KRALJEVINA
JUGOSLAVIJA
SLUŽBENI LIST
KRALJEVSKE BANSKE UPRAVE DRAVSKE BANOVINE
Izhaja vsako sredo in soboto. — Naročnina: mesečno din 16'—, četrtletno din 48'—, polletno din 96'—, celoletno din 192'—. Cena posamezne številke po obsegu. — Plača in toži se v Ljubljani.
Uredništvo in upravništvo: Ljubljana, Gregorčičeva ul. 23. — Tel. štev. 25-52.
31.
kos.
V LJUBLJANI dne 17. aprila 1940.
Letnik
XI.
V S E BI N A
152.
151. Uredba o proračunskih dvanajstinah za mesece april, maj, junij in julij 1940. in o naknadnih in izrednih kreditih. Uredba o spremembah in dopolnitvah uredbe <> odmeri in pobiranju davka na luksus.
153. Uredba o spremembi uredbe o trgovinskih obratih velikega obsega.
154. Pravilnik o spremembah in dopolnitvah pravilnika za izvrševanje zakona o davku na poslovni promet.
155. Naredba, s katero se začasni delavci vodnih zadrug izvzemajo iz zavarovalne obveznosti za bolezen in onemoglost, starost in smrt.
156. Navodilo o izplačevanju nagrade honorarnim uslužbencem ministrstva za pravosodje, poklicanim na vojaške vaje.
157. Odločba o načinu opravljanja reekspedicije in plačevanju voznine za tranzitne pošiljke.
158. Popravek v uredbi o spremembah In dopolnitvah zakona o neposrednih davkih.
159. Pravilnik o podeljevanju podpor izredno nadarjenim revnim učencem iz banovinskega proračuna.
1(1(1. Spremembe v staležu državnih in banovinskih uslužbencev v območju dravske banovine.
161. liazue objave iz »Službenih novin«.
Zakoni in kraljevske uredbe.
151.
V imenu Njegovega Veličanstva Petra II.,
po milosti božji in narodni volji kralja Jugoslavije. Kraljevski namestniki
predpisujejo na predlog ministrskega sveta na podstavi členov 103. iti 116. ustave tole
uredbo
o proračunskih dvanajstinah za mesece april, maj, junij in julij 1910.
in
o naknadnih in izrednih kreditih k proračunskim dvanajstinam.*
I.	DEL. — OSNOVNE DOLOČBE.
§ 1.
Proračun državnih rnzhodkov in dohodkov s finančnim zakonom za 1.19S9./40., ki je bil odobren dne 25. mar-
* »Službene novim kraljevine Jugoslavije« z dne
1, aprila 1940., št. 75/XXVIj203.
ca 1939., se podaljšuje za mesece april, maj, junij in julij 1940.
Državni razhoditi se opravljajo za lo dobo v višini štirih dvanajstin kreditov, označenih v § 1. finančnega zakona	din	„
za 1. 1989./40., v skupnem znesku . . 4.315,666.667'—.
Tako odobreni krediti se zmanjšajo za znesek kreditov, ki odpadajo na posle, prenesene na banovino Hrvatsko.
Nakazovale! prve stopnje morajo podati ministru za finance najdalj do konca meseca aprila 1940. predlog za zmanjšanje kreditov po prednjem odstavku, obenem pa pri pošiljanju zahtev za otvoritev kredita upoštevati izvedbo te zmanjšhe.
Minister za finance se pooblašča, da glede na prenos pristojnosti na banovino Hrvatsko najdalj do konca meseca maja 1940. dokončno zmanjša kredite, odobrene po drugem odstavku tega paragrafa.
§ 2.
Odobruje se kraljevski vladi, da sme porabiti za mesece april, maj, junij in julij 1940. preko zneska kreditov, odobrenih v §1. te uredbe, tudi še naslednje vsote:**
** Tu so navedeni le skupni zneski kreditov, nanašajočih se na posamezne panoge državne uprave. — Op. ur.
A. Državni razhodki:	
	din
I. oddelek: Vrhovna državna uprava	3,914.450-—
11. oddelek: Pokojnine in invalidske	
podpore 		88,535.231—
111. oddelek: Državni dolgovi . . .	134,401.349*—
IV. oddelek: Ministrstvo za pravosodje	21,827.237—
V. oddelek: Ministrstvo za prosveto .	34,289.479 —
VI. oddelek: Ministrstvo za zunanje	
posle		6,503.662—
VIL oddelek: Ministrstvo za notranje	
posle			1,381.360'—
.VIII. oddelek: Ministrstvo za finance .	25,078.853—
IX. oddelek: Ministrstvo za vojsko in	
mornarico 		317,245.071-—
X. oddelek: Ministrstvo za gradbe .	12,959.789—
XI. oddelek: Ministrstvo za promet .	155,047.849 —
XII. oddelek: Ministrstvo za pošto, tele-	
graf in telefon ....	33,884.976 —
XIII. oddelek: Ministrstvo za kmetijstvo	7,850.748—
XIV. oddelek: Ministrstvo za trgovino	
in industrijo		2,028.345-—
XV. oddelek: Ministrstvo za gozdove in	
rudnike 		6,613.850—
XVI. oddelek: Ministrstvo za soc. poli-	
tiko in ljudsko zdravje .	5,720.266-—
XVII. oddelek: Ministrstvo za telesno	
vzgojo ljudstva ....	4,371.382—
Razhodki skupaj zvišani za	862,253.897-—
§ 3.
Znižujejo se krediti, ki so bili odobreni s proračunom državnih razhodkov in dohodkov za 1. 1939./40., po naslednjih proračunskih partijah oziroma pozicijah:
din
, I. oddelek: Vrhovna državna uprava	212.332'—
III. oddelek: Državni dolgovi . . .	6,068.016'—
IV. oddelek: Ministrstvo za pravosodje	11,756.527-—
.VI. oddelek: Ministrstvo za zunanje	
posle		181.003—
.VII. oddelek: Ministrstvo za notranje	
posle .......	1,063.467 —
.VIII. oddelek: Ministrstvo za finance .	1,025.517—
IX. oddelek: Ministrstvo za vojsko in	
mornarico		5,035.057-—
XI. oddelek: Ministrstvo za promet .	19,456.665'—
XII. oddelek: Ministrstvo za pošto, tele-	
graf in telefon ....	4,332.020—
XIII. oddelek: Ministrstvo za kmetijstvo	153.333 —
XIV. oddelek: Ministrstvo za trgovino	
in industrijo		7.320—
XV. oddelek: Ministrstvo za gozdove in	
rudnike 		1,583.334'—
XVI. oddelek: Ministrstvo za soc. poli-	
tiko in ljudsko zdravje .	66.666—
XVII. oddelek: Ministrstvo za telesno	
vzgojo ljudstva ....	948.199'—'
Razhodki skupaj znižani za	52,389.456-—
§ 4.
Minister za vojsko in mornarico, minister za promet In minister za pošto, telegraf in telefon se pooblaščajo, tla smejo angažirati v soglasju z ministrskim svetom kredite tudi čez znesek štirih dvanajstin, le da ne sme
to prekoračiti višine vsote letnih kreditov in da se smejo opravljati izplačila samo v višini odobrenih kreditov,
§ 5.
§ 3., točka 1., finančnega zakona za 1. 1939./40.1 se spreminja in se glasi:
>3. O Vseh dohodkih in razhodkih med proračunskim letom iz skladov ali ustanov po tem ali po drugih posebnih zakonih, kolikor niso razloženi v računskem delu proračuna, morajo predložiti posamezni uradi, ki razpolagajo s temi skladi ali ustanovami, poročilo z nadrobnim pregledom dohodkov in razhodkov ministrstvu za finance, ki izkaže vse te dohodke in razhodke ločeno k zaključnemu računu za to proračunsko leto.
V pregledu dohodkov in razhodkov skladov in ustanov se izkazuje začetno stanje z dnem 1. aprila, končno stanje pa z dnem 31. marca zadevnega proračunskega leta, ne glede na računsko leto. To stanje mora obsegati predpisane obresti.
Skladno 3 to določbo se izkaže tudi stanje skladov in ustanov na dan 31. marca 1940. v pregledu skladov in ustanov k zaključnemu računu za proračunsko leto
1939./40.«
§ 6.
Vsi naknadni in izredni krediti za materialne razhodke, odobreni za štiri dvanajstine, se smejo angažirati in porabiti samo v izmeri do 85%, in to po njih predhodno opravljeni predpisni otvoritvi. Angažiranje in porabo teh kreditov čez to izmero odobruje minister za finance glede na gibanje državnih dohodkov za trajanja teh štirih dvanajstin.
II.	DEL. — DOLOČBE ZA POSAMEZNA MINISTRSTVA.
A.	Ministrstvo za finance.
1.	Pooblastitve za ministra za finance in določbo za rnčunsko službo.
§ 7.
Pri ministrstvu za finance se ustanavlja oddelek za vrhovno kontrolo, ukinja se pa dosedanji odsek za kontrolo državnih dohodkov.
V zvezi s tem predpiše minister za finance z uredbo ustrezne spremembe in dopolnitve v zakonu o organizaciji finančne uprave z dne 7. decembra 1929. in v pravilniku o poslovnem redu ministrstva za finance iz 1.1930.
Načelnik tega oddelka se imenuje v breme kredita, iz katerega so se do dne njegovega imenovanja izplačevali prejemki višjega svetnika ministrstva za finance.
§ 8.
Po členu 21. uredbe o ureditvi imovinskih in finančnih odnošajev med banovino Hrvatsko in tistimi banovinami, katerih srezi so bili pripojeni banovini Hrvat-ski, sme minister za finance tudi proračune banovin, iz katerih sestava so bili posamezni srezi izločeni, ia
1.	1940./41. dotirati z izrednimi dotacijami iz obratne glavnice glavne državne blagajne, če spozna, da so te banovine z odstopom svojih srezov finančno oškodovane.
1 ^Službeni list« št. 181/34 iz 1. 1939. ■
§ 9.
V § 40. zakona, s katerim se podaljšuje veljavnost določb dosedanjih finančnih zakonov in zakonov o proračunskih dvanajstinah, z dne 31. julija 1929.,' spremenjenega z določbo § 80., točke 3., finančnega zakona za 1.1933./34.2, se v tretji vrsti namesto /do dne 31. marca 3932.': postavlja: do dne 31. marca 1939,''.
§ 10.
Nadomestilo za zmanjšane dohodke od trošarine po členu 7. uredbe o spremembah in dopolnitvah zakona o državni trošarini z dne 22. decembra 1939. izplačuje minister za finance banovinam iz dohodkov od trošarine na vino in žganje.
Tako je treba ravnali tudi nasproti občini mesta Beograda glede njenih zmanjšanih dohodkov, ki jih je dobivala od banovinske trošarine na vino in žganje.
§ 11.
Odobruje se naredba ministra za finance* Pov. št. 519/1 z dne 27. avgusta 1938. z dostavkom, da velja tudi za izplačilne naredbe, izdane po 27. avgustu 1938.
§ 12.
Veljavnost določbe točke 22. § 12. finančnega zakona za 1. 1937./38.3 se podaljšuje tudi za proračunsko leto
1940./41.
§ 13.
§ 13., točka 5., finančnega zakona za 1.1939./40.1 se spreminja in se glasi:
>5. Obveznice 7%nega investicijskega posojila iz
1.	1921. se zamenjujejo po pooblastitvi iz odstavka 7. t? 12. finančnega zakona za proračunsko leto 1937./38. do 15. septembra 1942.; po tem času izgube obveznice stare emisije tega posojila pravico, da bi se zamenjale, in torej nimajo nobene vrednosti več.«
§ 14.
Kuponi nostrificiranih obveznic 8%nega in 7%nega državnega zunanjega posojila v zlatu iz 1. 1922. in 1927. (Blair) zastarajo v petih letih od dne, ko dospejo v plačilo.
2.	Določbe o državnih monopolih.
§ 15.
Monopolna uprava sme najeti za svoje investicijske potrebe po pooblastitvi iz odstavka 5. § 3. zakona o državnih monopolih posojilo tudi pri zasebnih denarnih zavodih v državi ali v inozemstvu.
O višini posojila in o vseh drugih pogojih odloči v tem primeru ministrski svet na predlog ministra za finance.
§ 16.
Minister za finance se pooblašča:
1.	da dovoli upravi državnih monopolov, da sme v svojem zaključnem računu za proračunsko leto 1940./41.
2 »Uradni list« št. 376/91 iz 1. 1929. in »Službeni list« št. 223/34 iz 1. 1933.
* »Službeni list« št. 21.0/31 iz 1. 1937.
izkazati za materialne potrebščine tudi večje izdatke od' zneskov, odobrenih s proračunom za 1. 1940./41., če bi določeni razhodki tako za proračunsko izknjižbo potroška prodanih monopoliziranih predmetov in taksnih vrednot kakor za stroške, ki so v zvezi z dohodki od prodaje teli predmetov, po dejanski potrebi teh razhodkov ne zadostovali za ostvaritev dohodkov od prodaje ustreznih monopoliziranih predmetov in taksnih vrednotnic; .
2.	da sme dovoliti upravi državnih monopolov potrebne izdatke za potrošek petroleja in materiala za njegovo prodajo, za izplačevanje potrebne delovne moči, za prevoz in prenos petroleja, za nabavo tehtnic in za ostale skladiščne in druge stroške, če bi uvedla uprava državnih monopolov nabavo in prodajo petroleja v svoji režiji; ti izdatki se morajo vknjiževati v breme dohodkov in se mora ostvarjeni dohodek izkazati v zaključnem računu v čistem (neto) znesku.
3. Določbe o davkih, taksah, trošarinah in carinah.
§ 17.
1. Na državna zemljišča in zgradbi' se neposredni davki za 1. 1940. ne predpišejo.
2. Cien 4. uredbe o banovinskih trošarinah z dne 1. aprila 1937. št. 4130/V11* se spreminja in se glasi:
»Dohodek od trošarine iz člena 2. se izroča Državni hipotekarni banki in se ustanovi iz njega sklad skupnih banovinskih trošarin. Po vsakih dveh mesecih nakaže Državna hipotekarna banka iz tega sklada 29% prejetih zneskov glavni banovinski blagajni banovine Hrvatske; ostanek pa razdeli ministrstvo za finance vsaka dva meseca med ostale banovine oziroma občine v območju uprave mesta Beograda po številu prebivalcev, in sicer po poslednjem občnem uradnem popisu.«
3. § 12. finančnega zakona za 1. 1936./37.5 se spreminja in se glasi:
»Od vsote, pobrane kot skupni davek na poslovni promet pri carinarnicah, izločijo osrednje carinske blagajne konec vsakega meseca 18% in jih izroče Državni hipotekarni banki kot dohodek za banovinski sklad prometnega davka, ki se pri njej ustanavlja. Enako postopajo tudi davčne uprave glede skupnega davka na poslovni promet, ki se pobira po knjigi opravljenega prometa.
Dohodek banovinskega sklada prometnega davka, zbranega tako iz dohodkov kakor iz naraslih obresti, se razdeljuje takole:
1. Vsaka dva meseca nakaže Državna hipotekarna banka glavni banovinski blagajni banovine Hrvatske 29% zneska zbranih vsot. Vsote, ki se tako izročijo, smejo znašati v enem letu največ din 29,000.000'—.
2. Ostalih 71% razdeli minister za finance vsaka dva meseca, in sicer:
a) štiri petine vrbaski, drinski, zetski in moravski banovini, ki jim je bila. po banovinskem proračunu za 1. 1935./36. odobrena pomoč (dotacija-subvencija), do višine te pomoči (izvzemši vrbasko banovino, kateri se od te pomoči odbije din 3,471.097'—, kolikor znašajo razhodki bolnice, prenesene iz banovinskega v državni proračun);
b) eno petino dravski, dunavski in vardarski banovini in mestnemu poglavarstvu mesta Beograda in Pančeva, in to po poslednjem občnem uradnem popisu.
/Službeni list« št. 220/33 iz 1. 1937.
5 »Službeni list« št. 231/35 iz 1. 1936.
Iz tega banovinskega sklada se razdeli banovinam in zadevnim občinam po točkah 1. in 2. te določbe največ din 100,000.000'—. Presežek nad to vsoto se steka v državno blagajno kot dohodek od te vrste davka.
Ta določba velja, dokler se z zakonom izrečno ne spremeni ali ne razveljavi.
§ 18.
Minister za finance sme v posameznih primerih dokazane neogibne potrebe dovoliti izjemo od določb člena
5.	uredbe o spremembah in dopolnitvah zakona o državni trošarini z dne 22. decembra 1939.; vendar ne sme biti trošarina nikoli večja, nego je bila v 1. 1939.
§ 19.
V § 14., točki 16., finančnega zakona za 1. 1939./40.1 se za besedo »postavljanje« dodaje: »ali nakup«.
§ 20.
§ 20., točka 4., finančnega zakona za proračunsko leto 1939./40.1 se spreminja in se glasi:
»4. Kot izredni prispevek za proračunsko 1. 1940./41. plačujejo zavezanci uslužbenskega davka 1% svojih prejemkov, na katere plačujejo uslužbenski davek. Izjemoma se ta izredni prispevek ne pobira: od dnevničar-jev na ponavljajoče se prejemke, ki se jim obračunavajo in izplačujejo nazaj za tiste ure oziroma dni, ko so posel dejansko opravljali, pri čemer se štejejo v take prejemke tudi akordne plače, plače od kosa ipd.; dalje od hišnega služabništva, orožnikov, graničarjev, podčastnikov in upokojencev, ki so jim urejene pokojnine po določbah zakonov, ki so veljali pred uveljavitvijo zakona o civilnih uradnikih in ostalih državnih uslužbencih z dne 31. julija 1923., zakona o državnem prometnem osebju z dne 28. oktobra 1923. in zakona o ustroju vojske in mornarice z dne 9. avgusta 1923.
Obveznost, plačevati izredni prispevek po določbah prejšnjih finančnih zakonov o proračunskih dvanajstinah za mesece avgust-decembei' 1935. ter januar-marec 1936. in o naknadnih in izrednih kreditih k proračunskim dvanajstinam za mesece april-julij 1935. in k proračunu državnih razhodkov za 1. 1934./35. z dne 23. julija 1935., se nanaša tudi na vse osebe v državni službi, izvzemši dnevničarje, katerim se je izplačevala nagrada nazaj za tisti čas, ko so dejansko opravljali posel. Če ni bil izredni prispevek pobran od teh oseb za prejšnja proračunska leta in dvanajstine, se tudi naknadno ne pobere.«
§ 21.
Za § 30., točko 1., finančnega zakona za 1. 1939./40.1 6e daje tole avtentično tolmačenje:
Določba § 30., točke 1., finančnega zakona za leto 1939./40.1 se mora razumeli tako, da se nanaša dovoljena ugodnost samo na ministrstvo za promet (generalno direkcijo državnih železnic).
B.	Ministrstvo za pravosodje.
§ 22.
Minister za pravosodje se pooblašča:
1.	da sme spremeniti in dopolniti uredbo z zakonsko močjo M. s. št. 787 z dne 10. julija 1939. o gradnji in opremljanju sodnih poslopij in o urejanju zemljiških knjig;
2. da sme za uslužbence v lesoru ministrstva za pravosodje določiti znižano ceno za »Službeni list mini-starstva pravde« in za vse druge izdaje ministrstva za pravosodje;
3. da sme izdajati zbirke sodnih odločb. Natančnejše določbe o tem predpiše minister za pravosodje s pravilnikom.
§ 23.
§ 32. finančnega zakona za 1. 1939./40.1 se spreminja in se glasi:
»Minister za finance se pooblašča, da izplačuje po predlogu ministra za pravosodje v enakih mesečnih obrokih srbski pravoslavni cerkvi patriarhijsko doklado za plače parohijskemu duhovništvu v skupnem letnem znesku 60,000.000 (šestdeset milijonov). Za kritje izplačil, ki se opravljajo po prednjem stavku tega paragrafa, se uporablja po členu 10. zakona o srbski pravoslavni cerkvi ustanovljena 10%na patriarhijska doklada, vplačana na neposredni davek (brez dopolnilnega davka in posebnega davčnega dodatka), ki se vknjižuje v glavni davčni knjigi, kakor tudi na uslužbenski davek vseh davčnih zavezancev, ki pripadajo srbski pravoslavni cerkvi.«
Ta določba velja po členu 1. uredbe o stalni državni pomoči srbski pravoslavni cerkvi št. 59.906 z dne 7. junija
1939., dokler se z zakonom izrečno ne spremeni ali ne razveljavi.
§ 24.
Stalna državna pomoč, ki jo prejemajo slovaška in nemška evangeljsko-krščanska cerkev in reformirana krščanska cerkev v kraljevini Jugoslaviji po § 6. zakona o evangeljsko-krščanskih cerkvah in o reformirani krščanski cerkvi kraljevine Jugoslavije z dne 16. aprila
1930., se določa z zneskom din 1,844.000'—.
§ 25.
V drugem odstavku § 34. finančnega zakona za
I.	1939./40.1 se namesto »1937« postavlja: »1938«, namesto »1936« pa: »1937«.
§ 26.
Pri ministrstvu za pravosodje se v občnem oddelku ustanavlja zvanje »finančnega svetnika«, ki se razporeja v IV. položajno skupino, 2. in 1. stopnje, in v III. položajno skupino, 2. stopnjo.
Na to zvanje in mesto sme biti imenovan državni uslužbenec, ki je dovršil pravno fakulteto in napravil državni strokovni izpit za računsko-blagajniške uradnike v resoru ministrstva za finance.
Kljub § 49. zakona o uradnikih z dne 31. marca 1931. sme biti na to zvanje imenovan uradnik, in sicer v IV/2, če ima najmanj 15 let, v IV/1 če ima najmanj 18 let, in v 111/2 če ima najmanj 22 let dejanske državne službe, od katerih je prebil najmanj leto dni kot višji računski inšpektor ministrstva za finance.
To imenovanje se izvrši namesto enega administrativnega inšpektorja ministrstva za pravosodje.
C.	Ministrstvo za prosveto.
§ 27.
Minister za prosveto se pooblašča:
1.	da sme blokirane obresti po posojilu, iz katerega je bila postavljena zgradba za žensko gimnazijo kraljice
Marije v Beogradu (bivša II. ženska realna gimnazija) kakor tudi preostale vsote iz posojil, iz katerih sta bili postavljeni zgradbi za žensko učiteljsko šolo v Beogradu in za I. moško realno gimnazijo v Beogradu, uporabiti za dovršitev in popravilo državnih srednjih in učiteljskih šol v Beogradu, Zemunu in Pančevu kakor tudi za nakup oprave in učil za te šole;
2.	da sme po odobritvi ministrskega sveta najeti posojilo pri Državni hipotekarni banki v znesku dinarjev 4,000.000 — za dovršitev in notranjo ureditev gimnazijskega poslopja na Cetinju, v znesku din 6,000.000'— za dovršitev in notranjo ureditev dečje klinike medicinske fakultete v Beogradu, v znesku din 1,500.000'— za dovršitev zgradbe, nakup instalacij in oprave za VI. moško gimnazijo v Beogradu in v znesku din 1,050.000'— za nakup oprave, opremo jedilnice, kuhinje, raznih potrebščin in splošne ureditve akademske menze v Beogradu.
§ 28.
Ljudske knjižnice in ljudske univerze so oproščene plačila taks po tar. post. 1. zakona o taksah.
Č. Ministrstvo za zunanje posle.
§ 29.
V prvem odstavku § 50. finančnega zakona za leto 1939./40.* se za »z dne 21. julija 1937.« črta »in« in se postavlja vejica, za »z dne 19. maja 1938.« pa se dodaja: », M. s. št. 835 z dne 21. julija 1939. in M. s. št. 404 z dne 29. marca 1940.,«.
§ 30.
V § 53. finančnega zakona za 1. 1939./40.1 se črta v tretji vrsti »1939./40.« in se postavlja: »1940./41.«.
D.	Ministrstvo za notranje posle.
§ 31.
Na nepopolnjena ali z upokojitvijo ali kako drugače izpraznjena mesta, določena v poglavju LXVI. »Orož-ništvo« v proračunu razhodkov za 1. 1939./40., se ne more nihče na novo imenovati.
v E. Ministrstvo za vojsko in mornarico.
§ 32.
Minister za vojsko in mornarico se pooblašča:
1. da sme izjemno od določb točke 6. § 3., §§ 7. in
45.	in določb XIII. poglavja zakona o uradnikih postavljali na izpraznjena formacijska mesta za državne mojstre-krojače in čevljarje pri zavodu za izdelovanje vojaške obleke in pri njegovih oddelkih tudi take osebe, ki nimajo šolske kvalifikacije, ki jih za to zvanje terja § 45. omenjenega zakona; vendar samb, če imajo take osebe mojstrsko pismo ali napravljeni mojstrski izpit v svojem rokodelstvu-stroki, dalje najmanj 3 leta prakse v delavnicah zavoda ali privatno, niso starejši od 45 let in jih pri teoretični in praktični preskušnji povoljno oceni zavodska strokovna komisija.
Tako sprejete in postavljene osebe se razporedijo lahko v X. položajno skupino, dalje pa napredujejo po določbah zakona o uradnikih;
2. da vzdržuje poleg števila osebja, določenega s proračunom raztmdkrvv za 1. 1939./40., tisto številčno stanje osebja, ki je dejansko potrebno za redno oprav-
ljanje službe vojaške sile v času, ko trajajo štiri dvanajstine april-julij 1940.
§ 33.
V točki 1. pod a) § 57. finančnega zakona za leto 1939./40.1 se v drugi vrsti od spodaj za besedo »podporočnikom« postavlja: »in nižjim vojaškim uradnikom
IV.	razreda«; v nadaljevanju prvega odstavka te določbe pa se dodaje: »Ta doklada gre enkrat za vselej tudi vsem tistim* ki se sprejemajo izmed civilnih oseb za častnike in vojaške uradnike.«
§ 34.
Osebam vojske in mornarice iz kadra ali rezerve kakor tudi civilnim osebam, uporabljanim po potrebi vojske in mornarice stalno ali začasno za skakanje s padalom iz letal, gre za vsak skok 40 dinarjev; vendar morejo dobiti v enem dnevu to nagrado samo za največ 2 izvršena skoka v tem dnevu.
Učiteljem v padalnih šolah gre po istih pogojih za skok po 50 dinarjev.
S to pooblastitvijo se ne smejo prekoračiti s proračunom odobreni krediti za to potrebo.
§ 35.
Točka 2. § 61. finančnega zakona za 1. 1939./40.1 se spreminja in se glasi:
»2. Piloti in izvidniki, uporabljani za učitelje letenja na šolah, v letalskih enotah za nočno letenje, pri trenažnih eskadriljah, trenažnih oddelkih vseh eskadrilj in raznih občasnih tečajih za izpopolnjevanje v letalski službi, imajo pravico do 25% poviška osnovne stalne doklade svojega zvanja po členu 33. zakona o povračilu potnih in selitvenih stroškov in dokladah za posebne službe pri vojski in mornarici D št. 30.540 31, dokler so v tej službi, t. j. za čas, dokler opravljajo to službo — dokler traja to izučevanje.
Po vsakih petih letih službe in če ostanejo še dalje pri zrakoplovstvu in v svojih zvanjih, gre.posluževalcem zrakoplovov: bombarderju-strelcu, radiolelegrafistu-strel-cu, mehaniku-strelcu in balonskemu opazovalcu 25% ni povišek doklade z člena 32. zakona o povračilu potnih in selitvenih stroškov in dokladah za posebne službe pri vojski in mornarici D šf. 30.540/31.
Za to zvišanje se jim vštevajo tudi leta, ki so jih prebili v predhodnem zvanju, zvanju mehanika ali šefa mehanikov ali kakem drugem letalskem zvanju, kakor je to priznano pilotom in izvidnikom pri prehodu iz nižjega v višje letalsko zvanje oziroma pri prehodu iz mehaniškega v letalsko zvanje.
S to pooblastitvijo se ne smejo prekoračiti za to potrebo že odobreni proračunski krediti.«
§ 36.
Na koncu točke 9. § 56. finančnega zakona za leto 1939./40.1 se dodaje nov odstavek, ki se glasi:
»č) brezplačno razdelitev letalskega materiala in rezervnih delov iz zalog vojaškega in pomorskega zrako-plovstva priznanim organizacijam športnega letalstva.«
§ 37.
Na koncu točke 4. § 56. finančnega zakona za leto 1939./40.1 se črta podpičje, se postavlja vejica in se
doda,je tole: »in sme izjemno od člena 95.č zakona o državnem računovodstvu končno odobrovati vse te nabave ne glede na vrednost.«
§ 38.
Določba točke 5. § 51. finančnega zakona za leto 1988-/39.,• dopolnjena s točko 31. § 124. finančnega zakona za 1. 1939./40.,1 se dopolnjuje takole:
V prvi vrsti od zgoraj se med besedama »Meliani-kom-dnevničarjem« črta črtica in se vriva: », državnim mojstrom ali«.
Na koncu te določbe se dodaje tole:
»Glede pogojev za pridobivanje pravice do te doklade velja tudi zanje vse, kar je predpisano za mehanike na ponovnem roku.
Cas iz odstavka 3. Člena 33. zakona o povračilu polnih in selitvenih stroškov in o dokladah na posebne službe pri vojski in mornarici se jim računa za pridobitev pravice do 25%nega poviška tako, da se upošteva samo čas, ki so ga prebili pri letalskih edinicah, občasnih šolah ali občasnih tečajih zrakoplovstva vojske (mornarice) za izpopolnitev v letalski službi.«
§ 39.
Po drugem odstavku točke 2. § 109. finančnega zakona za 1. 1939./40.1 se dodaje naslednji odstavek:
»To se nanaša na delavstvo, zaposleno v vojaško-tehničnih zavodih, pomorskem arzenalu in vseh drugih vojaško-državnih podjetjih.«
§ 40.
V zvezi s členom 2. zakona o dobrovoljeih D. št. 26.606 Z dne 31. avgusta 1928. se podaljšuje za 6 mesecev rok za vlaganje prošenj za priznanje dobrovoljskega svojstva, računši od 1. aprila 1940.
Pravico, vložiti prošnjo v tem podaljšanem roku, imajo samo tisti dobrovoljci, ki doslej sploh niso vložili prošnje pri ministrstvu za vojsko in mornarico — dobro-voljski odsek, da bi se jim priznalo dobrovoljsko svojstvo. Do tega imajo pravico tudi tisti, ki so že vložili prošnje po 30. septembru 1938., pa so jim bile prošnje zavrnjene, češ da niso pravočasne.
F.	Ministrstvo za gradbe.
§ 41.
Minister za gradbe se pooblašča, da najame pri Državni hipotekarni banki posojilo 30,000.000-— dinarjev za gradnjo ceste: čačak—Guča—Ivanjica—Sijenica—Bi-jelo polje tako, da se izplača prva anuiteta iz posojila samega. Za izplačilo naslednjih anuitet se postavijo vsako leto potrebni krediti v državni proračun.
$ 42.
§ 30., točka 7., finančnega zakona za 1. 1939./40.1 se spreminja in se glasi:
»7. trebilnice in ledolomilci s strojnim pogonom in lijih sestavni deli, kakor tudi vodovodne cevi (iz litega Železa, jeklene, azbestno-cementne z izolacijo iz jute ali brez nje, iz azbestnega cementa ali steklastega pletiva, z asfaltnim premazom ali brez njega, fasonski deli za
• »Službeni list« št. 214/36 iz 1. 1938.
te cevi in armature), ki se nabavljajo s predhodno sklenjeno pogodbo iz inozemstva za račun ministrstva za gradbe, banovine Hrvatske in banskih uprav za potrebe izvrševanja del ob urejanju .rek in zboljšavi zemljišč oziroma preskrbi naselij z vodo, so oproščene plačila carine in carinskih davščin, kjer minister za finance to odobri.«
§ 43.
§ 69., točka 1., finančnega zakona za 1. 1939./40.1 se spreminja in se glasi:
»1. Del dosedanje državne ceste Mitroviča—Kuzmin—Sid—Vukovar—Osijek — Našice — Požega — Ramensko—Pakrac—Banova Jaruga se vzdržuje iz kredita za vzdrževanje državnih cest, dokler se ne zgradi cesta Sremska Mitroviča—Slavonski Brod; nato se pretvori v banovinsko cesto I. reda in izroči donavski banovini in banovini Hrvatski v nadaljnje upravljanje in vzdrževanje.
Dokler se ne zgradi cesta Slavonski Brod—Nova Gradiška—Banova Jaruga, vzdržuje sedanjo cesto banovina Hrvatska po določbah zakona o nedržavnih cestah.«
§ 44.
§ 69., točka 5., finančnega zakona za 1. 1939./40.1 se spreminja in se glasi:
»5. Namesto inženirjev in tehnikov, vzetih iz resora ministrstva za gradbe za potrebe v sekcijah za izvrševanje velikih javnih del po uredbi ministrskega sveta št. 17.460/11 z dne 2. februarja 1935. o finansiranju velikih javnih del radi poživitve narodnega gospodarstva, pobijanja brezposelnosti in pospeševanja turizma, kakor tudi iz posojila štirih milijard dinarjev, Aajetega na podstavi § 103. finančnega zakona za 1. 1938./39., in dohodkov državnega cestnega sklada sme ministrstvo za gradbe začasno postavljati inženirje in tehnike z dnevnicami in jih plačevati iz kredita, odobrenega za ta dela.«
§ 45.
V breme prostega kredita, odobrenega v proračunu za razvrščene zvaničnike in cestne nadzornike iz zva-ničniške skupine, kakor tudi za služitelje in cestarje iz služiteljske skupine se smejo postavljati dnevničarji-zvaničniki, dnevničarji-cestni nadzorniki, dnevnjčarji-služitelji in cestni delavci, ti poslednji povsem po uredbi o službenih razmerjih državnih cestarjev in njihovih prejemkih M. s. št. 14.632 z dne 21. maja 1929.; ne smeta se pa prekoračiti število in skupna vsota kredita, odobrena s proračunom.
G.	Ministrstvo za promet.
§ 46.
Minister za promet se pooblašča:
1.	da sme po naliki z določbo člena 6. zakona o vračanju, izterjavi in storniranju voznine in ostalih pri-' stojbin na državnih železnicah odobrovati štorniranje kontrolnih pripomb iz časa od 1. 1918. do 1. avgusta 1929., če se ugotovi, da so bile kontrolne pripombe nepravilno izdane ali ob plačilu pogrešno vknjižene ali izdane pre-kasno in se niso mogle poterjati ne od strank ne od računodajnikov ali se zaradi zgube prevoznih ali ostalih listin materialna odgovornost obremenjenih oseb ne da dokazati.
Ta določba velja, dokler se z zakonom izrečno ne spremeni ali ne razveljavi;
2.	da sme po členu 14. zakona o železniški imovini ob zaključku računov za 1. 1939./40. dotirati skladu za obnovo stalne glavnice državnih železnic prebitek ostvar-jenih dohodkov nad razhodki uprave državnih železnic za 1. 1939./40., ko poprej iz tega prebitka pokrije raz-hodke ministrstva samega, presežke razhodkov uprave pomorstva in rečnega prometa, direkcije pomorskega prometa in redne razhodke oddelka za gradnjo novih železnic ter pokojnine upokojencev uprave državnih železnic.
§ 47.
V členu 15. zakona o železniški imovini v eksploataciji ministrstva za promet7 se dodaje na koncu nov odstavek:
»Izjemno od gorenjih določb sklepa minister za promet enotne pogodbe o industrijskih tirih v državni ali privatni lasti po predpisanem obrazcu in po pravilniku o gradnji in eksploataciji industrijskih tirov in prog v kraljevini Jugoslaviji v svojem področju tudi na čas, daljši od enega oziroma treh let. To svojo pravico sme minister za promet prenesti tudi na podrejene organe.«
§ 48.
V breme prostega mesta in kredita za zvaničnike in služitelje se smejo jemati na delo dnevničarji-vršilci dolžnosti zvaničnikov in služiteljev, ne smeta se pa prekoračiti število in skupna vsota kredita, odobrena v proračunu.
§ 49.
Za točko 2. § 30. finančnega zakona za 1. 1939./40.1 se dodaje tole:
»2.a. Plovni objekti (ladje, vlačilci, tanki), stroji vseh vrst in material, obdelan, neobdelan in polobdelan, za popravila in gradnjo plovnega parka in njegovo opremo (železo in druge navadne kovine v kosih, kladah, ploščah, palicah, šibikah, tudi oblikovanih, pločevina iz železa in drugih navadnih kovin, ladijski kotli in njih deli, vitli, žerjavi, krmila in njih ravnala, lopate za ladijska kolesa, verige, cevi in spojnice, elektrotehnični predmeti in material, instalacijski material, mašilni material, azbestni material, sanitetni material, linolej, samotni material, barve, olje za barve, žice, razne elektrode, žeblji, vijaki in njih matice, zakovice, tesnilne gume, katran iz kamenega premoga, sredstva za prepajanje lesa, aparati za plovbo, razne armature, propelerji, agregati za električno razsvetljavo, razni motorji, platnene in kovinske cevi, sidra, ladijske grebljice, reševalni pasovi, jeklene vrvi, reflektorji, železni in jekleni sodi, radijski aparati, ki jih uvaža Rečna plovidba kraljevine Jugoslavije), so oproščeni plačevanja carine in carinskih davščin.
Rečna plovidba kraljevine Jugoslavije sme uvažati iz inozemstva brez plačila carine in drugih državnih in samoupravnih davščin olje za mazanje, strojno in motorno, za svoje ladje, ki obratujejo v državi in na domačih rekah in kanalih.
Rečna plovidba kraljevine Jugoslavije je oproščena plačevanja državne in banovinske trošarine na ves material, ki ga nabavlja za svoje potrebe.«
§ 59.
Trebilnice, remorkerji, tovorni čolni, splavi, ladijska oprema in ladje sploh, ki jih uvozi ali jih je uvozilo
? »Službeni list« št. 2/1 iz 1. 1930.
ministrstvo za promet za potrebe gradnje in ureditve luk in pristanišč in za druge potrebe pomorske uprave, so oproščeni plačila uvozne carine in vseh drugih državnih in samoupravnih davščin in taks.
H. Ministrstvo za pošto, telegraf in telefon.
§ 51.
Minister za pošto, telegraf in telefon se pooblašča, da sme iz dohodkov poštno-telegrafsko-telefonske stroke izplačati din 1,000.000-— za elektrifikacijo Boke Kotorske.
§ 52.
Provizije in draginjske doklade provizijcev, pokojnine poštarjev in odpravnikov, ki so bili člani podpornega in pokojninskega društva poštarjev in odpravnikov, in rente se izplačujejo iz pokojninskega sklada pogodbenih poštarjev. Kredit, določen za izplačilo teh pokojnin, se da na razpolago pokojninskemu skladu pogodbenih poštarjev.
§ 53.
Izjemno od člena 71. zakona o državnem računovodstvu sme minister za finance na predlog ministra za pošto, telegraf in telefon dovoljevati virmiranje med partijami, odobrenimi za osebne izdatke, in partijami, določenimi za prejemke pogodbenih poštarjev, kakor tudi med partijami, določenimi za pogodbene in honorarne uradnike in dnevničarje, in partijami za osebne izdatke.
I. Ministrstvo za kmetijstvo.
§ 54.
Minister za kmetijstvo se pooblašča:
I. da sme sporazumno z ministrom za finance najeti posojilo din 3,000.000'— z letno anuiteto do din 500.000'— radi odkupa zemljišč v občinah Bosenska Gradiška in Lamnici, potrebnega za preselitev vasi, izpostavljenih poplavam;
2. da sme sporazumno z ministrom za finance odpisati brezobrestna posojila, ki so bila dana za nakup semenja do konca 1.1928. iz sklada za nabavo-semenja, kolikor niso bila doslej že vrnjena;
3.	da	sme	kredite, določene za državni mlekarski
zavod	v Škofji	Loki, porabiti za ta zavod v Kranju, ko
se tja premesti;
4. da sme porabiti din 4,000.000-— za osebne in materialne razhodke direkcije za proučevanje in organizacijo kmetijstva radi prehrane. V to vsoto spadajo tudi prihranki iz kredita, odobrenega z odločbo M. s. št. 1146 z	dne	20.	novembra 1939. v znesku din 8,293.620-—;
5.	da	sme	porabiti din 775.220'— za osebne in ma-
terialne izdatke nadzorništva svilarstva po členu 13. uredbe o svilarstvu M. s. št. 774 z dne 15. avgusta 1939.;
6. da izplača dravski banovini iz prebitkov državnega kmetijskega sklada iz prejšnjih let za odkup in ureditev posestva na Pragerskem za državno kobilarno na Ponovičah din 1,800.000-—. Da se omogoči izplačilo te vsote, sme minister za kmetijstvo sporazumno z ministrom za finance tudi najeti posojilo z letim anuiteto din 150.000-—.
§ 55.
Neporabljeni krediti, ki so bili odobreni v proračunn državnega kmetijskega sklada za materialne izdatke v
veterinarski stroki, se izročijo konec vsakega računskega leta po odločbi ministra za kmetijstvo državnemu skladu za zatiranje živalskih kužnih bolezni kot izreden dohodek.
§ 56.
Agrarni interesenti in vsi drugi, ki so deležni posojila pri Privilegirani agrarni banki iz 4%nega državno zajamčenega kredita za dokup zemlje po uredbi M. s. št. 594/38, so oproščeni plačila vseh taksnih pristojbin pri prenosu odkupljenih zemljišč. Tudi so oproščena taks vsa potrdila in ostale listine v zvezi z odkupom in prenosom takih zemljišč.
§ 57.
Minister za finance se pooblašča, da sme v breme obratne glavnice glavne državne blagajne dali ministru za kmetijstvo na razpolago vsoto din 2,000.000'— radi pocenitve kmetijskega kredita in znižbe režijskih stroškov pri sreskih pomožnih skladih v Bosni in Hercegovini.
J. Ministrstvo za trgovino in industrijo.
§ 58.
Minister za trgovino in industrijo se pooblašča:
1. da sme v proračunskem letu 1940./41. na novo-otvorjenih srednjih tehničnih šolali v Skoplju, Nišu, Banjaluki in Valjevu in na moških obrtnih šolah v Kosovski Mitroviči in Vršcu postaviti 12 suplentov-uradniških pripravnikov za VIII. položajno skupino (10 v T. dra-ginjskem razredu in 2 v II. draginjskem razredu), 8 uradniških pripravnikov za IX. položajno skupino (6 v I. draginjskem razredu in 2 v II. draginjskem razredu), 8 uradniških pripravnikov za )Č. položajno skupino (5 v I. draginjskem razredu in 3 v II. draginjskem razredu) in 10 služileljev-dnevničarjev poleg mest, že odobrenih z odločbo ministrskega sveta M. s. št. 875 z dne 9. avgusta
1939.	in odločbo ministrskega sveta M. s. št.>1517 z dne
23.	novembra 1939.;
2. da uporablja pri postajah za kontrolo sodov za delo pri pregledu sodov honorarno osebje, kateremu se izplačujejo iz državnega proračuna nagrade za delo;
3. da sme v zvezi s § 95. finančnega zakona za
1.	1939./40. postaviti na novootvorjenih trgovinskih akademijah v Beogradu, Valjevu in Kruševcu 12 suplentov-uradniških pripravnikov za Vlil. položajno skupino (6 v
1.	draginjskem razredu in 6 v 11. draginjskem razredu) in 5 slnžiteljev-dnevničarjev.
§ 59.
Za izvrševanje uredbe o ureditvi ministrstva za trgovino in industrijo in uredbe o direkciji za zunanjo trgovino se ustanavljajo pri ministrstvu za trgovino in industrijo tale nova mesta:
1 pomočnik ministra 11/2;
1 upravnik uprave za turizem 111/2;
1 direktor direkcije za zunanjo trgovino 111/1;
4 načelniki direkcije za zunanjo trgovino I1I/2;
6 uradniških pripravnikov za Vlil. skupino.
K. Ministrstvo za gozdove in rudnike.
8 60.
Minister za gozdove in rudnike se pooblašča:
1.	da sme pogodbe o zastopstvu za prodajo, sklenjene med gozduo-industrijskim podjetjem ^Šipad« d. d.
in posameznimi prodajnimi zastopniki za prodajo »Šipa-dovega« lesa z vsemi poznejšimi spremembami, če spozna, da niso v korist podjetja, revidirati in jih razdreti, če se ne doseže sporazum; obračun se mora napraviti za posle do dne razdora pogodbe brez zastopnikove pravice do povračila škode in v prihodnje izgubljenega dobička;
2. da predpiše sporazumno z ministrom za finance pravilnik o povračilu potnih stroškov državnih gozdarskih uradnikov in uslužbencev za vsa potovanja in terenska dela v gozdarskih poslih.
S tem pravilnikom se mora posebej urediti potovanje ob državnih stroških in posebej potovanje ob stroških strank;
3. da sme pri državnih denarnih zavodih najeti posojilo din 10,000.090-— za zagrado hudournikov, da se zavarujejo važna občila, in pa v zvezi z zboljšavo.
Najeto posojilo se mora odplačati v 10 letih od dne najetja. Za odplačilo posojila poskrbi ministrstvo za gozdove in rudnike v svojem proračunu razhodkov vsako proračunsko leto do končnega plačila.
Pooblastitev iz odločbe M. s. št. 179 z dne 9. marca
1939.,	odobrena s § 131., VII.', točko 4., finančnega zakona za leto 1939./40., kolikor do dne uveljavitve te uredbe še ni izkoriščena, se razveljavlja;
4. da sme rudarskim podjetjem, ki so dobila po veljavnih rudarskih zakonih prosto ali izključno pravico izsledovanja premoga, rud in kopanin ali rudarsko dovolitev (koncesijo) za izsledovauje, kopanje in pridobivanje premoga, rud in kopanin, prodajati iz proste roke brez licitacije les iz državnih gozdov za rudniške namene po dejanski potrebi in v mejah etatne možnosti zadevnega državnega gozda proti plačilu kalkulirane gozdne takse, ki ne sme biti manjša od takse, predpisane s cenovnikom, ki velja ob času predaje lesa za sečnjo. Na ta način se prodaja les tistim rudarskim podjetjem, ki niso preskrbljena z lesom po posebnih koncesijah, katerih izsledovalna dela oziroma rudna ozemlja pa so na samem ozemlju državnega gozda ali mejijo z njini ali so v njegovi okolici.
Plačilu gozdne takse, ustanovljene po prejšnji točki, so zavezana tudi tista rudarska podjetja, ki je doslej iz katerega koli vzroka niso plačevala za les, posekan za rudniške potrebe v tistih državnih gozdovih, ki so jim bili odstopljeni v koncesijo z odločbo ali pogodbeno;
5. da sme postaviti v proračunskem letu 1940./41.:
a) pri oddelku za upravo državnih gozdov: 90 gozdarskih inženirjev-uradniških pripravnikov za VII. položajno skupino, 20 zvauičnikov tretje položajne skupine za administrativno pisarniško in terensko službo in 30 gozdnih čuvajev druge služiteljske položajne skupine;
b) pri oddelku za vrhovni gozdarski nadzor 30 gozdarskih inženirjev-uradniških pripravnikov za VIII. položajno skupino.
§ 61.
Točka 1. S 98. finančnega zakona za 1. 1939./40.1 so spreminja' in se glasi:
>1. Minister za finance se pooblašča, da sme odobriti ministru za gozdove in rudnike, da pridrži iz svojih sredstev največ din 100,000.000-— kot posojilo za obratno glavnico vseh državnih rudarskih in gozdno-industrij-skih podjetij in za lastno režijo. To posojilo se mora vrniti do konca računskega leta;«.
2.	Minister za finance se pooblašča, da da ministru za gozdove in rudnike na razpolago posojilo 10,000.000-— din kot obratno glavnico državnega podjetja »Jugoslo-venska celuloza« v Sarajevu.
§ <32.
Jemlje se na znanje in se odobruje pojasnilo ministra za gozdove in rudnike št. 14.208/39, objavljeno v »Službenih novinah« št. 171 z dne 31. julija 1939., glede projektiranja in gradnje zgradb za upravo državnih gozdov.
§ 63.
Določba točke 2. § 98. finančnega zakona za 1.1939./40.1 velja tudi za 1.1940./41.
§ 64.
S 99., točka 1., finančnega zakona za 1.1939./40.1 se spreminja in se glasi:
1.	da sme prodati lastnikom domačih žag, ki niso preskrbljeni po zakonu o zaščiti domače lesne industrije ali z dolgoročnimi pogodbami in ki ne morejo biti deležni določb uredbe M. S. št. 14.500/39, potrebni les za preskrbo njih žag v mejah etatne možnosti in zmogljivosti njih žag, toda največ do 1.000 polnih m* v okroglem lesu proti plačilu kalkulirane gozdne takse, ki ne sme biti nižja od cene po gozdnem cenovniku. Za ta namen se smejo oddajati sami} bukev, jelka in smreka, borovimi pa samo izjemoma, kadar ni bukev, jelk in smrek za izkoriščanje.
To svojo pravico sme prenesti minister za gozdove in rudnike na gozdna ravnateljstva;«.
§ 65.
Predpisi točk 1., 2., 3., 4., 6. in 7. § 97., točk 1., 6.,
7.	in 8. § 101. in točke 3. § 102. finančnega zakona za
1.	1939./40.1 se razveljavljajo.
L. Ministrstvo za socialno politiko in ljudsko zdravje.
§ 66.
Minister za socialno politiko in ljudsko zdravje se pooblašča, da loči od državne bolnice v Sarajevu oddelek za leprozne s tem, da ustanovi poseben leprozorij, čigar upravnik ima čin upravnika državne bolnice.
Potrebno osebje za ta leprozorij dodeli začasno državna bolnica v Sarajevu.
§ 67.
Dohodki po uredbi o brezplačnem preskrbovanju ljudstva z zdravili biološkega izvora in po uredbi o oddajanju zdravil biološkega izvora in ostalih proizvodov državne proizvodnje v zastopstvo pooblaščenim tvrdkam, so stekajo v narodni zdravstveni fond, kakor vsi dohodki iz § 5. uredbe o narodnem zdravstvenem fondu.
§ 68.
Člen 8. uredbe o razširitvi pokojninskega zavarovanja nameščencev8 se razveljavlja, ti nameščenci pa se zavarujejo pri teritorialno .pristojnem pokojninskem zavodu za nameščence.
8 »Službeni list« št. 635/97 iz 1. 1937.
§ 69.
Od higienskega zavoda v Sarajevu se oddvaja državno zdravilišče v Koviljači in se prideljuje Osrednjemu higienskemu zavodu v Beogradu kot njegova podrejena naprava.
§ 70.
Uprava narodnega invalidskega fondd se pooblašča, da sme odpisati posojila, dana vojnim invalidom po odločbah ministra za socialno politiko in ljudsko zdravje v letu 1928. v skupnem znesku din 39.000'—, tako, da jih spremeni v denarne pomoči osebam, ki so posojilo dobile.
§ 71.*
Ortopedski zavod z bolnico tega zavoda v Beogradu, ortopedska delavnica v Zagrebu s podružnico v Splitu in ortopedski delavnici v Ljubljani in Trebinju se izločajo iz dosedanjega sestava in se podrejajo neposredno ministrstvu za socialno politiko in ljudsko zdravje, invalidskemu oddelku.
Natančnejše določbe o ustroju in poslovanju ortopedskega zavoda z bolnico tega zavoda v Beogradu in ortopedskih delavnic predpiše minister za socialno politiko in ljudsko zdravje sporazumno z ministrom za finance in ministrom za vojsko in jnornarico.
Šef ortopedskega zavoda z	bolnico toga	zavoda	v
Beogradu ima položaj upravnika	bolnice.
§'72.
Krediti za ortopedsko delavnico v Zagrebu s podružnico v Splitu in za invalidski dom v NaSicah, ki so bili preneseni na banovino Hrvatsko z uredbo M. s. št. 140(5 z dne 26. oktobra 1939., se vračajo v proračun ministrstva za socialno politiko in ljudsko zdravje glede na lo, da so invalidski posli ostali v pristojnosti države.
§ 73.
Veljati prenehajo: točke 1.. 2. in 7. j? 103., točka 4. § 106., točke 3., 5., (5. in 7. S 107.,	točke 1., 5. in	8.	odst.	I.
in 2. § 108., točka 5. in črki a)	in b) točke	7.	§ 109.
finančnega zakona za 1. 1939./40.1
M. Ministrstvo za telesno vzgojo ljudstva.
§ 74..
Predpis točke 1. §38. finančnega zakona zal. 1938.,09.* se razširja tudi na uradnike in uradniške pripravnike ministrstva za telesno vzgojo ljudstva, ki so učitelji telesne vzgoje; izjemno od § 80. zakona o uradnikih se smejo le-ti dodeljevati na delo na srednje in strokovne šole za več ko tri mesece.
§ 75.
Minister za finance se pooblašča, da sme izjemno od člena 71. zakona o državnem računovodstvu na predlog ministra za telesno vzgojo ljudstva odobrovati virmane med vsemi partijami materialnih razhodkov v proračunu ministrstva za telesno vzgojo ljudstva.
III.	DEL. — OSTALE DOLOČBE.
§ 76.
Minister za finance se pooblašča, da izda prečiščeno izdajo uredbe o banovinskih trošarinah št. 4130/Vli z
dne 1. aprila 1037., da spremeni in dopolni pravilnik o načinu pobiranja skupnih banovinskih trošarin št. 4160/V11 z dne 1. aprila 1937. in izda njegovo prečiščeno izdajo.
§ 77.
Banovinskim uslužbencem, ki so prestopili ali ki prestopijo iz banovinske v državno službo, se priznajo glede položaja in štetja službenega časa za napredovanje in pokojnino vse tiste pravice, ki so jih imeli kot banovinski uslužbenci, kot da so prebili čas pred prestopom v državni službi. Ob prestopu se prenesejo vse vplačane vloge v uradniški pokojninski sklad z vsemi pravicami, ki izhajajo iz opravljenih vplačil. Takim uslužbencem, ki so bili na dan uveljavitve zakona o uradnikih iz 1.1031. v banovinski službi, se ob prestopu v državno službo ne odtegnejo prvomesečni prejemki za pokojninski sklad.
§ 78.
Izjemno od določb člena 95.c zakona o državnem računovodstvu in člena 24. uredbe o ugotovitvi imovine, načinu uprave in budžetiranju banovin in o likvidaciji imovinskih razmerij dosedanjih sreskih in oblastnih samouprav III. št. 46.664 z dne 23. oktobra 1929. smejo banovine odobrovati izvrševanje zemeljskih del v režiji z.a vrednost nad din 100.000'—, kolikor se pokrivajo stroški za ta dela iz naknadnih in izrednih kreditov v banovinskih proračunih ali iz najetih posojil posameznih banovin.
§ 79.
1. Skupna banovinska trošarina na kokosovo maslo, neuporabno za jed, ki ni bila izterjana do 1. aprila 1939., se naknadno ne izterja, izterjana pa se ne vrne; po že razsojenih sporih na škodo lastnika blaga pa se izterja, če je dobila razsodba pravno moč.
2. Proračuni, ki jih po § 98. zakona o občinah odo-bruje ban, se odobrujejo v finančnem oddelku banske uprave.
3. Oblastvo, ki po določbah § 98. zakona o občinah in § 118. zakona o mestnih občinah odobruje občinske in mestne proračune, sme predložene občinske in mestne proračune ob odobritvi polnoveljavno spremeniti, tako v razhodkih in dohodkih, kakor tudi v davščinah, ki jih pobirajo občine in mesta za kritje svojih razhodkov.
4. Oblastni zaključni računi za 1.1927., 1928. in 1929., ki so pregledani po glavni kontroli, veljajo za razrešene, če ni bila ob pregledu ugotovljena zloraba.
5. V prvem stavku točke 5. § 122. finančnega zakona za 1.1939./40.1 se za besedo »prejemki« vrivajo besede: »podpredsednika ministrskega sveta in«; na koncu drugega stavka pa se namesto besed »tega zvanja« postavljata besedi: »teh zvanj«.
6. Pri vrhovnem državnem pravobranilstvu se ustanavljata dve mesti višjih svetnikov III/2 in obremenjajo njih prejemki part. 458 proračuna razhodkov za 1.1939./40.
7. Do nadaljnje odredbe se odlaga uveljavitev zakona o državnem računovodstvu z dne 15. julija 1934.
8. V točki 3. § 17. zakona o organizaciji finančne uprave8, s katero je določena pristojnost odsekov za neposredne davke pri finančnih direkcijah za odločanje o izknjižbi zastaranih in neizterljivih neposrednih davkov, kakor tudi za povračilo preplačanih davščin, se namesto »do 10.000-— din« postavlja: »do 50.000'— din«.
9. Odstavki 1., 2. in 3. člena 11. uredbe o svilarstvu M. s. št. 974 z dne 25. avgusta 1939." se črtajo in se namesto njih postavlja nov odstavek, ki se glasi:
»Za dobo desetih let od dne uveljavitve te uredbe se društvo oprašča vseh državnih in samoupravnih taks, trošarine, carine, davkov, doklad, izrednih in posebnih prispevkov in vseh drugih državnih in samoupravnih davščin za vse svoje posle, ki izhajajo iz te uredbe. Ta oprostitev pa ne velja za skupni davek in davek na luk-sus kakor tudi ne za sodne takse.«
V prvem stavku odstavka 3. člena 12. uredbe o svilarstvu M. s. št. 974 z dne 15. avgusta 1939. se za besedo »pasivu« postavlja pika, vse drugo do konca	pa se črta.
V istem	členu se dodaje nov	odstavek	4.,	ki se glasi:
»Dolg direkcije svilarstva in državnih tvornic svile
glavni državni blagajni za opravo izplačil za račun direkcije po garantnih bonih in dolg po odločbi ministrskega sveta M. s. št. 1605 z dne 7. decembra 1939. kakor tudi dolg direkcije skladu za pospeševanje svilarstva se odpisujeta.«
10. Od 1. aprila 1940. dalje je razveljavljen člen 8. uredbe o znižanju osebnih prejemkov državnih in samoupravnih uslužbencev št. 37.420/I-1935;1" vendar se do konca proračunskega leta 1940./41. ne bo izplačevala razlika, če ne bo za to dovolj določenega kredita.
11. V §	92. uredbe o vojnih	invalidih	in	ostalih vojnih žrtvah11	se črta točka d).
V § 133. uredbe o vojnih invalidih in ostalih vojnih žrtvah se dodaje nov odstavek 5., ki se glasi:
»5. Presežek dohodkov narodnega invalidskega fonda nad razhodki konec meseca februarja 1940. se uporabi za namene iz § 91. uredbe in za izplačilo invalidskih prejemkov po odst. 3. tega paragrafa.«
12. Namesto drugega stavka drugega odstavka točke 1. § 11. finančnega zakona za 1. 1939./40.1 se postavlja novo besedilo, ki se glasi:
»Minister za finance predpiše poseben pravilnik o upravljanju in uporabljanju tega sklada.«
13. Kljub določbam točke 1. § 122. finančnega zakona za 1.1939./40. je dopustno napredovanje tudi v breme globalnega kredita, določenega za ta namen v računskem delu te uredbe.
14. Pooblastitev člena 3. uredbe o izvrševanju proračuna narodne skupščine M. s. št. 1446 z dne 8. novembra 1939. se podaljšuje po pogojih člena 2. te uredbe tudi za proračunsko leto 1940./41.
§ 80.
Vse določbe dosedanjih finančnih zakonov in zakonov o proračunskih dvanajstinah, s katerimi so bili veljavni zakoni spremenjeni, razveljavljeni ali dopolnjeni, kakor tudi vse uredbe, pravilniki in drugi predpisi in odločbe, kar jih je bilo že izdanih na podstavi pooblastitev, navedenih v teh zakonih, veljajo še dalje.
§ 81.
Sprejemajo se v vednost in se odobrujejo:
I.	Ministrstvo za finance:
Odločbe ministrskega sveta M. s. št.:
1.	116 z dne 24. februarja 1939. o oprostitvi 10 vagonov semena sladkorne pese od uvozne carine iz št. 33.,
8 »Uradni list« štev. 59/16 (popr. štev. 118/26) iz	» V »Službenem listu« nf objavljena. —	Op. ur.
1 1929./30. in »Službeni list« št. 281/28 iz 1. 1932. (fin. za-	10 »Službeni list« št. 526/77 iz 1. 1935.
kon za 1. 1932./33., § 63.).	11 -Službeni list« št. 629/103 iz 1. 1938.
točke 3., uvozne tarife za Zvezo tovarn sladkorja kraljevine Jugoslavije;
2. 195 z dne 23. marca 1939. o avtentičnem tolmačenju odstavka č) § 8. uredbe o ugodnostih za postavitev topilnice svinca M. s. št. 654 z dne 30. junija 1938.;
3. 260 z dne 23. marca 1939. o kreditu za subvencijo zrakoplovnemu društvu »Aeroput« d. d. v znesku din 3,250.590 —; -
4. 261 z dne 23. marca 1939. o kreditu za izplačilo pomoči živinorejskim rodbinam v moravski in vardarski banovini, ki jim nedostaje hrane, v znesku 1,550.000— din;
5. 259 z dne 23. marca 1939. o obveznosti države, da plača iz svojih sredstev polovico odškodnine za razlaščeno zemljišče v bloku med Privilegirano agrarno banko in narodno skupščino;
6. 320 z dne 24. marca 1939. o kreditu za izplačevanje rednih invalidskih podpor v območju finančnih direkcij v Ljubljani, Zagrebu, Splitu, Podgorici, Novem Sadu, Nišu in Banjaluki do konca proračunskega leta
1938./39. v znesku din 5,550.000—;
7. 360 z dne 19. aprila 1939. o prepovedi izvoza hmeljnih sadik;
8. 392 z dne 21. aprila 1939. o dovolitvi, da se sme ministrstvo za vojsko in mornarico zadolžiti pri Državni hipotekarni banki za znesek din 30,000.000'—;
9. 425 z dne 27. aprila 1939. o kreditu za naprejšnje izplačilo srbski pravoslavni cerkvi za njene terjatve proti državi v znesku din 5,000.000'—;
10. 449 z dne 4. maja 1939. o kreditu za izplačilo subvencije pomorskim paroplovnim družbam za opravljanje rednega obalnega prometa v znesku 9,000.000— din;
11. 461 z dne 4. maja 1939. v zvezi z odločbo ministrskega sveta M. s. št. 563 z dne 31. maja 1939. o ustanovitvi posebnega računa pri Državni hipotekarni banki z nazivom 3>Poseben račun za izdelavo in nabavo objektov« kakor tudi odločba M. s. št. 1419 z dne 31. oktobra
1939.,	s katero je bila razveljavljena odločba M. s. št. 461/39;
12. 465 z dne 4. maja 1939. o kreditu za dnevnice in selitvene stroške uslužbencev ob preselitvi oblastne direkcije iz Subotice v Beograd in oddelka za kontrolo dohodkov iz Beograda v Subotico v znesku 4,000.000'— din;
13. 477 z dne 5. maja 1939. o prevzemu dolga rimskokatoliške nadškofije beograjsko-smederevske pri Prvi hrvatski štedionici po državi v znesku din 2,500.000'—;
14. 528 z dne 23. maja 1939. o avtentičnem tolmačenju odstavka l.a § 3. uredbe M. s. št. 411 z dne
14.	aprila 1938.;
15. 554 z dne 27. maja 1939. o znižanju uvozne carine na polvaljano železo;
16. 602 z dne 5. junija 1939. v zvezi z odločbo ministrskega sveta M. s. št. 366 z dne 18. marca 1940. o kreditu za izplačilo razlaščenega zemljišča za gradnjo mostov čez Savo pri Bosenski Gradiški, čez 1 iso pri Zab-]ju in čez Taro pri Budečevici v znesku din 1,500.000—,
17. 607 z dne 5. junija 1939. o kreditu za izplačilo četrtega in poslednjega obroka posojila din 8,000.000-—, sklenjenega pri Državni hipotekarni banki za finančno sanacijo direkcije svilarstva v Novem Sadu v znesku din 2,058.202'—;
18. 647 z due 15. junija 1939. o kreditu za obnovo naselij, poškodovanih od poplav, in za prehrano prebivalstva v teh krajih v znesku din 1,000.000-—;
19. 674 z dne 15. junija 1939. o nabavah raznega materiala v inozemstvu;
20. 739 z dne 3. julija 1939. o kreditu za vzdrževanje vojaških obveznikov, poklicanih na vaje;
21. 742 z dne 3. julija 1939. o nabavah raznega materiala za državne potrebe;
22. 746 z dne 3. julija 1939. o kreditu za zvišanje plač osebju narodnega gledališča v Beogradu v znesku din 300.000'—;
23. 747 z dne 3. julija 1939. o najetju posojila din
20.000.000'— pri Državni hipotekarni banki za zidavo poslopja za nastanitev predsedništva ministrskega sveta, državnega sveta, in upravnega sodišča v Beogradu;
24. 753 z dne 3. julija 1939. o kreditu za odkup cerkve v San Remu v znesku din 1,944.800'—;
25. 754. z dne 3. julija 1939. o kreditu din 1,300.000— za nabavo redov;
26. 760 z dne 7. julija 1939. o podaljšavi veljavnosti kredita, odobrenega z odločbo ministrskega sveta M. s. št. 154 z dne 2. marca 1939. v znesku din- 3,889.200'— za stroške udeležbe naše države na mednarodni razstavi v New Yorku;
27. 801 z dne 11. julija 1939. o kreditu za izplačilo zvišbe dveh amortizacijskih obrokov gradbeni družbi Battignol zaradi povečanja del pri gradnji proge Bihač-Knin v znesku din 2,333.080'—;
28. 802 z dne 11. julija 1939. o odkupu objektov od Državne hipotekarne banke;
29. 804 z dne 11. julija 1939. o kreditu za odkup občinskega poslopja v čajniču za nastanitev finančnih naprav v tem	kraju v znesku din	580.00()—;
30. 814	z	dne	18. julija 1939.	o kreditu za pomoč
prebivalstvu, oškodovanemu od poplav, v znesku din 500.000'—;
31. 805	z	dne	20. julija 1939. o državnih nabavah;
32. 885	z	dne	5. avgusta 1939.	o kreditu za sanacijo
in povzdigo zadružnih zvez v znesku din 30,000.000'—;
33. 872 z dne 9. avgusta 1939. o kreditu za odplačilo dolga dojranske občine pri Državni hipotekarni banki v znesku din 3,715.487'—;
34. 873 z dne 9. avgusta 1939 o kreditu za podpore hotelskim in gostilničarskim obratom in za podpore za pospeševanje turizma v znesku din 200.000'—;
35. 875 z dne 9. avgusta 1939. o kreditu za imenovanje 21 uradniških pripravnikov pri trgovinskih akademijah in 52 uradniških pripravnikov pri srednjih tehničnih šolah v znesku din 647.675—;
36. 929 z dne 10. avgusta 1939., da se sprejema po-' godba z Evropsko kreditno družbo za belgijskih frankov
300.000.000'— kakor tudi pogodba med vlado kraljevine Jugoslavije in Evropsko družbo za proučevanje in podjetja z dne 18. avgusta 1939. o kreditu belgijskih frankov
300.000.000—;
37. 912 z dne 15. avgusta 1939. .o kreditu za izplačilo prejemkov osebja, ki je napredovalo na srednjih, učiteljskih in meščanskih šolali, v znesku din 1,000.000'—;
38. 913 z dne 15. avgusta 1939. o kreditu za organizacijo in udeležbo pri kongresu Kristusa kralja v Ljubljani v znesku din 50.000'—;
39. 914 z dne 15. avgusta 1939. o kreditu za vzdrževanje vojaških obveznikov, poklicanih na vaje;
40. 941 z dne 21. avgusta 1939. o kreditu za gradnjo ceste skozi Bajino Bašto, ceste Bajina Bašta-Kremna in ceste Bajina Bašta-Višegrad, odseka Peručac-Mitrovac, v znesku din 2,500.000'—;
41. 924 z dne 24. avgusta 1939. v zvezi z odločbo ministrskega sveta M. s. št. 23 z dne 11. januarja 1940. o kreditu za izplačilo posebnih nagrad in honorarjev učiteljem srednje glasbene šole v Beogradu v znesku din
50.000-—;
42. 953 z dne 24. avgusta 1939. o kreditu za napredovanje učiteljev ljudskih šol v znesku din 2,000.000-—;
43. 956 z dne 24. avgusta 1939. o kreditu za pokritje stroškov osebja narodnega gledališča v Skoplju v znesku din 250.000-—;
44. 957 z dne 24. avgusta 1939. o nagradah za uspešno delo vojaških uslužbencev v znesku din 142.200-—;
45. 973 z dne 24. avgusta 1939. v zvezi z odločbami ministrskega sveta M. s. št. 1255 z dne 5. oktobra 1939., M. s. št. 1256 z dne 5. oktobra 1939., M. s. št. 1500 z dne
18.	novembra 1939. in M. s. št. 117 z dne 29. januarja
1940.	o izrednih kreditih in o dohodkih narodnega obrambnega sklada;
46. 1011 z dne 25. avgusta 1939. o kreditu za gradnjo ceste Šabac-Bogatič-Banovinci-Petrovo Polje-Bijeljina z mostom na Drini in za gradnjo mostu čez Savo pri Krškem v znesku din 30,000.000'—;
47. 1020 z dne 25. avgusta 1939. o ocarinjanju turbo-generatorjev po 750 k. s.;
48. 1021 z dne 25. avgusta 1939. o oprostitvi bakrovega oksidula in bakrovega arzenijata od uvozne carine iz št. 240., točke 3., uvozne carinske tarife;
49. 1036 z dne 25. avgusta 1939. o povračilu škode, povzročene različnim osebam;
50. 1038 z dne 25. avgusta 1939. o kreditu za začeta dela za preselitev vasi Vitojevci v rumskein srezu v znesku din 1,200.000'—;
51. 1039 z dne 25. avgusta 1939. o kreditu za izplačilo posebne nagrade rektorju in dekanu ekonomsko-komercialne visoke šole v Beogradu v znesku dinarjev 24.000'-;
52. 1073 z dne 7. septembra 1939. v zvezi z odločbama' ministrskega sveta M. s. št. 1450 z dne 9. novembra 1939. in M. s. št. 331 z dne 15. marca 1940. o nabavah za državne potrebe v državi in inozemstvu;
53. 1074 z dne 7. septembra 1939. o kreditu za nabavo rezervne človeške in živalske hrane;
54. 1077 z dne 7. septembra 1939. o zvišanju proračunskih rezervnih kreditov v znesku din 5.000.000 —;
55. 1120 z dne 18. septembra 1939. o izplačilu pomoči častnikom za nabavo obleke;
56. 1122 z dne 18. septembra 1939. o kreditu za nabavo rezervne hrane;
57. 1123 z dne 18. septembra 1939. o kreditu za podporo prebivalstvu, oškodovanemu po elementarnih nezgodah,’ kakor tudi rodbinam obveznikov, poklicanih v vojaško službo, v znesku din 5,000.000—;
58. 1124 z dne 18. septembra 1939. o kreditu za preskrbo vojske in prebivalstva z zdravili biološkega izvora v znesku din 2,000.000-—;
59. 1125 z dne 18. septembra 1939. o kreditu za vzdrževanje naše narodne razstave na mednarodni razstavi v New Yorku do določenega roka v znesku din
3,000.000—;
60. 1126 z dne 18. septembra 1939. o kreditu za potrebe mornarice;
61. 1127 z dne 18. septembra 1939. o kreditu za pomoč pasivnim imovinskim občinam v znesku 2,000.000'— din;
62. 1106 z dne 20. septembra 1939. o kreditu za postavitev poslopja in hleva pri državnem bakteriološkem
in serološkem zavodu v Križevcih v znesku 1,528.748—• din;
63. 1111 z dne 20. septembra 1939. o kreditu za izplačilo deleža drinski banovini za zgradbo »Županija« v Užicu v znesku din 1,143.733-36;
64. 1146 z dne 20. septembra 1939. o kreditu za poravnavo osebnih in materialnih izdatkov direkcije za proučevanje in organizacijo kmetijstva radi prehrane 4° konca proračunskega leta 1939./40. v znesku 8,293.620'— din;
65. 1147 z dne 20. septembra 1939. o kreditu za opravljena dela pri trebljenju kanala Baja-Bezdan v znesku din 1,500.000'—;
66. 1148 z dne 20. septembra 1939. o kreditu za nabavo cepiv in serumov v znesku din 5,000.000-—;
67. 1149 z dne 20. septembra 1939. o kreditu za izplačilo nagrad dnevničarjem, začasno zaposlenim pri poštah, v znesku	din	540.000'—;
68. 1150 z	dne	20.	septembra	1939.;
69. 1166 z dne 22. septembra 1939. o oprostitvi mestnega poglavarstva v Nišu od plačila uvozne carine na dve kompletni	turbini	z generatorjema	in	opremo;
70. 1157 z	dne	26.	septembra	1939.	o	izdaji	4%nili
državnih obveznic vojnim dobrovoljcem;
71. 1173 z dne 26. septembra 1939. v zvezi z odločbo ministra za finance Pov. št. 145VVI z dne 29. septembra
1939.	o odkupu vicinalnih železnic;
72. 1204 z dne 30. septembra 1939. o izplačilu pomoči orožniškim častnikom;
73. 1210 z dne 30. septembra 1939. o povračilu škode, storjene različnim osebam;
74. 1212 z dne 30. septembra 1939. o ukinitvi izvozne carine na suhe neetuirane slive iz št. 5 izvozne carinske tarife;
75. 1228 z dne 30. septembra 1939. o kreditu za potne, prevozne in selitvene stroške uslužbencev v resoru ministrstva za finance v znesku din 3,000.000—;
76. 1231 z dne 30. septembra 1939. o ureditvi prejemkov pomočnika ministra za kmetijstvo;
77. 1232 z dne 30. septembra 1939. o kreditu za na* bavo premoga v znesku din 60,000.000'—;
78. 1233 z dne 30. septembra 1939.;
79. 1234 z dne 30. septembra 1939. o izplačilu pomoči častnikom za nabavo obleke;
80. 1235 z dne 30. septembra 1939. o kreditu za izplačilo honorarja učiteljem glasbene akademije v Zagrebu v znesku din 20.325-—;
81. 1236 z dne 30. septembra 1939. o kreditu za nabavo premoga v znesku din 68,000.000—;
82. 1257 z dne 5. oktobra 1939. o kreditu za podpore Zvezi srbskih zemljoradniških zadrug in Zvezi hrvatskih seljačkih zadrug v Sarajevu radi saniranja njih razmer v znesku din 5,000.000'—;
83. 1261 z dne 5. oktobra 1939. o ureditvi razmerja do Narodne banke glede depozitov;
84. 1262 z dne 5. oktobra 1939. o ureditvi razmerja do Narodne .banke glede deviznih poslov;
85. 1305 z dne 13. oktobra 1939. o kreditu za stroške ob volitvah senatorjev v znesku din 2,000.000-—;
86. 1307 z dne 13. oktobra 1939. o ocarinjenju 13.700 kg rudninskega olja za mazanje, prispelega v domačih sodih;
87. 1308 z dne 13. oktobra 1939. o kreditu za pospeševanje predelave sadja v znesku din 5,000.000'—j
88. 1355 z dne 18. oktobra 1939. o kreditu za brezobrestno posojilo družbi za zračni promet »Aeroput« d. d. v znesku din 5,000.000'—;
89. 1356 z dne 18. oktobra 1939. o kreditu za nabave in dela pri upravi državnih monopolov v znesku din 5,000.000'—;
90. 1369 z dne 21. oktobra 1939. o naprejšnjem plačilu banovini Hrvatski v znesku din 20,000.000'— v zvezi s prenosom kreditov;
91. 1358 z dne 23. oktobra 1939. o oprostitvi prodajne centrale za sladkor od plačila uvozne carine na 55 vagonov semena sladkorne pese iz št. 33, točke 3., uvozne carinske tarife;
92. 1380 z dne 23. oktobra 1939. o kreditu za pokritje stroškov za postavitev novo osnovanega okrožnega sodišča v Trebinju v znesku din 719.725-—;
93. 1438 z dne 6. novembra 1939. o kreditu za nabavo premoga iz rudnika »Majevica« v znesku 5,000.000— din;
94. 1435 z dne 7. novembra 1939. o oprostitvi plinarn od plačila uvozne carine na kameni premog iz št. 169, točke 2., uvozne carinske tarife;
95. 1463 z dne 14. novembra 1939. o kreditu za popravila banovinske ceste v visoškem srezu na odseku Vareš-Majdan-Vareš v znesku din 900.000'—;
96. 1462 z dne 14. novembra 1939. o kreditu za izplačilo epidemijske doklade v znesku din 1,250.158'—;
97. 1478 z dne 14. novembra 1939. o spremembi točke 2. odločbe ministrskega sveta št. 6789/IV z dne 28. februarja 1935. (»Službene novine« št. 67 z dne
20.	marca 1935.) o izvozu orehovega lesa;
98. 1498 z dne 17. novembra 1939. o kreditu za pokritje potreb narodnega gledališča v Zagrebu v znesku din 2,000.000'—;
99. 1495 z dne 18. novembra 1939. o kreditu za potrebe prehrane in podpiranja vaškega prebivalstva, ki mu nedostaje hrane, v znesku din 4,500.000-—;
100. 1513 z dne 23. novembra 1939. o kreditu za izplačilo manipulacijskih taks in drugih pristojbin za opravljanje čekovnega prometa pri Poštni hranilnici v znesku din 1,500.000'—;
101. 1517 z dne 23. novembra 1939. o kreditu za imenovanje 5 novih uradnikov in 15 uradniških pripravnikov pri ženskih obrtnih in ženskih strokovnih šolah v znesku din 111.720—;
102. 1518 z dne 23. novembra 1939. o kreditu za zvišanje proračunskih rezervnih kreditov v znesku din
15,000.000'—;
103. 1565 z dne 2. decembra 1939. o oprostitvi prodajne centrale za sladkor od plačila uvozne carine na 5 vagonov semena sladkorne pese iz št. 33, točke 3., uvozne carinske tarife;
104. 1568 z dne 5. decembra 1939. o postopku radi spravljanja blaga iz inozemstva v carinskih skladiščih;
105. 1605 z dne 7. decembra 1939. o kreditu za odkup suhih sviloprejnih mešičkov v znesku din 734.298	;
106. 1615 z dne 9. decembra 1939., da se sprejema sporazum med našo in nemško državo o ureditvi službe po predvojnih srbskih posojilih in prevzetih dolgovih bivše avstro-ogrske monarhije;
107. 1620 z dne 11. decembra 1939. za imenovanje novih honorarnih uslužbencev pri finančnih direkcijah in za službena potovanja, inšpekcije osebja finančnih direkcij in podrejenih naprav v znesku din 1,000.000 —j
108. 1638 z dne 14. decembra 1939. o kreditu za javna dela;
109. 1657	z	dne 23. decembra 1939.	o kreditu za	pokritje stroškov	preselitve železniških	direkcij iz Beograda v Novi	Sad in Niš v znesku din	2,340.000'—;
110. 1659	z	dne 23. decembra 1939.	o postavitvi	po-
slopij za'potrebe ministrstva za notranje posle;
111. 1683 z dne 29. decembra 1939. o kreditu za izplačilo izredne doklade delavcem državnih prometnih ustanov v znesku din 11,000.000—;
112. 1655 z dne 30. decembra 1939. o kreditu za potrebe vseučilišča v Zagrebu v znesku din 2,582.644'—;
113. 120 z dne 2. februarja 1940., da se sprejme sporazum s francoskimi porterji z dne 30. decembra 1939.;
114. odločba ministra za finance št. 520/VI z dne
2.	januarja 1940. o nadaljevanju izdajanja obveznic 2 'A %ne loterijske državne rente za vojno škodo brez kuponov št. 21 in 22; dalje odločbe ministrskega sveta M. s. št.:
115. 4 z dne 3. januarja 1940. o kreditu za zimsko pomoč v znesku din 2,000.000'— v zvezi z odločbo ministrskega sveta M. s. št. 407 z dne 27. marca 1940.;
116. 21 z dne 4. jan. 1940. o kreditu za pokritje osebnih in materialnih izdatkov univerze in dijaških domov v Beogradu in Zagrebu v znesku din 2,200.250'—;
117. 36 z dne 11. januarja 1940. o kreditu za pokritje stroškov za popravila in predelavo poštnih vagonov in za napeljavo električne razsvetljave v znesku din 2,650.000'—;
118. 37 z dne 11. januarja 1940. o imenovanju novih 18 dnevničarjev pri.šoli za telesno vzgojo ljudstva v Beogradu v breme kredita, določenega v proračunu za
I.	1939./40. po part. 1090, subpoz. 2;
119. 46 z dne 11. januarja 1940. o kreditu za nabavo oprave za novo poslopje kraljevskega poslaništva v Berlinu v znesku din 1,859.000'—;
120. 75 z dne 29. januarja 1940. o kreditu za nabavo nakaznic za brezplačni prevoz hrane v pasivne kraje v znesku din 2,000.000—;
121. 98 z dne 29. januarja 1940. o kreditu za izplačilo terjatev zaradi prevzetih obveznosti po uredbi o dvolastniških posestvih s kraljevino Bolgarijo v znesku din 4,134.150—;
122. 100 z dne 29. januarja 1940. o kreditu za do-vršitev del pri gradnji proge Metkovič-Pristanišče ob morju v znesku din 3,900.000—;
123. 119 z dne 29. januarja 1940., s katerim je bilo odobreno električni centrali občine mesta Zagreba, da ocatini 17.300 m raznih podzemeljskih armiranih kablov iz št. 669, točke l.b, po stopnji iz št*669, točki l.a, uvozne carinske tarife;
124. 132 z dne 1. februarja 1940. o kreditu za nabavo nakaznic za prevoz hrane v znesku din 4,500.000—;
125. 121 z dne 2. februarja 1940. o ocarinjanju blaga iz št. 171 in 177 uvozne carinske tarife, če prispe v železnih sodih;
126. 178 z dne 10. februarja 1940. o začasnem posojilu ministrstvu za vojsko in mornarico v znesku din 1,000.000—,
127. pogodba med našo državo in francoskim državnim zakladom št. 6756/VI z dne 12. februarja 1940. o službi po predjemih francoske vlade po 5% iz 1.1923. in 3% iz 1.1931.; dalje odločbe ministrskega sveta M. s. št.:
128. 196 z dne 14. februarja 1940. o kreditu za prevzem predstojništva mestne policije v Tuzli v znesku din 88.710—j'
129. 197	z	dne	14. februarja 1940. o	izplačilu	ocene;
130. 205	z	dne	14. februarja 1940. o	kreditu	za	po-
moč prebivalstvu v Turčiji, oškodovanemu od potresa, v znesku din 3,500.000-—;
131. 207 z dne 19. februarja 1940. o razveljavitvi pripombe za št. 80 uvozne carinske tarife in vpisu pripombe k št. 85 in 86, točki 1., uvozne carinske tarife o carinjenju uvoženih rib;
132. 218 z dne 21. februarja 1940. o znižanju uvozne carine na sivo livarsko železo in odpravi carine na staro železo in odpadke bele železne pločevine;
133. 236	z	dne	23. februarja 1940.;
134. 251	z	dne	27. februarja 1940. o kreditu	za	na-
bavo nakaznic za brezplačni prevoz človeške in živalske hrane v pasivne kraje v znesku din 4,500.000'—;
135. 252 z dne 27. februarja 1940. o kreditu za pokritje stroškov za nabavo hrane v znesku din 5,000.000-—;
136. 253 z dne 27. februarja 1940. o kreditu za nabavo človeške in živalske hrane za pasivne kraje v znesku din 20,000.000'—;
137. 223 z dne 28. februarja 1940. o znižanju uvozne carine na pluge in dele plugov iz št. 552 uvozne carinske tarife;
138. 225 z dne 29. februarja 1940. o kreditu za zvišanje proračunskih rezervnih kreditov v znesku din
10,500.000—.
139. 235 z dne 29. februarja 1940. o kreditu za izplačilo nagrad in posebnih doklad osebju ekonomsko-komercialne visoke šole v Zagrebu v znesku din 20.914 —;
140. 300 z dne 5. marca 1940. o kreditu v znesku din 1,000.000-— za izplačilo periodnih poviškov uslužbencem ministrstva za pošto, telegraf in telefon;
141. 318 z dne 7. marca 1940., da^se sprejema zapisnik, podpisan med našo in nemško “državo, o ureditvi službe po predvojnih srbskih posojilih, jugoslovanskih posojilih in prevzetih dolgovih bivše avstro-ogrske monarhije;
142. 321 z dne 8. marca 1940. o kreditu za nabavo 100.000 civilnih plinskih mask za državne in banovinske uslužbence v znesku din 16,350.000—;
143. 237 z dne 7. marca 1940. o kreditu za refundacijo zavodu za pospeševanje zunanje trgovine v znesku din 4,083.000—;
144. 247 z dne 7. marca 1940. o kreditu za sanitetne potrebe v znesku dih 1,000.000'—;
145. 355 z dne 14. marca 1940. o kreditu za izplačilo invalidskih prejemkov do konca proračunskega 1.1939./40. V znesku din 60,000.000'—;
146. 332 z dne 1.5. marca 1940. o 'izplačilu pomoči aktivnim častnikom in uniformiranim vojaškim uradnikom v znesku din 3,000.000'—;
147. 329 z dne 15. marca 1940. o kreditu za gradnjo križišča na progi Skoplje-Veles v znesku din 3,465.000—;
148. 358 z dne 18. marca 1940. o kreditu za izplačilo posebne doklade sreskim šolskim nadzornikom po § 293. zakona o uradnikih v znesku din 115.000—;
149. 409 z dne 27. marca 1940. o zvišanju kredita za napredovanje in periodne poviške uslužbencem ministrstva za vojsko in mornarico v znesku din 22,400.000-—;
150. 410 z dne 27. marca 1940. o kreditu za izplačilo zvišanja draginjske doklade katoliškemu duhovništvu v znesku din 451.856-—;
151. 411 z dne 27. marca 1940. o kreditu za izplačilo presežka državnega prispevka paroplovnim družbam v znesku din 11,500.000;—j.
152. odločba ministra za finance št. 5692/40 z dne 19. februarja 1940. o lombardiranju 4%nih državnih obveznic, izdanih vojaškim dobrovoljcem; dalje odločbe ministrskega sveta M. s. št.:
153. 458 z dne 30. marca 1940. o izplačilu podpore častnikom v orožniški službi;
154. 413 z dne 29. marca 1940. o povračilu občini cetinjski;
155. 414 z dne 29. marca 1940. za popravilo banovinske ceste Kranj-Preddvor.
II.	Ministrstvo za vojsko in mornarico:
Odločbe ministrskega sveta M. s. št.:
1. 184 z dne 9. marca 1939. o podaljšavi veljavnosti kredita do konca proračunskega leta 1939./40., odobrenega z odločbo ministrskega sveta M. s. št. 368 z dne *20. maja 1937.;
2. 932 z dne 23. avgusta 1939. o podpori »Aero-klubu«;
3. 1610 z dne 11. decembra 1939. v zvezi z odločbo M. s. št. 1126 z dne 18. novembra 1939. o kreditu za potrebe mornarice;
4. 349 z dne 15. marca 1940. o podpori Rdečemu križu kraljevine Jugoslavije;
5. 406 z dne 27. marca 1940. o kreditu za izplačilo pomoči častnikom.
III. Ministrstvo za prosveto:
Odločbe ministrskega sveta M. s. št.:
1. 687 z dne 17. junija 1939. o spremembah odločbe ministrskega sveta M. s. št. 140 z dne 2. marca 1939. o najetju posojila pri Državni hipotekarni banki za napravo prosvetnih ustanov;
2. 1030 z dne 25. avgusta 1939. o podelitvi pooblastila ministrstvu za prosveto za najetje posojila pri Državni hipotekarni banki, da bi se dala pomoč kraljevski banski upravi v Skoplju v znesku din 2,500.000-— za popravilo in dozidavo gimnazijskega poslopja v Prilepu in kraljevski banski upravi na Cetinju v znesku din
1,500.000-— za dovršilev, gimnazijskega poslopja v Ko-lašinu;
3. 351 z dne 15. marca 1940. o podelitvi pooblastila ministrstvu za prosveto za najetje posojila 3,200.000—■ din pri Državni hipotekarni banki za izdelavo načrtov, zidavo in notranjo ureditev bujatriške in porodniške klinike pri veterinarski fakulteti v Beogradu.
IV.	Ministrstvo za promet:
Odločbe ministrskega sveta M. s. št.:
1. 445 z dne 29. aprila 1939., da se odobruje sklenjena pogodba med ministrstvom za promet in Zetsko plovilbo d. d. na Cetinju o ustroju in opravljanju inter-balkanske proge;
2. 486 z dne 16. maja 1939. o odobritvi režijske gradnje tira na delu proge Alipašin most-Ilidža v breme sklada za obnovo stalne glavnice;
3. 1433 z dne 7. novembra 1939. o normalizaciji proge Sarajevo—Doboj;
4. 1684 z dne 30. decembra 1939. o odobritvi sklenjene pogodbe s paroplovnimi družbami radi organizacije in opravljanja rednega pomorskega prometa in prevoza pošte po morju;
5. 195 z dne 12. februarja 1940. o nakupu ladje *Ju-goslavija* za potrebe državne rečne plovbe..
V.	Ministrstvo za kmetijstvo:
Odločbi ministrskega sveta M. s. št.:
1. 1134 z dne 20. septembra 1939. o ukrepih radi vzdrževanja cen presnemu in predelanemu sadju v državi;
2. 118 z dne 2. februarja 1940. o izplačilu zneska din 463.614'— iz državnega kmetijskega sklada državnemu fondu za proizvajanje veterinarskih cepiv in zdravil v Zemunu, da se ta zavod postavi in uredi.
VI. Ministrstvo za gozdove in rudnike:
Odločba ministrskega sveta M. s. št. 1293 z dne
7.	oktobra 1939. o brezobrestnem posojilu gozdno-indu-strijškemu podjetju »Sipad« d. d. za obratno glavnico v znesku din 5,964.132-77.
§ 82.
Ta uredba stopi v veljavo, ko se razglasi v »Službenih novinah«, obvezno moč pa dobi dne 1. aprila 1940., kolikor ni v posameznih paragrafih določeno kaj drugega.
V Beogradu dne 31. marca 1940.; M. s. št. 474.
Pavle s. r.
H.	Stankovič s. r.
dr. Perovič s. r.
Minister za finance dr. J. S u te j s. r.
Predsednik ministrskega sveta Dragiša Cvetkovič s. r.
Podpredsednik ministrskega sveta VI. Maček s. r.
(Sledijo podpisi vseh drugih ministrov.)
Uredbe osrednje vlade.
152.
Na podstavi člena 6. zakona o davku na poslovni promet z dne 31. januarja 1922. in njegovih poznejših sprememb in dopolnitev predpisuje minister za finance sporazumno z ministrom za trgovino in industrijo tole
uredbo*
o spremembah iu dopolnitvah uredbe o odmeri in pobiranju davka na luksus 0. P. št. 64.914 z dne 14. avgusta 1932., z vsemi njenimi poznejšimi spremembami in dopolnitvami.
Clen 1.
V imenovanju blaga pri zap. št. 8 spiska luksuznih predmetov se namesto številke »15%« postavlja: »16%«, namesto besed »izvlečka (ekstrakta)« pa: »sladkorja«.
Clen 2.
Pri zap. št. 86 spiska luksuznih predmetov se do-daje pripomba, ki se glasi: »Za tuzemsko blago je da-
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne
1.	aprila 1940., U. 75/XXVI/211.
vek na luksus plačan na papir in karton pri ctšt. 442 do 454.«
Clen 3.
Pri zap. št. 91 spiska luksuznih predmetov se do-daje pripomba, ki se glasi: »Za tuzemsko blago je davek na luksus plačan na papir in karton po ctšt. 442 do 454.«
Clen 4.
Ta uredba stopi v veljavo, ko se objavi v »Službenih novinah«, uporablja pa se od 1. aprila 1940. dalje.
Za blago, ki je bilo na dan 1. aprila 1940. neocarinjeno pri carinarnicah, se uporabljajo od tega dne nove stopnje spiska luksuznih predmetov.
Za vse nabave na račun države in samoupravnih teles, ki se izvršijo po 31. decembru 1940. na podstavi do tega dne sklenjenih pogodb, se pobere davčna stopnja davka na luksus po dosedanjih predpisih*
V Beogradu dne 30. marca 1940.; št. 21.909/IH.
Minister za finance dr. Šutej s. r.
— » —
153.
Na podstavi § 113. finančnega zakona za 1. 1939./40. predpisuje ministrski svet na predlog ministra za trgovino in industrijo tole
uredbo**
o spremembi uredbe o trgovinskih obratih velikega obsega M. s. št. 873 z dne 26. oktobra 1937.
Clen 1.
Clen 5. uredbe o trgovinskih obratih velikega obsega M. s. št. 873 z dne 26. oktobra 1937., spremenjen z uredbo ministrskega sveta M. s. št. 151 z due 4. marca 1939.,*** se spreminja in se glasi:
»Dovolitve po členu 1. in po členu 2. te uredbe se ne izdajajo do 31. decembra 1940.«
Clen 2.
Ta uredba stopi v moč z dnem razglasitve v »Služ,-benih novinah«,
V Beogradu dne 18. marca 1940.; M. s. št. 265.
Predsednik ministrskega sveta Dragiša Cvetkovič s. r.
Podpredsednik ministrskega sveta
VI.	Maček s. r.
(Sledijo podpisi vseh drugih gg. ministrov.)
* »Službeni list« št. 54/11 iz 1. 1940.
** »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne
21.	marca 1940., št. 66/XXII/168.
*** »Službeni list« št. .566/88 iz 1. 1937. iu št. 116/20 iz
1.1939,
154.
Na podslavi pooblastitve po členu 17. zakona o davku na poslovni promet z dno 31. januarja 1922. in v zvezi s § 15. zakona o skupnem davku na poslovni promet predpisujem tale
pravilnik*
o spremembah in dopolnitvah pravilnika za izvrševanje zakona o davku na poslovni promet N. P. št. 4794 z dne 10. februarja 1922.
}
Člen 1.
V točki 2. drugega odstavka člena 1. pravilnika se namesto besed »kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev : postavlja: »kraljevine Jugoslavije«.
Člen 2.
Prvi odstavek člena (i. pravilnika se spreminja in se glasi:
»Davčna stopnja davka na poslovni promet je določena z 2'5%, za promet luksuznih predmetov pa razen tega še z 12%, 15% in 20% prejete vsote ali v denarju izražene vrednosti prejete odškodnine. Minister za finance predpiše sporazumno z ministrom za trgovino in industrijo z uredbo spisek luksuznih predmetov. V tem spisku je določena višina davčnih stopenj za posamezne luksuzne predmete.«
Drugi odstavek člena G. pravilnika se spreminja in se glasi:
»Za davčno osnovo velja celokupna prejeta odškodnina za promet stvari in storitev (opravil). V davčno osnovo spada tudi prometna vrednost tistih stvari, ki so bile vzete za osebno ali domačo uporabo ali bile drugim brezplačno odstopljene.«
Člen 3.
Med tretjim in četrtim odstavkom točke 2.a člena 8. pravilnika se dodaje nov odstavek, ki se glasi:
»Kmetijske zadruge nikoli in nikdar niso oproščene plačila davka na luksus za opravljeni promet z luksuznimi predmeti, ne.glede na to, komu se ti predmeti prodajajo.«
Poslednji stavek četrtega odstavka točke 2.a čl. 8. pravilnika se Črta in se na njegovo mesto postavlja tole: »Davčne uprave pošljejo take prošnje s svojim mnenjem pristojni finančni direkciji na vpogled, direkcija pa pošlje sporne in načelne primere oddelku za davke. Po navodilih, prejetih od finančne direkcije ali oddelka za davke, izdajo davčne uprave vsaki zadrugi rešitev o oprostitvi ali pa o davčni zavezanosti davku na poslovni promet. Oprostitev traja, dokler posluje zadruga v mejah svojih zadružnih pravil. Zadruga mora prijaviti vsako spremembo zadružnih pravil davčni upravi in si izposlovati novo rešitev. Zadruga, ki nima take rešitve, izdane od pristojne davčne uprave, je zavezana plačevanju davka na poslovni promet.«
Člen 4.
Člen 9. pravilnika se spreminja in se glasi:
»Člen 9.
Davčna oblastva, ki so pristojna za izvrševanje tega zakona, so:
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne
1.	aprija 194U.J, št. 75/XXVI/212,
a) na prvi stopnji davčna uprava oziroma davčni odbor,
b) na drugi stopnji finančna direkcija oziroma reklamacijski odbor.
Vsako podjetje, obrat ali poklic je glede vlaganja davčnih prijav, odmere in izterjave poseben davčni objekt zase.
Teritorialna pristojnost davčnega oblastva se določa po sedežu podjetja ali obrata, če ima podjetje ali obrat odcepke, kakršni so podružnice, prodajalne, odkupovalne postaje itd., se plačuje splošni davek na poslovni promet pri tisti davčni upravi, pri kateri se plačuje pridobnina ali družbeni davek na dohodek teh odcepkov. Skupni davek na poslovni promet se plačuje pri tisti davčni upravi, v katere območju je tvorniea, kjer se blago proizvaja.
Izjemno od prednjega sme oddelek za davke ministrstva za finance na prošnjo davčnega zavezanca dovoliti plačevanje splošnega in skupnega davka* na poslovni promet za celokupni promet pri tisti davčni upravi, v katere območju ima podjetje, obrat ali poklic svoj sedež. Prošnja se vloži pred začetkom davčnega leta pri oddelku za davke po davčni upravi, ki je teritorialno pristojna za sedež podjetja, obrata ali poklica.«
Člen 5.
Člen 10. pravilnika se spreminja in se glasi:
»Člen 10.
Davek na poslovni promet se pobira v glavnem na dva načina:
1. po knjigi opravljenega prometa ali po prijavi, ki se izpolnjuje in predlaga po tej knjigi, in
2. pavšalno po prijavi, v kateri se prijavljajo vsi potrebni podatki za ocenitev in določitev davčne osnove.
I.	Po knjigi opravljenega prometa plačujejo splošni davek na poslovni promet skladno s § 9. in v zvezi s § 15. zakona o skupnem davku na poslovni promet:
a) vsi davčni zavezanci, zavezani družbenemu davku;
b) vsa industrijska podjetja;
c) obrtna in trgovinska podjetja, ki obratujejo s pogonskimi stroji jakosti nad 20 konjskih sil ali nad 15 kilovatov ali z več ko 20 zaposlenimi osebami;
č) vsa podjetja, katerih promet je v minulem letu presegel 500.000— dinarjev;
d) intelektualni delavci iz točke 12. prve skupine in točk a) in b) druge skupine člena 42. zakona o neposrednih davkih, če presega njih celokupni promet minulega leta 300.000 dinarjev (5? 2. zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o skupnem davku na poslovni promet z dne 14. avgusta 1932. v zvezi s § 11. uredbe M. s. št. 1662 z dne 22. decembra 1939.).
Način voditve knjige opravljenega prometa in obrazec predpiše oddelek za davke ministrstva za finance.
Ko se mesec izteče, sklene davčni zavezanec knjigo opravljenega prometa in po odbitku storniranih poslov z državo in samoupravnimi telesi, pa katere je bil dokazano davek plačan že ob izplačilu računov, prijavi opravljeni promet z mesečno davčno prijavo pristojni davčni upravi in plača obenem odpadajoči davek na poslovni promet. Ob izračunu se davek zaokroža tako, da se zneski do vštetega 0'50 dinarja ne upoštevajo, zneski nad 0'50 dinarja pa zaokrožajo na naslednji cel dinar
Če so zavezanci splošnega davka na poslovni promet v istem podjetju ali obratu obenem tudi zavezani skup-
nemu davku, morajo prijaviti promet blaga in storitev (opravil), zavezan splošnemu davku na poslovni promet, z isto davčno prijavo in v istem roku, kot prijavljajo promet blaga, zavezanega skupnemu davku. Tisti davčni zavezanci, ki plačujejo samo splošni davek na poslovni promet, ga morajo plačati v 20 oziroma 50 dueli, ko se izteče mesec, v katerem so prejeli odškodnino.
Nepravočasna ali netočna vložitev davčne mesečne prijave ima za posledico kazen po členu 138. zakona o neposrednih davkih, davčno oblastvo pa izračuna in izterja davek za zadevni mesec s svobodno oceno ali s primerjanjem.
Najkasneje mesec dni, ko se leto izteče, morajo predložiti ti zavezanci letno, prijavo o celokupnem prometu blaga in višini prejetih odškodnin za storitve v minulem ietu.
Davčno oblastvo postopa dalje skladno s predpisom odstavka 3. § G. zakona o skupnem davku na poslovni promet.
II. Državne blagajne in blagajne samoupravnih teles morajo ob vsakem izplačilu računov, če obstoji obveznost plačila, odtegniti splošni davek na poslovni promet in ga. mesečno nakazati pristojni davčni upravi. Pristojnost davčne uprave se določa po sedežu blagajne, pri kateri se davek odteguje.
III. Vsi drugi davčni zavezanci plačujejo ta davek na podstavi ocenitve davčnega odbora. V ta namen morajo na občni poziv hkrati z vložitvijo davčne prijave za pridobnino vložiti tudi davčno prijavo za davek na poslovni promet, če niso oproščeni plačila davka po čl. 8. zakona. V formalnem pogledu veljajo glede odmere, predpisa, vknjiževanja in izterjave zanje smiselno določbe zakona o neposrednih davkih.
IV. Slučajno opravljeni promet, če presega odškodnina ali vrednost'prometa 5.000 dinarjev (poslednji odstavek člena 4. zakona), se mora v 14 dneh prijaviti pristojni davčni upravi in se mora obenem položiti odpadajoči davek.
V. Na ta davek se ne morejo odmerjati in ne izterjevati nikakršne državne ali samoupravne doklade.«
Člen G.
Člen 11. pravilnika se spreminja ih se glasi:
»Člen 11.
Glede nadzorstva in kontrole davčnih oblastev nad poslovanjem zavezancev splošnega davka na poslovni promet veljajo smiselno povsem določbe zakona o skupnem davku na poslovni promet in uredbe šl. 16.100/31 oziroma uredbe št. 64.014/111-32.«
§ 7.
Določbe členov 12. in 13. pravilnika se spreminjajo in se glasijo:
»Člena 12. in 13.
Za poizvedbe in preiskave, za izrekanje in izvrševanje kazni zaradi kaznivih dejanj pri davku na poslovni promet veljajo smiselno določbe zakona o neposrednih davkih oziroma zakona o skupnem davku na poslovni promet.
V kazenskem postopku zaradi davčne utaje je za voditev poizvedb pristojno vsako davčno oblastvo. Po dokončanih poizvedbah se odstopi stvar davčni upravi, ki je pristojna za nadaljnji davčno-kazenski postopek. Po dokončanem preiskovalnem postopku odstopi davčna uprava stvar finančni direkciji, bodisi radi odobritve
k .
ustavitve postopka bodisi radi odstopa finančnemu sodišču.«
Člen 8.
Člen 15. pravilnika se spreminja in se glasi.
»Člen 15.
Zoper odločbo o odmeri davka vloži lahko davčni zavezanec pritožbo v 30 dneh od dne vročitve odločbe. Če se je davek odmeril po odločbi davčnega odbora, ima pravico pritožbe tudi državni zastopnik skladno s predpisom člena 122. zakona o neposrednih davkih.
Pritožbe se izročajo pristojni davčni upravi neposredno ali pa priporočeno po pošti. Če se vloži pritožba po pošti, velja dan oddaje na pošto po recepisu za dan izročitve pri davčni upravi.
Odločati o vloženih pritožbah sla pristojna:
1. finančna direkcija, če se je ugotovila davčna osnova z odločbo davčne uprave;
2. reklamacijski odbor, če se je ugotovila davčna osnova z odločbo davčnega odbora. Če se osporava davčna zavezanost ali kaj drugega, ne pa višina davčne snove, je vselej pristojna finančna direkcija in mora ta vprašanja predhodno obravnavati finančna direkcija z odločilo; nato pa odloči reklamacijski odbor o višini davčne osnove.
Zoper odločbe teh oblastev je dopustna tožba na upravno sodišče v 30 dneh skladno s predpisom čl. 136. zakona o neposrednih davkih in čl. 21. zakona o državnem svetu in upravnih sodiščih.«
Člen 9.
Člen 16. pravilnika se spreminja in se glasi:
»Člen 16.	,
»Veljajo smiselno povsem določbe zakona o neposrednih davkih.«
Člen 10.
Ta pravilnik stopi v veljavo z dnem razglasitve v. »Službenih novinah«.
V Beogradu dne 30. marca 1940.; št. 6900/111.
Minister za finance dr. Šutej s. r.
■ — »»■
155,
Na podstavi poslednjega odstavka § 4. zakona o zavarovanju delavcev predpisujem na predlog komisarja osrednjega urada za zavarovanje delavcev z dne 24. januarja 1940., št. 2845/40, tole
naredbo,
s katoro se začasni delavci vodnih zadrug izvzemajo iz zavarovalne obveznosti za bolezen in onemoglost, starost in smrt.*
Člen 1.
Začasni delavci vodnih zadrug, ki so samo priložnostno in nestalno zaposleni pri obrambi zoper poplave ali pri drugih nujnih in krajših delih pri vodnih zadru-
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne
13.	marca 1940., št. 59/XVII/148.
gah, se izvzemajo iz zavarovalne obveznosti za bolezen in za onemoglost, starost in smrt.
Člen 2.
Vodne zadruge so dolžne zavarovati to vrsto delavcev kolektivno za nezgode pri pristojnem okrožnem uradu za zavarovanje delavcev tako, da so vsi ti delavci uvrščeni v isti mezdni razred in v isti nevarnostni odstotek.
Člen 3.
Vodne zadruge plačujejo za to vrsto zavarovanja poleg celokupnega rednega prispevka za nezgode tudi še izredno doklado 5 °/o predpisanega prispevka kot po-' vračilo za stroške zdravljenja in za hranarino za prve štiri tedne po poškodbi (prvi odstavek § 95. zakona o zavarovanju delavcev).
Člen 4.
Ta naredba stopi v veljavo z dnem razglasitve v »Službenih novinah«.
,V Beogradu dne 8. marca 1940.; St. št. 5500.
Minister za socialno politiko in ljudsko zdravje dr. Srdan Budisavljcvič s. r.
(Ta naredba je bila prvič objavljena v »Službenih novinah« št. 58 z dne 12. marca 1940.)
156.
Na podstavi § 182. zakona o uradnikih z dne 31. marca 1931. predpisujem tole
navodilo
o izplačevanju nagrade honorarnim uslužbencem ministrstva za pravosodje, poklicanim na vojaške vaje.*
Člen 1.
Honorarnim uslužbencem v resoru ministrstva za pravosodje, ki sq poklicani kot obvezniki v rezervi na vojaške vaje, gre pravica do nagrade za ves čas vaj, če so bili sprejeti na delo v državni službi najmanj 15 dni pred vpoklicem na vaje.
Člen 2.
Nagrada se jim izplača po povratku % vaj v tistem znesku, ki jim je šel na dan vpoklica na vaje, po odbitku rednih odtegljajev, če niso pri vojaških oblastvih prejemali plače kot rezervni častniki ali rezprvni vojaški uradniki po členu 269. zakona o ustroju vojske in mornarice.
Člen 3.
Določbe prednjih členov veljajo tudi za tiste honorarne uslužbence, ki so bili poklicani na vaje pred uveljavitvijo tega navodila.
Člen 4.
To navodilo stopi v veljavo z dnem razglasitve v »Službenih novinalK.
V Beogradu dne 9. marca 1940.; št. 18.973.
Minister za pravosodje dr. Laza Markovič s. r.
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne
19.	marca 1940., št. G4/XXI/1G2.
157.
Način opravljanja reekspedicije
in plačevanje voznine za tranzitne pošiljke.*
Minister za finance je pod št. 7700/V1II z dne 15. februarja 1940. takole odločil:
»1. Inozemsko blago se sme tranzitno prevažati čez našo državo po kopnem samo, če je voznina za jugoslovansko relacijo kakor tudi za tuje relacije plačana ali nakazana železnicam v inozemstvo.
2. Prepovedano je opravljanje reekspedicij in plačevanje voznin našim železnicam (ponovna oddaja s pre-tovoritvijo ali brez nje) zp blago, ki prihaja v našo državo po kopnem, po rečni ali po morski poti iz inozemstva radi tranzitnega prevoza v katero koli drugo državo.
3. Od prepovedi po točki 2. te odločbe se izvzemajo tile primeri:
a) če se plačajo stroški prevoza (reekspedicije) v dinarjih, dobljenih od uvoženih prostih deviz, ki so bile odstopljene Narodni banki po uradnem tečaju, in
b) reekspedicija tranzitnih pošiljk, ki prispejo iz inozemstva po morju v naše luke, le da se sme opraviti reekspedicija v takem primeru na način, določen z odločbo ministra za finance št. 37.080/VIII z dne 20. junija 1939.
4. Devizna direkcija Narodne banke se pooblašča, da izda potrebna navodila za izvrševanje te odločbe.«
Iz bančnega in valutnega oddelka ministrstva za finance dne 15. februarja 1940.; št. 7700/VilI.
158.
Popravek**
v uredbi o spremembah in dopolnitvah zakona o neposrednih davkih M. s. št. 470 z dne 30. marca 1940., objavljeni v »Službenih novinah« št. 74A z dne 30. marca
1940.	in št. 7G/XXV11/214 z dne 2. aprila 1940.:***
(1., 3., 4., 5. in 8.: Za prevod brezpredmetno.)
2.	V § 7. je treba postaviti za besedama »tisto podjetje« besede: »ali tisti obrat«.
6. V § 17. je treba na koncu namesto pike postaviti vejico in dodati tole besedilo, ki je bilo pomotoma izpuščeno: »namesto besed ,po 100 dinarjev na mesec, 25 dinarjev na teden in 4 dinarje na dan* pa besede: ,po 150 dinarjev na mesec, 36 dinarjev na teden in 6 dinarjev na dan.‘«
7. V točki 1. § 18. je treba za besedami »in za vsakega otroka po členu 90., točki G.,« postaviti namesto »po 100 dinarjev na mesec« besede: »po 150 dinarjev na mesec«, namesto »25 dinarjev na teden« besede: »36 dinarjev na teden« in namesto »4 dinarje na dan« besede: »6 dinarjev na dan«.
Iz oddelka za davke ministrstva za finance v Beogradu dne 3. aprila 1940.; št. 2*2.632,
—
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne
20.	februarja 1940., št, 40.
** »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne
9.	avgusta 1940., št. 82/XXIX/233.
*** >giužbeni list« št. 140/29 iz 1. 1940.
Banove uredbe.
159.
IV.	St. 8010/1.
Pravilnik
o podeljevanju podpor izredno nadarjenim revnim učencem iz banovinskega proračuna.
člen 1.
Ban podeljuje podpore izredno nadarjenim učencem, ki bi se drugače zaradi pomanjkanja sredstev ne mogli šolati, da morejo dovršiti strokovne, srednje in visoke šole in na ta način razviti svoje posebne zmožnosti ter jih potem uveljaviti v korist slovenskega naroda in države.
Člen 2.
Podpirajo se le dečki slovenske narodnosti, ki poleg splošne bistrosti kažejo kake izredne sposobnosti za to ali ono panogo znanosti, umetnosti, gospodarskega, socialnega, ali sicer javnega življenja in so tako revni, da starši oziroma skrbniki ne bi zmogli stroškov za šolanje. Deklice dobe podporo le tedaj, če se dožene, da imajo izredne zmožnosti za kako tako panogo udejstvovanja, v kuteri bi se lahko ženska posebno dobro uveljavljala. Pogoji glede premoženjskih razmer so za deklice isti kot za dečke.
Člen 3.
Kraljevska banska uprava postavlja vsako leto v banovinski proračun potreben znesek za vzdrževanje podpirancev iz prejšnjega leta in tistih, ki se za pričetek šolskega leta na novo izberejo.
Člen 4.
Izbira izredno nadarjenih učencev se vrši na tale način:
a) Prosvetni oddelek kraljevske banske uprave naroči upraviteljstvom ljudskih šol v banovini, da mu preko okrajnih šolskih nadzornikov sporoče vsako leto potrebne podatke o izredno nadarjenih in revnih ljudskošolskih učencih 4. ali 5. razreda. Pri tem poročajo tudi, ali so starši oziroma skrbniki kdaj izrazili željo, da bi se učenec še dalje šolal in ali bi mogli prispevati vsaj za njegovo obleko in šolske potrebščine. Za bodoče podpirance naprosi prosvetni oddelek tudi kateheta za izjavo o moralni vrednosti učenca in njegove rodbine. Učiteljstvo je dolžno že med šolskim letom opozarjati okrajnega šolskega nadzornika na izredno nadarjene učence, da jih more pri nadzorovanjih šole posebej opazovati in po možnosti tudi preizkusiti. Za prijavljene pošljejo upravi-teljstva po uradni poti kraljevski banski upravi tudi potrebne listine (krstni list, poročilo o šolskem napredku vseh let in ubožno izpričevalo). Okrajni šolski nadzorniki naj pregledajo prošnje in naj predlagajo do tri prosilce, ki jih navedejo tako, da bo najvrednejši na prvem mestu.
b) Prosvetni oddelek nato izmed predlaganih po svoji uvidevnosti odbere tretjino ter pokliče odbrane na psiiiotehnično preizkušnjo, ki jo izvrši banovinska poklicna svetovalnica. Stroški za potovanje k preizkušnji, za prehrano in za morebitno prenočevanje se poklicanim povrnejo.
c) Banovinska poklicna svetovalnica pošlje prosvetnemu oddelku kraljevske banske uprave natančno poročilo o preizkušnji.
č) Po predlogu prosvetnega oddelka sprejme ban določeno število učencev za banovinske podpirance ter vsakemu odredi višino mesečne podpore v bodočem šolskem letu. Pri določevanju števila podpirancev upošteva kreditne možnosti banovinskega proračuna.
d) Posameznim podpirancem se po potrebi določi vrsta šole, kjer bodo študirali, ter se jim pravočasno pošlje obvestilo o višini mesečne podpore za bodoče šolsko leto in o vrsti šole, da se morejo prijaviti k morebitnemu sprejemnemu izpitu. Pri tem se podpiranec in njegovi starši oz. skrbniki izrečno opozore na namen podpiranja, ki je izražen v členih 1. in 2. tega pravilnika.
e) Za podpiranca lahko sprejme ban tudi učenca meščanske, srednje ali strokovne šole, ki kaže izredno nadarjenost v tej ali oni panogi znanosti, umetnosti, gospodarskega ali sicer javnega življenja, a je tako reven, da z lastnimi sredstvi ne bi mogel nadaljevati študij in svojih zmožnosti popolnoma razviti. O takih učencih pošljejo upraviteljstva oz. ravnateljstva natančna poročila z vsemi potrebnimi podatki o njihovih izrednih zmožnostih, nravni vrednosti in premoženjskih razmerah.
Člen 5.
Kraljevska banska uprava ustavi podpirancu podporo, če njegovi šolski uspehi niso več v skladu z namenom banovinske podpore ali njegovo življenje ni več moralno na višku, ali pa če se premoženjske razmere podpiranca ali njegovih staršev oz. skrbnikov toliko zboljšajo, da se lahko šola brez banovinske podpore.
Člen 6.
Podpiranci morajo prosvetnemu oddelku redno predlagati vsa obvestila o šolskem uspehu.
Člen 7.
Kraljevska banska uprava sprejme za podpirance vsako leto podpirance iz prejšnjega šolskega leta, če še izpolnjujejo pogoje tega pravilnika. Poleg teh starih se sprejemajo vsako leto tudi novi podpiranci, v kolikor je za to določen potrebni kredit v banovinskem proračunu.
Kraljevska banska uprava dravske banovine.
V Ljubljani dne 18. aprila 1940.
Ban:
Dr. Natlačen s. r.
160.
Spremembe v staležu drž. in banovinskih uslužbencev v območju dravske banovine.
A.	Državni uslužbenci.
Z odločbo kraljevske banske uprave dravske banovine z dne 2. marca 1940., I. št. 517/2, je bil na osnovi § 104/5 zakona o uradnikih upokojen Benčič Franc, policijski nadstražnik I.a položajne skupine zvaničnikov pri upravi policije v Ljubljani.
Z odločbo kraljevske banske uprave dravske banovine z dne 14. marca 1940., I. št. 2066/2, je bil na osnovi § 104/3 zakona o uradnikih upokojen Bucik Jakob, policijski stražnik I. razreda-zvaničnik I. položajne skupine pri upravi policije v Ljubljani.
Z odločbo kraljevske banske uprave dravske bano-vipe z dne 16. marca 1940., I. št. 1270/2, je bil na osnovi
$ 104/15 zakona o uradnikih upokojen Hren Ciril, policijski stražnik I. razreda-zvaničnik 1. položajne skupine pri predstojništvu mestne policije v Mariboru.
Z odločbo kraljevske banske uprave dravske banovine v Ljubljani z dne Ki. marca 1940., I. št. 1283/2, je bil na osnovi tj 104/15 zakona o uradnikih upokojen S t o k e 1 j Alojz, policijski stražnik 1. razreda-zvaničnik 1. položajne skupine pri predstojništvu mestne policije v Mariboru.
B.	Banovinski uslužbenci,
Z odločbo kraljevske banske-uprave dra.vske banovine z dne 14. marca 1940., I. št. 2800/1, je bila sprejela ostavka na banovinsko službo, ki jo je podal d r. Bregant M a r i j a n, banov, sekundarij Vlil. položajne skupine v banovinski bolnišnici v Novem mestu.
Z odločbo kraljevske banske uprave dravske banovine z dne 4. marca 1940., I. št. 2846/1, je postavljen dr. K n k m a n Vladi m i r , banovinski sekretar V. položajne skupine pri kraljevski banski upravi dravske banovine v Ljubljani, za banovinskega svetnika
IV.	položajne skupine 2. stopnje na dosedanjem službenem mestu.
Z odločbo kraljevske banske uprave dravske banovine z dne 20. marca 1940., 1. št. 3569/1, je bil po službeni potrebi premeščen Tominc Vladimir, banovinski uradniški pripravnik pri okrajnem cestnem odboru v Brežicah, k okrajnemu cestnemu odboru v Krškem.
Z odločbo kraljevske banske uprave dravske banovine z dne 11. marca 1940., I. št. 655/1, je postavljen Vavpotič Milan, banovinski pomožni sekretar Vil. skupine pri kraljevski banski upravi dravske banovine v Ljubljani, za banovinskega pomožnega sekretarja VI. položajne skupine na dosedanjem službenem mestu.
Z odločbo kraljevske banske uprave dravske banovine z dne 20. marca 1940., I. št. 3570/1, je bil po službeni potrebi premeščen Žabkar Viktor, banovinski uradniški pripravnik IX. položajne skupine pri okrajnem cestnem odboru v Krškem, k okrajnemu cestnemu odboru v Litijo.
*
Z odločbo kraljevske banske uprave dravske banovine z dne 20. marca 1940., J. št. 3567/1, je bil premeščen po potrebi službe S k opore Franc, banovinski zvaničnik III. položajne skupine, cestni nadzornik pri okrajnem cestnem odboru v Krškem z,uradnim sedežem v Mokronogu, v istem svojstvu in v območju •istega okrajnega cestnega odbora na uradni sedež v Kostanjevici.
 -
161.
Razne objave iz „Službenih novin“.
Številka 288 z dne 15. decembra 1939.
Z odločbo ministra za finance z dne 25. novembra
1939.,	Pov. št. 2263/1JI, so bili premeščeni: za pomožnega davkarja IX. položajne skupine davčne
uprave v Novem mestu Valentinčič Anton, pomožni davkar iste položajne skupine davčne uprave v Kočevju, na prošnjo.
Z odločbo ministra za pošto, brzojav in telefon z dne
5.	decembra 1939. je bil premeš č e n po službeni potrebi k pošli, brzojavu in telefonu Celje Peternel Anton, pomožni uradnik IX. položajne skupine pošte, brzojava in telefona Grobelno.
Številka 289 z dne 16. decembra 1939.
Z odločbo ministra za notranje posle z dne 15. novembra 1939., III. št. 36.661, so bili postavljeni za pristave Vlil. položajne skupine: pri sreskem načelstvu v Črnomlju Primožič Alojzij; pri upravi policije v Ljubljani Me 1 i h a r Danica; pri sreskem načelstvu v Ptuju A b r a m Jože f; pri komisariatu železniške in obmejne policije v Mariboru Jančič Karel, dosedanji političnoupravni pripravniki istih oblastev.
Številka 299 z dne 18. decembra 1939.
Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 28. novembra 1939. je bil upokojen pri železniškem ravnateljstvu v Ljubljani ing. Voza A 1 b e r i k , svetnik
IV.	položajne skupine 2. stopnje.
številka 291 z dne 20. decembra 1939.
Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 1. decembra 1939. je bil odlikovan na predlog ministra za-gozdove in rudnike z redom Jugoslovanske krone V. stopnje Lavrenčič Julij, računski inšpektor gozdarskega ravnateljstva v Ljubljani.
Z odločbo ministra za pošto, brzojav in telefon z dne
8.	decembra 1939. je bil premeščen po'službeni potrebi k pošti, brzojavu in telefonu Črna pri Prevaljah Ftajšman Ernest, p. t. I. uradnik VIII. položajne skupine pošte, brzojava in telefona Trbovlje 1.
Z odločbo ministra za pošto, brzojav in telefon z dne
8.	decembra 1939. je bil premeščen na prošnjo k pošti, brzojavu in telefonu Maribor 1 Sever Anton, prometnik Vlil. položajne skupine pošlo, brzojava in telefona Maribor 2.
Številka 292 z dne 21. decembra 1939.
Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 8. novembra 1939. je bil postavljen na prošnjo Vrane Ernest, učitelj VI. položajne skupine ljudske šole v Studencih pri Mariboru, za okrajnega šolskega nadzornika iste položajne skupine za šolski okraj Laško, s sedežem v Laškem.
Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 15. novembra 1939. je bila p r e m e š č e n a na prošnjo Jovanovič Miroslava, učiteljica VII. položajne skupine ljudske šole v Št. Petru, srez novomeški, na ljudsko šolo v Novem Sadu.
Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 22. novembra 1939., št. 26.576, so bili upokojeni: ing. K os j ek Radoslav, višji svetnik IV. položajne skupine 2. stopnje s 3. periodnim poviškom gozdarskega ravnateljstva v Ljubljani na razpoloženju; Janša H i n-ko, tehnični inšpektor V. položajne skupine gozdne uprave na Bledu na razpoloženju in Hanzlovski Venčeslav, podgozdar I. razreda VII. položajne skupine' gozdne uprave na Bledu na razpoloženju.
Izdaja kraljevska banska uprava dravske banovine; njen predstavnik in urednik: Pohar Robert v Ljubljani. .Tiska in zalaga tiskarna Merkur d. d, y Ljubljani.; njen predstavnik; Otmar Mikalek .v Ljubljani.
SLUŽBENI LIST KRALJEVSKE BANSKE UPRAVE DRAVSKE BANOVINE
Priloga k 31. kosu XI. letnika z dne 17. aprila 1940'.
Razglasi kraljevske banske uprave
No. 349/42.	1116	3—1
Razglas o licitaciji.
Kraljevska banska uprava dravske banovine v Ljubljani razpisuje za oddajo II. skupine obrtniških del pri gradnji internata banovinske Kmetijske šole v Poljčah
I. javno pismeno ponudbeno licitacijo na dan 4. maja 1940. ob 11. uri dop.
v sobi št. 33 tehničnega oddelka v Ljubljani. Pojasnila in ponudbeni pom očki se dobe proti plačilu takse po tarifni post. 260.a taks. zak. med uradnimi urami v sobi št. 13 tehničnega oddelka.
Ponudbe je predložiti z navedbo končnega zneska na uradnem formularju in jim priložiti uradno sestavljeni proračun, v katerega je vpisati enotne cone za vsako postavko popisa, in sicer za:
1. mizarska dela,
2. pečarska dela.
Nadrobnosti razpisa so razvidne iz razglasa o licitaciji na razglasni deski tehničnega oddelka.
Kralj, banska uprava dravske banovine.
V Ljubljani dne 12. aprila 1940.
*
.V. No. 316/37.	1102—3—2
Razglas o licitaciji.
Kraljevska banska uprava dravske banovine v Ljubljani razpisuje za zidarska in železobetonska, tesarska, krovska in kleparska dela pri gradnji drž. realne gimnazije v Mariboru
II. javno pismeno ponudbeno licitacijo na dan 24. aprila 1940. ob 11. uri dop. v sobi št. 34 tehničnega oddelka v Ljubljani. Pojasnila in ponudbeni pomočki se dobe proti plačilu napravnih stroškov med uradnimi urami v sobi št. 13 tehn. oddelka v Ljubljani, Gledališka ul. 8.
Ponudbe v zapečatenih kuvertah naj se glase v obliki popusta v odstotkih (tudi z besedami) na vsote odobrenega proračuna za:
1. zidarska, težaška in železobetonska dela,
2. tesarska dela,
3. krovska dela,
4. kleparska dela,
in sicer tako, da ponudniki vpišejo v uradni izvod proračuna — torej ne na lastne prepise — ponudene enotne cene s številkami in besedami, ponudbene zneske za posamezne postavke in ponudbeno vsoto za vsa dela. Ponudba za dela pod točko 1. mora biti nižja od zneska din 3,561,088'22 (tri milijone pet sto Šestdeset en tisoč osemdeset osem dinarjev 22/100). Podjetniki se opozarjajo na dodatek k »Splošnim pogojem« za oddajo oziroma prevzem za izvršitev gradbenih del, veljavnim za to licitacijo,
po katerih je dopuščena možnost eventualnega naknadnega zvišanja pogojenih cen s pogoji tega dodatka. Kolkoviiia na ponudbe znaša v državnih kolkih:
1. do ponudbenega zneska din 20.000 din 50'—;
2. nad din 20.000'— do din 100.000'— din 100'—;
3. nad din 100.000'— do din 500.000 din 200'-;
4. nad din 500.000'— do din 1,000.000 din 300'—;
5. za posle nad din 1,000.000'— za vsak pričeti milijon še po din 100'—. Poleg tega mora biti ta ponudba kolko-vana z banovinskim kolkom v višini 50% zgoraj navedene drž. takse.
Nadrobnosti razpisa so razvidne iz razglasa o licitaciji na razglasni deski tehničnega oddelka.
Kralj, banska uprava dravske banovine.
V Ljubljani dne 6. rfprila 1940.
1II/5 No. 717/1.	1114
Izkaz
živalskih kužnih bolezni v območju dravske banovine
po stanju 8. aprila 1940:
Opomba: Imena sedežev sreskih načelstev (mestnih poglavarstev) so natisnjena z debelejšimi, imena občin pa z navadnimi črkami, kraji s številom zakuže-nih dvorcev so navedeni v oklepajih.
Slinavka in parkljevka:
Dravograd: Marenberg (Gornja Vi-žinga 1 dv.), Remšnik (Kozji vrh 1 dv., Vas 1 dv.).
Ljubljana:	Rudnik (Babna gorica
1 dv.), Šmarje (Lanišče 2 dv., Reber
2 dv., Tlake 1 dv.), Vrhnika (Lesno brdo 1 dv., Stara Vrhnika 1 dv.).
Logatec: Cerknica (Grahovo 1 dv.), Rovte (Vrh 1 dv.).
Maribor-lcvi breg: Selnica ob Dravi (Janževa gora 1 dv.).
Škofja Loka: Trata (Čabrače 1 dv., Gorenja vas 1 dv.).
Šmarje pri Jelšah: Pristava (Marča vas 1 dv.), Rogaška Slatina (Plat 1 dv.), Sv. Peter na Medvedjem selu (Kristan vrh 1 dv.), Šmarje pri Jelšah (Globoko 1 dv., Jerovska vas 1 dv., Stranje 1 dv., Zadrže 2 dv.).
Vranični prisad:
Slovenj Gradec: Šoštanj (Ravne 1 dv.).
Steklina:
Logatec: Cerknica (Cerknica 1 dv.).
Šmarje pri Jelšah: Rogatec (Dobovec 1 dv.).
MehurČasti izpuščaj:
Ljubljana: Ig (Iška loka 1 dv.), To-mišelj (Brest 1 dv.).
Svinjska kuga:
Krško; Cerklje ob Krki (Boršt 1 dv.).
Litija; Zagorje (Podlipovca 1 dv.).
Svinjska, rdečica;
Murska Sobota: Pertoča (Večeslavci 1 dv.).
Perutninska kolera: Maribor-desni breg: Slovenska Bistrica (Slov. Bistrica 2 dv!).
N o s e m a a p i s :
Dravograd; Muta (Muta 1 dv.).
Gornji grad: Bočna (Bočna 1 dv.), Gornji grad (Gornji grad 1 dv.), Ljubno ob Savinji (Radmirje 1 dv.), Mozirje (Mozirje 2 dv.).
Kralj, banska uprava dravske banovine. V Ljubljani dne 10. aprila 1940.
H1
VI. št. 11813/1.	1110
Sprememba
v imeniku zdravnikov Zdravniške zbornice za dravsko banovino.
Dr. Korošec Karol, zdravnik v Dragotincih, je bil vpisan v imenik'zdravnikov Zdravniške zbornice za dravsko banovino.
Kralj, banska uprava dravske banovino.
V Ljubljani dne 9. aprila 1940.
Razglasi sodišč in sodnih oblastev
Og 18/40-2.	1135
Uvedba postopka v dokaz smrti.
Kinčič Ivan, strojevodja iz Sp. Šiške, roj. 27. marca 1876. v Sp. Šiški, pristojen v Blanco, je po 27. decembru 1929. odpotoval v Južno Srbijo. Po tem času ni nikomur v.eč pisal in se tudi v pristojni občini niti v Vidmu, kjer je do svojega odhoda stanoval, ni več priglasil.
Ker je potemtakem verjetno, da je imenovani umrl, sp uvaja na prošnjo Horvat Terezije, pos. v Ljubljani VII, Celovška 162, postopek v dokaz smrti, ter se izdaje poziv, da se do 1. maja
1941.	poroča o pogrešanem sodišču ali obenem postavljenemu skrbniku, g. Prelogu Mihaelu, v. p. ofcl. v p. v Celju.
Po preteku tega roka in po sprejemu dokazov se bo odločilo o predlogu. Okrožno sodišče v Celju, dd. II., dne 5. aprila 1940.
•{»
Og 17/40-2.	1137
Amortizacija.
Na prošnjo Majerhold Marije, posestnice in gostilničarke v Št. Janžu, p. Rečica ob Savinji, se uvaja postopek za amortizacijo vrednostnih papirjev, ki jih je prosilka baje izgubila, ter se njih imetnik pozivlje, da uveljavi v šestih mesecih, počenši od dneva razglasitve v »Službenem listu«, svoje pravice, sicer
M se po preteku tega roka proglasilo, da so vrednostni papirji brez moči.
Oznamenilo vrednostnih papirjev: Hranilna knjižica Ljudske hranilnice in posojilnice v Rečici, registrovana zadruga z neomejeno zavezo, štev. 4049, glaseča se na ime Majerhold Anton z zneskom din 12.012—.
Okrožno sodišče v Celju, odd. II., dne 4. aprila 1940.
Og 2/40-4.	1125
Amortizacija.
Na prošnjo Ciglarja Jožefa, posestnika na Krajini št. 6, se uvaja postopek za amortizacijo hranilne knjižice Prekmurske banke d. d. v Murski Soboti št. 7.134/288, s stanjem din 2.66F99, gla-. seče se na ime Cigler Jožef, Krajina, ki jo je prosilec baje izgubil ter se njen imetnik poziva, da uveljavi svoje pravice v 6 mesecih, počenši od dneva objave tega oglasa .v »Službenem listu«, sicer bi se po preteku tega roka proglasilo, da je hranilna knjižica brez veljave.
Okrožno sodišče v Murski Soboti, odd. IV.,. dne 11. aprila 1940.
jf.
Og 23/39-4.	1124
Amortizacija.
Na prošnjo Mihaela Obala, posestnika v Moščancih št. 59, se uvaja postopek za amortizacijo hranilne knjižice Prekmurske banke d. d. v Murski Soboti št. 6.505—Via 256, glaseče se na ime Obal Mihael, Moščanci št. 59, z vlogo din 4.268'80, ki jo je prosilec baje izgubil ter se njen imetnik poziva, da uveljavi svoje pravice v 6 mesecih, počenši od dneva objave tega oglasa v »Službenem listu«, sicer bi se po preteku tega roka proglasilo, da je hranilna knjižica brez moči.
Okrožno sodišče v Murski Soboti, odd. IV., dne 8. aprila 1940.
^ '
Og 32/39—4.	1126
Amortizacija.
Na prošnjo Tot Neže, rojene Kiš, posestnice v Dolnjem Lakošu št. 48, se uvaja postopek za amortizacijo hranilne knjižice Dolnjelendavske hranilnice, d. d. v Dolnji Lendavi, št. 12903/XXX1I1/103, glaseče se na ime Kiš Agnez, Dolnji Lakoš, z vlogo din 1.572T10, ki jo je prosilka baje izgubila, ter se njen imetnik poziva, da uveljavi svoje pravice v 6 mesecih, počenši od dneva objave tega oglasa v »Službenem listu«, sicer bi se po preteku tega roka proglasilo, da so vrednostni papirji brez moči.
Okrožno sodišče v Murski Soboti, odd. IV., dne 27. decembra 1939.
'	sfc
TTT G 531/40-3.	11.18
Oklic.
Tožeča stranka Jeki Frida, zasebnica, Vojnik, po dr. Ogrizku Antonu, odv. v Ceiju, je vložila proti toženi stranki
1. Podpečanu Janezu, hiralnica Vojnik,
2. Podpečanu Francu, Leopoldini, He-
dviki in Hildi, neznanega bivališča v Nemčiji, radi din 5650'— k opr. št. III G 531/40 tožbo.
Narok za ustno razpravo se je določil na 10. junija 1940. ob devetih pred tem sodiščem v sobi št. 6, razpravna dvorana.
Ker bivališče tožene stranke ni znano, se postavlja g. Štepic Robert, davčni uprav, v p. v Celju, za skrbnika, ki jo bo zastopal na njeno nevarnost in stroške, dokler ne nastopi sama ali ne imenuje pooblaščenca.
Okrajno sodišče v Celju, odd. III., dne 9. aprila 1940.
I 267/39.	^	729
Dražbeni oklic.
Dne 22. m a j a 1940. ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 1 dražba nepremičnin zemljiška knjiga k. o. Sv. Valentin: a) vi. št. 153, b) vi. št. 26.
Cenilna vrednost: ad a) din 26.607-—, ad b) din 4.824--.
Vrednost priteklin: ad b) din 300-—.
Najmanjši ponudek: ad a) 17.738-— din, ad b) din 3.216'—.
Varščina: ad a) din 2.660-—, ad b) din 482-—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer hi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče na Brdu, odd. II.,
dne 5. februarja 1940.
I 535/38.	728
Dražbeni oklic.
Dne 22. maja 1940. ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 1 dražba nepremičnin zemljiška knjiga k. o. Selo: a) vi. št. 143, b) vi. št. 202.
Cenilna vrednost: ad a) din 3.695'—, ad b) din 3.676'90.
Najmanjši ponudek: ad a) 2.463-80 din, ad b) din 2.451'26.
Varščina: ad a) din 369-50, ad b) din 367-69.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati .glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče na Brdu, odd. II.,
dne 12. februarja j940.
•j.
I 56/40-10.	947
Dražbeni oklic.
Dne 20. maja 1940. ob devetih dopoldne bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 22 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga k. o. Turnišče vi. št. 38 B 86/a, b, 37/a, b, 14 p. št. 266 — njiva »Ogradi«, vi. št. 437 Bil, 12 p. št. 21, hiša št. 118, sedaj 25, dvorišče, vrt, —
vi. št. 443 B 1 o/a, b, p. št. 968 — pašnik »Novoliijovogatiban«, •— vi. št. 517 B 34/a, b ’/» P- St. 814 — njiva in travnik- Dolnje gorice«, vi. šl. 863 15 17/b 3/io p. št. 918 — travnik, — k. o. Nede-lica vi. št. 318 B l/a, b p. št. 108 — njiva in travnik »Gornje njive .
Cenilna vrednost: din 52.900'—.
Najmanjši ponudek: din 35.271,-—.
Varščina: din 5.290-—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benein naroku pred začetkom dražbo, .sicer bi se ne moglo več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Dol. Lendavi, odd. H.,
dne 21. marca 1940.
I 223/40.	1075
Dražbeni oklic.
Dne 22. maja 1940. ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 6 dražba nepremičnin zemljiška knjiga P.šata vl. št. 87.
Cenilna vrednost: din 39.697-50.
Njena polovica: din 19.848'75..
Najmanjši ponudek: din 13.232'50
Varščina: din 1.985'—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Kranju
dne 30. marca 1940.
VI.	I 3221/39-11.	1101
Dražbeni oklic.
Dne 21. m a j a 1940. ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 16 dražba nepremičnin zemljiška knjiga k. o. Slivnica vi. št. 577.
Cenilna vrednost: din 3.170-—.
Priteklin ni.
Najmanjši ponudek: din 2.780 —.
Varščina v gotovini oziroma v vrednostnih papirjih.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. V 4,
dne 6. aprila 1940.
263/39—18.	1076
Dražbeni oklic.
Dne 20. maja 1940. ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 18 dražba nepremičnin zemljiška knjiga k. o. Šalamenci vi. št. 56, 215, 307 in "U vi. št. 161 s hišo št. 9.
Cenilna vrednost: din ,04.798-50.
Vrednost priteklin: din 3.540-—.
Najmanjši ponudek: din 43.083'—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Murski Soboti, odd. IV.,
dne 8. marca 1940.
1 841/39—13.	1077
Dražbeni oklic.
Dne ‘20. maja 1940. ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 18 dražba nepremičnin zemljiška knjiga k. o. Radovci *5/m vi. št. 11, *®/its vi. št. 193 in -5/iou vi. št. ‘271 — njiv, travnikov in gozdov s hišo št. 3 in gospodarskim poslopjem..
Cenilna vrednost: din 40.734’—.
Vrednost priteklin: din 1.025'—.
Najmanjši ponudek: din 27.156.25.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri družbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Murski Soboti, odd. IV.,
dne 2. aprila 1940.
1 2644/39.	1063
Dražbeni oklic.
Dne 22. nraja 1940. ob osmih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 7 javna dražba nepremičnin zemljiška knjiga d. o. Zg. Breg vi. št. 34.
Cenilna vrednost: din 496.228'—.
Vrednost priteklin: din 164.300-—.
Najmanjši ponudek: din 248.114'—.
Varščina: din 49.623'—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri družbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okraju« sodišče v Ptuju, odd. IV.,
dne 6. aprila 1940.
»j.
I 39/40.	"	1080
Dražbeni oklic.
Dne 22. m a i a 1940. ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 9 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Trate vi. št. 16.
Cenilna vrednost: din 43.502-40.
Vrednost priteklin: din 2.600-—.
Najmanjši ponudek: din 30.734-94,
Pravice, ki bi no pripuščale dražbe, jo priglasiti sodišču najpozneje pri druž-
benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče Sv. Lenart v Slov. gor., odd. II.,
dne 22. marca 1940.
I 278/39—19.	906
Dražbeni oklic.
Dne 22. maja 1940. ob osmi h bo pri okrajnem sodišču v Vel. Laščah v sobi št. 2 dražba nepremičnin vi. št. 129 in ‘228 k. o. Zagorica, in sicer po skupinah.
Cenilna vrednost: din 259.557-75.
Vrednost priteklin: din 3.805'—.
Najmanjši ponudek: din 173.038-50.
Varščina: din 25.956—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Vel. Laščah dne 18. marca 1940.
Vpisi v trgovinski register.
Vpisali sta se nastopni firmi:
363.
Sedež: Ljubljana.
Dan vpisa: 18. marca 1940.
Besedilo: Fr. Brcar.
Obratni predmet: Trgovina z mešanim blagom na drobno, nakup in prodaja vseh tehničnih in drugih potrebščin za mline, žage, razne industrije in za vse vrste strojnih podjetij na drobno in komisija s takimi predmeti.
Imetnik:	Brcar Franja, trgovka v
Ljubljani, Bleivveisova cesta 48.
Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 16. marca 1940.
Fi 28/40. — Rg A VII 269/1.
*
364.
Sedež: Ljubljana.
Dan vpisa: 2. aprila 1940.
Besedilo: Kopirni zavod »Papirok, lastnik Ivan Lavrenčič.
Obratni predmet: Izdelovanje, prodaja in razpečavanje kemičnih izdelkov, kemično tehničnih papirjev, svetlopis-nih papirjev in drugih v kemično-teh-nično Stroko spadajočih predmetov kakor tudi ročno Slikarstvo blaga ter kopirni zavod.
Imetnik: Lavrenčič Ivan, trgovec v Ljubljani, Hradeckega cesta št. 12 a.
Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 1. aprila 1940.
Rg A VII 270/1.
Konkurzni razglasi
365.	1141
Potrditev poravnave.
Med dolžnikom Feldinom Mirkom, trgovcem v Mariboru, Aleksandrova cesta 1.3 in njegovimi upniki na poravnalnem naroku dne 26. marca 1940. pri okrožnem sodišču v Mariboru sklenjena poravnava se pol rja.
Po tej poravnavi plača dolžnik upnikom, ki jim ne gre pravica do prvenstvenega poplačila, 40% kvoto njihovih terjatev, plačljivo v 10 enakih mesečnih obrokih, od katerih zapade prvi v plačilo v dveh mesecih po sprejemu poravnave. Za plačilo polovice ponudene kvote, to je 20% terjatev, jamči kot po-rokinja in plačnica Feldin Minka, trgovčeva soproga v Mariboru.
Okrožno sodišče v Mariboru, odd. II L, dne 11. aprila 1940.
Por 1 /40—63.
Razglasi raznih uradov in oblastev
Št. 50/preds,—40.	1117
Razpis.
Občina Rogasevci, srez Murska Sobota, razpisuje pogodbeno mesto obč. delovodje. Šolska izobrazba: 4 razredi srednje ali njej enake strokovne šole.
Pravilno kolkovanc prošnje, opremljene z listinami po čl. 7. in 8. uredbe o obč. uslužbencih, je vložiti v 30 dneh po objavi tega razpisa pri tej občini.
Upravna občina Rogasevci dne 13. aprila 1940.
4;
Štev. 604/1—40.	'	1131
Razpis.
Občina Škofja Loka, srez škofjeloški, razpisuje pogodbeno mesto občinskega stražnika. Šolska izobrazba: ljudska šola.
Pravilno kolkovane prošnje, opremljene z listinami po čl. 7. in 8. uredbe o občinskih uslužbencih (»Službeni list kraljevske banske uprave dravske banovine : z dne 29. julija 1936., št. 477/61), je vložiti v 15 dneh po objavi tega razpisa v Službenem listu pri tej občinL Občina Škofja Loka dne 11. aprila 1940.
*
1145
Razglas o licitaciji.
Krajevni š o 1 s k i o d bor r C lob o dol u razpisuje za zidarska, tesarska, krovska in kleparska dela pri gradnji nove ljudske šole v dohodnin
II.	javno pismeno ponudbeno licitacijo na dan 27. aprila 1940'. od 11. uri dop. v prostorih občinskega urada v Mirni peči.
Pojasnila .in ponudbeni pomočki se dobe proti .plačilu napravnih stroškov med uradnimi urami v prostorih ljudske šole v Mirni peči.
Ponudbe naj se predlože v zapečatenih kuvertah za:
1. zidarska in težaška dela,
2. tesarska dela,
3. krovska dela,
4. kleparska dela,
in sicer tako, da ponudniki vpišejo v uradni izvod proračuna — torej ne na lastne prepise — ponudene enotne cene s številkami in besedami, ponudbene zneske za posamezne postavke in ponudbeno vsoto za vsa dela. Drugače sestavljene ponudbe se ne bodo upoštevale.
Kolkovina na ponudbe znaša v drž. kolkih:
1. do ponudbenega zneska
din 20.000'— .  .................din	50’—
2. nad din 20.000'— do
din 100.000'— ................... „	100'—
3. nad din 100.000'— do
din 500.000'— ...................  „	200'—
Poleg tega mora biti še vsaka ponudba kolkovana z banovinskim kolkom v višini 50% zgoraj navedene državne takse.
Pri ponudbi je upoštevati, da ima krajevni šolski odbor les za tesarska dela in apno na razpolago.
Nadrobnosti razpisa so razvidne iz razglasa o licitaciji na razglasnih deskah sreskih načelstev v Novem mestu, Črnomlju, Kočevju, Ljubljani, Krškem in Brežicah.
Krajevni šolski odbor v Globodolu dne 15. aprila 1940.
P. No. 2/8.	1138
Razglas o licitaciji.
Krajevni šolski odbor v Markovcih, srez Murska Sobota, razpisuje za oddajo del pri gradnji nove ljudske šole v Markovcih
I.	javno pismeno ponudbeno licitacijo na dan 28. aprila 1940. ob 11. uri dop.
v prostorih državne ljudske šole v Markovcih. Pojasnila in ponudbeni pomočki se dobe proti plačilu napravnih stroškov med uradnimi urami ravno tam.
Ponudbe naj se glase v obliki popusta v odstotkih — tudi z besedami — na vsote odobrenega proračuna, ki znaša za:
	din
1. zidarska in težaška dela 152.69871	
2. tesarska dela 		37.458'68
3. krovska dela		14.247'30
4. kleparska dela 		8.20770
5. mizarska dela		22.230'—
6. ključavničarska dela . . .	750'-
7. strelovodne naprave . . .	2.000'—
8. steklarska dela		4.026'—
9. slikarska dela	„	2.625'44
10. pleskarska dela		6.909'-
11. pečarska dela		9.650'—
12. tapetniška dela		2.320'50
Vsa dela skupaj: 263.123'19 Nadrobnosti razpisa so razvidne iz razglasa o licitaciji na razglasnih deskah tehničnih oddelkov sreskih načelstev v Murski Soboti. Mariboru in Ljutomeru. Krajevni šolski odbor v Markovcih dne 9. aprila 1940.
Razne objave
1131
Vabilo . na redni občni zbor združbenikov tt. Premogokopna združba »Belokrajina« v Črnomlju,
ki se bo vršil dne 27. aprila 1910. ob 10. uri dopoldne
v rudniški pisarni v Krmelju.
Dnevni red:
1. Poročilo združb, ravnateljstva.
2. Predložitev zaključnih računov za poslovno leto 1939:
3. Poročilo revizorjev.
4. Zaključek o predlogih združb, ravnateljstva in o poslovnem uspehu 1.1939.
5. Razrešnica združb, ravnateljstvu in revizorjem za poslovanje 1939. leta.
6. Volitev revizorjev.
7. Slučajnosti.
V Črnomlju na Kanižarici dne 12. aprila 1940.
Nučclnik združb, ravnateljstva. *
1133
Vabilo na redni občni zbor
delničarjev tt. šentjanški premogovnik And. Jakil d. d., Krmelj,
ki se bo vršil dne 27. aprila 1040. ob 11. uri dopoldne
v rudniški pisarni v Krmelju.
Dnevni red:
1. Poročilo upravnega sveta o poslovanju 19391 leta.
2. Predložitev zaključnih računov za poslovno leto 1939.
3. Poročilo nadzornega odbora.
4. Sklepanje o poročilu in predlogih upravnega sveta ter zaključek o poslovnem uspehu.
5. Razrešnica uprav, svetu in nadzornemu odboru za poslovanje 1939. leta.
6. Volitve nadzornega odbora za novo poslovno leto.
7. Slučajnosti.
Delničarji, ki želijo na občnem zboru sodelovati, morajo položiti njih delnice vsaj 8 dni prej na rud. blagajni v Krmelju. Vsakih 10 delnic daje pravico na 1 glas.
Krmelj dne 12. aprila 1940.
Upravni svet.
*
1147
Poziv upnikom.
Tvrdka A. Goreč, družba z o. z. s sedežem v Ljubljani se je razdružila in prešla v likvidacijo.
Eventualni upniki družbe se pozivajo, da v teku treh mesecev prijavijo svoje terjatve likvidatorjema Killerju Alberiu in Jcsu Gorcu, trgovskima poslovodjema, obema iz Ljubljane, Tyrševa št. 1.
1123
Objava.
Izgubljena je bencinska karta 3 A št. 4154, last Kiffmanna Otmarja, izdana
28.	februarja 1940. od mariborske mestne policije, veljavna za avtomobil s številko 2—1037, in jo proglašam za neveljavno.	0.	Kiffmann	s.	r.,
Maribor.
*
1128
Objava.
Izgubil sem prometno knjižico za bi-cikel (št. evid. tablice 45.8i9—5) in jo proglašam za neveljavno.
Lednik Ivan s. r., Arja vas-Petrovče. *
1112
Objava.
Izgubil sem izpričevalo 6. razreda drž. gimnazije v Celju št. 433/2/1938 na ime Petelinšek Ludvik. Proglašam ga za neveljavno.
Petelinšek Ludvik s. r.,
Vojnik.
*
1146
Objava.
Izgubil sem zaposlitveno dovolilo, izdano od kralj, banske uprave dravske banovine v Ljubljani pod št. VI. 1—396 z dne 12. februarja 1930., in ga proglašam za neveljavno.
Saksida Franc s. r., gradbeni delovodja, Dol pri Hrastniku.
*
1106
Objava.
Izgubil sem izpričevalo III. razreda drž. osnovne šole na Viču pri Ljubljani na ime: Šušteršič Jožef iz Viča. Proglašam ga za neveljavno.
Šušteršič Jožef s. r. *
1132
Objava.
Izgubil sem evid. tablico št. 29.602 za kolo in jo proglašam za neveljavno.
Toplak Viljem s. r., Celje, Dečkov trg 2. *
1113
Objava.
Izgubil sem prometno knjižico za kolo (evid. št. tablice: 145289) in jo proglašam za neveljavno.
Trplan Vendel s. r.,
Čepinci.
*
1111
Objava.
Izgubil sem orožni list za posest in nošenje lovske puške, izdan od sreske-ga načelstva v Lendavi pod št. 699/1; 1928 reg. št. 131 in ga proglašam za neveljavnega.
Vindiš Štefan s. r., Dokležovje 6.
Izdaja kraljevska banska uprava dravske banovine. Urednik: Pohar Robert v Ljubljani. Ileka In zalaga Tiakarna Merkur v Ljubljani, njen predstavnik: O. Milialek v Ljubljani.