito poražena in Ž njo ob enem protestantizem,-ko je poglavar protestantizma, nemški cesar, v prognan st vu, ter si niti ne upa med svoje ljudstvo. — Skrbeti za prerojen je svojega veroitzpovedanja, katoličane pa pri miru pustiti, to bi bila sedaj edina, naloga protestantskih hujskačevi Nadziranj* podjetij in zemljiic* Narodna vlada v Ljubljani je izdala dne 30. dec. 1918 (Uradni list Št, 31, odst, 232) naredbo o nadziranju podjetij in zemljišč v kraljestvu SHS. Vsako podjetje, Čigar« dohodki ser posojajo v celoti , ali vsaj deloma v inozemstvo, ali V katerem j|e ute -meljena domneva, da se hoče «na kakršenkoli način DÖtognitl Dbdaöitvi; se lahko Bene, pod nadzornika, ki ima pravico vpogledati v vso gospodarstvo pod -jetja. Nadzornik ima tudi pravico in dolžnost, ukazovati, pri-katerem zavodu se naj nalagajo vrednostni papirji in razpoložljiva gotovina. Daj je ta naredba zelo primerna in vse hvalo vredna, je brezdvomno. Gotovo ima vsaka država pravico nadzirati vsa bodisi privatna bodisi javna podjetja ter paziti, da narodno premoženje ne izgineva preko mej države. Skrb države bodi pa tudi, da so v takih podjetjih nastavljeni uslužbenci in u-radniki, ki so res pravi državljani, ki skrbijo za procvit in prospeh podjetja in ki ne izzivajo slovenskega ljudstva. Ni nam sicer znano, v koliko se je navedena naredba že začela izvrševati, toda vlado moramo o -pomniti, da jo izvrši kakor hitro mogoče zlasti tam, kjer so gospodarili dosedaj naši nasprotniki, jödloö-no p,a zahtevamo, da se nastavijo kot nadzorniki res zanesljivi in dovolj energični možje, ki bodo znali brez ozira na leve in desno zastopati koristi našega naroda, možje, ki bodo skrbeli za to, da razni uslužbenci in uradniki ne žalijo mirnega slovenskega prebivalstva. Opozorili M tukaj zlasti na dvoje velevažnih podjetij; v Fali in v Rušah. O' pomenu teh podjetii kaj več oisati, je nepotrebno, kajti njihova korist in potreba je pač vsakemu dovolj znana in razumljiva-In ravno iz teh dveh krajev nam prihajajo prav pogosto pritožbe, da se tamošnji uradniki dn uslužbenci vedejo napram Slovencem odurno, da jih zasme -hujejo in naravnost smešijo.0 Je-li naša vlada o tem poučena? Ali je ž* poslala tja kakega nadzornika? In če ga je poslala,, je-li res zanesljiv in dovolj e -nergiČen ?; To so vprašanja, na katera M radi imeli v kratkem odgovor in sicer odgovor ne samo v lepih1 besedah, temveč v dejanju. Da bi naše dobro slovensko ljudstvo, M je dovolj dolgo trpelo pod nemško knuto,-! moralo ge sedaj w 8|vobodni, lastni državi biti izpostavljeno ritnim Bkanam tujih privandrancev,, tega ne bomo nikdar trpeli in nikjer! Kaj hoče Ljubljana? Dravska Solina, 13. marca, Vaš uvodni članek v, ..Straži“ z dne 10. marca „Ljubljana in Maribor“ podpišem z obema rokama, Inieligenti na kmetih, posebno mi industrij alej, smo z začudenjem opazovali že delj Časa, kako hoče naša dežilna in poprej Narodna vlada vse urade, zavode in večja podjetja osredotočiti, L j. centralizirati v Ljubljani. Meni je v prvi vršiti za šole. Mi Pohorci nujno potrebujemo gozdarske šole, na kateri bi se pa morali gojenci izobraževati vsaj toliko v trgovskem oziru, da bi lahko doma na Pohorju vodili svojo domačo lesno trgovino. Po ljub-banSicem prijatelju pa sem zvedel, da hoče Ljubljana ustanoviti tata) šolo in zopet v Ljubljani. Ali imat tak načrt kaj smisla? Gozdarska šola mora biti blizu velikih gozdov in lesne industrije. Vsega tega pa Ljubljana nima V Dravski dolini bi bila taka šola kakor nalašč, Prostora tudi ne bo treba dolgo iskati. Ko se bodo graščinska posestva razlastila, pase naj n- pr. izmed graščin Fala, Viltež, Hausampaher, Sonerbaum itd. izbere najprimernejša. Naša zahte va je, da nam deželna vlada čimprej ustanovi zaže-Ijeno gozdarsko šolo v Dravski dolini Toliko smo si menda mi slovenski Štajerci v .stoletnem narodnem boju že zaslužili, da Ljubljana ne bo imela gluha u-Šesa za naše želje, Proti namenu, vse večje šole pospraviti v Ljubljano, pa najodločneje ugovarjamo! Se eno! Opažamo, da hočejo gospodje pri dež» vladi na vsa boljša mesta, bodisi uradniška, ali kaka druga, spraviti ravno Ljubljančane. Goriški, Koroški in štajerski Slovenci se čutimo zapostavljene. Gospodje, ne delajte tega! Bojte se dveh vragov, ki se zoveta: popolna centralizacija in — korupcija; Naš* severa* meje. Zagreb, 13. marca«. Iz Pariza je došla vesela vest, da je pododsefc. Ki je izdeloval načrte in predloge za mejp med Nem-Sko-AvstrijO, Dgrsldo in Jugoslavijo, dokončal dne 9.« marca popolnoma svoje delo, Meje na Koroškem in Štajerskem ter Ogrskem bodo določene tako, kakor sta predlagala koroški in štajerski slovenski Narodni svet Velika zasluga za ta velik in zgodovinski uspen gre dr, Kovačiču, dr, Slaviču in pa mženirm M a Č k o v š e k u, ki so podrobne načrte izdelali zelo natančno in z veliko preciznostjo. Z vso gotovostjo pričakujejo naši zastopniki, dla bo tudi plenum mirovne Konference sprejel odsekov predlog. NemSki napad pri Soboti Iz Marenberga nam poročajo ob sklepu ured * ništva, da so koroške nemške tolpe dne 12. t. m. na» padle naše postojanke pri Soboti ob koroško-štajers * «u meji, dasiravno ležijo te postojanke južno od naše demarkacijske črte, Tolpe in nemško vojaštvo je vjelo 10 orožnikov in se po kratkem boju polastilo kraja samega. Naša posadka je dobila pomoč in je proti večeru vrgla Nemce zopet nazaj. Nemci so torej zopet kršili premirje, So dobili še premio batin! Za delavce in delodajalce. Poziv začasne delavske zavarovalnice zoper ne-zstode v Ljubljani podjetnikom glede vplačila zavarovalnin, Vsi podjetniki na ozemlju kraljevino SHSt ki so bili poprej Člani delavskih zavarovalnic zoper nezgode v Gradcu ali Trstu, se poživljajo, da takoj vplačajo vse zaostale, kakor tudi tekoče zavaroval -nine za drugo polletje 1918, vi kolikor jih niso vplačali Še prejšnjim zavarovalnicam, potom poštnega Čekovnega urada SHS v Ljubljani na čekovni račun Št. 309 Začasne delavske zavarovalnice zoper mez -gotie v Ljubljani» Položnice je zahtevati pri zavaro -valnien, Ljubljana, Turjaški trg Št. 4. Ob enem z v-plaßilom je vposlati zavarovalnici tudi preračun za tisto prispevno dobo, za katero se je vplačala zavarovalnina. Poziv Začasnega občega pokojninskega zavo« da za nameščence v Ljubljalni službodajaloem glede Vplačevanja zavarovalnin. Vsi službodajalci na o-«emlju kraljevine SHS, M so bili poprej Člani deželnih uradov občega pokojninskega zavoda za nameš-čence v Gradcu in Trstu, se s tem poživljajo; da tafcqj vpladajo vse zaostale premije, v kolikor jih niso vplačali Še prejšnjim deželnim uradom, in da tudi vnaprej redno vplačujejo mesečne zavarovalnine potom poštnega čekovnega urada SHS v Ljubljani na čekovni račun Št. 307 Začasnega občega pokoj-ninskega zavoda za nameščence v Ljubljani. Položnice je zahtevati pri zavarovalnici, Ljubljana, Turjaški trg St. 4, Ob enem z vplačilom je obvestiti po* kojnineH zavod, za katere mesece in za katere na -meäöence ge je vplačala zavarovalnina. Politične vesti. Seja nar. predstavništva. Pri seji dne 12. t. m, so. bili navzoči vsi ministri. Tudi poslanske klopi so bile skoro vse zasedene. Ministrski podpredsednik dr Korošec je sedel na svojem poslanskem sedežu.; Na vrsto je prišlo poročilo verifikacijskega odseka. Dr. Križman je prebral, poročilo v srbohrvaškem jeziku. Ko je nato hotel brati dr. Lončar, poročilo tudi v slovenskem jeziku, je vstal dr, Korošec in izjavil, da vsi slovenski poslanci razumejo srbohrvaščino in je predlagal, naj se branje prekine . Zbornica je vsled tega priredila dr, Korošcu prisrčne ovaciie Dr. Sunarič je protestiral proti razdelitvi mandatov za Bosno in Hercegovino in zahteval še II mandatov in sicer S za Narodno zajednico, 8 pa ga, jugoslovansko muslimanska organizacijo, — V geji dne 13. t. m. je bila na dnevnem redu razprava o poročilu verifikaoijskega odseka. Niti koščka naše zemlje. Jugoslovanski klub je izvolil tri člane, dr. Pogačnika, Smodeja, in dr. Simraka, da stopijo v stik a zastopniki ostalih klu bov, da se o priliki konstituiranja zbornice priredi m a n i f es t a ci j ska seja, ki naj vsemu svetu pokaže, da nočemo prepustiti sovražniku niti enegla koščka na-Ke zeml'p. Vsi ostali klubi so sprejeli predlog Jugoslovanskega kluba. Razpuščeni občinski odbori. Razpuščeni so še glo'deöi občinski odbori: v Gradišču pri Lučanah , gerent Gregor Železnik; v Spodnji Polskavi,- gerent Prano Kancler; v Vrhlogi, gerent A. Mlaker, Imenovanja prisednikov v občinske sosvete . Kot prisedniki občinskim gerentom so imenovani v Bohovi: FranO Grašič, Janez Sel, Jernej Fran-geš in Peter Gselman; v Činžatu: Alojzij Mo -„etti, Matija Blažej in Ivan Pipuš; na Jelovcu pri Kamnici:; Matija Mole, Jože! Podbrežnik in Fr. Vračko; v Kamnici: župnik Anton Novak, Ivan Perko, Jurij Maček, Jožef Ledinek, B, Kager, Fran Ledinek in Martin Scharz; na Pohorju: Matej Visočnik, Jakob: Lobnik, Simon Trnjak in Jožef Visočnik; v Rogozi: Jožef Lorber, Alojzij Friedl, Vid Petrovič, Karel Kreitner in Jožef Kotnik; v Slatinskem dolu: Alojzij J udar, Ivan Deuč-man in Franc Skerbinek; na S 1 e m e n. u: Herman Melin, jernej Hlade, Friderik Pipuš, Jakob Kaube , Jožef Jauk in Blaž Žaucer; v: Studencih pri Mariboru- Ludo vik Vlahovič, Jožef! Vokač, L, Marolt, Ivan Legat, Jožef Nachtigall in Jožef Berdnik; V Gornji Kungoti: župnik Mihael Kos, Ant. Kerenčič, J anez Marko, Jurii Kolarič in Feb, Skri -be; Sv, Lovrenc nad Mariborom: Anton Brezo-Čnik, Jakob Pavlič, Avgust Löselinig, Jož. Kodom, Jožef Robnik, J. Horentini -in Anton Manrič; v Trnovcih: Frane Janžekovič', Alojzij Majcen, Jan. Vrbnjak, Janez Rojht, Martin Plohl in M, Majdič, Velika Cehoslovaška. Jz Pariza poročajo v Prago, da je komisba za določevanja državnih mej določila dne 8. marca zgodovinske meje za češke dežele, Pod Cehoslovaško spada Vse ozemlje stare češke krone, Slezija s TeŠinom, ogrjska Slovaška in o-eemlje ogrskih Rusinov. Ko si bosta Cehoslovaška in 'Jugoslavija med St, Gothairdbmt in Požunom podali roke, se do slovanska moč raztegnila od Severnega do Jadranskega morja« Nemška moč gineva, slovanska pa raste I Graška predrznost. Nek „ L an ae si n spektor A. Gurre“ še vedno vznemirja naše slovenske vinogradnike in druge oj&ebe z vinsko doklado v korist Staj. deželne blagajne. Gurre je celo tako predrzen, da je poslal dme 6, marca 1919 posestnici Jeri Boliak v Pobrežju prj Mariboru grožnjo, da, bo sodnijski iztirjal znesek 91,77 K, če ga sama prostovoljno ne plača. Omenjena posestnica BohakJ je kupila 94 litrov vina in od tega zahtejva Gurre 91,77 K vinskega davka a Ge je še kdo drupi dobil tak poziv, naj nam vpošlje plačilni nalog, da bomo odločno povedali, naj nas le pustijo nemški Gradčani pri miru. Nemci v Gradcu nimajo pri nas prav nič iskati. Ententini generali v Ljubljani. V Ljubljano so dospeli dne 12. t. m. 4 ententini generali: ameriški, angleški, francoski in italijanski, da preiščejo, za ,-kaj so bili prav za prav Italijani izgnani iz Ljub * Ijane. Nemčija razorožena. Na predlog maršala Fo-cha je najvišji vojni svet v Parizu v seji dne 10. t. m. sklenil, da bo smela Nemčija imeti v bodoče samo 100.000 mož vojakov, ki se rekrutirajo za dobo 12 let, ter primerno Število topov, strojnic in pušk,, ne bo oa smela imeti nobene vojne mornarice. Dne 12. in 13. marca se razpravljajo vprašanja vzhodnih in zahodnih mej Nemčije in v soboto, dne 15, marca pa o vprašanju vojne odškodnine, katero bo morala plačati Nemčija. Mariborski policijski komisar dr. Senekovič je obležal mariborskim in graškim Nemoem zelo v želodcu. V „Grazer Tagblattu“ opisujejo „strašno“ zgodbo, kako sta bila aretirana in neprostovoljno poslana preko mej Jugoslavije največja nemška hujskača železničar]a-adjunkta (ne revidenta.) Kotsch in Riedl. Vies vsenemški Babilon je sedaj pokoncu in grozi. Celo v Ljubljano in Beograd so pisali hujskači Zatekli so se tudi k Italijanom in jih prosili po -moči zoper groznega „Verhaftungsmeistra“, „Ker * fcenneistra“ in „rabljna“ dr. Senekoviča. Vsenemci in nemški socialni demokratje se ne morejo uživeti v misel, 'da ne bi smeli nujskati in rovariti proti naši državi Tevtoni so Se vedno prepričani, da so Nem- s et gospodarji sveta, dasiravno so največ]© reve pod solu cera. Ves Maribor pa je vesel» da imajo naše o-biasti vendar enkrat toliko poguma, da iztirajo vse-rvemške in nemškosocialdemokrašfce hujskače čez mejo. V Mariboru in okolici it,ak ne bo prej miru, dokler ne bodo vsi vsenemški in nemčurski agitatorji poslani v deželo lačenbergarjev. Pri Radgoni so Nemci zopet streljali na jugo -slovansko stražo. Ta zahrbtni napad se je izvršil pri Gorci. Radgonski dr. Kamniker je ušel iz Radgone . Tla so mu postala prevroča. Še vedno rovarijo. Neprestano širijo neki temni elementi, po večini železničarji, govorice, da bo Maribor tega in tega dne zopet nemški. Da se enkrat napravi konec takim vznemirjajočim vestem, prosi -mo vse tiste, ki slišijo kaj takega, da dotično osebo takoj brez usmiljenja naznajnijo naši državini poli -•olji. Spomin na naše suženjstvo pod Habsburžani še vedno vidiš na stopnjišČu mariborskega sodnega poslopja. Tam Še vedno stoji kip cesarja Franca Jožefa, priča krivio, ki so se nam 'Slovanom godile pod nemškimi Habsburžani Ali nima predsedstvo mari -Dorske okrožne sodnije toliko umevajnjja sedanjih razmer, da bi odstranilo kip in ga dejalo na podstrešje med staro Šaro, ali bi pa ga vsaj dalo zakriti s črnim pajčolanom. McBshe itfiie. Duhov niške vesti. Z» župnika pri S?. Antona I v Slov, gor. je bil dne 1, marca inštaliran č. g I Fr. Škof, kaplan pri Sv. Lovrenca v Slov. gor.— j Prestavljena sta 6 P. kaplana Srečko Vršič cd. : I Sv, Tomaža pri Veiikl Nedelji k Sv. Lovrencu r ! Slov goricah ia Anton Bratkovič ©d Sv. Andraža j I ? Leskovca k Sv..Tomaža pri Veliki Nedelji. —-j Radi bolezni je dobil začasen dopust Č g. prof. j Ivan Vreže; nadomestoje‘ ga č. g. Fr. Osterc. Iz učiteljske službe. Amalija Lešnik, učiteljica ] v Poljčanah, je imenovana za nadačiteljico aa s mastni dekliški ljudski šoli v Celja; Karolina Hin I terlechner, uč teljica v Stegoval, je imenovana s& I sSftaJjfco na m-estol degvi Padski Soh v Celja. Mariborski Orel ima sedaj že 93 članov. Na I občnem zboru v Ljubljani dne 16. t. m. bo zastopal I mariborskega Orla brat Tratnik, V soboto, dne 15, I marca, bo ob šestih zvečer y uredništvu „Straže“ Iodborova seja, katere se naj udeležijo tudi vsi vaditelji. Z redno telovadbo se začne prihodnji teden * j Gospode podpornike prosimo zopet za naklonjenost | naši krščansko-narodni mladinski organizaciji. Imenovanje- Adjunkt južne železnice g. Franc j Majcen v Mariboru je imenovan za revidenta. Koncert. Veliki hrvatski umetnik, vijolinski virtuoz Zlatko BalokoviČ priredi v soboto, dne 15, t. ■ m., ob &, uri zvečer, v veliki dvorani mariborskega I Narodnega doma dobrodelni koncert, j Slovenskim zdravnikom! Deželna vlada za Slo-I venijo v Ljubljani razpisuje službo okrožnega zdra- j I vnika za zdrayjstvjeno okrožje St. lij v Slov. gor. , i i obstoječe iz občin: Dobrenje, Št, lij, Jarenina, Št. ; Jakobi v Slov. gor., Kaniža Ploderšnica, Polička v as, i PesniČki dvor, Na Ranci, Vukovski dol, Selnica ob j I Muri, Ceršak, Cirknica s sedežem v Št, liju Sl. g. I I S to službo je zvezana osnovna plača letnin 1200 K, i I in pravica Elo šest petletnic po 100 K«. S potrebnimi j S dokazili opremljene prošnje je vlagati do dne 1. apri- i I la 1919 pri zdravstvenem oddelku deželne vlade v I I Ljubljani. Razpis zdravniške službe. Deželna vlada za t Slovenijo v Ljubljani razpisuje službo ordinarija na j I internem oddelku obče javne bolnišnice y Brežicah, I I S to službo jo zvezana osnovna plača- 2400 K s pra-I vioo do pet petletnic po 200 K. stanarina letnih 600 ] I K in vojna doklada letnih 720 K-. Stanarina se ne v- I šteje v pokojnino. Po triletnem provizoričnem služ- j bovanju nastavi se prosilec definitivno z naslovom J primarija* Prosilci imajo pravilno kolekovanim pror i šnjam priložiti krstni in domovinski list, diplom do- j ktorstva vsega zdravilstva in dokazila o dosedanjem j službovanju, oziroma teoretični in praktični prediz- I obrazki, Prošnje je do dne 1. aprila 1919 vlagati pri I zdravstvenem oddelku deželne vlade v Ljubljani. Posnemanja vreden sklep mariborske okoliške \ občine Občinski sosvet na Pobrežju pri Mariboru f je v svoji seji dne 11, marca 1919 sklenil, da odreka vsakemu možu ali mladeniču,; ki služi kot vojak v Nemški Avstriji; in ki je zapustil svojo mlado domovino v času, ko se vsakega posameznega potrebuje , in ki je pristojen v občino Pobrežje pri 'Mariboru , domovinsko pravico v tej občini Takim ljudem, ki ne vedo, kam spadajo, se odreka domovinstvo zavedne čase! — Občinski sosvet na Pobrežju opozarja vse gostilničarje, trgovce in obrtnike, da odpravijo takoj, najpozneje pa do dne p aprila t 1. vse nemške napise na njihovih lokalih, da se izognejo dru -gim večjim neprjlikam! Nova odredba glede potnih listov. Z ukazom ministrstva za notranje zadeve v Beogjradu z dne 3. marca veljajo odslej sledeče odredbe: Za potovanje v kraljestvu Srbov, Hrvatov in Slovencev potnih listov ni treba, pač pa morajo imeti potniki kakršno-sibodi lemtimacijo, s katero dokažejo' svojo istovetnost, Take izkaznice izdaja za prebivalce mariborskega policijskega okrožja urad za potne liste pri policijskem komisar i jato v Mariboru, drugoa pa pri» stojno okrajno glavarstvo. Z« potovanje v inozemst- vo in iz inozemstva pa so potrebni potni listi, katero izdaje za mariborsko policijsko okrožje takisto imenovani urad, toda le z dovoljenjem ministra za no -tranje zadeve. Prosilci morajo zategadelj svoje z dokazi o neodložljivi potrebi za potovanja opremljene prošnje, kolekovan©: s kolekom 2 K nasloviti na mi-nistrstvo za. notranje zadeve v Beogradu ter jih predložiti policijskemu komisarijatu y Mariboru, iz -ven Maribora pa pristojnemu okrajnemu glavarstvu —- Državno-policijski komisarijat Maribor, dne 10. marca 1919. — Vodja: Dr. Senekovič L r. Častniki, pozor! Na povelje št, 5 kr, SHS-ko-mande dravske divizijske oblasti vi Ljubljani od dne 2. marca t. 1. Op. št. 1663-1 se morajo zglasiti dne 15. marca 1919 pri mestnem poveljstvu v Mariboru, (soba Št, 18 v pritličju poslopja okrajnega glavarstva) med 9* in 12. uro predpoldne tn med 3, in 6. uro popoldne vsi v območju postajnega poveljstva y Mariboru stanujoči častniki sledečih kategorij: a), visi aktivni častniki nemško-avstrijske vojske; b) vsi rezervni častniki nemško-avstrijske vojske; o) vsi častniki bivše avstro-ogrske vojske, kateri niso naši državljani (Nemško-Avstrijci, Cehoslovaki, Poljaki Ukrajinci, Madžari in Rnmuni);: d) vsi bivši čast-* niki avistra-ogrske vojske, koji so pristojni sem, toda še niso vstopili v vojsko kraljestva) Srbov, Hrva-I tov in Slovencev. Častniki, ki stanujejo v mestu aR v bližini Ptuja, Pragerskega, 'Slovenigradca, Špilja in Radgone, naj se zglase pri Btajcdjšldh poveljstvih teh mest AMtseheva agitacija v Račah pri Mariboru . Odpuščeni nadučitelj v Sv, Marjeti na Drav. polju Ahitsch stanuje zdaj pri nas pri odstavljenem nad-postarju. On tolaži naše nemčurje s tem, da bo meja za Nemško Avstrijo v naj slabšem slučaju Šla Čez Pragarsko. Škoda, da je že minil pust, bi se vsaj še I lahko do dobra nasmejali, pa zdaj imamo resnejše [ misli. Opozarjamo merodajne oblasti, posebno g. ge-5 renta, da z ostro metlo izmete tega hujskača iz Rač, I ker nam stanovanj zelo primanjkuje ter jih sploh ni I dobiti. Slovenski uslužbenci si morajo s povzdignje-I nimi rokami prositi prenočišča, med tem so pa tem I budem vrata na stežaj odprta. Za vzgled si naj vza-f mejo zavedne M ar jačane, ki so tako krepko pometli jj z Ahitschem. Trboveljski premogovniki pod državnim nad -I zorstvom. Vsled zahteve delavstva Trboveljske pre-I mogokopne družbe, kakor tudi, ker obstoja sum, da I družbina uprava sistematično, znižuje produkcijo pre-I moga, je vladna komisija dne 11- marca pod vodst -I vom podpredsednika deželne vlade 'dr. Žerjava ob l sodelovanju poverjenika za socialno skrbstvo Prepe-I luha ter rudarskega nadsvetnika Pirnata na licu mer I sta v Trbovljah zaslišala delavstvo te» si ogledala \ delavska stanovanja in dnevni premogokop, Premo-I govniki Trboveljske družbe so se s tem dnevom po-[ stavili pod državno nadzorstvo. Glavna razprava, j kjer se bosta zaslišali obe stranki, bo v Ljubljani, dne 20. t. m., nakar bo deželna vlada mogla skleniti končne ukrepe nasproti Trboveljski premogokopni družbi Smrtna kosa. Dne 20, svečana t. k je umrla v Mariboru soproga hišnega posestnika gospa Katar* Toš po kratki, mučni bolezni, sp revi de n a s sv. za-I kramenti za umirajoče. Truplo so prepeljali v Ptuj i in položili v družbinski grob. N. v m. p, ! ) Dijaški kuhinji v Mariboru so darovali p, n.^ i gg. častniki špiljske posadk© v veseli družbi v št. -[ iljskem župnišču 80 K, Hvala lepa! j Vpokojenim učiteljem in učiteljskim vdovsam , I bivajočim v, Maribpru in mariborski okolici! Ker I bode v svrho odmere zvišane pokojnine, vdovnine in \ vzgojevalnine predložiti višjemu šolskemu svetu y j Ljubljani v to potrebne dokumente do dne 15, male-1 ga travna 1919, bo vpofcojeni nadučitelj Frano Po -I dobnik, stanujoč vi Mariboru, Evgenova, ulica št, 7;, 1 pcifliČje, podajaj posameznikom potrebna pojasnila in ! navodila, Višjemu šolskemu svetu imajo; predložiti:; a) vpoKojeni učitelji dekret, s bojim se jim je odme -rila pokojnina in če bi tega več ne imeli, službene dokumente, iz kojih je razvidno, koliko službenih let so imeli, Ko so stODili v pokoj;, b) vdove in varuhi pa dekret, s kojim so se prisodile vdovnina in vzgo-jevalnina, in službene dokumente umrlega učitelja (soproga in očeta). Ako bi ne imeli več teh dokumentov, naj napovedo, koliko službenih let je imel umrli soprog, ko je prominul, ali ko je bil vpokojen. Pojasnila in navodila podaja g. Podobnik brezplačno , in sicer vsaki dan (izvzemši nedelje in praznike) od 1. do 2. ure popoldne. Udeleženci naj blagovolijo oddati navedene dokumente g. Podobniku do konca tega meseca, da mu bo mogoče ves spis začetkom me -seča aprila odposlati višjemu šolskemu svetu v Ljubljano. Umetniški koncert v Slov, Bistrici. Priznani umetnici ga. Piavla Lovšetova (pevka) in gdč, Dana Koblerjeva (absolventinja konservatorija v Pragi), priredita dne 18,, sušca t, 1., oh 7. uri zvečer v dvorani Okrajne hranilnice koncert z izbranim in zelo zanimivim sporedom. Ga. Lovšetova, bo, pela ljubke pesmice iz 'Zupančičevega. Cicibana, Devovo „Ptičko“, Krekovo „Tam zunaj je sneg“, razno slovenske narodne pesmi, rusko narodno „Slavček“ (Zajčevo „Kolo“ in druge.. Gdč. Koblerjeva pai bo igrala Smetanovo „Na morskem bregu“,, Chopinovo .„Etudo“ in drugo. To je prvi poskus, prirediti v Slov., Bistrici umetniški koncert, nai torej nikdo ne zamudi tega izredno umetniškega užitka. Upamo, da se bodo koncerta udeležili zlasti tudi »odoljubi iz okolice in so« sodnih občim Koncert pa ni namenjen samo inteli -gienci, ker se bo zlasti ob pesmih iz cikla Cicibana gotovo tudi vsak delavec in kmet ravno tabo navfhi-šil kot akademik - : ft, marca 1819, Stran S. Shod železničarjev. v Mariboru. Joti#, v sobota, une 15. t, m., ob Šestih zvečer, shod podružnic Maribor Zveze Jugoslovanskih železničarjev v restavraciji Narodnega doma v Mariboru, Vapored: 1. Organizacijsko vprašanje. 2. Aprovizacija. Slovens-Ir železničarji, na plan ! Krompir za mariborski okraj. Okrajno glavarjevo v Mariboru je naročilo nekaj vagonov krompirja iz Hrvatskoga. Občine tukajšnjega okraja, kate-* «an primanjkuje krompirja za nasad, najt takoj na -znan 14,0 okrajnemu glavarstvu, kolibo kilogramov ga «eobhodno rabijo. Krompir se bo oddajal občinam v Mariboru na Tegetthoffovi cesti v Seherbaumovem «kladišžu. Cena do 12 v 1 kg. Bivši mariborski policijski nadzornik, Ernest Niesner, je nmrl v Feldhofa pri Gradca ▼ torek *hse 11. t. m. Novi nadzorniki. Kakor izvemo iz zanesljivega vira, bo imenovan nCitelj M. Lichtenwallner v Ra Sah za nadzornika ljudskih Sol mariborskega okra-a, profesor Fr. šijanec pa za nadzornika ljudskih in meSčanskih Sol v mesta Maribor. Začasni nadzornik za mariborski okraj, J. Jarko, je prideljen kot nadzornik višjemu šolskemu sveta v Ljubljani. Pozor 1 Prosimo vse one, ki jim je znano, ka ko je dijak Reich, sin krčevinskega nadučitelja Reicha, v Gradcu nastopal proti slovenskim viso-feošolcem, da nam opišejo vsak posamezni sločaj ter navedejo, priče. Reich namreč taji, da bi bil on kaj žalega storil kakemo graškemu Slovenca. Ornfgovo premoženje pod nadzorstvom. Predsed Bištvo deželne vlade za Slovenijo je z odlokom od dne 10. marca 1919* št 1288 dalo na podlagi § 1 naredbe z dne 80, decembra 1918, St. Ur. 1. p d nadzorstvo vso premoženje, podjetja in zem IjiSča Jož. Oruiga iz Ptuja ter imenovala v svrhu izvršitve te odredbe za nadzornika odvetnika g. dr. Ivana Fermevca. Zoper to odredbo ni nobene pritožbe. GIrstm&yerjev morilec — pred sodiščem. V soboto. dne 15. m&rca ob 9. ari prelpoldas se vrSi poroti Girstmayerjevemu morilcu Frasu glavna raz prava pred vojaškim sodiščem h Ljubljane Raz pravljalo se bo v civilni razpravni dvorani okrož nega sodišča v 2. nadstropju. Fras ni obtožen «mora, ampak uboja, Šolo šolskih sester (Orli Metodovo) v Št. Rupertu pri Velikovcu je deželna vlada prevzela v svojo oskrbo. V Soli bodo sedaj vse velikovSke šole ia sicer 5 deških in 5 dekliških razredov. Poleg Šolskih sester bosta sodelovali na šoli dve slovenski učiteljici, em begunka in ems, Kranjica, Slovensko gledališče v Maribora pogrešamo prav posebno mi jugoslovanski vojaki v Mariboru. Sr bodo li tudi sedaj iskali vzroki tam, kjer jih ni? Loč, mislimo, bi že bila na razpolago — igralci menda tudi — vsaj na nedelje in praznike, to je, za prvo silo. Ali res morajo bogateti samo tuja, malovredna podjetja! — Prepričani smo pe tudi, da bo šla naša vojaška oblast z veseljem na roko «lov. gledališču v Narodnem domu. Prosimo in poživljamo narodnjake pri dram. društvu, da nam bim prej otvorijo slov. gledališče. Zveza jugoslovanskih železničarjev vabi na izredni občni zbor, ki ga priredi mariborska podrnž niča Zveze jugoslov. železničarjev v nedeljo, dne 80. marca ob 2. nri y opoldne v Mali dvorani Na rodnega doma s sledečim sporedom: 1. Nagovor predsednika; 2. delitev podružnice; 3. volitev no vega odbora, oziroma novih odborov obeh podrnž nie; 4. imenovanje strokovnega tajnika; & slučaj no&ti. K polnoštevilni udeležbi vabi odbor. Ukradena kobila. V četrtek, dne 6, marca je bila Antonu D;askoviču, posestniku v Znpečjivasi it, 12, občina Sv. Lovrenc na Dr. polja nkradena 9 let stara kobila. Visoka Je okoli 14 in pol pesti, ima bele glive in precej veliko belo liso na glavi, je rdeče barve in širokega križa. Ako kdo o tej kobili kaj izve, naj naznani uredništvu >Slov. Go «podarja«, ali »Straži«, ali pa posestniku samemu proti lepi nagradi. Dijaški kuhinji v Ptnjn so darovali: Ozmec Jož., dekan v Ljutomera 70 K z gostije Paconja Matija in Sever Marija ter Sever Franc in Paconja Te rezlja v Stročji vasi; Fr. Zackeri, učitelj v Ljuto mera 76 K z gostije Fr. Sagaj Kapun v Noršin cih; Adolf Gril, kaplan v Cirkovcih, z gostije Kampi Paj 103 K; Ivanka Žižek v Ormoža 100 K. Na Legato rem zasebnem nčiliščn v Maribora s@ prično 1. aprila 1919 novi tečaji za slovensko in nemSko stenografijo, slovenski in nemški strojepis, pravopis, slovensko ic nemSko trgovsko pismo, računstvo v zvezi z navadnim knjigovodstvom, lepopis, slovenski in nemški jezik. Prospekti brezplačno. Legstovo. zesebno učilišče V Maribora, Vetrinj «ka ulica 17, L nadete. DopiiL Maribor. Veliki hrvatski umetnik, vijolinski vir tuoz Zlatko Balokovič priredi v soboto, dne 15. t. m., ob 8. zvečer, ▼ veliki dvorani Nar. doma do brodelni koncert. Pesniški dvor. Dne 7. t. m je nmrl v graški dež. bolnici občeznani sedlar Franc Stelčer. Bilje edini sedlar v Slov. goricah. Sveti naj mn večna luč! Jarenina. Na praznik sv. Jožefa po rani sv. maši se vrši v šoli shod Slov. Kmečke Zveze. Govorniki pridejo iz Maribora. Jareninčani, pridite! Št. II) v Slov. gor. V nedeljo, dne 9. maica je imela SKZ v »Slovenskem doma« po zgodnji službi božji zaapen shod. Udeležilo se ga je okoli 100 domačih zaupnikov naše stranke. Predsedoval je domači žnpnik, zapisnikar je bil g rent Franjo Lilek. Žnpnik Evald Vračko je skoraj v enournem govoru razložil zdajšnji politični položaj, proporčni volilni sistem, po katerem se bo prihodnjič volilo, program raznih strank, ki bodo pri volitvi nasto pale, zunanji politični položaj Jugoslavije, vpraša nje glede vojnih posojil itd. Izvolili so se po vseh občinah naše fare zaupniki SKZ. — Izvolil se je tudi krajevni odbor. Št. Ilj v Slov. gor. Tate smo imeli v predzad njem tednu v naši farni cerkvi. Bili so tokrat najbrž tujci. Napravili so precej škode. Odnesli so reči za približa o 3000 K. Pokradli so skoraj vse sveče, več korokov, nekaj alb, 2 altarna prta in več maj tu h prtičev. Orožniki jih pridno zasledujejo, Cerkev je zavarovana proti vlomu in tatvinam, pa ne vemo, če bodemo dobili vso škodo povr njeno. Sv. Jakob v Slov. gor. Na praznik sv. Jožefa po večernicah bo pri nas v šoli shod Slov, Kmečke Zveze. Govorniki pridejo iz Maribora. Šentjakob čani, pridite vsi! Povabljene tudi gospodinje. Iz Slov. gor. Pri Sv. Lenarta se še sploh klati Albin Jamnik, učitelj bivše šulvereinske šole. Zbo bral .je pa nekaj otrok skupaj ter jih sedaj pod firmo: »Privatscbule« poučuje. Opira se na uradno dovoljenj©. Od koga in od sedaj, bi radi vedeli? Ni zadosti, da se je v teku obstanka te nepotreb ne šole toliko ©trok vzgajalo v tevtonskem duhu! Še s«daj hoče ta človek za Jugoslavijo sramotilno delo nadaljevati! Zahtevamo, da šsiska oblast te mu hujskaču protipoplavno delovanje takoj pre pove in vstavi. Okrajno glavarstvo pa prosimo, n»j občinskemu gerentu pri Sv. Lenarta ukaže, da gori omenjenega človeka takoj izžene iz občine Vučjavas na Morskem polja. Kmetijska podrnž niča prireii v nedeljo, dae 23. t, m. popoldne ob 3, uri zborovanje v Kosi-jevi gostilni pri Sv. Križu, Tajnik Slov. kmet. družbe v Ljubljani, g. Lah, bo imel času primerno kmetijsko predavanje. K nie ležbi vabi kmetovalce člane, posebno odbornike, načelstvo. Mala Nedelja. Kmetijska podružnica priredi v nedeljo, dne 23. t m, po rani slnibi božji v šoli poučno zborovanje, na katerem bodeta govorila tajnik Slov. kmetijske dražbe g. Lah in ljutomerski okr, živinozdiavmk. Kmetovalci se vabijo k naj* obilnejši udeležbi. Veržej. Tukaj sta se poročila Matija Cmerekar in Alojzija Onišak. Bilo srečno! Na gostiji se je aabralo 60 K za Dijaško knhinjo v Maribora. Morsko polje. Tukaj se zadnji čas, odkar obstoja takozvani »nevtralni pas«, zopet pojavljajo v velikem števila razni dvonogi »hrčki« iz Nem ške Avstrije ter odnašajo in odvažajo v veliki množini dragocena živila, da nas potem lažje psa jejo in hujskajo zoper državo SHS. Navadno se peljejo po železnici do Črnišin ali Trnja, odtam z vozovi v Arnovž. — Najstrožja kontrola oblastvenih organov vsaj do Radgone je nujno potrebna. Muropoljski kmetje, kje je vaš ponos, vaše narod no čustvo? Pomislite, da so to naši neprijatolji, 1000 letni tlačitelji! Središče. Slov. kat. izobraževalno društvo ima na praznik s*. Jožefa dne 19. marca po večerni c ah v društvenih prostorih svoj redni občni zbor. Pridite! Limbuš pri Mariboru. Prihodnjo nedeljo, dne 16, t« m., se vrši v gostilniški verandi g. Robiča dopoldne po slnibi božji shod SKZ. Govori dr. J. Leskovar iz Maribora. Pridite! Saše. V nedeljo, dne 16. marca, popoldne po večernicah, bo v gostilni g. Novaka shod SKZ. Govori dr. Leskovar iz Maribora. Somišljeniki, agitirajte za obilno udeležbo! Makole. V nedeljo, dne 16. t m , popoldne po večernicah, bo velik shod SKZ. Govorita župnik I Medved in urednik Žebct. Pristaši, pridite v veli-I kem števila na shod! Povabljeni tndi sosedje) Konjice. Dne 19. t m., na praznik sv. Jožefa, se vrši pri nas po večernicah v telovodnici deške šole občni zbor Političnega drnštva v Konjicah, in ustanovni shod okrajne organizacije SKZ za Konjiški okraj. Govori nadrevizor Pušenjak iz Maribora. Pridite v obilnem števila! Sv. Jurij ob jaž. iel. V nedeljo, dne 23. marca se vrši po rani maši v Kat. doma shod Slovenske kmečke zveze. Govorita urednika Arlič in Žeb it iz Maribora — Popoldne po večernicah bo občo» zbor Izobraževalnega drnštva in »Orla«. Govori g. kaplan Manda. Po občnem zbora petje in tam haranje. Prosimo naše somišljenike in somišljenik« v St. Jaija in okolici, da se dopoldanskega shoda in popoldanskih prireditev udeležijo ▼ velikem število! Celje. Shod Kmečke zveze za celjsko okolico se vrši dne 19. t. m. ob 8. nri zjutraj v dvorani pri Belem vola. Govori prof. Jarc o važnih kmečkih zadevah. Somišljeniki iz bližnje in daljše okolice pridite sami in skrbite za najobilnejšo udeležbo! Celje. Žene in dekleta iz Celja in okolice pri redijo na Jožefovo, dne 19. sošca t. I. ob pola 4. nri popoldan politični shod. Govori dr. Ogrizek o političnih nalogah ženske v demokratični državi. Krščanske ženske, ne zamudite svojega prvega političnega shoda v Celju! Oplotnica. Požarna bramba v Oplotnici se tem potom zahvaljuje vsem, ki so pomagali pri prireditvi veselice. Istotako se droštvo zahvaljuje vsem dobrotnikom društva in naše šolske mladine za dobitke, katere so darovali za srečolov. Marenberk. V nedeljo, dne 23 marca priredita Mladeniška in Dekliška Zveza občni zbor in sestanek pri Sv. Janeza točno ob 11 uri dopoldne. Na vsporedu je ustanovitev nove posojil aice in či talnice v Marenberku. Govorita g. nadrevizor Vlad. Pušenjak in g, učitelj Lešnik. Domačini in sosedje, Pridite! Laško. Izobraževalno društvo v Laškem ima svoj redni občni zboi v nedeljo, dne 23, marca po rani službi božji v kaplaniji. K obilni udeležbi vabi odbor. Šmarje pri Jelšah. Kat. slov. politično drultvo za šmarski Okraj je priredilo v nedeljo, dne 2, marca ob 11. uri dopoldne zborovanje. Habjanova dvorana je bila polna mož in mladeničev, žen in deklet. Pod predsedstvom g, kanonika I. Bobatca, sta govorila poslanca g. župnik Franc Gomilšek in g, Jakob Vrečko iz Ponikve. Ljadstvo je z zanimanjem poslušalo govor g, G smilšska o splošnem svetovnem položaju s posebnim ozirom na Jugo slavijo. Predavtnje g. Vrečka o pomena Kmečke zveze pa je imelo ta uspeh, da se je takoj izvolil krajevni odbor za župnijo Šmarje, sestavljen iz 12 članov kot zastopnikov posameznih vasi in okolišev. K sklepu so se zborovalci po g. kanoni ku prisrčno zahvalili g. župniku Gomiišeku za do sedanjo politično delavnost v šmarskem okraju ter mu želeli, da bi v nori župniji dolgo let deloval v prid Slovenskih goric. Teharje. Naši fantje Orli so nam priredili v nedeljo, dne 2. marca res prav prijeten popoldan: uprizorili so veseloigro »Čevljar«. Akoravno so MU igralci sami novinci, so vendar rešili svoje uloi.e vsi zelo povoljno. Za lep pomladni čas pa pripravlja naš »Orel« večjo prireditev na prostem. Nove mostne in decimalne tehtnice ter brzatehtnice s košaro ali kavljem, decimalne tehtnice-grede-Ijnice, nteži iz železa so vedno v zalogi. Tudi točno izvršuje «1. poprave nenovanlh tehtnic ter preiekusevanja Istih. vee Imenovan Franc Žnidar, kovač za fino orodje, Pohrežka cesta 3, in Tržaška cesta n. i*ia?ibnr. Otvoritev gostilne. V nedeljo, dne 16 marca otvorim ▼ lastni hiši gostilne na Pobrežju pri Maribor», Cesta na Brezje št. 15, Točil bom dobro vino in postregel gostem z dobrim prekajenim me -som, krappmi m dragimi jestvinami. Gostilno ot vorim z godbo. Janez Lovec, gost lničar na Cesti na Brezje. (Fraustaudenstrasse 16.) Kupi se; Več tisoč trsnih resanic tt ste Gothe 9. in Rip Pori«lis Seli kopiti Franc Fluher v Razvanju, Hoče. 460 Kupim hudega psa za veri go; naj se naznani Mariji Bauman, posestnica v Dob renju, Pe sni ca. 457 Kupim vino staro in novo Poskusi se prosijo Meljski vrh 62, pri gl. kolodv. 458 SUHE GOBE vseh vrst nemešane kupujem v vsaki množini po najvišjih dnevnih cenah. Istotako iztočen trčan med v večji množini. F. ŠIRC, Kranj. 480 Kt ompir. Kdor ima krompir za seme ha prodaj ali v zameno za mošt, naj se oglasi v Koroš ki cesta 28, Ivan Sebmide-rer, Maribor. 422 JProda se;, Lepo pohištvo za sobo in kuhinjo s> proda. Ogleda se lahko v Mozartovi ulici 59, Maribor. 494 Novosidana hiša dvonadstr. davka prosta, solnčnata lega, z velikimi stanovanji v Mariboru se proda za 90.000 K Vpraša se pri lastniku v Mozartovi ul. 59, Marib. 494 En in dvovprežne sani, 1 postelja, 2 stola in dve jesenski svinji se prodajo v Hum-boldovi ut 6, Maribor. 456 Proda so mlin, žnnlje. Po brežka c. 53, Maribor. 454 Breji kost je na prodaj. Vpraša se: Limbuška o. 124 Maribor. 484 Halo posestvo na prodaj blizu Maribora. Več pove Dvoršak Janez, Rogoza, p. Hoče. 486 Žreblje. Na prodaj ima vsa kovrstue žične žreblje, želez no žico za strel o, modr • bakrena galico in gain* za škropljenje vinogradov. Trgovec Ji žet Mernik, Ptujska o. v Mariboru. 485 MaroiMalelamca popolnoma urejena za stavbena in umetniška dela v I. okraju mesta Maribor se po ceni odda. Ponudbe na upravo pod ,Kijučavničarija( Preda se lepo, prav rodovitno posestvo, Bukovje pri Pristavi poB. Juija Toplišek. Živine se hhko redi do 8 glav, poslopje v dobrem stanu. Se priporoč» kupcem in *i naj ogledajo pri imenova nem posestbik«. Četa 104 000 kros Juri Toplišek, p. Pri stava, Sv. Ema. 430 Proda BO posestvo Neže Podboj, Baktvje pri Pristavi, Sv. Ema. na zvišenem prostoru, rodovitna zemlja. Redi se lahko par gl v živine in par svinj. Cena je 160000 K. Kupci se naj oglase pri Neli Podboj, pošta Pristava pri Sv. Emi. 4SI // Karbid !! Najfinejše vrste karbida ter karbidne svetilke is čistega cinka in velika izbira karbidnih gorilnikov se dobi v trgovini Karel Sari«, Maribor. Za trgovce znižane cene pri večjih naročilih. 250 Ponošene ob leke najraznovrstnejše iz dobrega sukna za moške ü enake se prodajajo po skrij it znižanih cenah v daiibwu, Dravska ul. 15, pri sUrem mostu. 369 SLIKE« male in velike barvane ia ogljene kriliš pelra m rejeni« Aleksandra za šde, urade in sasebnn hiše dobiti po nizkih cenah v trgovini s papirjem in šolskimi potrebščin? ni Ivanka YEIXL, Gosposka ul. 33, Maribor. 464 ~ VOZ ” ' (kočija) za 1 ali 2 konja se proda ali z večjim zamenjaj Ogleda se pri Jož. Kapaun, Ruše 63. 415 Pohištvo. najboljše kakovoiti izdelaj? In pndaia po zmernih oenafc Obrtu »draga olzaroklh ■ojstrov v Maribora, Grajski trg it. 3. kapaj* tmdi vsakovrstni ml zanki les. Si Več tiš7