Sindikati in družbena prehrana
Kakšni topli obroki
Povprečna slovenska delavska družina (torej trije člaulj porabi meseč-no nekaj manj kot 40 odstotkov svojih prejemkov za hrano, kar ob vzporednl ugotovitvi, da realni osebni dohodkj zadnjih pet let krepko nazadujejo, pomeni precejšnjo obremenitev družinskega proračuna. Zato je toliko bolj razumljiva pobuda slovenskih sindikatov, da v sred-njeročnem planu o temeljih razvoja SB Slovenije do 1980. leta zagoto-vljo ustrezno mesto tn dogovorjene cilje tudl za področje družbene prehrane.
Skcrb sindiikatov je vsa zad-nja leta, odkar smo s sindikal-no ldisto »uzakoniH« organM-ranje družbane prehnane, us-merjena k bološemu življenj-skemu standardu in večji so-cdalnii varnosti delavcev, k če-mer naj bi po svoje prispevala tudi prehrana med delom. Dru-žbena prehjama mora dobdti ustresmo mesto pri povezovaruju na vseh podroojdh agroživil-sbva, posebno še, ker nam v tvenutnefm položaju (iakušenj imamo zdaj več kot preveč) ne preostane nič drugega, ka-kor da v teh težnjah zaonemo z instrumenibi gospodarske po-litifee spodbujatd naložbe v te ztnoigljdvosti.
Ljiibljana je s predlogom družbenega dogovoira o organi-zirand preskrbd mesta s kme-tijskimi prehrambenimi proiz-vodi ponudila ostalim našim instrijskim centrom, kjer so zagate okrog orgajniziranja družbene prehrane delavcev in občanov še zmeroni preoej-šnje, recept, kako na samo-upravnih osnovah prita do kon-tdnuirane, dolgoročno zasnava-ne piroskrbe s kmetdjslkimi prebiiambenimi prodizvodi.
Prav zaraioljo teh sipozinanij je
dobrodošel predlog sindikatov, da samoupravino organiairam.o in povežemo vse dejavnike, ki so odgorami, tako za povezo-vanje v slovenskem agroživil-stivu, kot pogoju za dosego osmovmih tem©lj©v družbene preiirane na enii ter za zdravo, kakorostino in ceneno prehrano na drugi sbrani. Dokler ne bo-mo prišli do tega, so iluaoma domala vsa pričakovanja o ure-snioitrvi 2sasnov razvojnega na-6rta družbene prehrane in pre-skrbe v obdobju 1976/1980.
Dejstva opozarjajo
Ooitno je, da je nepovezanost prodzvajalceiv hrane, gosttosikih obratov in potrošnikov več kot ugodna za raavijanje najrazli<5-nejših dobiokarsikih apetitov, ki pa zadmje čase postajajo že nenasitai. Kljub temu pa, tako so ugotoviM tudd na seji pred-sedstva RS ZSS, še vedno ni-smo uspeld organiiziirati cene-nega in kakovostnega prehra-njevanja delavoev in občanov izvem dorna, nita toplih obro-kov ined delom. Ta spoznanja velijajo v precejšnjd meri tudi za Center, kjesr se zJa&ti manj-še   deitovne   oi"ganizaelje   (zad-
nddč smo to n.pr, slišald v Elit-nd konfekoijd Novost, tafcih pri-merov pa je še veiiko ve6), sikušajo rešdtd probleme oikoli ongefnizirane preihrane na vrsto spreuemlijiTOih in nesprejemlji-vih naoinov. Tako podjetja, ki imajo več obratov, razjtreseoih, boddsi po ostailih mes.tnih ali v dmgih občdnah, organizdirajo tople obrake za svoje delavce po različnih gostdnisklh obra-fcih, ka pa nudijo usluge (bari: hrano) iaklijučmo sikozi prdamo svoije gospodarske račundce.
že podatek, da smo v repu-bliki v mdnulih petdh letih kar za 32 odstotkov poveoali sred-stva, vložena v rast življenjske ravni zaposlenih zgovojnno pri-Ca o dnižbemd skrbi za našega delavca in občana, vendar pa nas istočasno z vso resnostjo opozarja, da se z združenimd močmi oimprej lo'timo izdelave srednijeročnega načrta razvoja družbene preJirane in presfcr-be. Le taiko bomo prdšld na ze-leno vejo, zlasti ob dejstvu, da brez sooasne aikcije na obeih frontah (naporlh za samoupra-vno povezovanje in združeva-nje agroživdlstva ter s tem v zveza s hoibenji za organiziranje kakoTOstne, predvsem pa cene-ne prehrane), nl mogoče pri-čakovati v prihodnijem obdob-ju večjiih premdikov, čeprav je vse, kar smo dosedaj napravi-M na področju družbene pre-hrane delavcev in občanov, VTfe-dno vse pohvale in posnema-nja.                      Ivo Virnik