63. številka.
V Trstu, v srodo 6. avgusta 1890
Tečaj
,.E D I N O S T"
izhaja dvakrat na reden, vsako sr&do in loboto oh 1. uri popoludn«
„Edinost" stane :
za vse leto gl. B. —; izven ,\v«t.9.— jjl. za polu leta , S.—: • , 4.50 „ ia Četrt leta * 1.50; „ „ '2 25 „ Posamične Številke se dobivajo v pro-dajal nicah tobaka v TritC po » nov.,
t Gorici in v Ajdovščini po H nov. Na naročbe brez priložene naročnine i« •lpravniatvo ne ozira.
DINOST
Oglasi in oznanila *e rakune po
vr»»icft v petitu : za naslove * deb črkami ne plačuje prostor, kolikor bi
obneslo navadnih vrstic. Poslana, javne zahvale, osmrtnice itd
»p >ačune po pogodbi.
V*i dopisi so pošiljajo ur*dnl&tvu v ulici Carintia nt. Vsako pismo mora biti Crankovano, ker nefrankovana b»> ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo.
Naročnino, reklamacije in inserare pr»-leina upravniitvo v uli.-i Carinti* J8. Odprle reklamacij« h<i proste poštnin«.
Glasilo slovenskega političnega družtva z^Primorsko,
V tdiinttjf m č
Mišljenje
neoficijclne in oficijelne Italije.
O razpuščonju „Pro Patrije* objavila je „Triester Zeitung" z Dunaja dopis, o katerem po vsej pravici slutimo, da se je pisal v vladnih krogih. Imejoči to okolnost pred očmi, Minemo soditi, da se je tudi na Dunaju začelo svitati glede mišljenja in čutstvovanja neoficijelne in — ofi-1 cijelne Italije.
čitateljem našim je znano, kako ši-rokoust.no so se vsa javna glasila po Italiji' razkoračila vsled razpuščenja gori rećenega 1 društva — poživljajoč tako rekoč državo našo na odgovor in zagovor. Ne glede tia to, da je našej vladi oni odločni čin narekovala želja po državinej samoobrani — katera želja jej je tudi sveta dolžnost — je zahteva italijanskih iredentevcev skrajno smešna in bilo bi odveč baviti se z izbruhi skrajne italijanske drznosti — da se gospodi radikalcem nesa pridružila tudi vladna glasila. Gori omenjeni Dunajski dopisnik „Triesteričin" nam namreč pove, da je oficijozni list „Fracassa* doslovno pisal: „Povsem opravičeno je naše menenje, da je vlada po italijanskem poslaniku na Dunajskem dvoru zahtevala od avstrijske vlade pojasnil glede razpuščenja društva „Pro Patria". Ta migljej s kolom i talij anskega oficijoznega lista zabolel je tudi Dunajskega dopisnika Tržaškega nemškega lista, ali mož ve leka svojim bolo-činam: na rano, prizadeto po italijanskem oficijoznem listu avstrijskemu lojalnemu čut-stvovanju in avstrijskemu ponosu — ki naj se zrcali v suvrennej samostojnosti države naše — nadel je hitro hladilno in dobrodejno obvezo, češ : meniti moramo, da se je rečeni „eutrefilet" s tem namenom vrgel kot masten grižljej mej radikalce, da jih nekoliko utolažijo.
„Triester Zeitung* naj nam ne zameri, ali nam so vidijo besedo te le sofistiška tirada brez vsako reelne podlage, kar ta
PODLISTEK. Sprehod v Čepovan.
Potopis kulturno-topičcn.
•Spisal Fran Zakrajski Mestoselec.
(Dalje.)
Drugi spremljevalec, čitatelj moj, zdaj •sva pa v pustom kraji. Solkan in Gorico za hrbtom, par pustih hribov okoli sebe in samotno cesto pred sebo. Le še Soča dere pod tebo. Sicer vse mrtvo. Na levi hrib sv. Valentina, ki kaže rane in rebra, kakor Lazar v evangelji, pred sebo imaš pusto Skalnico in na desni skalnato pogorje, le tu pa tam obraateno, kakor jo brada ščetinastega kmečkega možaka, če ga je kratkoviden brijač pri slabi sobotni luči in z očali na nosu obril in mu kosmate otoke: pustil na obrazu. Tudi visi nad tebo kaka; ogromna kamenena gruča pretć, da ti /daj pa zdaj zaropota na glavo in nehote sponi-, niš se Vossovega hcksametra: „Furohtbar mit Donnergepolter entrollte der tuckische Marmor". A ne oplaši se, če znaš teka-riti s fantazijo više, zaženi se ž njo naprej. Loj, ž njo ti ni treba usnjače (kovčega), ni prtljage. Kakor ptica priletiš znii-rom nad Sočo najprej v Plave, kder
list tudi »am nekako sluti, kajti vsklikue : \Vutulerlich bleibt die Sache itn mer.
Stvar pa ni nikakor črnina, ampak pisava „Fracasse* je povseui verna »-liku čutstvovanja oficijelne Italije. P Crifpi ni pričel nikake diplomatičke skrij«-, radi verjamemo. Ali okolnost la ni za nas merodavnn. Crinpi je uioder in navihan mož i" V(i, da bi — očito delujoč za irre-dento — pogazi I vse one ozire, kateri; ;«> kot državnik dolžan sosednje) državi. S tem pa bi stvari — katerej v svoje in srcu gotovo želi popolnega v a poli a — več škodoval, nego koristil. Ako bi so tako izpostavil, kornnromitoval bi do skrajnosti politiko italijanske vlado proti Avstriji in vzburil vso one naše krogi", katerim s« vidi zveza Avstrije z Italijo propotrebna melodija v Evropskem koncertu. Ako torej Crispi otioijeliio ne postopa za koristi irredentiztna — da-si tudi ta slučaj ni absolutno izključen —, je to le stvar previdno taktike, ne pa srčnega prepričanj«.
Donimo, da je bil izrek lista „Fra-cassa" res le nekak masten grižljaj, da zamaše usta italijanskim kričačem. Ali tudi to je značilno, kajti priča, da je javno menenje pa Ituliji na strani radikalcev in da jo to javno menenje toli silovito, da mu tuorejo z vladne *trani delati koncesije in da avtoriteta vlade ne vspeva proti pritisku narodovega mišljenja.
„Triester Zeitung" pravi dalje: „Historična istina je — in je potrebno, da jo vzbudimo v spominu vseh onih. ki to potrebujejo —, da se je italijanskemu kabinetu, storivšemu v Beroiinu prvo korake za vzprejem Italijo v zvezo 7. Nemčijo, pojasnilo, da pot v Berolin vodi preko Dunaja in da jh glavni pogoj vzprejema Italije v zvozo ta, d a s e (Italija) f o r-m a 1 n o odpove vsemu, kar po Italiji n o s i barvo in značaj ire-d e n t i z m a*.
Dobro, to bi bilo prav in lepo. Kaj
pa, ako italijanska vlada nuna moči — aii tudi ?<>ljo ne —, da bi ugodila temu Conditio nioe qiitt rum P1 Iti v resniei n e m a n i tn oči — ni volj e. Prav je rekel nedavno Dunajski „Vaterland", trdeč, da po Italiji goje — začenši pri kralju lluuibertu doli do zadnjega težaku — vsi jednako mišljenje. Mišljenje to pa je tako, <la ne dovoljuje izvršitve onega, kar se je naiuic t-tavil.i Italiji kot prvi in glavni p"g'»j njo vstopa v trojno zvezo.
D« pa jo temu tako, priča nam izjava oficijoznega lista „Fracassa". „Fracassa* nam ni povedal tega, kar je ali bo Crispi v bližnjoj bodočnosti atoril, ampak povedal nam je, kako Crispi — torej italijanska vlada — misli in čuti.
To pa je isto, kar čutijo gospoda Itubriani in drugi : mišljenji n e o ti cijelne iti oficijelne Italije so torej povsem strinjati. Razloček je le ta, da so na jednoj strani odkritosrčni. na druge j pa — diplomati, kal<*ri v po rahljajo — kakor znano — dar govora v to, da prikrivajo svoje misli.
Taka je torej v resnici ; veselilo bi nas, da bi odločujoči naši krogi prej ko prej prišli do pravega spoznanja in da bi se iz« nebih vseh ozirov — kateri so morda do sedaj vplivali na gibanje naše vnanje politike —, ako čast in ugled države naše tako zahtevata.	—t.—
Oilnošaji Tržaških Slovanov.
(Dalje).
Tržaškoj okolici nedostaje torej pred vsem vnetih vodij, omikanih mož, ki bi ljudstvu bili v vzgled. Treba nam slovenskega naobražensfva.
Že davno se čuti ta potreba ; nekdanja „Edinost" jo o njej večkrat pisal«, in še dandanes isti list. povdarja živo potrebo vnetih, delalnih rodoljubov v okolici; sto-
se v duhu privoščiš v gostilni g, Konjedca merico žlahtne kapljice in ogledaš v naglici novo tvornico; potem letiš, na desni Gorenj e p o 1 j o, na levi D e s k 1 e pustivši ter prideš, naravnost v Kanal, zal že gosposk kraj z mostom iz rezanega kamenja čez Sočo. Nekaj više h t < »J i pri reki v dmtern kraji selce B o d r o ž ,*) rodiščo r. Val. Staniču, pesniku slovenskemu. Nadalje prikreljutiŠ s fantazijo v prijazni R o č i n j in v prijetne V o 1 č e « teškimi kozolci in v poetični T o 1 m i 11 **). Čunje-viti zeleni hribi ti pričarajo hlebe okusnega sira po tr.iseljski asocijaciji in vidiš se v lepem, gorskem, podalpitiskom trgu divne lege in zelo romantične okolice. Naposled jo potegneš še v zemljepisno in strategično pomembni K o b o r i d, snažen trg, kojega, dasi je v vsakem obziru vreden, no smem preveč hvaliti, ker sem bil ondi spočet ter sem, narodivši se v Gorici, pozneje dve leti otrokoval v njem. Zamolčati moram toruj zarad suma pristranosti, da ima lepo cerkev, snažen, s čed-
*) Neki zgodovinar našega nlovntva pravi: krasni Hodrož. Tu čudmi sinekiloh« je zelo neopravičena. Gospoda ne le slovnicu, tudi stil!
♦*) No To min (v kn. jeziku), ker prvotni I »e jo ohranil v Tolminu, T o 1 m e i n itd.
Pis.
nimi hišami, prodajalnicanri in krčmami obrobljen krasen trg, lepe ulice in dobra ueišča. Tu je dekan, čitalnica, lekarna itd. Kohorid z bližnjimi hostami in hribi ponuja s svojim zvonikom in višavico sv. Antona, kadar prisije vanj in v bližnje Alpe jutrnjc ali večerno solnce, kaj mikaven in krasen razgled.
A natrag! Med tem sva prišla po bližnjici zopet na tr novsko cesto v senco nekaterih dreves. Tu sedeš. Ne le, da so odpočiješ, odpre se ti tudi tukaj najkras-niši razgled v goriško dolino. Kako smešen je vendar človek se svojim neznosnim napuhom? /o kacih 1000 let in še več zidajo Gorico in vasi v okolji in vse se ti čini od les kakor kup nanesenoga kamenja. O ideji neskončnosti ni tiru ne sledu. Zaista, vse kar pride iz človeških rok, če ni viša umetnost, prinese se sabo pečat omejenosti. Pa ne Beživa do kahirskih piramid, le Čedno OBtaniva pri Gorici. Čuj! . . Hie Slavija, hie Germania, hie Lacija! Ti trije, še največ pa prvi in poslednji, se vedno prepirajo, „da si Sloven sme šteti se prvaka." Poleg pa še prepir doma! Dejal bi kaj, toda ker naravnostne besede presedajo, naj posegnem nekoliko v zgodovino. Ker sta se sprla Bohemund
prav tedaj bi bilo nadejati se boljših časov za slovenstvo v Trstu. Isti bi narod učili spoznavati njemu lastna prava ter mu pre-dočevali njegovo žalostne sedanje stanje. Vnemali bi ga za slovenska prava ob volitvah, in brez dvojbo bi se iste ne izvrševale tako neugodno, kakor minolo leto.
Ali bi pa bili kaj na boljšem slovenski okoličani, ako bi se jim posrečilo spraviti vsaj onih šest poslancev v mestni in deželni zbor? Letos, po zadnjih volitvah, sedi jih v zbornici p e t. Ali, kaj je pač to število proti 49 italijanskim poslancem ?
Kdor proučuju sam razmere v Trža-škej okolici in mostu, sprevidi kmalu, da je to število zastopnikov — pot — neznatno in proti navalom skrajne strastno-sti nasprotnih strank do cela neuspešno, V nasprotnem taboru sta na videz dve stranki. Jednej pravijo zmerno-konserva-tivna ali „patrijotična", drugej pa radikalna ali Progressova stranka. Kdor prebira glasila teh strank, opazi kmalu, da med njima ni nobene razlike, razun naslednje : v tem ko rndikalci očitno rijejo proti vladi, isto javno zaničujejo in tiskovnim in vsakovrstnim drugim potom delajo propagando za rešitev laških dežel izpod „avstrijskega jarma" — konservativci ali „patrijotje" (večinoma drž. uradniki in sploh ljudje, katerim je avstrijska vlada pomagala do kruha in imetja) tirajo neko prisiljeno avstrijsko politiko. Obe stranki se pa vstrajno in dosledno bojita nekega strašila — Slovanov. Kedar gre za pobijanje Slovanov, sta si radikalce in zmerni italijanski liberalec najboljša prijatelja : za roko se primeta in skupno glasujeta in določujeta — uničbo Slovanov.
Kdo bo ne spominja lanske seje mestnega zbora, v katerej se je določilo, da so ustanovi v slovenskoj okoličan* skej vasi, v sv. Križu italijanska ljudska šola ? Vsi, konservativci in pro-gressovci so zanjo glasovali ter zauičljivo odgovarjali vrlemu slovenskemu poslancu
in Taukrod in potem drugi, zapodil je Sa-ladin križarje iz A«ije, in Kristov grob so v drugo spravili pod so neverniki. Ker bo Katakuceni se vojskovali b Paleologi, polastil so je prvi Amurat večega dela firške. Tako, ker Be niso zahodni knezi med sebo zlagali v verskih stvareh, vzel jo sultan Mahomed imenitni Carigrad ter je takisto pokopal slavo in ime vshodnega carstva. Istim potem je zmogel Soliman Beligrad, okral, požgul in »pustošil jo Ogersko. Do-Čim so s.* namreč kristjani preganjali in slabili med sebo, smeje se v pest krščanski sovražnik, obhajal je zmago nad zmago! . . . Evo! Et meminisse juvabit.
Zdaj idiva. Pot jo položen, kmalu pojdeva dolu proti Grgarju. Se enkrat smeš pogledati na lepo sprt dnjišče sv. Gore.
1 V tem ko se ti skrije goriška ravan, odpre se ti druga dežela z gorskim značajem. Na desni globoko pod sebo imaš plodo-(vito kotlino in više nad n jo trnovsko cesto, katero si ravnokar zapustil, in ki kaj poetično ovija pusti hrib kakor galerija. Dalje ugledaš večo kotlino, grgarsko ravan, za katero in okoli se dvigajo druge j sive gore. Zanimiva je ta peršpektiva, le glej. Zdaj pa pozor! Kar ti bom tu-le pravil, dišalo bo po pravljici. Smeš, ve so^
g. Nabrrgoju, ki se je odločno uprl nezakonitosti. Dokaz somiHjenja obeh strank 90 nam bile vse seje mestnega zbora, v •Itojtif^ae navadno jako nilaćno in zadrto obravnavajo a v stri j s ke zadeve ; če pa gre za proslavo „deli' avita civiltd" in za uprizorjevanje antidinustiških demonstracij, navadno so iste jako živahne, in galerija ploska in ropoče ter daje pogum boljšim lahonskim Rodomontem, n. pr. Ra-skovicu, d' Angelu, Luzzattu itd. — Čitaj radikalne liste „L' Indioendente", „II Pic-colo" i dr. in primerjaj je „lojalnim" časopisom „Mattino", „Cittadino", in videl bodeš, kako neznatna razlika je med njih politiskimi prepričanji. Tiha voda brege dere. Zadnja dva lista potuhneno in hinavski pišeta, a v nesramnosti i zugrize-nem sovraštvu proti Slovanom nadkriljujeta prva. Ako pripomnimo, da za njimi cesto prikrevsa še „Tr. Zeitung* ter z židovsko brezobraznostjo prodaja svojo črno vest zdaj jeduej, zdaj drugej stranki, moramo obžalovati osodo malega naroda s 1 o v e n s k e g a, ki ima opri vka s takimi politiskimi trinogi! O vladnej politiki nasproti takim strankam pa molčimo, ker so jej čudijo drugod dovolj.
Kdo pa j ti bil glavni vzrok tem nenaravnim razmeram ? Začetnik in movens tej kolobociji bil je brez dvojbe bivši namestnik De Pretiš. Ham Lah, hotel je z Lahi v miru živeti ter je nameraval ustanoviti domoljubno laško trdno stranko, koja bi polagoma posrebala slovanski živelj ter pustila na Primorskem, ali vsaj v Trstu, in Istri jeden sam živelj na krmilu, namreč laški živelj. V dosego tega smotra, kateri bi, po njegovih mislih, pomiril primorske dežele, žrtvoval je vs« svoje tukajšnje bivanje in snivanje.
Ker pa teorija često v oči bije praksi, ponesrečil so je njegov načrt in smoter. Ne da bi si vzgojil lojalne stranke, pritiral je kritične razmero ad i m p o s s i b i 1 i a. Irredenta je za njegove vl&do ostala in okrepila se. Strupenost te opasne kače okusil je že sam, kajti Bvedočiti je moral, kako lojalnosti v zobe pljuvajo oni možje, na katere je največ zidal. Raacovič, Ve-nezian, d' Angeli, Mauroner itd. eo možje njegove dobe.	(Dalje prih.)
Domoljubje!
Slehernega omikanega naroda sveta dolžnost je, slaviti može, kateri bo mu darovali vse svoje duševne moči, ga budili in navduševali s svojimi govori in pesnimi ter pomagali mu do visju stopinje omike in izobraženosti.
misliti, kar ti ljubo, le narokovati mi metode nikar. Vsak ima svoje smotre in iz-ražavo. Tudi upam, da te ne bo grudil dolgčas . . . Nekdaj po Goriškem (v Ka-naenjah, Kronbergu) najdene podobe s podpisi in rokopisi v glagolici (jedno sem sam videl), katera je po Saf. in Kopit, stareja od cirilice, svedočijo samo to, da so bili zaneseni v naše kraje; a druge pomembe jo rokopis enacega pasma, ki ga hočem tukaj tebi priobčiti v kratkem in vsemu slovanskemu svetu, da se mu zopet prikupim. Kaj sem storil? Sem li svoje sine sesekal, spekel in skuhal, ter je predložil za obed Tiestu ? Ali sem po noči odprl Grkom vrata v Trojo? Ali sem v zlati posodi ponudil strup makedonskemu kralju Aleksandru? Sem li za Leonidom pokazal Peizijanom pogubno stezo, prodal domovino in izdal brate? Uživam li v sumljivi službi, znebivši se domoljubja kot nepotrebne, celo škodljive ljubezni, sad svojega i/.dajavskega postopanja? Naj vstane, kdor meni, da ljubi domovino v istini više mimo mene in — človeštvo 1 Todo tiho. Najdba ali nahodka! Ljubi bralec, podajva se zopet v strugo rednega pripovedovanja,
(Dalje prih.)
Eden teh duševnih velikanov našega naroda jo „notranjski slavec", nesmrtni
Miroslav Vilhar.
Zložil je brez števila krasnih pesmic, mnoge z napevi vred, ki so se udomačile ne le po Slovenskem, ampak po vsem slovanskem svetu. Spominjamo le na mile pesmi: „Po jezeru*, „Mila luiica* itd. — Vilhar je bil ob enem dramatik. Spisal je mnogo gledišuih iger, ki so se z najboljšim vs-pehom igrale po slovenskih odrih. — V zvezi z Levstikom je deloval tudi na nehvaležnem časnikarskem polji, s katerega ga je bila odločna pisava spravila v ječo na Zabjek. — Bil je mož jeklenega značaja, naudušen Slovenec do zadnje žilice svojega bitja.
Ta odlični narodnjak je v trgu Planina na Notranjskem dne 7. sept. 1818 v hiši št. 74., ki še sedaj nosi ime „Vil-harjeva hiša", vgledal luč sveta. V hvaležen spomin jo dalo slovensko pisateljsko društvo v njegovo rojstno hišo leta 1888 vzidati spominsko ploščo. Slovesnosti odkritja te plošče pa še do današnjega dnevu ni bilo, dasiravno so planinski rodoljubje že I. 1888 vse pripravili za njeno praznovanje. Zaradi neljubih zadržkov in po-misljajev se je ta narodna svečanost odlagala od leta do leta. Odbor tukajšnje čitalnice se je z nova poprijel te tvari in pozivlje danes vse slovenske rodoljube, v prvi vrsti Notranjce, naj drago volje pripomorejo, da se „Vilharjeva slavnost" letos po vsakej ceni pruznuje. Rodoljubnih odličnjakov je v Planini silno malo, prosto ljudstvu pa vsled vsakoletnih povodnji jako ubožno. Ob svojih močeh ne zmagamo troškov za slavnost, da bi bila dostojna nesmrtnega pesnika. Rodoljubje, ki dela Vilharjeva poznate in čislate, zlasti vi No-tranjci, nabirajte vsak v svojem kraju prostovoljne doneske za Vilharjevo slavnost iu pošljite jih saj do 16. augusta 11a odbor čitalnice v Planini! Ako nas ne goljufa upanje, nam bode mogoče kmalu potem povabiti vas na Vilharjev dan v Planino, častit neumrljivega Miroslava. Ako bi natu pa tako malo denarne pomoči došlo, da slavnosti v večji meri ne bi mogli prirediti, napravi čitalnica v dan 24. augusta skromno besedo Vilharju v čast, nabrani doneski pa se dolože k zakladu za njega nagrobni spomenik.
Planina dne 1. augusta 1890.
Odbor čitalnice.
Politični pregled.
Notranje dežela.
Nj. veličanstvo prosvitli cesar dospel je dne 3. avgusta ob 6. zjutraj v Gradec, kjer se je istega dne otvorila deželna razstava. Nu kolodvoru pričakovali so Nj. veličanstvo duhovni, civilni in vojaški dostojanstveniki. Vse mesto je bilo bogato okrašeno in sijajno razsvitljeno. Dne 4. avgusta položili so v navzočnosti Nj. veličanstva temeljni kamen novemu deželnemu muzeju. Ob 8. uri zvečer odpeljal se je cesar zopet iz Gradca.
Položaj na Češkem postaja od dneva do dneva bolj kritičen. Staročeško glasilo „Politik" priznava izrecno, da takega vzburjenja — kakoršno je sedaj — še ni bilo mej narodom Češkim, izvzetnši morda dobo obeh ministerstvi Auersperg. Vrvenje se je pričelo celo mej onimi konservativnimi elementi, ki se ne dado na-hujskati od kogar-si-bodi. Prepričanje je obče, da se bližamo modepolniro, velepo-membnim dnem. In na tem, da je tako daleč prišlo, sloni velik del krivdo na ramenih vlade, ker ni hotela računati — bodisi da ni poznala ali ni hotela poznati istinitih odnošajev in pravega mišljenja rečenega naroda — se samozavestjo in p 0-litiško zdrelostjo Čehov. Zanašajoč «e na avtoriteto in vseuiožni vpliv
—	ali vsaj vlada je menila, da je ta vpliv vsemožen — Riegerja in drugov, hoteli so vsiliti one Dunajske punktacije, glede katerih so saini nemški listi priznali, da so le Nemcem na korist. Proti tej nakani nastala je taka reakcija po Češkem, kakoršnej more biti povod le — skrb za naroda bodočnost. Staročeški kolovodje so sprevideli veliko pogreško, ki so jo napravili, — ko je bilo že prepozno. [11 sedaj se pa umičejo jeden za drugim. In ne le Staročehi, ampak tudi gospoda plemenitaši dospeli so do spoznanja, da se z vlado vred zavozili pod pot. Listi javljajo namreč, da se diki plemenitaškega veleposestva, knez Kari S c h w a r z e n-berg in grof Clam-Martinic hočeta umakniti iz politiškega življenja. Podgane zapuščajo ladijo, ko se bliža nje potop.
Nekov Milanski list trdi, da jo avstrijska vlada že odgovorila na noto Cri-spija tičočo se razpuščenja „Pro Patrije". Mi sicer — kot vestni časnikarji — bilježimo to vest, da-si smo do dnn svoje duše uverjeni, da je vest ta le gola izmišljotina, katerih fabrikacijo umejo italijanski listi uprav mojstorski. Avstrijska vlada' ki bi se tolikanj ponižala, ne bi bila več
—	avstrijska. — List „Neue Tiroler Stimmen" bavi se z osebnostimi, ki so ustanovile društvo „Dante Alighieri", katero društvo je bilo v tesnej zvezi z našo „Pro Patrijo". Mej ustanovniki so bili Cavalotti, Carducci, M eno t ti Gari-b a I d i, da ne govorimo o dii minores, Cavalotti in Carducci sta pevca irreden-tizma, ime Garibaldi pa govori samo zase. S prvega je bil društvu tajnik avstrijski dezerter Dobrilla; njega pomočnik pa je bil avstijski renegat Barzilai. Tudi na čelu lokalnih odborov »o večinoma avstrijski renegatjo a la Marcotti, Morpurgo itd. Pravi namen tega društva nam značijo besede, katere je govoril predsednik Bonghi pri prvem občnem zboru. Rekel je: „Društvu je sveta naloga, da z vsemi Bredstvi v srcih onih Italijanov, kateri historiški in etnografiški že pripadajo Italiji, ki pa še neao žn jo združeni, ohrani sliko idealne I te njih domovine. Društvo je poklicano, j da se bori ze idejalno Italijo in da vsei poskuša v izvršenje te ualoge; niti sili se ne sme umakniti." V nekem oklicu, govorečem o nameravanem Dantejevem spomeniku vTridentu, pa je čitati: „Spomenik bodi simbol italijanizma na italijanskih tleh, katera tla pa — žal — še neso združena z deželo-materjo."
Uprav predvčerašnjem dobili smo vest/ da so v Rimu pri volitvi jednoga obč. zastopnika postavili kandidatom gori rečenega avstrijskega renegata B a r z i I a i a , kar so obče smatra kot demonstracijo proti Avstriji. In res je Barzilai dobil 1581 glasov, tako da pride v ožjo volitev s protikandidatom Antonellijem.
Bivši Hrvatski ban, Mažuranič je umrl.
Vnanje države.
Povodom svojega petdesetletnega jubileja dobil jeRuskivojniminister od cara ročno pismo. V tem pismu piše car, da domovina nedvomno potrebuje, močne vojaške organizacije, toda ne za agresivne smotre, ampak samo v obrambo celokupnosti in časti ruske države, kakor tudi v obrambo neprecenljivih zakladov miru, katerega z božjo pomočjo ohraniti se nadeja car.
„Peterburgskija V <5 d o m o sti" pišejo, da je soglasje Srbskih radikalcev na shodu v Jagodini uprav osupnilo kralja Milana in njega prijatelje v Avstro-Oger-skej.
Nemški cesar zopet potuje. Te dni bil je na Belgijskem, kjer so ga, v svetovno znamen Ostende, simpatično vs-prejeli. Od todi podal se je na A n g I e š k o, in sicer na otok Wight. Vsakako mu bodo tudi tu priredili veliko slavnosti, ker so sedaj — vsled iioinsko-angležke po-
godbe, tičače se otoka Helgoland — od-nošaji mej obema državama jako ugodni. Nemški cesar bode angležkemu ministru predsedniku osebno podelil red črnega orla.
Francoski listi trdijo, da italijanski kralj Ilumbert želi, da bi Crispi odložil po^felj vnanjih stvari in da bi v bodoče vodil samo notranje zadeve. Nemški lišti pa zanikujejo to vest meneč, da je vest ta le pobožna želja francoskega novinarstva.
DOPISI.
Iz Dolenje Tribuše. Dočim se zidajo na Goriškem velika šolska poslopja, mora naš vrli g. vikarij v svojem stanovališči poučevati mladino v prostoru kacihl2dm. Gotovo je to še nezaslišano, ako se še privzamo toliko učencev, bodisi za zimski, še bolj pa za poletni čas. Za Boga, tako poreče kateri č. bralec, se je moglo to le pripustiti P Tako je, da-si se naš vikar g. Kadenaro zmirom vpira in je tudi g. š. nadzornik to uvidel, priporočal in na-črtal novo prepotrebno šolsko poslopje. Prišlo je do dražbe ; g. D. v Tolminu je tudi zgradbo prevzel; torej dolžnost in obzirom na „summuni periculum in mora" (v odlogu nevarnost) tudi nujnost. Imelo bi se šolsko poslopje zgraditi pred cerkvijo, na najprimernejšem kraji, kakor je stalo v najpametnejšem načrtu. G. podjetnik je stvar zavlekel, čujte zakaj ? ker je most, po katerem bi se imelo stavino prevažati, nevaren ; ta izgovor je jalov, če se pomisli, da je v občini staviva dovolj in so se ob-činarji oglasili, da tako sami pripravijo, samo da se šola sezida, toli potrebna. Izgovor glede mesta bi še imel saj nek videz verjetnosti, a izjava podjetnika, da šole ne sezida, dokler bo sedanji gosp. vikar v v Tribuni, to daje pomislekom povoda za-dosta. Toraj osobna mržnja, četudi popolnoma neopravičena. Toda kakšen posel imajo osobnosti pri tem ? G. Kadenaro je vzgle-den duhovnik, narodnjak in kot učitelj ne le zadoščuje, ampak doseza lepe vspehe, ki so stroge strokovnjake kot priče prisilili v spodobno pohvalo. Kot človek v obče je g. vikar takošen, da Bog dal več tacih. Co so v vsem z g. D. ne ujema in tudi ne more, ni njegova krivda, ampak gosp. D. krivda, kateri iz trte izvija. Pustite ljudi, kateri sov vsakem obziru prav na svojem mestu ; izderite prej bruno iz svojega očesa iu pustite pezdir, če bi bil, ker bi ue škodilo. Tu pa niti pezdirja ni.
Zdaj se pa za šolo drugo mesto iziskuje. Pri cerkvi je šoli kakor v duševnem tako tudi v prostornem obziru pravo mesto. Pred vsem pa hitro na delo ; mladina in učitelj trpe ; mržnje na stran iu Bog od* vrne nekatere za naprej, sosebno pri šolah, od zgradbo poslopij. Taki naj bi bolje skrbeli za pridno vzdrževanje cesta, ki so* poprave potrebne, kakor se godi oni, ki vede iz Tolmina v Cerkno. Prihodnjič enkrat več..
Domače vesti.
Zahvala cesarjeva. Uradni list Du« najakl objavil je nastopno ročno pismo do-grofa Taafleja: Ljubi grof TaalVo! Z ganjenim srcem sem povodom poroke Bvoje-hčere, nadvojvodinje Marije Valerije, sprejel v čestitkah iz vseh delov države dokaze ljubeznipolnega sočutja, s katerim moji zvesti narodi od nekdaj spremljajo usodo mojo hiše. Izražujoč za to izjave zvestobe-in udanosti vsem korporacijam in oseban* mojo, cesarice in naših ljubljenih otrok srčno zahvalo, naglašum svoje veselje, det so tudi tem povodom zalagali ustanove raznih vrst in z dobrimi doli ohranil?' trajen spomin na poroko moje hčere.. Ukazujem, da to zahvalo javno naznanite.
Deželni šolski nadzornik za Kranjska je postal dosedanji ravnatelj državne višj» gimnazije v Ljubljani, g. Šuman,
Odlična pijanistinja, velečastita gospa L u c i I a P t o 1 om e i*Pod go rni k, soproga odličnega rodoljuba slovenskega, pride, kakor poizvemo iz tukajšnjega časnika „Mattino", kratkem v Trst, kjer se nastanitvi. Dopisnik tega časnika omenja je rekoč : „Mnogo njih v Gorici bodo z žalostjo sprejeli vest, da se jeseni odlična koncertistinja na glasoviru in izborna učiteljica, gonpa Ptolomei-Podgornik, preseli stalno v Trst. Mej časom njenega bivanja t Gorici so jo razumniki smatrali za zvezdo muzikališko in to po pravici. Na koncertih, ki jih je prirejala deloma v gledališču ali v kakimi drugem javnem prostoru, vzbudila je največje občudovanje. Učenke, ki so pod njenim vodstvom lepo napredovale so tudi žalostne, da jih zapušča, in obžalujejo ta njen sklep vsi gojitelji dobre glasbe ; mi v mestu Tržaškemu čestitamo na pridobitvi neprimerljivo učiteljice in koncertistinje". Vest to prinašamo i mi z največjim veseljem, dobro vedoči, da je izborna pijanistinja jako priljubljena tudi mej slovanskimi krogi v Trstu.
Poročilo za prvo polletje leta 1890. blagajnice možke podružnice sv. Cirila in Metoda v Trstu.
Dohodki:
Ostanek I. 1889.....gl. 105-86
V 6 mesecih v Trstu nabrali „ 1090 03 81. vodstvo iz Ljublj. poslalo „ 350'— Skupaj . . gl. 1545-89 TroŠki: Plače, stanovanje itd. za šest
mesecev...... . gl. 1067'10
Ostane gotovine 1. julija 1890 gl. 478-73
Številke govore. Govor ta pa smemo zvati stavospev delovanju onih gospodov, kojih rokam je poverjena usoda naše podružnice družbe sv. Cirila in Metoda; govor ta je tudi slavospev požrtvovalnosti Tržaškega slovenskega občinstva. Tržaški Slovenci smejo biti ponosni na tem vspehu prvega polletja tekočega družbinega leta. Ako bi ob tej priliki sploh hoteli izreči kako željo, bila bi le ta, da bi se ta požrtvovalnost našega Tržaškega občinstva tudi v bodoče vzdržala na takej višini i n da bi druge slovenske pokrajine, kolikor le moči, p e s n o m a 1 e T r ž a-čane. Smoter družbe je vzvišen in plemenit in zavodi družbe so v Trstu na tako dobrem glasu, da bi trebalo njih števil o vsaj podvojiti, ako hočemo vsaj približno zadostiti zahtevam slovenskega občinstva. Fakt ta bodi vsemu narodu slovenskemu glasen opomin na dolžnosti, ki ga vežejo do družbf. sv. Cirila in Metoda, oziroma do enega dela našega naroda, kateremu preti silna nevarnost, da ga skoro Bkoro zagrcbo bruhajoči valovi silovitega tujstva.
Za družbo sv. Cirila in Metoda se je
nabralo: Pri Cijakih 52 kr.; v pušicah „Del. podp. društva" 8 gld. 70 kr.; pri igri ▼ gostilni „Alla bella iacoiata" 40 kr.; pri „Frankfurtu" v ned -ljo dne 3. avgusta Slovani, povrnivši se iz Uoršta 60 kr.
Odbor „Tržaškega Sokola" vložil je pri tukajšnem c. kr. namestništvu rekurz proti odloku c. kr. okrajnega glavarstva v Gradiški glede določbe, da člani „Sokola" povodom izleta v Devin ne smejo nositi društvene oprave in da ni smeti seboj vzeti društveue zastave. Preskrbelo pa se je, da se vzlic prepovedi v nedeljo dne 10. t. m. priredi — seveda pri ugodnem vremenu — napovedani izlet, dasi ne pod imenom „Tržaškega Sokola". Slovensko občinstvo poživljamo, da se v obilnem številu udeleži tega izleta, da bi oni, ki so vzeli stvar v roke, vrhu truda ne imeli še gmotne škode. Vozni listi se dobivajo: pri uredništvu „Edinosti" pri uradniku „D e 1. p o d p. društva", pri trgovcu M. Ker že tu (Piazza S. Giovanni) in pri A. Žitko, via Stadion. Odhod je ob K uri popoludne.
Pravila „Slovenskega pevskega društva V Trstu" vrnilo je c. kr. nainestništvo, zahtevajoče neke premembe. Zahtevi na-mestništva se bode takoj vstreglo in zopet
predložilo popravljena pravila. Nadejamo se, da bode zadeva ta kmalu ugodno rešena.
„Hrvatski Sokol" v Zagrebu se bode udeležil sokolske slavnosti, ki bode v Celju dne 7. in 8. septembra. Tudi „Trža-ški Sokol" bodo pri tej slavnosti primerno zastopan.
Družba sv. Cirila in Metoda in „II Piccolo" se menda toliko vkupo razumeta, kolikor slepec in mutec. Poročali smo zadnjič o nekem pismu, ki ga je napisal dober domoljub uradnemu listu imenujoč našo šolsko društvo lojalno iu prekoriatno Proti tem priznanju nepristranskega pa-trijota spravlja se nek neodrešeni Lahon v babjem glasilu „II Piccolo* ter hoče na podlagi dveh odlokov dokazati, da tudi nase šolsko društvo goji veleizdajske namene. V omenjenih odlokih namreč tukajšnji magistrat zaukazuje, da se morajo iz šolskih knjižnic odstraniti po družbi j izdana spisa „Tisočletnica Metodova" in ! „Valentin Vodnik" kot neprimerna šolskej | mladini. Strogi sodnik „11 Piccolo" nahaja j v tej prepovedi že „veleizdajo" ter laže dalje, da je vlada prvi imenovanih spisov čeloma zaplenila radi kalenja javnega miru; listi spis pa ni izdala družba. Modrec „Pic-1 culo" pa v Bvojej prevelikej modrosti ne ve, da soje o spisu „Junaki" laskavo izraža! celo Dunajski vojaški list „Reichswehr", ter ga navajal v izgled drugim pisateljem, i Prvi in drugi zvezek kn jižnice družbe sv. i Cirila in Metoda so visoka šolska oblastva celo priporočala kot posebno primerna šolskej mladini. Trditev pobalinskega časopisa sloni torej na golih lažeh, s katerimi si gospoda Lahoni navadno pomagajo, hoteč nas očrniti pri vladi. K sreči ne sega oslovo riganje do nebes. — Kake ideje je širila ranjka „Pro Patria", dokazujejo nam zadosti vsakdanji škandalozni dogodki v bla-ženej Italiji, kjer radikalci in revulocijo-narci, iredentisti iu vladini možje kriče nad razpustom tega društva in „krivičnim* postopanjem avstrijske vlade. V Milanu zbralo se je 29 radikalnih društev, katera so sklenila protestovati proti odloku avstrijskega ministerstva ter uprizorjati vsakovrstno komedije, da se razširi nezadovoljnost Italijanov proti Avstiiji iu napove vojno zadnjej- Pritlikovci laški zahtevajo vojno za rešitev tužnih bratov izpod avstrijskega jarma, sami pa ničesar ne vzmo-rejo, niti umejo, razun — kričati. Odločili so napraviti v Milanu javni sprevod po mestu ter apelovati na ljudstvo, da se ž njimi združi v sovraštvu proti Avstriji. Odseku na čelo izvolili so zloglasnega Ca-valottija, — Bonghi, ščuvan k temu po radikalcih, nameruje napraviti izjavo do Italijanov sploh ter jih vabiti, da mnogobrojno pristopijo k društvu „Dante Alighieri", čigar iredentarski nameni so znani, da se pomore tlačenim bratom v Avstriji. — Nad odličnim domoljubom Paulom Fambri, čigar članek, objavljen v „Gazzetta di Venezia", smo zadnjič v odlomkih prinesli, izliva laška sodrga svoj gnjev, nazi-vajoč ga brezznačajneža in izdajico. V občini Clea na Tirolskem vršili so se te dni radi razpusta „Pro Fatrie" resni nemiri; pet nemirnežev jo morala policija zapreti Z eno besedo : vse nam kaže. da je naša vlada s svojim odlokom zndela v sršenovo gnezdo. Italijani in Lahoni pripravljeni so braniti do zadnjega svoje „idejala" in kričati nad krivicami vlade. Ta pa brani, po izreku Fnmbrija, svojo lastnino!
Blagajničar Rigo, ki je Istersko dež. blagajno osleparil za svoto for. 82.000, dela se sedaj norega, ako ae inu šala sponese. Nam so pa zdi to navadna pretveza tatov. Vsakakor je ta defravdacija panlahonske pristaše v Istri jako osramotila in zmešala. Kaj smešno se je vedel v tem obziru tudi deželni odbor, ki jo navzlio sumnji, da je Rigo tat, vendar hotel prvotno braniti njega „čast", češ, da jo tatvino izvršila druga oseba izven uradov dež. odbora !" Komentara ni treba. Laški listi jednoglasno obsojajo dosedanjo deželno upravo v Istri ter imenujejo sedanje upravitelje „izda-
jalce" in „furfante'*. Sedaj se vidi, kdo je prav imel. Hrvatski duhovniki in slovanski rodoljubi so sprevideli, da na tej upravi dežela jako trpi, uvideli so gnjilobo v de-želnej upravi ter predstavljali to žalostno stanje slepim davkoplačevalcem. Postopali so povsem pravilno in pošteno, ali skrajni italijanski elementi v deželnem zboru, ž njimi baba „T Istria" in Tržaški „Indipen-dente« in „Piccolo" so tem bolj zaropotali proti „slovanskim ugitatorjem" in duhovščini. Zora puca ! Zmernejši Lahi spre-vidijo, kam vodi deželo previsoka politika; da bi se le oči odprle tudi onim se nezavednim volilcem, ki so dosedej zaslepljeno volili svoje najhujše nasprotnike ter s tem sebi učinjali največjo duševno in materijalno škodo! Hrvatskim volilcem v nekaterih vol. okrajih bode še ta mesec prilika pokazati svojo odločnost in prepriča-čanje ; mi ne dvojimo o izidu prihodnjih volitev, tembolj ker večina naših ljudi sedaj pač dobro ve, da Lahon jo povsod -- nenasitljiv volk.
Iz Škednja se narn piše : Od nedelje, | dne 27. julija, do torka, dne 29. julija so bila v spudnjej šolskej dvorani razpo-! stavljena različna ročna dela I., II., III., IV. razr. in ponavljalne slovenske ljudske šole v Skednju. Vsak človek, ki se količkaj zanima za napredek slovenske dece, oziroma naroda slovenskega, se je moral razveseliti, ko si je ogledal razstavljena dela. In teh ni bilo malo, kajti velika , spodnja dvorana jo bila tako preobložena, ( da se neso mogla vsa že končana dela, I razpostaviti. Iz I. razreda ne bodem opi-■ saval posamičnih ročnih del. Zadostuje naj, ako povemo, da so bile dve polni . mizi: nogovic, šivskih in kačkanih dele. : V II. razr. jo bilo različno šivanje in par j v barvah vezanih blazin, katere je prav izvrstno izvršila učenka Goditi« Marija Fignie. — Izdelki lil. in IV. razreda pa so , — to smemo reči, — v ponos tako gospodič. učiteljicema, kakor tudi učenkam. V resnici mi ni mogoče vsega našteti, ker nosem strokovnjak. Pač pa ne smem pozabiti čipek in zalega belega vezanja. Povedati moram tudi, da so učenke II. in III. razr. izvršile nič mauj nego 14 lepih posteljnih odej.
—	Najlepše delo mej vsemi pa je gotovo krasen prt za ultar Matere Božje tukajsne cerkve, ki jo lćpo vezilo v živih barvah. Za tem par ravno tako okusno izdelanih blazin za isti namen. Oboje delo je dokaj precizno izdelala učenka iz ponavljalne šole I v a n k a S a n c i n D r e j a č.
Na tolikem napredku se imamo zahvaliti gospodičinama učiteljicema Može« t i č Mariji in Ćenčur Pavlini, kateri ste neutrudljivo Bi prizadevali, da naša deca napreduje tudi v drugih predmetih, kolikor je mogoče v tukajšnjih šolah. Te-le vrstice sem napisal, da se zna, kdo si prizadeva, da napredujemo. Srečne počitnice !
Šagre V okolici. Prijatelj nam piše: Predminulo nedeljo imeli so na Greti takozvano Aagro. Ljudstva je bilo mnogo ali iz najnižjih slojev; poBebno dosti je bilo znanih „šešolot" in drugih razuzdanih babur iz meBta, koje komaj čakajo enake prilike, da postavijo svojo nesramnost na vidik. Krog orjaške rjuhe so vihrale zastave vseh držav in državic, razun domače
—	slovenske trobojnice. Glede zadnje je pa bilo boljše, da je ni bilo na drogu, kajti zarudeli smo sramote videč pod seboj izdajalske gretarske fante, ki so se drli sredi semnja liki lačne vrane po kraških gmajnah, čvekajoč nesramne laške pesni. Prizor je bil podoben shodu kukavic in postopačev. — Predminolo nedeljo imeli so „dični" rojanski fantje svojo sagro v svojej sredi. Četvorica vzdrževalcev semnja je tudi tukaj pokazala, koliko jej je mari za narodnost svojo. Niti tu nesmo videli slovenske zastave, pač na nekem drogu vihrala je Francoska trobojniea. Plesalo se je do noči in fantje plesači so se tudi tukaj ponašali sredi plesišča z laškim, nesramnim tulenjem. Morda se menijo s tem
prikupiti svojim slovenskim dekle-tam? ("emu se pač tako po nepotrebnem sramoti starodavna okoličanska možka noša? Videčim v na rod ne j noši opravljene „partarje", zdi se nam, da isti nečast delajo svojim prednikom, ki so se svojih narodnih noš krepko držali, v tem ko se ista noša aedaj očitno na šagrah izpostavlja v zasmeh malovrednim mestnim fraj-licaro in raznim potepuhom. Okoličanski fantje! kateri imate enak ples, ako že zavedno hočete sramotiti svoj slovenski jezik in narod z laškim kvakanjem, oprimite se ob enakih prilikah še laških noš : oblecite se namreč kot h a r 1 e k i n i, koja noša vam bode gotovo boljše pristojala nego časti vredna starookoličanska ter se skladala z laškim izdajskim petjem! Nam se gnjusi videčim, da se še obdržu-jejo v okolici tako nemoralne in zdravju škodljive šagre in sram bodi vuacega, ki kaj pripomore, da še obstoje to lajšanje in teptanje, sramotenje in zasianicivntije narodnih okoličanskih noš in slovenskega jezika. — So večji lahonski semenj se je isti dan obhajal v gostilni g. Boleta. Počastili bo namreč Rojančane gretarski laški Krašovci in kukavičji okoličani — gretarski pevci — ter tam pod milim nebom prepevali ultralaško pesni „nella dolce favella", ki se govori v deželi polente. Nam se je to petje zdelo kakor vzdihi po onej blaženej deželi, kjer ljudje polente bolehajo in umirajo ; vzdihi izdajalcev po ranjkej „Pro patriji" slabega spomina. Znana tolpa nezavednežev in mestnih pohajačev je tem „junakom" ploskala in ropotala, kakor ropočejo hudiči v peklu pogubljenej duši. Pozno v noč se je „odlična" družba propatrijašev razšla ter pustila za seboj — pomilovanje in opravičen zasmeh. — Glede šagre bi slavnoj deželnej vladi svetovali, naj te nevarne „veselice" iz zdravstvenega iu moralnega obzira prepove, kajti isto neso druzega, nego ugodna prilika prepirom, neugodna pa zdravju in nravnosti. Proč tedaj z njimi! Nadomestiti jih je lehko z druzimi poštenimi domačimi veselicami, kjer si narod pridobi poleg veselja tudi dušnega vedrila in poduka.
„Opazovalec".
Poziv delalcem! Podpisani odbor pozivlje vse Tržaške slovanske delalce, da pridejo k izvanrednem shodu, katerega priredi slovenski oddelek „Delalske zveze" (Confoderazione operaia) dne 10. t. m. ob 4. uri popoludne. Prostori: Via Farneto, št. 1. Obravnavalo se bode zgolj v slovenskem jeziku.
Vsi slovanski delalci so naprošeni, da se mnogobrojno udeleže tega shoda, pri katerem bode govor o naslednjih, jako važnih zadevah: 1. Osnova slovenskega delalakega lista. 2. O načinu, kako bi mogel slovenski oddelek „Delalske zveze" samostalen postati. 3. Volitev 6 odbornikov v centralni odbor. 4. Posamezni predlogi.
Poziv naš, da se delalci mnogobrojno udeleže tega shoda, je povsem opravičen, kajti namen nam je dvojen: zboljšanje kritičnega položaja delal-s k e g a stanu in povzdiga mile ga nam slovenskega naroda.
Odbor.
Nedeljski počitek so vpeljali, začenši minulo nedeljo, tudi prodajalci manufakturnoga in drobnega blaga v Gorici razun onih nedelj, kader spade letni semenj za svilodno kokone. Tudi prodajalci papirja so storili enak sklep, kateremu se pa neki noče pridružiti gosp. Wokulat. Dosedaj jo ob nedeljah in praznikih imel zaprto svojo prodajalnico papirja edini odlični slvcnski rodoljub, g. Likar, katerega so nedavno nekateri prekatoliški rodoljubi še napadali ter ga dolžili liberalizma.
Strajk kamenosekov je vendor lo končal minolo soboto. Trajal je pet tednov, ne da bi delalci odjenjali od svojih zahtev Zmagali no kamenoseki. Gospodarji so namreč po posredovanju višjega komisarja
g. BuŠiča sprejeli zahteve karoenoseške ■adruge ter odločili urnik po letu 9*/> ur dnevnega dela, po zimi 9 ur. Občudovati je bil mir in trdnost v tem štrajku ; nikdo izmej strajkujočih ni nadlegoval ali prigovarjal svojim pajdašem, niti se ropenčil proti drugim delalcem. Nekateri delalci, kojih gospodarji so prej privolili v zadružne zahteve, šli so mirno na delo ter so atrajk nadaljevali samo oni, katerih gospodarji neso hoteli ponehati. Več delalcev je tudi odšlo iz Trsta iskat si dela drugje. V spomin te zmage namerujejo delalci ustanoviti zadrugo, kakoršno zahteva obrtniški zakon.
Za gradbo VI. župne cerkve nabralo ■e je do sedaj 14.884 gld. 91 kr. in ena državna srečka z leta 1860 v nominalnej ▼rednosti 50 gold. Nadaljne prispevke vzprejeinajo: tukajšni odbor, škofijska pi-•arna in gospodje župniki škofije.
Postaja na Opčinah. Dne 4. t. m. se
je odprla na Opčinah poleg železniškega čuvaja št. 834, nova železniška postaja. Vlaki se hodo ustavljali jedno minuto.
Šola za babice se odpre dne 1. oktobra t. 1. v slovenskem in italijanskem jeziku. Prosilke se morajo oglasiti do 1, septembra pri okrajnih glavarstvih, v Trstu pa pri mestnem magistratu ; za ustop se ifthteva, da prosilka zna brati ter razume predavanja. Prednost imajo učenke onih krajev, kjer ni potrjenih babic. Prosilke ! morajo seboj prinesti spričevalo nravnosti in cepljenja; omožene ne smejo biti mlajše od 20 let in neomožene od 24—40 let, j Predstaviti se bodo morale dne 1—4. oktobra v Tržaškej bolnici. K skušnji se bodo j dopustile le one, katere so dovršile to šolo. —
Dražba. Prihodnjo soboto, dne 9. t. m. oddalo se bode pri mestnem magistratu J delo pokritja potoka v Rocolu. Klicna cena je 18.000 gld.	j
Znižanje voznih tarif. Iz Dunaja po-! ročaju, da ho državne in južna želez-! niča privolili, da se znižajo ceniki za prevažanje blaga na Veto k za 40°/0, ako temu privoli tudi avst. ugr. Lloyd. Zadnji se pa obotavlja ter hoče vozne tarife znižati samo za 10%. Dogovori se nadaljujejo.
Veselica na planem, kojo je priredilo blagotvoriteljno društvo „Previdenza" mi-1 nolo soboto, izšla je neki slabo v gmotnem obziru, radi česar so nekateri časniki jako klavcrni.	>
Tržaška statistika. Meseca junija t.; 1. se je rodilo v Trstu in okolici 451 otrok (233 možk"ga in 218 ženskega spola), kojih 384 zakonskih iu 67 nezakonskih. Porok je bilo 102, 100 cerkvenih in 2 civilni. Umrlo jih j" 291 (moŽkih 170, ženskih 121). Največja toplota je dosegala 31° C. dne 28. in najnižja 12-8° C. dne 13. V bolnišnici je bilo 938 bolnih; v ubožnici 658 revežev in 4 varuhov iti hlapcev. V klaiuici se jo zaklalo 1542 volov, 340 krav, 1803 teler, 2 bika, 909 koštru-nov, 3925 jagnjet, 31 konjev. Vkupe 8552 živali.
Izpred sodišča. Tuk. okrajno sodišče je obsodilo minolo soboto dr. Isidora Reg-gio, urednika zloglasnega „Indipendenteja" na 100 gld. globe in 150 gld. zgube na kavciji zaradi prestopka odstavka 111 kaz. novele od I. 1868 namreč, pomanjklivega presojenja in nadzorovanja spisov, priob-čenih v svojem listu. Zatoženec bode vložil ugovor. —
Vojaškega vohuna (špijona) so neki zasačili minoli ponedeljek na Greti, v tem ko je risal na nek papir ter jemal posnetke ondašnje trdnjavice ali šance. Bil je neki jak možak, kajti morala je priti na mesto vojaška patrula, da ga je aretirala in zvezala.
Za cerkev presv. Srca v Montmarte v Parizu nabrali so verniki 22,613.692 frankov ! Ta svota jasno priča o verskem čutu francoskega naroda.
Lastnik pol. družtvo „edinost".
Duunjflka borsa.
5. avgusta.
Enotni drž. dolg v bankovcih — —	gld. b8.3r)
„	¥ »rebru —--„ 89.60
Zlata renta--------„ 1H8 70
5°/„ avstrijrtka renta — — — — —	„ 101.20
Delnice narodne banke — — — —	, ^81,—
Kreditne delnice — — — — — —	„ 1307 —
London 10 lir »torlin--— — —	„ 115.95
Francoski uapoleondori — — — —	„ S) 19'/i
C. kr. cekini — ______ —	n 5,50
Nemške marke----_ _ _	„ 56.63
Biunione Adriatica di Sicurta
v Trstu.
Zavaruje proti požarom, provozu po suhem, rekah in morju, proti toči, na živenje v vsih kombinacijah
Stavnica in reterva društva dne 31. deaemltra 1883
Glavnica druStvn	pld. 3,300000 -
Rcservni fon.i oi. dooiflkov • Posebn* reserva dobičkov od
'/Hvnrovatija na živlienie Rezervtv fond za podjftie na nrenisiumja vrednostnih efektov Premima reserva vseli oddelkov • Reserva za Škode	•
24—15	V portfelju:
l'remije ki ce imajo potirjati
v prihodnjih letih	•
Skunnt znesek v; h škod plačanih odi. ln3H do 1*8.3 gld 114.949847 05
IIrad ravnateljstva: Vi« Valdirivo, št.'J (v instnej hiši.)
536.622 09
150.000-
im 500 -7.342.780-3O 2K7 601-
16.954.118
Creolina Pearson
priporočena po odličnih zdravnikih in liigijenikih kot spečifičn i neotrorano, najisdatnejSe in najcenejše sredstvu, ki uniči vsako okuženje ž o v kabi iu odstranjuje neprijetni in škodljivi duh in vzhlap in kateremu ;;re prednost pred o<jljen-tevo kislino zarudi lastno mu splošne vnpešno9ti proti parazitom iu mrčesom.
Creolina Pearson v svojej najkoristnejSej porabi kot
Milo (žajfa) alla Creolina
podaja hišnem u gospodinjstvu najboljše, najzdra-vejše iu najcenejše inilo za dišavo in toaleto: je pravo milo bodočnosti.
Kdor poskusi te izdelke, kateri se dobe pri lekarničarjih in drogistih, in jili porablja, ta uvažuje ghmia pravila zdravstva, previdnosti in varčnosti	8 10
La Filiala della Banca Union
TRJESTE
s1 occupa di tutte le operazioni di Ranca e Canibio - Valuto.
a) Accetto rtraamenti in Conto corrente, nhbonando PEK NAPOLEONI:
PEH RANCONOTE: 3° o c. preav di 5 g ni 3' °/	to
° i /o » M ,, i * „
a 4 mesi fisso
8% „ » 6 „ 8\ „ « 8 „
To
na vse veje zavarovanja rovanje proti požaru
Pošilja blago do>ro spravljeno in poitnine prosto!
Teodor Slabanja
srebrar v Gorici, ulica Morelli št. 17,
priporoča se vljudno pri visoko Častiti duhovščini v napravo cerkvenih posod iu orodja najnovejše oblike, kot: monstranc, kelihov itd. itd. po nnjnižji coni.
Stare reči popravi, ter jih V ognji pozlati in posrebri. Na blagovoljno vprašanje radovoljno odgovarja.	42—32
Pošilja blago dobro spravljeno in poštnine prosto!
TRŽAŠKA HRANILNICA
Sprejemlje denarne vlnge v bankovcih od 50 noč. do VNacega zneska vf-ak don v t><duu razun praznikov, iti to oii 9—12 iir>j opohidne. Ob rod'bali pa od 10-1 i ure dou. Obresti
na knjiži k«..........
Plaoujt vsak dan nd 9—12 nreopolndn«. Zhhskh do 10) t? 1 d. precej, zneske i re'.;<> 100 do 1UU0 Jd mru s>M>d-p >veJati 3 dni, zneske preko loOO gld pa f) dnlj prej Eskomptttje m >nji -e domictlirano na tržaške n trgu po . ...	3'/» Posojuje na državne papirje avstro-ogrske
d«» K»nO gl i. po........5°/0
višje zneske od 1000 do 5000 gld. v
ukočeni računu po......4'/V
Večje svote po dogovoru. Daj« denar proti vknjiženju na posestva v Trstu. Obresti po dogovoru.
TK*T, 15 februvarjo 1H90	15 -
Assicurazioni generali.
v Trstu
(druStvo je ustanovljeno lota 1831.)
društvo je raztegnolo svoje delovanje posebno pa: na zava-zavarovattje po morju in po kopnem odposlanega blaga iu zavarovanje na življenje,
Društvena glavn>a in rezerva
dne 31. decembra IH8S. f 3S.3R9 849 10 Premije t.a poterjati v naslednjih letih "	f. 23,202 774.10 Glavnica /a zav< rovanje žive-
nja do Hi. decembra'1888 f. 110,81 H.920.80 Plačana povračila:
a)	v letu 18H8	f. 9 877.f>92 55
b)	od začetka društva do 31.
decembra 18SS	f. 217.&T7.R94.7B
Lutnt računi, izkaz dosodaj plačanih od« škodvanj, tarife in pogoje za zavorovanja in Hploh vma natanjčneja pojasnila ho dobe v Trotu v uradu društva: Via della Stazione v lastnoj
hiši.
H—12
Najboljša	88—40
Brnska sukna
razpošilja po originalnih tovarniških cenah
tovarna tinela sukna
Sigel-Imhof
v Brnu,
Za elegantno pomladno in poletno moško obleko zadosti je B odrozek v dolgosti H110 metra, to je 4 Dunajski vatli 1 odrezek iz pristne ovčje volne velja: gld. I.SO iz navadne "*?3»U< gld. M5 iz lino 1M U0T" ^hl. I O.»O iz jako line
gld. I IO iz najliiiejše M Nadalje so v največji izbori: s svilo pretkana gieiiemvsta suknn, blago za ogrtače, loden za lovce in turiste, peruvienne in tosking za salonsku obleke, prepisana sukna za gg. uradnike, blago i* sukanca za moške in dečke, ki ho »me prati, pristna pic|ue-gilct-blaga itd. — Za dobro blago, natančno odgovarjajočo in točno dopošiljatev se jamči. Uzorci zastonj i franko.
2*,//0c. preav.di 20 g.n 3	M .,40 „
3'/4 «« « «3 me8«
3'/a n i t » 8 «
II nuovo tanao rl" iuteresse principiera a decorrere sulle lettero di versamonto in circolazione dal 1 e 8 Maržo 1890 a ae-conda del relativo preavviso.
In Banco giro abbuonando il 2sVj0 in-teresse annuo aino a qualunque somma; prelevazioni sino a f. 20,000, a vista verao ch&que; Importi magjriori preavviso avanti la Bo rsa. — Con form a dei versanienti in apposito libretto.
Conteggia per tutti i versamenti fatti a qualsiasi ora d'ut'ficio la valuta del me-desimo giorno.
Asnmncpei propri cnrrentisti Tincasao di conti di piazza, di cambiali per Trieflte, Vienna, Budapeat ed altro principali citti, rilascia loro asaegni per questc piazze, ed accorda loro la facolt^ di domicil in re eifetti prešao la nua cassa fmneo d'ogni spesa per em,
b) Hincarica delVac^nhto v della vendita di effetti pubblici, valute e diviae, nonebe dell'incasao di asm/ni, cambiali o coupom, verao ^g0^ Hi prov-vigione.
Accorda ai propri committenti In. faco} f d di depoaitare effetti di qualsiaai apecie, e no cura grafi* Tincasao dei coupona alla scadeuza. Vende le Letturo di pegno 4^'n[0 e 5°|0 della Banca Commerciale Unghe-reae di Pest e le lettere di pegno 4% deli' i. r. priv. Banca Ipotecaria au-atriaca di Tienna.	15—24
Trieate, 24 Febbrajo 1890.
c)
d)
Gotov zaslužek.
Vsak priden mož more »i na jako dostojen način na dan prislužiti 5 do 10 goldinarjev, ako prevzame lukrativno zastopstvo za nek povsodi vdomačen artikel.
Agentje nastavljajo se po vseh mentih monarhije in ako so rabljivi, dobe tudi atalno plačo.
Ponudbo je poSiljati:	7 — 10—2
J. Jjiiwy, Budapest, HatvanerganNe.
čast nam je preporučiti p. n. občinstvu Trsta i okolice, Primorja i ostalih hrvat* sko-slovenskih gradovah i mjestah, sa so-lidnosti i jeftinoće poznatu, te obilnimi modernimi pismeni strojevi providjenu
JEDINU SLAVENSKU

Prihodnji teden žrebanj
Srečke dunajske razstave
glavna dobitka
vsaki v
vrednosti
z
50.000
gld.
a. vr.
5—7 — 2
Vsaka srečka velja
za obojno žrebanje
Drugo žrebanje
15. oktobra
Srečke po 1 gold.
V Trstu pri: Giuseppe Bolaffio, Alessandro Levi, Daniel Levy i drug., Morpurgo i drug., Igu. Neumnim, Enrioo Sehiffniann in !\larco Niiiris.
U TRSTU
lata prima i obavlja svaku naruČbu bilo koje vrsti kiijigoti.skarskoga posla to preporuča ae osobito za ovo vrsti tiskan io kao n. pr.:
za župne urede, okružnice, račune, list. artijii i zavitke s napisom, preporuine karte, poajetnloe, zaručne i vjenčane objave, pozive, razporede, ulaznico. oglase, pravila, izvješće, zaključne račune, ročistnlke, punomoći, cienike, jestvenlke, svako-vrstne skrižaljke, izpovjedne cedulje, knjige Itd.
Uvjerava se p. n. občinstvo, da će nam ; biti osobita briga, p. n. naručitelje u svakom ! pogledu zadovoljiti koli brzom I točnom podvorbom, toli jeftinom cienom i ukusnom ! izradbom.
Drži u zalihi (HkladiSću) «vo potrebno tiska-» nice i knjiga zn erkven>» urode.
Onda inm na prodaj Hliotlećo knjigo : ! Kmetijsko berilo za nadaljevalno tečaje ljudskih šol in gospodarjev v pouk oiena prijo 50 nvS.
uada <10 tvrdo vezana......n. ®0
SodnijHki obrazoi aastovil H. Trnovee . . n.
Vilim Tel, prevod Cegnera......n. -i®
Ljudmila prevod J Lebatin.....SO
Filip prevod Križmann.......n. *0
Antigona prevod Kri/.mana......n. ?n
Trst in okolica od Sile *......n. 30
Pjesma o zvonu preveo A. K. Istranin . n. «0 Intra pjesma	„ A. K. „ . . n, 90
Ovo mi knjigo jako prikladne za darove o pruznicih zato ili «1. občinstvu preporueamo. Kod naručivanja tiskanica i drugog, molimo naznačiti točno naručbu i dotični nualov (adresu) naručitelja. Za obilnu naručbu preporuča se
Tiskara Dolenc
Via Carintia br. 28 u Trotu.
Izdajatelj in odgovorni urndnik M.iks C itio.
Tinkama Dolenc v Trstu