List 37. Tečaj XLV. gos J I I Izhajajo vsako sredo po celi poli. Veljajo v tiskarniei jemane za eelo leto 3 gold. 40 kr., za pol leta 1 gold n 0 kr za etrt leta 90 kr., pošiljane po pošti pa za eelo leto 4 gold., za pol leta 2 gold 0 kr za četrt leta 1 gold. 10 kr V Ljubljani 14. septembra 1887. Obseg: Kako pomagati, če krme zmanjka. mlatitvi. Nasledki „šnopsa u Vplivanje časa sejatve na pridelke. Zemlje- in narodopisni obrazi. Kako ravnati z zrnjem med in po Govor poslanca Ferjančica v državnem zboru dne 25. maja. (Dalje.) Naši dopisi. Novičar. Gospodarske stvari. Kako pomagati, če krme zmanjka. Pred vsem je treba kmetovalcu dobro prevdariti, koliko krme še ima, namreč sena, slame, krompirja, repe, zrnja itd. Na dalje mora premisliti, morebiti se daje z manjšim shajati ondi, kder je sicer več potreboval. Misliti pa ima na vsako betvico krme. Zatem gre prevdarjati, katero bolje kaže: ali naj nekaj živine proda, ali krme kupi. Se ve, mora tudi še poprej pre-računiti, koliko živine ima prerediti, kako dolgo in koliko pride na sleharno žival vsaki dan. Izkušeni gospodarji pravijo: bolje rediti manje živine pa dobro. To je zelo resnično. Ako tedaj nikakor drugače ne kaže, treba preveliko število živalij zmanjšati in prodati. — Vendar pomisliti je še zraven, da bode spomladi treba živine zopet kupovati, da se morebiti jeseni za njo malo dobi, spomladi pa veliko šteje. Treba je torej previdnosti, če tudi trdo hodi s senom, morebiti se da pomagati z dolaganjem krompirja, repe, ječmena, ovsa itd. tako, da bode možno shajati. Se ve, samo jedno navedenih krmil, doloženo k senu, ne bode zadostovalo. Če bi samo ječmen polagali, zbolela bi živina v prebavilih, ker želodec ni do sita napolnjen bil. Polagoma pa le slamo, napolnimo sicer živalim želodce pa redilnih snovi jim podajamo premalo in shujšajo. Sama repa, sam krompir tudi ne velja, ker bi živali bile nepravilno krmljene. Tudi z oljnimi prgami spodleti, če ni dovolj suhe krme za dolaganje. Kako to ? Saj znamo, da zrnje, pesa, slama, krompir imajo v sebi veliko redilnih snovij ter nikakor niso strup. Uzrok ovej prikazni je sestava znotranja onih krmil, ki je takšna, da ni mogoče z njimi samimi živali rediti. Treba primešavati še drugih. Poglejmo na človeka! Ta ne more dolgo zdrav ostati in živeti ob samih jajcih ali siru. Mora še do- dajati moke, kruha, ako se hoče nasititi in redno vse prebavljati. Maščobe res tudi potrebujemo. Zato mešamo k jajcem moke za cvrtje in surovo maslo mažemo na kruh in k siru in tako vživamo od tega daru božjega. Jejmo krompirja, kolikor največ, nasitili se vendar ne bodemo; moke nahaja se v krompirji, pa nič od jajc ali od sira. Treba še zraven sira ali mesa, ki je sestavljeno kakor jajca; krompir začimbavajo z maščobo ali se povživa zraven še salata, z oljem polita ali z zabelo zabeljena. Pa tudi na sol se ne sme pozabiti, sicer nam jed ne diši. Človek je uže tako ustvarjen, da mu natura sama odkazuje, česa mu treba zauživati. Vedno jedne hrane ne maramo. Poželujemo različnih jedil, kakor potreba nanaša. Ni brez trdnega vzroka, da k svinjetini jemo kislo zelje in da nam nesoljene jedi ne dišijo. Podobno je pri živini. Tudi njej natura kaže, kaj naj uživa. -sjMBJI vtn 'a 1 - JH^m^J^HH M| JB u 'linHB JBHi| ^H nT^^^HSflV ^i .ii. i r' r;J Na prostem si ve vsaka stvar sama odbirati, kaj njej ugaja. Za tiete živali, katere travo žro, ekrbela je priroda prav modro. Trave so namreč tako sestavljene, kakor so živalim dotičnim v hrano potrebne. Na travnikih ne raste samo jedna rastlina, ampak mnogo vrst raz-ličnih. Trava in seno so torej najprimernejše krmilo našej živini. V hlevu pa živina nima prostosti svobodno gibati se in odbirati krmo. Marveč mora žreti kar se njej položi. Kedar nimamo dosta slame in sena, moramo skrbeti za drugo krmo. Povedano bilo je uže, da drugih krmil samo po- jedinih ne smemo v nadomestek polagati, ker bi sicer živino nepravilno redili in jej škodovali. Toda izkušnje so pokazale, da pridemo do tistih učinkov, kakor s senom, tudi z drugimi krmili, vendar treba jih je primerno mešati. Kar so izkušnje pokazale, to potrduje tudi znanost in še več, uči: namreč: da različna krmila tedaj največ hasnijo, kedar so tako med seboj mešana ter imajo v sebi tistih redilnih snovi in tako razmerjenih in sestavljenih, kakor je seno. Če so pa bila drugače pomešana, šlo je m 290 največ basnijo, kedar so tako med seboj mešana ter kor mogoče najbolje izkoristiti se, zlasti imajo v sebi tistih redilnih snovi in tako raz m erj enih joče seno nadomestovati. pa manjka in sestavljenih, kakor je seno. Če so pa bila drugače pomešana, šlo je mnogo snovi in hranil skoz žival brez vsega haska za njo biti kakor navadno dobi dano Zastran sestave mešane kr da mora kolikor najbolj, mogoče je bilo uže pove- redilna tako ter se je moralo več polagati krme, kakor bi treba nekoliko zgledov bilo če bi krmila prav sestavili bili. Ga pa še ne- o seno. V naslednjem navajamo Doraščena žival potrebuje povprek 1 pese primerno sestavljena in mešana krmila živini naravnost škodujejo. Učenjaki so na drobno zasledili, iz česa je ske slame 18 funtov, seno in iz česa so druga krmila. Tako smo pa v stanu 2. pese 60 fuuto 30 funtov sena. Namestu tega moremo položiti 40 funtov, trebarj 18 funtov, slada, jarin- ogršičnih cr Prč * /4 1 funta ičuniti, kako imajo biti sestavlj imiuske slame 12 funto dilna. kakor pr j da bodo re- sla seno. Po tem takem veliko prihi dovih klic 41/ nijo, kar bi se sicer poizgubilo. Krompirja 130 fantov iaia toliko beljakovine, kakor 30 fantov sena, toda 64 -t šrotaneg funta ogršičnih prg i / /4 funta j ečmena 6 funtov, sladovih klic 5 fun- tov inske slame 16 funtov, ogršičnih o prg o funte funtov krompirja ima v sebi toliko škroba, kakoi funtov sena. 30 Zatorej položijo še enkrat toliko krompirj . šrotanega ovsa 6 funtov ske slame 16 funtov, ogršičnih 5 boba funtov ozimin 1 funt j oziminske slame kedar želijo zastran škroba toliko učinkov z njim doseg- otrobov 6 funto ornje 14 funtov, pšeničnih noti > kakor s Jasno je torej, da se prihi j pese 40 fantov o ičnih 5 funtov mnogo krme, ako jo prav mešati znamo. Tega se moremo večkrat prepričati, če tudi ne vselej tako jasno, kakor pri navedenem primeru. Kme- funtov, trebarj jarinske slame zgornje 17 funtov, šrotanega ovsa 3 funte, graha 6 funtov, ogršičnih prg 31 2 funta jarinske slame zgornje 13 funtov, ržene slame fantov, sladovih cim 3 funte : tovalci so s svojimi izkušnjami dolgo po temi tavali krompirja 35 funtov, jariusiie slame zgornje 15 m še dandanašnji storijo marsikaj krivega, čemur bi funtov, oljnih Prg fuutov se lehko izognili, ako bi znali vselej prav računiti, krompirja 25 fantov, jarinske slame zgornj 15 stvar dobro presoditi. Vsaj manjšo škodo bi trpeli. funtov, boba funtov repnega olj i 4 funta Sedaj emo odgovarjati določnej kako pomagati, če krme zmanjka? na vprašanje j biti Pri teh mešanicah mora seno, slama, drobno zrezana sicer teh ni mogočno s drugimi krmili dob po Odgovorimo: Namesto sena polagajmo drugih kr mešati mil, ki so, prav odbrane, veliko ceneje sena. Na dalj mimo drageg amo še o pravem času skrbeti in kupiti, česar treba, da krmila prav sestavljamo me Nekateri tudi krmo kuha storijo redilnišo, zlasti poparj( ščobo, toda surov položen deluje več na mleko in parijo in tako njo krompir dela na ma- šamo. Ne kaže torej sprva le slamo in krompir mešati betvicam sena spolagati in zatem še le misliti na Seno in slama poparjena loži prebaviti to slamo, pomešano z oljnimi prgami. Sploh pa mora vse hranivosti mešanica tako mešano biti, da je zastran podobna dobremu senu. Kakšnih krmil bi naj kupovali, to je zavisno od tega, koliko še imamo krme doma. Gledati je tudi, da ne bode se kupovalo predrago in predaleč. Predpisati nadrobno tukaj ne moremo, ker je na mnogo rečij zraven in sicer v slehainem slučaji še posebič misliti. Na primer, če so pivovarnski trebarji predragi ali predaleč, kaže časih kupiti namesto njih oljnih prg; .ali če svrho treba posebnih strojev. Kdor teh nima, stori dobro če krmo tako naloži, da se sama vgreje in skisa. dan se dodene za eno žival po 2—4 lote soli, kar krm- V enje dobro pospešuje. Z rajše jedo bolj prebav- rade pijejo, kar povoljno vpliva na narejanje mleka Ijajo, kedar se suha krma polaga. Slabo vpliva pa na počutenj j m dravj živali ? če morajo v zasmrajenem hlevu zaprte biti. Treba je torej marljivo vetriti hleve, in, če mogoče, vsaki dan gipsa natrositi Živali naj se marlj ekaj čedij in jasli ažijo. Mnogo koristi tudi, ako natančno ob določenem stanejo oljne prge po 4'/* gld. cent, palmove pa samo Qj/ ,1 lr ^ X ^ ~ 1 „ J ' ______rr i . času vselej polagamo. Preveč naenkrat polagati ni dobro. 3% gld i kaže slednjih očiti. Kedar so trebarj oljne prge; otrobi dragi, zrnje pa dobei > kaže nje šrotati in polagati kup > tedaj Živali mnogo gre v zgubo. krme uaslinijo ter nje ne marajo več in Sploh pa mora tukaj vsak sam vedeti eč prav Najboljša iu obilna krma ali mešanica ne bode želenih učinko ajspretnej zložena kazala, ako neredno razsoditi. Pri kupovanji otrobov, oljnih prg itd. gledati je, da niso predrage z ozirom na redilnost njihovo maščobo in beljakovine, v njih nahajajoče se. na polagajo, sedaj presuho, sedaj premokro, ako hlevu po- manjkuje snage iu zdravega zraka in ako z živino ravnajo surovo. Načelno naj kmetovalec odbira takih krmil imajo največ onih redilnih snovi v sebi, katerih ki Napaja se vselej po krmljenji. Voda ne sme biti vsemi išče, to pred prehladna. Po zimi naj nekaj časa poprej v hlevu stoji. Posode iu korita treba je vrlo in precej po slehrnem pa po najnižjej ceni. Gledati je zraven, krmljenji osnažiti. da niso predaleč naročevati, in premisliti, bodo li dala ž ozirom na kakšinost namen dotične živine koli •J 91 Vplivanje časa sejatve na pridelke. čez noč naj ne ostane zrnje na gumni, še manje v Profe Dr Vollny v Monakovem je več let opa- zoval, kako čas sejatve upliva na pridelke. Na podlagi tako pridobljenih izkušenj objavil je sledeča načela : 1. Spomladi moremo sejati tem bolj rano, čem hitreje se zemlja posuši in čem manje ima takšnih lastnostij, da njej slane škodujejo. 2. Rana sejatev jeseni daje največ poroštva za mogoče veliko in lepih pridelkov v prihodnjem leti ter za srečno prezimovanje. . Kder je zemlja takšna, da se hitro osuši, bodi žakljih na tleh: marveč proti se naj spravlja zmlačeno na prezračni pod. Bodi zrnje od suhega ali mokrega žita, vsakako je ne smemo razgrnoti po podih iz ilo- 4* vice ali gipsa ali nad hlevi. Ob hladnih in suhih dnevih nikakor pa ne ob deževnih, treba zrnj> premetati z lopato tako, da mogoče dolgo skoz zrak leti kakor med vejatvijo. Tako premetavanje naj se vrši mogoče pogosto, zlasti sprva, in zrnje se bode mnogo popravilo. Pozneje zadostuje, če do februvarja vsaki četrti teden, do marcija in do cveta vsaki osmi dan in zatem zopet ker malo dežuje, bodi ker vode ne drži in prst toploto hitro in dosta vsprejema, treba je iti sejat, dokler je še zimske vlage kaj, katero kaže vrlo izkoristiti. To velja posebno zastran rastlin, katerih seme ne pride globoko v zemljo. 4.'Kder pa voda zastaja, je nujna potreba, še tedaj sejati, kedar mokrota in vlaga zvečinoma izgine; kajti le tedaj mora zrak prodirati in zemljo rodovitno delati in zabraniti mazanje. . Sejati na določenem mestu se ne sme vselej ob istem času, ampak se ima tukaj s časom menjavati. vsaki četrti teden zrnje premečemo. V slehernem kupu zrnja nahaja se nekoliko zraka, katerega kakšinost vpliva na zrna. Napačno je torej, kakor navadno delajo, če cb deževnem vremenu zrnje premetavajo, kajti kar na ta način spravljajo vlažen zrak med zrna kakor leta kažejo, ki so različna. Ako na predstoječa načela ozir jemljemo, razvidimo kako napačno da je posameznim vnetje in trohnenje pospešuje. Drugače je, če obračamo zrnje ob sušnem, solnčnem dnevi. Sedaj prodira zrak mej zrna, kateri na nja dobro vpliva. Marljivo zrnje obračati in premešavati kaže zlasti, kedar je leto sploh vlažno. Po leti storimo najbolje, ako zrnje prav rano premečemo, dan pa mora jasen, solnčen biti. Vsak kmetovalec naj pomni ove nasvete ter marljivo in o pravem časi zrnje premetava. sadežem žitom dolo- ? čevati trdnih obrokov za sejatev. Kajti vse to se določuje po razmerah podnebja, vremena, zemlje in tega kar zahtevajo za svojo rast. Najboljši čas sejatvi je, kedar je vse pripravljeno za krepko poganjanje in raz-vitek rastlin ter da morejo hitro premagati vse ovire in precej se učvrstijo v svojih pod- in nadzemeljnih organih, a ob enem bogato zalogo dobijo redivnih snovi. Po navedenem moremo presoditi staro kmetovalsko pravilo: rajše sejati prerano s vabi Razne reči. Priprosta past za mravlje v hišah je krožnik, prašičjo mastjo tanko namazan. Mast mravlje pri- se ga primejo. Kader je krožnik poln, a te nego prepozno Vendar obrišeš s cunjo mravlje ž njega, past pa na novo nastaviš. ■ e ■ Da glavnata salata ne poj de v seme, izrovati jo treba s korenino ter prenesti na pesek v klet. Sicer je pa vzrasle salate štor tudi dobra zelenjad, dokler besedi ,,prerano" ali „prepozno &< ste različne vrednosti Je m'a(i i*1 mehak. Taki štori se olupijo, zrežejo na in pomena, ki utegne v slehernem slučaji drugačen biti. Kar je tukaj prerano, utegne drugod prepozno biti. ? kratke kose, potem na vodi z nekoliko soli kuhajo ter naposled pripravijo kakor špargeljni. Kako je meso starih krav zboljšati. Dobre Sploh pa tiči v navedenem pregovoru mnogo resnice zlasti načelo, da z ozirom na prirodo podnebje in vre- krave držijo gospodarji pri hiši, kolikor časa je le moči. menske razmere kaže iti prerano, nego prepozno sejat. Znano je pa, da je meso od kake 12 ali več let stare Kajti tedaj prospevajo rastline najbolje. Sicer je krave zelo slabo, ker je trdo in pusto. To napako tudi res, da časih pozno sejani sadeži izvrstno storijo, je mogoče popraviti. Daj kravi 24 ur, predno jo za- Vendar to so izjeme, na katere ni gledati. Kmetijskim pridelkom pada cena. Temveč mora se skrbeti, kolješ t en liter dobrega jesiha, in dobila bode meso, ki kako se v 2 do 2l/o urah popolnoma skuha in ki ga ni ločiti bode kmet mogoče veliko prideloval. Tega se pa ima od mesa kakega triletnega goveda, največ nadejati, kedar o pravem času sejat gre. _ Kako ravnati zrnjem med in po mlatitvi. Gospodarske novice. * Čebelni semenj , ki je bil 10. pret. m. na Igu i Vrednost zrnja kupci ošlatavajo; žilavo in vlažno obnesel se ni posebno glede kupčije. Pripeljali so vsega cenijo precej manje, nego suho. Dostikrat plohe zrnje vkupe od Lašč, Krvave peči, in iz Studenca nad 1000 žetvijo. Tako pouzročeno škodo morejo panjev. Kupčija ni bila živahna, ker ni bilo kupcev. 10 procentov zmanjšati, če znajo mej Popoludne kupil je g. Oroslav Dolenec iz Ljubljane zmočijo mej gospodarji za in po mlatitvi prav ravnati Nek izvrsten gospodar do ure kakih 220 panjev po 1 gld. do gld. kr. svetuje iz svoje bogate izkušnje po naslednjem pošto- kakor so jih sploh ponujali. Najvišja cena za panj bila pati: Če mogoče > naj se mlati ob suhem vremeni > je gld. 25 kr. Samo iz Ribnice bilo je 28 panjev, ki * 292 so bili že dopoludne po 2 gld. 40 kr. prodani. Vsega vkupe prodalo sejeokolu 45°/o napeljanega blaga ? ker v petdesetem letu začne pešati, in pri osemdesetih letih opeša do celega. Čim palma začne roditi, koj se more je bilo tudi nekaj malih kupcev iz bližine. (SI. N.) od nje vino dobivati. Sok se tu ne dobiva iz debla, nego iz cvetnatih tulcev, na katerih se imeli cvetovi in Zemljepisni in narodopisni obrazi. Nabral Fr. J ar o si a v. 63. potem plodovi razviti. Kedar se prvi cvet pokaže, tedaj tulec na strani prerežejo, in pod rano se obesi kokosova Iz med ljuska, a sok, ki sedaj začne cureti, pada v lusko. enega tulca curi sok cel mesec, potem se posuši, tem je dozorel uže drug tulec. Navadno curi so& iz Severna in južna vina. (Dalje.) Palmovec je bil uže v starem veku dobro poznat. Stari grški pisatelji pripovedajo, da se je v južnih krajih popilo mnogo vina od datlja, in da so v ta namen je- i iHL -t * 1 1 ' * . V ■ i v L . r-:' mali tudi druge palme, vzlasti radi kokosovo palmo. Herodot omenja o Babiloncih, da v njih kraju rastejo palme, in med njimi mnoge rodevajo plodove, iz katerih napravljajo jed, vino in med. Prav to pripoveda tudi dveh tulcev, in nikoli iz več ob istem času. Kjer je dobra zemlja, tam se toddy iz palme vse leto more dobivati, a kjer je zemlja pustejša, tam samo šest mesecev. Sveži sok je čist, in ljudje ga tudi koj pijo. Vreti začne brzo, in ne drži se dalje kot tri dui, koj ukisne. Česar ne morejo sproti popiti, tisto poisuhajo v „arai£ (Konec prihodnjič.) Xenofon. Tudi stari Egipetci so razen pravega vina pili palmovec. Pod učne stvari. Kjer dandanes raste datelj, tam povsod delajo iz Nasledki „šnopsa". Zalesje je kraj, katerega sta Bog in narava z vsemi njega vino. V nekaterih krajih obero sladki plod njegov, ter iz njegovega soka vino delajo, bolj v navadi pa je darovi bogato obdarovala. Lega sama na sebi je krasna navrtavanje debla. Po plodnih zelenicah, ki so nametane zemlja nenavadno rodovitna, vsa okolica izredno lepa > v severni Afriki po Sahari, napravili so datelji velike Živinoreja, poljedelstvo in sadjarst v tem prelepem vse blagostanje ondotnega šume. Oni so ves imetek in ljudstva. Plodovi datljevi so tu glavna hrana ljudi pa tudi domače živali, in če tudi ljudje vedo, da so plodovi kraj In. bilo pred dvajsetimi leti v vsej svoji popolnosti, kdor je takrat v imenovani kraj prišel, ni se mogel lepoti sicer dosta načuditi lepim kmetsidui hišam, snagi ter drobnejši, če iz debla sok odteka, vendar le Arabci in celega sela z divje-krasno okolico vred, Vaščani vsa ostala plemena afrikanska navrtavajo debla zaradi priprosti kmetovalci, bili so do vsakega domačega in priljubljenega vina. Kedar datelj cvete, tedaj ima naj- tujca jako prijazni, uljudni in prav po stari slovenski več sladkega soka, in takrat ga navrtajo. Na zelenici navadi postrežljivi. Krepki možje - gospodarji vladali so Tozar, ki je v oblasti tuniške države j popije se toliko svoje družine modro, krščansko in jih jali k pridnosti palmovca, da je skoro ni hiše, v Kateri bi ga ne imeli, ljubeznjive gospodinje in skrbne matere podpirale so jih Ker so oni Muhamedanci ? izgovarjajo se s tem da pal pa pri vsem, kakor to Bog zapoveduje. Mladenči bili so movec ni vino, in da je Muhamed samo pravo vino pre- čvrsti, zdravi in krepki; vsako leto bili so iz Zalesja povedal. Tudi v pojedinih krajih Indije, kjer datelj buj raste, napravlj skoraj vsi mladenči, kolikor jih je ob času vojaške iz njega priljublj Hooker popisuje, kako se datlji z navrtavanjem zamore Vsako leto se deblo na drugi strani navrta, in zbog pijačo. Potnik nabora na vrsto prišlo, k vojakom potrjeni. To bilo jim je v pravi ponos. Ako pa kdo izmed njih vojakom potrjen bil ni, ka se je redko kedaj prigodilo bil je tega se ono vse skazi. Navrtajo ga koj pod krošnjo, silo žalosten, a drugi pošteni mladenči ga za tega voljo pod rano podvežejo posodo, v katero sok po kratki cevi niso nikdar zaničevali. Presvitlemu cesarju in domoviui bambusovi teče Vsled tega oslabi palma in plodovi služiti bila jim je največja radost. Zaleščani bili so niso nikdar tako debeli iu tečni, kakor so v Afriki 1 j11 d j jih vendar jedo. Poleg datlja rastejo v Iu 9 ali tudi mnoge druge palme, od katerih vino dobivajo, ali datlj imajo posebno radi zato, ker njih sok brzo povre hrabri, pogumni in uzorni vojaki; več ali manj je v tem častnem stanu vsak napredoval in prišel na višjo stopnjo, vojski bili so kot levi pogumni in srčni; tudi največja Naj- boljši palmovec pridelujejo v vzhodni Indiji od lontara nevarnost jih nikdar plašila ni. Beg bila je pri njih (B največja sramota, s katero se niti jeden onečastil ni. flabelliformis). Palma ta se na debelo sadi in Ob času miru bili so krotki kot vzgaja kot kulturna rastlina, in daje ono veliko množino jagnjeta; a naprem vjetih in ranjenih sovražnikov pa ljubeznjivi usmiljeni vina, ki ga tu ljudje popijo. Samo ta zadržek ima palma, Samaritani. Skoraj vsak, kdor je služil vojake, prislužil a počasi raste, pred tridesetim ali štiridesetim letom ne da nič vina. Poleg datlj si je eno ali drugo častno odliko. Duhovski in svetni stan štejeta še dandanes mnogo najznamenitejša kokosova palma za odličnih mož iz Zalesja, kateri so se do visokih služeb vino. To vino je poznato po Indiji in po otokih tihega povzdignili. morja, nazivajo je n toddy Kokosova palma začne ro- Zaleška dekleta slovela so daleč na okrog kot uzor diti v trinajstem letu, in potem rodi vsakega leta več, pravih krščanskih deklet. Bila so pobožna j nedolžna % s• sramožljiva, delavna > poštena kot zlata vaga, ter snago in reda-ljubna. Ošabnosti, prevzetnosti, napuha in sploh žen s Med vso mladino sploh vladal je pravi strah božji zdru onih slabih lastnosti, katere tu in tam dekletam danda- ramožljivostjo nedolžnosti zato bile našuji nečast delajo, niti poznale niso. tudi krstne bukve glede šeste so pa vsako Zales- na čistem povedi božje popolnoma čanko prišel je v tujo hišo tudi očiten blagoslov božji Doma po svojih skrbnih materah k vsemu dobremu ir niti ene same njih nahajalo marog se v tem obziru (Dalje prih.) v blagemu peljeva ae in odgojene, ljubile so na novih snago in edinost v družinah; bile so na vse strani sploh prave, ljubeznjive in skrbne gospo domovih red, mir dinj Poštenih krščanskih poslov ni jim bilo treba s trudom iskati, ker so se jim sami ponujali In i kdor je Govor poslanca Ferjančiča ~ _ » v državnem zboru dne 25. maja enkrat v tako hišo služit prišel, ni šel kmalu več od er je Za- (Dalje.) nje Sploh rečeno: v Zalesji in po hišah Kako leščanka gospodinjila, bilo je pravo krščansko in bogo ljubno življenje, prav po volji božji. besedo nevtemeljna in avnost oprostite mi bedasta je trditev, da naš narod ne razume našega jezika Ne oziraje se na vse drugo, dokazuj Vladal je povsod očiten blagoslov o božj pomanj- že sama družba sv. Mohorja, ki je po vseh slovenskih kanja in bede niso poznali, ker so sosedje ob vsaki ne- krajih razširjena. Bilo je sicer že o tem govorjenje zgodi svojemu ponesrečenemu bratu sosedu s združenimi toda zopet sem se povrnil na to zarad močmi na pomoč prihiteli. Prava krščanska ljubezen, nJene date za Koroško porabiti > tega, ker hočem edinost j mir in sloga so v Zalesji vsem nezgodam tako Društvo imelo leta 1885 31.687 udov ? kterih nasprotovali, da jih prizadeti skoraj čutili niso. vsak plača na leto 1 gld. in kterih vsak je prejel v Skrbni in uzorni stariši so svoje male otroke prec preteklem letu za to 6 knjig. Teh udov je na Koroškem iz začetka k vsemu dobremu napeljevali. Strah božji samem 3031 in so dobili nekaj čez 18.000 knjig. Letos vcepljevali so jim na vse zgodaj v nežna, mehka mlada znaša število udov tega društva 34.800 v okroglem in . se je tudi število udov med koroškimi Slovenci za na srca; privajali so jih ob enem uljudnega vedenja pram starejšim in tujim ljudem. Veselje bilo je vsakemu nekal odstotkov pomnožilo. Knjige te družbe tiskane tujcu j ki je v Zalesj prišel ? ker ga je broj nedolžnih so v najčisteji slovenščini in kar se samo azume > se in uljudnih otrok, kakor tudi vsak posamezni otročiček za koroške ude ne tiskajo druge knjige kakor za vse lepo pozdravil s krščanskim pozdravom: .Hvali bodi druge ude Jezus Kristus kemu in Bili so pa ti dobri otročički tudi vsa Vprašam Vas, ali je mogoče, da si narod, kakih brez odloga postrežijivi. Razgrajali po vasi 100.000 duš obsezajoč, leto na leto kupuje 18 do 20 000 nikdar niso; svojim dobrim starišem bili so na vsak knjig, kterih bi ne razumel in ne bral? (Prav dobro! migljej poslušni; ljubili, ubogali in pokorni bili so jim na desni.) Zato pa tudi trdim, da Slovenci s tem naznanjajo velikansko svojo potrebo za razvoj svojega maternega jezika in junaško je, da se narod, kterega v domačem jeziku nobena gosposka ne posluša, da kterega zarad domačega jezika še celo zaničujejo prav tako, kot to četrta božja zapoved veleva. celem selu se nikdar o kakem prepiru, tožbi ali neslogi Vsi prebivalci Zalesj bili so ena velika, skupna krščanska družina Po hišah, hlevih, na dvoriščih, travnikih j ? polj } se- tako zvesto istega drži (Tako je! na desni), in povem Vam nožetih, vrtih in sadovnjakih je povsod vladal najlepši da ni druzega, nego surovost, da se slovenskim otrokom in najuzornejši red. Vsa, tudi najtežavnejša dela so Za- na Koroškem ne dovoljuje poduk v slovenščini, da še leščani izvrševali korist. s pravim veseljem sebi in svojim v celo slovenskih črk jim ne privoščijo. Gospod naučni minister je imel za vsako v nje-Krščanski gospodarji opravljali so s svojimi druži- govo področje spadajočo pritožbo primeren odgovor nami zjutraj in zvečer vsakega dne skupne molitve na pripravljen; le na opravičene razprave mojega rojaka glas. Ginilo je človeka pri srcu, kedar je šel skoz selo in tovariša g. Kluna o koroških razmerah ni ničesa Zalesje na večer, ker mu je iz vsake hiše milo donela omenil. Vem zakaj da ne. Tvegal bi bil svojo slavo kot odobrovalno besedo o teh skupna družinska molitev sv retanskih litanij". rožnega venca in „lav šolnik če bi bil eno Gospodove praznike in nedelj prazno so Zales šolskih razmerah zinil (Res na desni Mi Slovenci čani popolno v duhu božjih cerkvenih zapovedi ter smo mu predlagali druzega sekcijskega načelnika so pogosto prejemali svete zakramente, v čemur bili so gospodarji in se nam je jako hudo kar zamerilo. Ako bi bil gospod budni izgled gospodinje družinicam svojim pravi spod- naučni minister tu pričujoč, bi ga jaz prav lepo prosil da naj tisti prosti čas, kar si ga bo vsled službovauja ? Domače dušne pastirje spoštovali so nad vse in so druzega sekcijskega načelnika morda prihraniti vtegnil jim bili verno udani. Deco svojo so redno in brez sile porabil za to, da vrat zavije tej pedagogični potvori v šolo pošiljali ter so ji vsega potrebnega radovoljno koroškega šolstva. (Dobro, dobro! na desni.) preskrbljevali, Nikjer ni bilo niti najmanjše nevolje in Vedoma ali nevedoma trdijo že merodajni krogi nasprotovanja; nikjer najmanjše spodtike in pohujšanja, sami, da so koroški Slovenci že na polovico Nemci Po 2 94 klicali so nemškega škofa v deželo in rekli so Slovencem peti in so jo, če so jo tudi kedaj kaj imeli, že zdavnaj jako trpko besedo: »Koroški Slovenci so že toliko zapravili. Nahajate jih pri vsakovrstnih kupčijah, po- * sebno glasni so pa na živinskih somnjih. Pravijo jim izobraženi da bodo tudi nemškega škofa razumeli (Čujte čujt na desni.) Uradniška mesta od žjih ,,m e š e t arj i", na Češkem pa če se ne motim do najvišjih popolnujejo se le z Nemci, ki slovenščine „šencarji". In tem ljudem je na Koroškem izročeno prav nič ne znajo, (Poslan dr Foregger To ) posredovanje med narodom in gosposko. (Cujte J čujte! Kot za nas Slov ram omeniti, da se je svojem praporu zapisano jako žalostno prikazen mo- na desni.) Ker nimajo nobenih disciplinarnih postav, ima vendar na služijo, če ni drugače, tudi obema strankama, dostikrat da nasprotna stranka ve za to, največkrat pa tej vladi, ktera vs em enak pravice tako posrečilo koroške uradnike popolnoma ponemčiti. za hrbtom ena drugej. (Čujte na desni.) Še preden smo imeli § 19. temeljnih IVA (Konec prihodnjič.) postav, vodil je pravosodj Pi deželni sodniji koroški sodnijski predsednik Schulheim in že ta mož ted večkrat priznaval, da ni pi » m se mor od Naši dopisi. praviti, da Slovenci na Koroškem nimajo slovenskih uradnikov, ter se mora za to skrbeti, da bode pri Zaloga pri Cerkljah 10. septembra. Dne t. m želni i de- dniji v Celovci vsaj toliko slovenščine zmožnih na i1 maren dan popoludne nastal je v naši vasi sodnikov,, da bo mogoče s Slovenci brez tolmača obče- vati. s požar. Goreti je pričelo gospodarsko poslopje posestnika Princa", od koder se je ogenj razširil nad bližnje ležeče poslopje. Divje švigal je rudeči plamen kvišku in n nobena Prišli so pa drugi predsedniki in druge vlade, še teh za opravičeno priznanih želja gledati je bilo strašno ta kruti prizor, ljudstvo begalo pa ni je preplašeno okoli, hoteče rešiti vsaj najpotrebnejše vresničila. Jako nas boli, ko vidimo, da se tudi se- SV0Je imetje, danja pravosodna uprava pri dotičnih imenovanjih ne ozira na slovenščine zmožne sodnike za koroške Slovence, kar je vendar že Schulheim za potrebno smatral. Imela je jako nesrečno roko pri zbiranji oseb, če prav posrečilo! Ubogi toda zaman pogorelci mnogim se niti to ni kolika škoda se jim je zgodila. Dvanajsterim posestnikom so pogorela vsa poslopja, nekateri niti obleke niso rešili in drugim zgorela so deloma vsa gospodarska orodja. Živina se je deloma se je ponudilo več slovenščine popolnoma zmožnih rešila, poginilo je dvoje prašičev in jedno tele. sodnikov. Zavarovani bili so vsi - toda za male zneske. Beda Morda se je vlada ozirala na družinske ali druge je velika, kajti celo najpremožncjim posestnikom uničeno razmere, vendar je pa pri tem pozabila, da so te raz- je mnogo žita in koliko sena, to m si oni lahko mere v nasprotji z zahtevami celega naroda, kteri ki pozna poža na deželi na slamnatih strehah. Požar zahteva, da ga njegovi sodniki vsaj razumejo. Ce- lovci se vrše obravnave še vedno s pomočjo tolmača i bil utegnil še huji biti, kajti pihala je jako močna ne bili prihiteli blagi ljucije na pomoč. kakor poprej. pa sapa, Prišli so sosedni „Brničanj ako s OJ Tak tolmač je navidezno dober in je navadno kak avskultant , toda pogreša se pri njem tolmaška naj-imenitneja lastnost in ta je; da ne zna temeljito slovenščine. Kar mu je iz mladih let do sedaj ostalo, pičlo malo brizgalnico na po- izrekamo na katerim moč in slednjič gasilci iz Vogelj, tem mestu gorko zahvalo. Posebno pa se moramo hva > pa je taki so tolmači! Da pri takih ob- ležno spominjati horč in domačeg tudi č o to čast. g. duhovnika Beleča iz La duhovnika Hitija, ki sta s svo • • * jimi blagimi sveti mnogo uplivala na ljudstvo a i • KI ravnavah ni tiste previdnosti, bote prevideli, če pomislimo, kako silno počasne so razprave s tolmači. postava zahteva, marljiveje delovalo pri ognji čast tudi g. žandar večemu se opomni, da je N ali Y bil za tolmača. Da bi se pa tudi v jeziku zaslišančevem , o njegovih napravljenih izjavah napravil zapisnik jem iz Cerkelj, ki so urno prihiteli na mesto požara ter tu jako hvalevredno vzdrževali red. Kako je ogenj na- 3: „Stariši, ne puščajte Janko Golob. stal ni znano, vendar kličem otrokom užig po tolmaču Iz Ljubljane. — Kranjska gimnazija Kakor razven tistega, ki ga i n i j ima piše, se ne zgodi čujemo, imel je mestni zastop kranjskega mesta zadnje če prav postava tako zahteva. Toda ne le samo pri dni priliko, izreči se nasproti deželni sodniji v Celovci, temveč tudi pri okrajnih sod nijali po deželi pomagajo si s tolmači in tukaj, vladi glede daljnih done- . gosak, ki pravosodje na Koroškem razjeda. Ker so se na Koroškem vedno le slovenščine nezmožni Doda moja skov mesta k stroškom vzdržavanja ostankov tamosnje gimnazije, in da se je mestni odbor načeloma držal stališča, ki naravno izvira iz dotične pogodbe, in katero smo tudi mi zastopali v prejšnjih številkah „Novic". Za- sodniki nastavljali, uvedla se je navada da si vsak četek šol naznanja vodstvo kranjske gimnazij s slede Slovenec, ki mora sodniji > že seboj vzame človeka, čim oklicom: ki ondi sodniku razloži, kar je treba. In kaki so N a c. i £ r. državnem gymnasiji v Kranji ljudje? V vsaki vasi je kakšen ? ki za silo nemščino prične se šolsko leto 1887/88 ponedeljek 19. septembra tolče, navadno kak zakrknjen dijak bivši vojak itd. s slovesno mašo k sv. duhu. Ponavljalne skušnje vršile Ti ljudje so brez vsake lastnine, ker je ne morejo tr- se bodo 16. in 17. septembra 295 t Ker je Njegovo Veličanstvo z Najvišjim sklepom z somajni dan videti že v mestu dne 29. julija t. 1. dovolilo, da se c. kr. gymnasij v Kranji pripeljali svoje otroke v šole. mnogo stanšev > ki so se letos prvi razred ne bode polagoma razpusti, več otvoril. Repeteutom tega razreda iu tistim učen- Vreme je postalo za jesenske rastline prav ugodno. Večinoma je še po dnevi zelo gorko, po noči megle, to noč in v soboto imeli eem, ki so meseca julija vsprejemne skušnje uže prebili, prihajajo pogostoma obrniti se je torej do drugih zavodov. Plačano vspre- smo tudi dosti tihega dežja, ki izrekoma pesi in repi jemnino in prispevke za učila vračalo bode podpisano pa tudi že zoreči ajdi prav dobro služi. ravnateljstvo sredo 14. septembra dopoludne. Visokega gosta imeli smo minuli ponedeljek v Bivši učenci drugih razredov oglasiti se morajo znani 16. septembra 1887 > v gymnasijski pisarni z zadnjim šolskim spričevalom ter plačati 1 gold. prispevka za učila. Kranji dne 10. septembra 1887. C. kr. gymnasijsko ravnateljstvo. Od gimnazije ljubljanske čujemo. Ker do sedaj vse prizadevanje, že letos ohraniti prvi razred Kranjske gimnazije, ni nič pomagalo, bilo je naravno pričakovati, Ljubljani. Mudil se je tukaj nekoliko ur slavno rodoljub češki in mecen Slovencev grof Ivan Harrach posestnik velikih grajščin in tovarn na Češkem, Niže-avstrijskem in Ogerskem. Vračal se je gospod grof z Istre, kjer si je ogledaval zanimivosti dežele. Stritarjevih zbranih spisov izšel je do sedaj 12. snopič. Ztg. u 5 Grozna nesreča pripetila se je, kako v Bači pri Postojni. piše n varja » hišo kmetovalca Jože Sta- prišel je prašič do zibelke 15 mesecev starega da naučni minister skrbi, da se tje namenjeni učenci otroka ter mu na obeh rokah pogrizel prste in ga tudi na obrazu tako urah umrlo podučavajo vsaj prosto drugod. Pa kakor čujemo temu ni tako. Že vlansko leto bilo je na slovenskih oddelkih II. razreda ljubljanske gimnazije sprejetih po 76 ozi- Pa? ki je imela dete varovati roma 77 učencev, obstajala je toraj že vlani potreba nimi vratmi in ni zapazila, razgrizel, da je ubogo dete po irih Stariši otroka bili so na polji; stara mati e nekaj delala pred hiš-in kedaj je prešič šel Letos v hišo tretjega slovenskega paralelnega razreda, prišteti je redno dohajajočim učencem še približno 50 — V Zagrebu so predvčerajšnjem vsled telegrafič-z kranjske gimnazije odrinjenih. Pa, k?kor čujemo, ni nega naročila s Pešta dejali v zapor tamošnjega račun-za to večje število učencev ne le nič preskrbljenega in skega stotnika Schmidlerja ogerske deželne brambe zase ne bo uvedla nova pararelka, temveč je število r&d ponezvestenja, katero je zvršil skupno z računskim učencev, ki se smejo sprejeti v vsak oddelek omejeno svetovalcem ogersiiega honvedskega ministerstva inajor- n a 6 0. To se pravi: naučno ministerstvo vpe- jem Tomšičem. Včeraj zjutraj našli so Schmidlerja v To- Ijava pri nas že za duševni razvoj jezove zaporu na bnsalki obešenega. Bil je oče 8 otrok, (prohibitivno sistemo). — Nekako čudno je to. Ravno variš Schmidlerjev bii je isti dan v Buda-Pešti (lejan v ob i 2 nahajamo v časnikih vest z Ruske, da tamošnja naučna zapor, uprava hoče vstop v tamošnje višje šole dovoliti samo premožnim učencem, o katerih se ni bati, da po dovršenih šolah ne postanejo nihilisti, ako ne dobe takoj dobre službe. Ali to ni ova ista sapa, ki morebiti namerava slovensko našo mladino odrivati od duševnega Močvirski odbor zboruje v soboto dne 17 C- 10. dopoludne. t. m Novičar iz domačih in tujih dežel. razvoja f r Dunaja. Vse kaže, da dobropremišljeni in spred porotnega sodišča. Tukaj obsodilo je v proti državnozborski večini pripravljeni koraki naučnega pondeljek porotno sodišče Janez Berce-taz Lipnice ministra Gautscha, zarad posilstva na tri leta teške ječe; popoludne istega preglavice. To tudi zna eievi vladi vzrok, velike danes iz dneva pa mesarskega pomočnika Miha Zajca zarad poluradnih krogov trdi, da vlada še ni sklenila hudodelstva uboj šenega nad svojo lastno ženo sklicati državni zbor. Zdaj pa je uže toliko gotovo edaj da na sedem let teške ječe poojstrene po enkrat na mesec ta mesec s postom, po enkrat na leto pa z zaporom v osamljenem prostoru. nikakor ne iu tudi takoj začetkom oktobra ne. tem pa se bode čas za zborovanje deželnih zborov zopet odrinil prav v drugo leto iu tako bodo dežele vse dober > Cešpljev somenj ljubljanski bil je v obče sicer m Pa države prestopile v novo leto, ne da bi bile pre-živine se je prignalo mnogo in tudi kupčije je skrbele za svoje redno gospodarstvo potrebne proračune bilo precej, le cene bile so sploh jako nizke. Cešpelj iri sklenile v zalaganje stroškov potrebnih naklad. Državni zbor je toraj sedaj še daleč v ozadji. se ni mnogo pripeljalo na trg in prodajalo se jih je po Pozornost obrača se sedaj vedno bolj še naši vuanji poli- do 11 za krajcar. Tudi čebelarji zbrali so se po svoji navadi na tiki, v prvi vrsti razmeram našim z Nemško in Rusko. frančiškanskem trgu, da bi čebelarskim pridelkom do Češka Volitve v onih nemških okrajih, za ka govorili kaj cene. Tukajšnji trgovci z medom plačevali tere so deželni poslanci zgubili svoja poslanstva zarad so lepi ajdov med po 22 kr. kilo, cena za primeroma slabo letino. gotovo zelo nizka izstopa iz češkega deželnega zbora, pričele so se vršiti Sicer je bilo pa in kmetijske občine volile so vse pristaše levičarske 29G stranke. En sam priporočenih od kolovodjev levičarske Pravda zoper dr Davida Starčevič zarad stranke ni bil izvoljen, temveč prosto postavljen kandi- goljufije je dogn dat, toda, kakor časniki poročajo, izjavil se je tudi ta, teške ječe, Ivan Starčevič na dve leti Zatoženec obsojen je na šest let da ne vstopi v češki deželni zbor, temveč vsem ostalim nemškim kujavcem. se w pridruži pr stojanstvo zločinu goljufij Oba ad sodelovanj zgubita akademično do Med tem vršila se je tudi državnozborska namestilna Yi Ag Tagblatt" glasilo zmerne opozicije prerokuje volitev v praškem starem mestu, ki je postala potrebna da se bode vladna stranka deželnega zbora razprla po odpovedi nezadovoljnega tovarnarja Bromovskega. — ker ne morejo vsi njeni členi hoditi na peštanski Zn da želel ta olj biti v enega odsekov za državni zbor po „štipendije u pogodbo z Ogersko, pa v klubu češkem ni prodrl, ker Nemška Cesar podal se je s spremstvom ven ga kot tovarnarja za stroje niso smatrali za po vsem darle v Stettin in sedaj celo glasilo Bismarkovo nepristranskega. To je bilo prvo žaljenje. Drugič in Allsr J? Z t g u ne taji več da je mogoče, da se tam še hujše pa se je čutil žaljenega ? ko je predsednik snideta nemški cesar in pa Ruski car. Smolka dr. Vašaty-u odvzel besedo, ko je govoril o pu škah repetirkah. Po tej dogodbi je takoj mandat od Posredovanje o Bolgarskem vprašanji je Bismark odklonil ložil. Za namestilno volitev priporočal je narodni klub češki nekega dr. Eiserta; Mladočehi so temu na- si celo nemški listi ne sproti stavili nekega dr. Blažeka, ki je s pomočjo nem- je preskušnja vršila gladko izidu francoske vojne mobilizacije za poskušnjo ških glasov tudi zmagal za nekaj glasov pri sploh slabi od strani prebivalstva. Nemški listi zato ejo kaj, da priznajo, da se aprek in brez upora brez vdeležbi volilcev. raste greben, Dr. Rieger obiskal Vsled tega Mladočehom še bolj dimo se pozornejši kličejo Bo- z državnega zbora in ko Nemci pa si od veselja roke mencajo. je zadnji čas več svojih tovarišev je čul, da je zopet grof Taaffe Bolgarska sede znanega našega politika Videti je, da se bodo spolnile be- da ima bolgarska nevarnejšega naj- svojega nasprotnika v lastni sredi na tamošnji svoji grajščini Elischau, obiskal ga je tam Zasedni stan je bil preklican pa v tistem trenutku in je pri njem ostal, kakor časniki poročajo, od dopo lud ure do 5. ure popolud čem sta se raz težko uganiti, ali bo pa razgo- govarjala državnika, ni vor imel tudi dejanskega političnega vspeha; o tem se bodemo kmalu mogli prepričati po piščalki, na katero bode piskal minister Gautsch. čeli so se prikazovati nasprotniki sedanje vlade, kakor gobe po dežji. — Tudi vladi nasprotni časniki začeli so zopet izhajati in glasilo Karavel-ovo pravi v daljšem članku da volitev princa Coburške ni Os:erska. povsod sijajno Potovanje cesarjevo po deželi je madjarski časniki se ve, da si pri- postavna in kliče k odločnem volilnem boju in sklepa s klicom: „Proč z junaki palice in z uzorpatorji pravic in volji narodove Tudi z eksarhom Josipom lada prišla v glasno Nekateri zadevajo vsako cesarjevo besedo, katero tako in tako nasprotje, zato ker se brani metropolitu Clement-u pripravljajo tamošnji vladni krogi, obračati kot vodo naročiti, da naj podpira sedanjo vlado na madjarski mlin. drugo : V Krakovem priredbi so Madjari spomnili so si tudi še časniki so celo trdili, da je vlada eksarha že odstavila Poljci razstavo svojih pa to ni tako ker vladi ta pravica ne pristaja; žuga narodnih umotvorov, in kakor naravno delajo nato, da bi pa vlada, da ga za okrožje Bolgarske ne bode priznala bila zelo obiskana. Madjari, ki so z večino poljskih poli- kot cerkvenega načelnika. i ljudski tikov v lepem soglasji glede sovraštva zoper Ruse ter so to priliko imeli pokazati v zadnjem času, sklenili shod so da Včeraj priredili so pristaši kneževi v Sofij ; ki je knezu živijo klical, pr tiskarni so poljskim politikom prikupijo, v Krakovo Karavel-ovega pa so okna pobil glasila napraviti z Buda-Pešta skupno obiskovanje krakovske prizadeva našim levičarjem velikansko razstave. To veselje, ker že sanjarijo o nemško-poljsko-madjarski zvezi zoper Slovane. — No, Čehi so bili svoj čas tudi o peštanski razstavi, bili so tudi sijajno sprejeti, so se tudi bratili, pa Žitna cena v Ljubljani 10. septembra 1887. Hektoliter: pšenice domače 6 gold. 17 kr. banaške taki shodi 7 gold. 40 kr. poravnajo k večjem 85 kr. turšice 4 gold. 55 kr. soršice 5 gold v • rzi osobna nasprotja, širijo znanje, pa nasprotnih interesov vendar nikdar ne morejo poravnati. 4 gold. 22 kr. ječmena 3 gold. 25 kr. prosa 4 gold. 6 kr. ajde 4 gold. 74 kr. ovsa 2 gold 60 kr. Hrvatska Deželni zbor razpravlja adreso Krompir 2 gold. 23 kr. 100 kilogramov. svojo kot odgovor na kraljevski razpis po načrtu poročevalca Miskatovič-a, v kateri se, naravno, v zvezde kuje sedanja madjarska vlada, o žaljenji pogodbe, katera je brez vspeha skušala poravnati regnikolarna deputacija, pa ni v adresi ne besedice ne. V Kra nji 12. septembra. Hektoliter: Pšenica 6 gold. kr. Rrž 4 gold. 86 kr Oves 2 gold. 60 kr. Turšica 4 gold. 87 kr. Ječmen 4 gold, 39 kr. 1 gold. 60 kr. 62 kr. Ajda 4 gold. 55 kr. Seno 2 gold. kr. Slama 100 kilogr. Špeli 1 kilogr. Odgovorni vrednik: Gustav Pire. Tisk in založba: J. Blaznikovi nasledniki v Ljubljani.