GLASILO
KOLEKTIVA
JARŠE
NOVEMBER 1956 CENA DIN 10'— ŠT. 11 — V
29. november po 13 letih
Mnogo je že bilo napisanega o zgodovinskem dogodku, dne 29. novembra 1943 v Jajcu, a vše premalo Vedo naši ljudje o tem važnem dogodku.
Letos obhajamo 13. obletnico ustanovitve Federativne ljudske republike Jugoslavije, ki se je rodila v dneh najhujših borb in največjih težav in vzklila ter rasla iz nič v eno najsvetlejših svobodnih držav.
Politika našega državnega vodstva je v tem krat-*tern času uvrstila našo deželo v napredno in miroljubno deželo, ki vedno in povsod zagovarja stvar miru in sožitja med narodi, a je na drugi strani pripravljena za ceno krvi braniti svoje pravice pred komer koli.
Prav ta slednja želja naših narodov je v letoš-hjem letu bila kronana z vrsto prijateljskih pogodb luko imenovanega vzhodnega bloka s Sovjetsko zvezo na čelu. Ves spor, ki je nastal pred leti, je bil akt tostransko ocenjenega položaja, kateremu na ljubo s° bili interesi narodov Jugoslavije postavljeni na stran oziroma neupoštevani. Toda naše partijsko ^n državno vodstvo je takrat reklo ne, ker je zagovarjalo resnico. Danes ob tej veliki obletnici lahko s ponosom Zrcrno na takratne dogodke ter vnaprej enako smelo Zrerno v politično in vsedržavno vodstvo s tovarišem Tito na čelu. Vse težave bodo premagane prav kakor s° bile premagane ofenzive v letih narodnoosvobodilne borbe, kakor je bil premagan mraz in hlad in kakor bilo premaganih nešteto vprašanj, ki so se postaja pred naše narode z vso resnostjo v letih izgradnje.
Nihče ni klonil in nihče ni podvomil v pravilnost s*orjenega.
Žrtve so padale, da so iz njih krvi vstali novi Ptilijoni.
Iz borbe so izšli heroji in iz dela so izšli heroji
Mnogo jih je. Imenovanih in neimenovanih.
Danes živimo svobodno življenje v veliki skupnosti narodov Jugoslavije, v FEDERATIVNI LJUDSKI
Republiki Jugoslaviji.
Borba je končana z našo zmago. V času izgradnje so stekle proge in ceste v fantastičnih časih na neverjetnih krajih. Predori so utrli pota železnicam, kjer so bile gore previsoke in jezovi so zapirali pot rekam, kjer so nato zrasle velike hidrocentrale. Novi industrijski velikani so pričeli izdelovati velike stroje in prav male vijake in vse vmes, kar rabi industrija in gospodinjstvo. Letalske proge povezujejo našo deželo z drugimi in po svetovnih morjih plovejo naše ladje.
Tisoče stvari je, ki so plod dela narodov mlade 13-letne Jugoslavije. Mnogi nam zavidajo. Mnogi so nam obetali neuspeh. Toda stvarnost dokazuje, da je zmagala volja delovnega ljudstva, ki je prevzelo oblast v svoje roke.
Zato naj živi FEDERATIVNA LJUDSKA REPUBLIKA JUGOSLAVIJA,
naj živi naše državno vodstvo s tov. TITOM na čelu.
Vhod v naše podjetje
Vršila se je partijska konferenca v našem podjetju
V četrtek, dne 4. X. 1956, se je vršila v našem podjetju odprta partijska konferenca, katere se je udeležilo 33 članov naše osnovne organizacije Zveze komunistov, medtem ko nečlanov ni bilo opaziti, dasi so bili tudi ti zaželjeni, ker so se na konferenci obravnavala ne samo vprašanja problemov organizacije same, temveč tudi vprašanja delavskega samoupravljanja, sindikata, mladine, produktivnosti itd., kar bi moralo zanimati vsakega posameznega člana našega kolektiva.
Kako važna je bila ta konferenca ne samo za člane Zveze komunistov, temveč za celo podjetje nasploh, nam priča to, da so se konference udeležili zvezni poslanec tov. Tomo Brejc, sekretar okrajnega komiteja tov. Rupreht Uroš, član okrajnega komiteja tov. ing. Kotnik, predsednik občinskega ljudskega odbora Domžale tov. Avbelj Franc-Lojko, član občinskega komiteja tov. Krašovec Velimir in pa zastopnica dnevnika Ljudska pravica, ki je sledila poteku konference in jo potem v Ljudski pravici obelodanila.
Po običajnih uvodnih in pozdravnih formalnostih sekretarja domače organizacije tov. Kokalj Viktorja, je prečitala dokaj obsežno poročilo naše organizacije tov. Šarc Slavka, v katerem je bilo zajeto domala vse delo partijske organizacije v podjetju od njene ustanovitve v letu 1945 pa do danes. Poročilo je kronološko obdelalo vsa važnejša dogajanja in spremembe v podjetju, vse uspehe in težave, s katerimi smo se borili, da smo dosegli to, kar danes imamo v podjetju. Tudi v perspektivo podjetja smo pogledali in opozorili tovariše na merodajnih forumih, kaj bi še lahko dosegli, če bi se lahko finančno malo bolj sprostili iz sedanjih ozkih finančnih spon, ki so čestokrat velika ovira napredku našega gospodarstva.
Ko je bilo čitanje poročila končano, je tov. sekretar odredil kratek odmor, nato pa je dal poročilo na razpravo, o katerem naj bi govoril vsak poedini član organizacije. Priznati moramo, da razprava ni bila živa in se ni razširila na vsa dogajanja v podjetju, temveč smo se pri diskusiji omejili bolj na notranja 'organizacijska vprašanja, ki jih je bilo treba razčistiti, vprašanja produktivnosti podjetja smo pa le bežno obravnavali. Menim, da je podrejenost vprašanja produktivnosti podjetja in vprašanje borbe za dvig storilnosti v podjetju pred vprašanjem jačanja in širjenja partijske organizacije, diskusijo nekoliko zavrlo. Na tako diskusijo člani naše partijske organizacije namreč niso bili pripravljeni in niso mogli dati na vprašanja, ki jih je zastavljal tov. Tomo Brejc, po-voljnih odgovorov, kar je privedlo nekajkrat do prav mučnih trenutkov — tišine. Da je prišlo do takih »mrtvih« momentov in da razprava na poročilo ni bila tako živahna, kakor smo si jo želeli in kakor so od nas pričakovali višji partijski funkcionarji, smo —
kar priznajmo — v veliki meri tudi sami krivi. Na konferenco smo šli malo pripravljeni, poročilo je delalo in sestavljalo le nekaj članov in še to »na brzo ruko«, ne da bi ga poprej celokupna organizacija predelala in prediskutirala. Na ta način bi bil vsak član organizacije podrobno seznanjen o delu, uspehih in težavah organizacije same, kakor tudi o dogajanju v podjetju nasploh. Tako je pa izgledalo, da nismo na tekočem in da v podjetju ne igramo tiste vloge, ki nam kot komunistom gre, pa čeprav smo dokazali, da je vendarle partijska organizacija v podjetju tista j gonilna sila, ki idejno-moralno vodi podjetje k vedno večjim in lepšim uspehom.
Ta konferenca, ki bi morala biti zrcalo našega dela ne samo v podjetju samem, marveč tudi našega dela na zunaj izven tovarne, kjer bi se moral poznati ; vpliv naše revolucionarne sile na ožjo in širšo okolico v cilju preobrazbe miselnosti ljudskih množic — nam tokrat res ni uspela po naši volji. Tudi članek o naši j konferenci v Ljudski pravici — čeprav ni vse tako kot je bilo pisano — nam ni v čast. Če je bilo to samo slučajno ali ne, če smo zaslužili tako kritiko ali ne, o tem ne bomo zgubljali besed. Naša partijska dolžnost je, da to popravimo in to čimprej. Zato je bilo na ožjem partijskem sestanku, dne 15. X. 1956, ki so mu prav tako prisostvovali tov. Uroš in tov. ing Klemenčič iz okrajnega komiteja in tov. Krašovec iz občinskega komiteja, sklenjeno:
1.	V organizacijo je treba vpeljati sistematične (ne kampanjske) diskusijske sestanke, kjer se naj obrav- ; navajo na preprost način tekoča gospodarska, kul- . turna, socialna, notranje- in zunanjepolitična vprašanja, kakor tudi vsa ostala vprašanja, ki zanimajo našega delovnega človeka.
2.	Na redne in izredne sestanke organizacije se je treba vedno dobro pripraviti. Dnevni red je treba : pripraviti tako, da bodo vedno obravnavana notranja organizacijska vprašanja in vsa važnejša dogajanja V kolektivu, zlasti v delavskem samoupravljanju, sin- ■ dualni in mladinski organizaciji.
3.	Vse važnejše zaključke je treba objaviti kolektivu pismeno, najprimerneje v »Konoplanu«, ker se zaključki s prinašanjem »od ust do ust« radi izmaličijo in napačno tolmačijo.
Ako bomo po tem sistemu usmerili naše bodoče delo in ako bomo pri tem delu vztrajni — kar moramo biti — bo naš ugled pred tovariši nepartijci vedno rastel. Imeli bodo zaupanje v nas, ker bodo vedeli, da smo za njih nekaj storili. Po takih pri- : pravah bo pa tudi naša bodoča konferenca bolj ži- j vahna in v časopisih bomo lahko čitali kaj bolj ve- , selega o nji.
Pn
Osnovna organizacija Zveze komunistov v podjetju čestita	e
vsem članom delovnega kolektiva k našemu lepemu prazniku	HUVL111UI
rojstnemu dnevu naše mlade socialistične Jugoslavije
Kako smo delali v mesecu septembru 1956
Količinsko je bil plan izpolnjen sledeče:
predilnica.................................74,2	%
tkalnica................................  101,3	%
gasilske cevi...........................  107,5	%
oprti......................................10,2	%
Po votkih je bil plan izpolnjen s 100>7 %.
Izpolnjevanje norm v mesecu septembru je bilo sledeče:
Predilnica . . 111,0%—delalo v normi 268 delavcev tkalnica . . . 103,2 %—delalo v normi 333 delavcev
oplemenilnica 103,0 % — delalo v normi 63 delavcev tiskarna .	.	100,0%—delalo v normi 16 delavcev
Konec septembra je bilo zaposlenih delavcev in uslužbencev 1032 in 22 vajencev.
Povprečno doseganje norm je bilo 106,3 % in je skupno delalo v normi 680 delavcev.
Zaradi redukcije električne energije je obratovala predilnica le v omejenem obsegu, medtem ko so ostali oddelki delali neokrnjeno oziroma redukcija ni vplivala na izvršitev planskih nalog.
Finančno poročilo
(Izvleček iz zapisnika 5. rednega zasedanja delavskega sveta)
Na zasedanju delavskega sveta, dne 18. X. 1956, je Podal finančni vodja tov. dr. J e r o v e c Franc sledeče poročilo — obračun III. tromesečja 1956:
Doseženi plan proizvodnje vrednostno za september 124,7 % — kumulativno za 9 mesecev pa 98,7 %.
Prodajo po prodajni ceni smo dosegli v septembru 91 % — kumulativno za 9 mesecev pa 79,2 %.
Dobiček v septembru je bil dosežen 124,7 % — kumulativno za 9 mesecev pa 80,5 %.
Zaloge konec septembra znašajo vrednostno 641 milijonov.
Kredit v Komunalni banki znaša 615 milijonov. Stanje dolžnikov konec septembra 219 milijonov, stanje upnikov konec septembra 124 milijonov.
Ob koncu epidemije meningitisa
V letošnjem letu smo opazili v vseh ambulantah Slovenije, da je število obolenj večje predvsem zaradi ePidemij, ki so v času od junija do septembra zajele vedno več krajev.
Do nedavnega smo poznali samo epidemijo influ-®nce> ki se je ponavljala skoro vsako leto. V zimskem asu smo bili vedno pripravljeni na porast obolenj, toda vedeli smo, da bo ta porast padel na minimum sredi meseca maja. Letos je bilo drugače.
Vkljub temu, da je bil junij že tu, se obolenja nlso zmanjšala. Nasprotno. Nastopila je epidemija me-ningitisa, paralize in tifusa. Paralize v naši ambulanti nt bilo, obolenje tifusa smo imeli samo v enem pri-nieru, in to lažje oblike, zato pa je bilo več primerov °bolenj p0 meningitisu (21).
Meningitisa je več vrst. Težje oblike zapuščajo hvalidnost skozi vse življenje (slab spomin, nespo-s°bnost zbranosti, težko govorjenje zaradi okvare govornega centra, zanašanje pri hoji itd.). Oblika meningitisa, ki se je letos razširila pri nas, je lahka. Ne ZaPušča navadno drugih posledic, kakor glavobol, ki Pa ni stalen in preide po šestih do osmih mesecih.
Skoro gotovo je bilo pri nas več kakor drugod, Primerov abortivnega meningitisa. Z besedo abortivni označuje v medicini bolezni, ki se ne razvijejo do nca, ampak kažejo le en znak bolezni, ki navadno ni ravno najznačilnejši, n. pr. škrlatina ima tele Znake: vročina, angina bruhanje, izpuščaji, luščenje °že. pri abortivni obliki nimamo niti vročine niti angine niti bruhanja. Izpuščaj je kratkotrajen, pač se pojavi luščenje kože. Da je to škrlatina, doka-Crn° z gotovimi preiskavami krvi.
Tudi pri meningitisu ima bolnik lahko samo vročino, ni pa glavobola, trdega tilnika in ne bruhanja. Zdravljenje meningitisa obstoji v odvzemu hrbteničnega soka, v dajanju pyramidona in v ležanju. Z odvzemom hrbteničnega soka dosežemo zmanjšanje glavobola in bruhanja. Pri meningitisu so vnete možganske mrene, zato se tvori več hrbteničnega soka in pritisk tega na mreno povzroča glavobol in bruhanje.
Ob koncu epidemije meningitisa lahko statistično ugotovimo precej obolenj, ki pa so se končala s popolnim ozdravljenjem.
Dr. ŠM
Prigrajeni del ambulante Induplati
NEKAJ NOVEGA
Dvig produktivnosti je obenem tudi dvig našega standarda. To je vodilo vse naše gospodarske politike in so vsi napori našega gospodarstva lahko izraženi v enem stavku: »Proizvajati čim več dobrega blaga in to čim ceneje!«
Pri stalnem poudarjanju, da potrebujemo za dvig storilnosti nove moderne stroje, razne elektronske naprave in podobno, pa večkrat pozabimo, da je še vedno človek srce in glava proizvodnje. On nosi še vedno glavni delež pri proizvodnji in od njegovega znanja in njegove izvežbanosti zavisi proizvodnja tako po količini kakor tudi po kakovosti.
Mešanica rajon - bombaž za delovne obleke!
Mešanica rajona in bombaža se da odlično uporabiti za izdelavo tkanin za delovne obleke. Prednost tako izdelanih tkanin je v tem, da so trajnejše od bombažnih. Najobičajnejše mešanje se vrši v razmerju 66,7 % bombaža in 33,3 % rajona. Denier rajona se suče okrog 1,5 do 3. Obdelava te mešanice se vrši na istih strojih kot bombaž. Barvanje se vrši z žveplenimi in redukcijskimi barvili na isti način kot se barva čisti bombaž. Beli se tako tkanino mnogo laže kot tkanino iz čistega bombaža. Proizvodi iz mešanice rajona in bombaža imajo gotovo sijaj, ki spominja na mercerizirani bombaž: Delovne obleke, izdelane iz te nove mešanice, vzdržijo 30—50, pa celo do sto zaporednih pranj.
Impregnacija — obstojna na pranje!
Najbolj obstojno impregniranje proti pranju se doseže s silikoni, toda tako obdelana tkanina ima zelo neugoden otip. Mnogo boljša rešitev impregniranja je impregniranje s sintetično smolo kot je »Phobotex FT«. Ta smola prekrije vlakno z zelo tanko kožico, ki je zelo odporna in celo obstojna pri pranju z milom in natrijevim karbonatom, pri temperaturi 100° C. Pri impregniranju s <»Phobotex FT«, se dobi zelo dober otip, a poleg tega so impregnirane tkanine popolnoma propustne za zrak, nimajo nobenega duha in kar je najvažnejše, ne menjajo dinamometrskih karakteristik. i»Phobotex FT« se lahko uporablja za navadna in za sintetična vlakna.
Zakaj je tako malo kvalificiranih barvarjev in mojstrov - barvarjev in kaj se pod tem razume!
S postavitvijo novih, rekonstrukcijo starih tekstilnih tovarn in napredovanjem barvarn, je vse bolj aktualno vprašanje kvalificiranih barvarjev. Danes se zahteva od barvarja, da je ne samo barvar, ampak tudi umetnik, tehnik, trgovec in dober organizator. Še več, biti mora predilec, tkalec, apreter itd. Samo s takim znanjem je barvar sposoben, da se upre reklamacijam. Poznati mora celotno tehniko barvanja in oplemenjevanja vseh v trgovini obstoječih vlaken. Zahteva se, da je sposoben pobarvati točno po vzorcu in sestavljati modne tone. Pri barvanju mora dosegati visoko obstojnost barvil. Znati mora teoretično in praktično, kdaj bo katero barvilo uporabil, ker je od namena uporabe obarvanega materiala odvisno, katera vrsta barvila se uporablja.
Skrb za izobrazbo kadrov v industriji je narekovala državi ustanovitev Zveznega centra za vzgojo kadrov v Zagrebu in tudi v Ljubljani je bil ustanovljen Zavod za proučevanje organizacije dela in varnosti pri delu. Kot rezultat dela teh dveh ustanov so, poleg drugega, po vzoru inozemskih, prirejeni posebni programi, tako imenovani P. I. V. programi (Praktična izobrazba vodilnega kadra). V prvem programu P. I. V. je obdelana metoda poučevanja in tečaji s tem programom se vrše sedaj tudi v naši tovarni.
Dosedanji tečajniki so se pohvalno izrazili o tej metodi in mislim, da bo ta metoda poučevanja kmalu postala način dela vseh naših vodilnih ljudi od preddelavca pa do direktorja. Pravilno in dosledno uporabljanje te metode s strani vodilnih kadrov pa se ne bo odrazilo samo v izboljšanju proizvodnje, temveč tudi v boljših medsebojnih odnosih; dobri medsebojni odnosi pa so pogoj za uspešno delo vsakega kolektiva.
-c I.-
KATERE BARVE VAM PRISTAJAJO
Če imate svetlordeče lase ali ste blondinka, je to barvni okras, katerega učinek ne smete zmanjšati s tem, da nosite obleke enakih barv. Črna barva bo na primer pripomogla, da dobijo rdeči ali zlatopše-nični lasje še bolj bleščeč videz, ker sama ne zahteva posebnega upoštevanja in občudovanja. Črna barva prikupljivo poudarja polt in linijo postave, ki jo napravi vitkejšo in bolj zalo. Črna barva učinkuje pri rdečih ali pšeničnozlatih laseh tako izboljšujoče, da jo smejo osebe, ki imajo take lase, imeti za barvo svoje osebne elegance.
Žene s črnimi, rjavimi, pepelnatoplavimi, belimi ali sivimi lasmi lahko z uspehom nosijo črne obleke, priporočljivo pa je, da se poslužijo še ene okrasne barve, ki bo pritegovala pogled opazovalcev. Ta drugo-barvni poudarek lahko dajo tudi lišp, ovratne verižice, naprsna zaponka (broša) ali gumbi. Tako obleka ne bo dolgočasna.
Bele in nevtralno sive obleke lahko v splošnem nosijo vse, upoštevati pa je treba pri teh barvah naslednje: bela barva in vse svetle barve povečujejo, dajejo širši in polnejši videz in poudarjajo barvo obraza. Rdeča lica se bodo zdela še bolj rdeča. Bela barva je kočljiva tudi zato, ker neusmiljeno odkriva vse kožne nečistosti. Obleki slonokoščene bele barve je treba dati prednost pred čisto belo obleko. Slonokoščena bela barva je bolj mehka kakor toga, mrzla, čisto bela barva. Slonokoščena belina pristaja posebno črnolaskam, sivolaske pa bodo z večjim uspehom nosile sive kakor bele obleke. Rjavolaskam pa bodo obleke raznih odtenkov rjave barve imenitno pristojale. Obleke rezkih, pisanih barv pri dnevni svetlobi ne bodo učinkovale tako dobro, kakor pri umetni svetlobi, ki je zanje bolj prikupna.
Zenska, ki želi biti eleganto oblečena, bo vso svojo obleko hkrati s klobukom, čevlji, rokavicami, dežnikom in celo s torbico oglasila na določeno barvno vskladje. Ne da se misliti, kako bi nosila vijoličasti klobuk z rdečim trakom, hkrati pa zelen plašč in modro obleko. Izbrati morate k lasni, očesni in obrazni barvi upoštevajočo temeljno barvo in k tej njene odtenke ali odtenke njej nasprotujoče vskladne barve. Uporabila bo, bodisi kontrastne odtenke ali senčenja iste barve.
Tudi najpreprostejšo obleko je mogoče z mikavnimi barvnimi dražljaji, ki jih lahko dosežemo z na-značitvijo vskladne kontrastne ali nasprotne barve, učinkovito oblikovati.
Nasprotne barve so rdeča in zelena, modra in oranžna, rumena in vijoličasta. Prav tako, kakor pristaja k lasni in obrazni barvi, ki se rezko blešči v nasprotno barvi, lahko okrasimo tudi enobarvno obleko z odtenki nasprotne barve.
s Cim lahko očistite kaj?
z bencinom je mogoče očistiti mastne madeže obleke, rokavic in svilenih tkanin. Ker je zelo vnet-llv» ga hranimo v dobro zaprtih steklenicah daleč Proč od ognja.
, S salmijakom, zmešanim s toplo vodo, si lahko očistimo madeže, katere imamo od mleka ali kave. udi mastne madeže lahko očistimo s salmijakom.
.. . S terpentinom bomo s prav dobrim uspehom očitni madeže od kolomaza (šmira), laka, katrana in pa mastne madeže.
Z etrom si očistimo madeže od olja ali smole. Eter le zelo hlapljiv, zato ga je treba hraniti v steklenicah steklenimi zamaški. Steklenice ne napolnimo do Vrha z etrom!
Z magnezijo, ki jo uporabljamo suho ali pomešano bencinom. S suho magnezijo lepo očistimo sive ali ,.e Polstene klobuke in bele volnene tkanine. Magnetiš, pomešana z bencinom, pa je odlično čistilo za isčenje mastnih madežev s parketa.
Oksalna kislina pa je sredstvo, s katerim očistimo madeže od črnila, rje ali krvi.
SI ZNATE PRIPRAVITI DOBER CAJ?
, _V hladnih zimskih mesecih bo marsikdo postavil °ncek na kuhalnik in si skuhal čaj.
Kako enostavno delo in vendar ima tudi kuhanje £aja nekaj posebnih zahtev, katere pa večina ne upo-sleva, ker jih ne pozna.
Zato si odslej zapomnite tudi vi naslednje tri
stvari:
.	1. Hranite čaj vedno v dobro zaprtih kovinskih
skatlicah, ker čaj hitro navzame tuj vonj.
2.	Za kuhanje čaja in za odcejanje istega nikar e uporabljaj kovinskih cedil in jajčkov.
,	3- Za kuhanje čaja uporabljaj vedno isto posodo
n to ne uporabljaj za nič drugega. Ko si po uporabi Perete oziroma pomijete posodo, pazite, da ne boste Pomivali Čajnih posod poleg mastnih posod. Pomivajte Jm posebej ali prej.
» Ce boste upoštevali navedene nasvete, bo tudi vaš a! v prihodnje boljši. Poizkusite!
SADJARSKA RAZSTAVA V RADOMLJAH
s V nedeljo 21. in v ponedeljek 22. oktobra so t^mrji iz Radomelj sklenili ob podpori stanovskih , Varišev prikazati uspeh svojega dela na lepo, čeprav Kromno pripravljeni sadjarski razstavi, j Razstava je bila v Mali dvorani v Radomljah ter l ml prostor do kraja izrabljen z razstavnimi pulti, a katerih je bilo prav lepo aranžirano sadje, kate-1 ga pridelujejo kmetovalci iz tega okoliša. Za sode-c Vapje so se odzvali vsi povabljeni, razen kmetoval-v iz vasi Preserje, kar nam ostaja nerazumljivo. .Pretirano bi bilo ugotavljati, čigavo sadje je bilo aJlepše, kajti vsak posameznik, ki je razstavljal v ^uomljah, je stremel poleg tega, da pokaže lepo uje, tudi za tem, da lahko pove količino pridelka. Pl AVsa P°hvaia naJ velja naši sodelavki v INDU-, LATI tov. Ocepek Anici iz Volčjega potoka, ki Pokazala, da zna vzgojiti in negovati sadje ter ga Veda tudi predelati v kompote ali marmelade.
Glavne zasluge za tako uspelo razstavo pa ima tovariš Rojc Edi, ki je očetovsko poskrbel za vse, ki so tu sodelovali ter seveda tudi sam prikazal, da je lepo sadje uspeh umnega gospodarstva.
O-r
PERSONALNE SPREMEMBE V MESECU OKTOBRU 1956
A.	Vstopi:
1.	Zupan Franc, remontna delavnica,
2.	Podgoršek Vladimir, komerciala,
3.	Ing. Negro Viktor, preizkuševališče.
B.	Izstopi:
1.	Šarc Alojz, tehnik, predilnica (odšel na fakulteto),
2.	Tome Olga, tkalka (delo zapustila samovoljno),
3.	Karo Ciril, tehnik, predilnica (na odsluženje kadrovskega roka),
4.	Uršič Ivanka, predilnica (po odpovedi),
5.	Orehek Franc, čistilnica blaga (delo zapustil samovoljno),
6.	Majcen Marija, predilnica (odpuščena po kazni).
C.	Poroke:
1.	Merčun Vida iz tkalnice,
2.	Škrjanc Danica iz tkalnice,
3.	Plevel Tončka iz pripravljalnice,
4.	Per Janez iz predilnice.
Vsem novoporočencem iskreno čestitamo!
SPORED FILMOV KINA »INDUPLATI«
15.—16. nov.: »Da ne vstane zarja«, ameriški film,
21.—22. nov.: »Prepovedane zveze«, italijanski film, 24.—25. nov.: »Saskačevan«, ameriški barvni film,
28.—29. nov.: »Stopnice za služinčad«, francoski film, 1.—2. dec.: »Obsedenost«, francoski barvni film,
5.—6. dec.: »Pod igom«, bolgarski film,
9. dec.: »Naprej od Diabla«, ameriški barvni film, 12.—13. dec.: »Burja«, italijanski film,
15.—16. dec.: »Lizbonske noči«, francoski film.
Uprava kina
Tekstilni tehniki v INDUPLATI Jarše prirede v soboto, 8. decembra svoj
VI. DRUŽABNI VEČER
na katerega bralce našega lista opozarjamo. Število vstopnic je omejeno, zato naj interesenti pravočasno priskrbijo vabila, ki veljajo kot vstopnica. Vabila dobite od 1. decembra dalje pri tov. Premru Jelki.
Iz tajništva DITTIS - Jarše
vršni odbor sindikalne podružnice v podjetju čestita članom sindikata in preko njih Vsemu delovnemu ljudstvu v in izven našega podjetja k dnevu nove Jugoslavije
29. novembru
Naše geslo je in ostane: dvig storilnosti in izboljšanje kvalitete

Naša sindikalna dvorana
IZ UREDNIŠTVA
Uredniški odbor Konoplana je imel v sredo, 24. oktobra svojo 6. redno sejo, na kateri se je kot glavno pretresalo vprašanje redakcije lista. Dosedanja praksa kaže, da je z redakcijo zadolžen samo urednik, kar pa ni na mestu. V kolikor bi se ta način urejevanja vodil nadalje, mora urednik izločiti pred tiskanjem vse dopise, ki obravnavajo osebnostne zadeve, preko katerih bi prišlo do neljubih polemik, kakor je bil to prav v zadnjem času primer. S tem v zvezi se izloči vse dopise, ki so jih posamezniki naslovili na uredništvo ter obravnavajo svojo osebno problematiko.
V ostalem se mora urednik, še bolj kakor doslej, seznaniti s točnostjo navedb posameznih kritičnih primerov ter šele take odobriti za tisk.
Uredniški odbor ne bo sprejel na izpraznjeno mesto člana tega odbora (tov. Rainer Janez) nobenega novega člana.
Uredniški odbor je sprejel program lista za 11. in 12. številko Konoplana. 12. številka bo imela več strani ter bogato slikovno prilogo.
Predvideni izlet se izvede 24. novembra. Kraj še ni dokončno določen.
O stališču odbora za zamenjavo našega glasila z inozemstvom se še ne podvzame dokončen sklep, temveč se poveri naloga uredniku, da poizve na merodajnem mestu kako in kaj.
Našega lista zaradi njegove ozke lokalne vsebine, ki zanima predvsem naš kolektiv, ne bomo dostavljali v inozemstvo. Za izmenjavo bi prišlo v poštev le v kolikor bi bil list »res strokoven«.
Sprejme se sklep, da se z januarjem 1957 začne letnik VI. izhajanja našega glasila.
Urednik
Izdaja v 600 izvodih kolektiv tovarne »Induplati« Odgovorni urednik: Otmar Lipovšek Natisnila Tiskarna »Jože Moškrič« v Ljubljani
UMRL JE NAŠ SODELAVEC IN ČLAN DELAVSKEGA SVETA RIFELJ TOMAŽ
V petek, 2. novembra 1956 zjutraj je nenadoma umrl naš sodelavec in član delavskega sveta v INDUPLATI Jarše, Rifelj Tomaž.
Rifelj Tomaž se je rodil v Novi Stilti 8. februarja 1900 ter vstopil v kolektiv INDUPLATI Jarše 11. oktobra 1945. Bil je torej med nami polnih 11 let, zato smo ga skoro vsi poznali. Miren in tih pri svojem delu v predpredilnici kot ročni mikač in delavec na rezilnem stroju, je bil zadnjega oktobra zadnjič med nami.
Na zadnjih volitvah v delavski svet INDUPLATI je bil izvoljen dne 12. aprila 1956 s 745 glasovi, kar zopet potrjuje njegovo priljubljenost med sodelavci.
Sedaj ga ni več. Umrl je in zapustil 3 otroke in bolehno ženo. Od otrok sta dva nepreskrbljena. Prazno je ostalo tudi njegovo delovno mesto, na katero bo prišel drug delavec, kateremu bo lik tovarištva pokojnega Rifelj Tomaža ostal v spominu enako, kakor vsem ostalim, ki se s tem od njega za vedno poslavljamo. .
K prazniku ustanovitve nove Jugoslavije
29. novembru
čestitamo vsem delavcem in nameščencem podjetja. Ko se Vam zahvaljujemo za vse vložene napore za dvig storilnosti dela in izboljšanje kvalitete naših proizvodov, Vas tudi za naprej vabimo k še tesnejšemu sodelovanju za vedno večje in lepše uspehe našega podjetja.
Uprava, delavski svet in upravni odbor