-iL.Tnr Cl/I I BgTs,-a69'
Naročnina za Jugoslavijo:	H H ' B S| H B ■■	BHL	H	I	H	9	Uredništvo	*	upravnlttv«
celoletno 180 din, za */« leta	■	mnUK	ILJr	H J||m B	BLm	H	feJB	9	Ljubljani	v Gregor«-
bo din, za i/j lete 45 din,	■	B %	Bi Bv Bp v 9 Bk B	BBP B w	B	tevl 23- -RokopteoT
mesečno 15 din; za ino- W W ^	^	'	ne	vračamo.	-	Račun	pri
»emstvo: 210 din. - Pia- "	_	.	. . , ..	,	.	.	,	-w	._pošt. hranilnici v Ljubljani
te ln toži se v Ljubljani Časopis za trgovino, industruo. obrt m denarništvo St. 11.953. — Tel. St. 26-53.
Izhaia XpTdSS	Ljubljana,	ponedeljek	21.	junija	1937	Cena	E”1	T"50
Avtonomiia naših mest
V petek je bil v Beogradu zaključen kongres zveze jugoslovanskih mest. Na koncu kongresa je bila sprejeta daljša resolucija, katere najvažnejši del se nanaša na ureditev mestnih financ. Med drugim pravi ta resolucija:
»Zveza mest obnavlja tudi to pot svojo prejšnjo zahtevo, da se izda po zaslišanju zveze mest enoten zakon o samoupravnih financah, s katerim bi se v zadostnem obsegu zagotovili izredni dohodki za opravljanje samoupravnih nalog ter poslov prenesenega delokroga ter bi se pri tem prepustila mestom popolna svoboda pri določevanju občinskih potreb ko tudi pri uvajanju in določanju davščin, ki bi ustrezale lokalnim razmeram in potrebam mesta. Upravičena je težnja mest, da bo tudi pred izdajo zakona o samoupravnih občinah omogočeno čim bolj svobodno sestavljanje proračunov in financ, ko tudi regeneracija in konsolidacija mestnih financ, ki so v mnogih mestih doživele za časa gospodarske krize težke in usodne motnje.«
To je bil najvažnejši del resolucije, kolikor moremo sklepati iz beograjskih listov, in tudi ta del se nam zdi zelo skromen in ozek. Mnenja smo namreč, da bi morala naša mesta zahtevati to, kar so že leta in leta imela, namreč avtonomijo, ki pa bi morala biti še večja kakor pod Avstrijo. Ustanovitev lastne in svobodne države bi pač logično morala imeti to posledico, da bi vse prejšnje avtonomne pravice še povečala.
V občini je takšna avtonomija tudi brez težav mogoča in izvedljiva, ker občinsko gospodarstvo je od vseh javnih gospodarstev pod največjo kontrolo javnosti. V občini se prav hitro občuti, če občinska uprava ne gospodari dobro in obračun volilcev je pri prvih volitvah za vsako slabo občinsko upravo neizogiben, razen seveda, če je strankarska strast volilcem čisto zameglila oči, kar pa so le izredni primeri.
Pa tudi iz političnih razlogov ni vzroka odrekati mestnim občinam v njih gospodarstvu popolne avtonomije. Že po naravi občinskih poslov se občina ne more mešati v velika politična vprašanja in zato tudi v stari Avstriji avtonomije občin niti centralistični dunajski vladi niso povzročale posebnih težav. Kolikor so zaradi avtonomije nastale težave, so nastale le zaradi narodnostnih bojev, ta nevarnost pa v Jugoslaviji, ki je narodna država, itak odpade.
Pa četudi bi bile katere nevšečnosti zaradi avtonomije, vendar te ne bi bile tako velike, kakor pa so na drugi strani prednosti, ki jih daje avtonomija. Med temi prednostmi je na prvem mestu še ta prednost, da se šele v občini vzgajajo državljani za vodstvo javnih poslov. Izkušnja nas uči, da ni pri nas pričakovati zboljšanja javne uprave od zgoraj, to mora priti le od spodaj, in to je od občin. V delu za občino se morajo najprej izkazati oni, ki so sposobni za javno delo in tu bi morala biti prva izbira ljudi. V banovinskem svetu bi morala biti druga in potem bi tudi Prišli do parlamenta, ki bi bil svojim nalogam dorastel.
Občinsko avtonomijo pa je treba zahtevati še iz drugega razloga. Danes je položaj takšen, da izdaja centralna oblast občinam navodila glede vodstva občinskih financ.
Centralna oblast sama pa pri izvajanju svojih lastnih financ načela, ki jih predpisuje občinam, niti najmanj ne upošteva. Jasno je, da navodila nimajo prave avtoritete in da se zato tudi redno kršijo.
Sedanje poseganje centralne oblasti v občinske finance je pa tudi praktično napačno. Notorično je, da so skoraj vse mestne finance potrebne sanacije. Če bi mogla ali hotela država te finance sanirati, potem bi bilo njeno vmešavanje še razumljivo. Toda tega namena centralna oblast sploh nima, temveč prepušča občinskim upravam, da si pomagajo, kakor vedo in znajo. S tem pa je centralna oblast tudi dala iz rok legitimacijo, da se v
Davno pred vojno je bilo že aktualno ljubljansko vprašanje. Po vojni se je še poostrilo in danes je že več ko pereče in bolj ko vsako drugo kolodvorsko vprašanje v Jugoslaviji. Treba samo pogledati v soboto na ljubljanski kolodvor, ko tisoči in tisoči nakrat prihajajo v Ljubljano in odhajajo iz nje. Naravnost čudež je že, da se vsako soboto ne zgodi kakšna nesreča, takšna gneča je, toliko vlakov prihaja in odhaja s postaje. Tik pred lokomotivami morajo ljudje vstopati na vlake in dostikrat tudi skozi druge vlake. Priznanje je treba izreči ljubljanskim železničarjem, da vendar še obvladajo promet. Železniški uradnik, ki službuje na ljubljanskem kolodvoru, se je v resnici kvalificiral tudi za največji promet.
Kakor se je čuditi železničarjem, da ves ta promet še zmagujejo, pa se je na drugi strani treba čuditi občinstvu in njegovi neverjetni potrpežljivosti, da takšne razmere prenaša. Kje še na svetu bi publika za svoj denar prenašala vse to, kar mora prenašati publika na ljubljanskem kolodvoru. Peron premajhen, da se morajo ljudje stiskati, čakalnic nobenih, ker tista čakalnica III. razreda, ki je publiki na razpolago, je tako. temna, neprijazna, da niti za najtežje medvojne čase ne bi bila. Lije dež, vlaki pa se ustavijo daleč izven postaje, ljudje pa v nalivu s kovčki v rokah brez vsake zaščite pred dežjem! Ali ni to brezobzirnost brez primere do potnikov, ki plačajo! Naj bi bil kateri zasebnik tako brezobziren, takoj bi bilo njegovega posla konec.
Enaka brezobzirnost se kaže tudi na tovornem kolodvoru. Le malo dežja, pa je ves dostop do kolodvora v blatu, da trpe živina in ljudje in da velja odvoz še enkrat več, kakor bi veljal, če bi bil prostor tlakovan. Za vse mogoče reči je denar, da pa bi se odpravil škandal pred tovornim kolodvorom, za to ni denarja, ge enkrat: Občudovati je treba potrpežljivost ljubljanske publike, da vso to brezobzirnost še vedno prenaša.
Sedaj se nekaj krpari po ljubljanskem kolodvoru. Postavljajo se nove blagajne, delajo se novi dohodi. Odločno izjavljamo, da s temi krparijami ni nikomur poma-gano in tla z njimi ni rešitev ljubljanskega kolodvorskega vprašanja niti načeta.
občinske finance meša. Tem bolj, ker se le prepogosto dogaja, da je centralna oblast tista, ki nalaga občinam nove naloge in nova finančna bremena, ne da bi jim dala tudi za to potrebna sredstva. Samo pravilno bi bilo, da bi občine po svoji avtonomni pravici smele takšna bremena odkloniti, če presegajo njih davčno moč.
Seveda pa se more avtonomija občin izvajati in uveljavljati uspešno le, če si meščani svobodno volijo svojo upravo. Brez svobodno izvoljenih mestnih uprav pa je avtonomija občin nemogoča, ker izgubi svojo glavno dopolnilo — kontrolo javnosti. Pri imenovanih občinskih svetih je res kontrola
Mi zahtevamo, da se vprašanje ljubljanskega kolodvora v resnici reši, in sicer v smislu načrta, ki so ga izdelali slovenski inženirji in ki je bil že v celoti objavljen. Kolodvor ne sme biti še nadalje prometna ovira v Ljubljani in tir je treba znižati, da se bo mogla Ljubljana razvijati proti svojemu najbolj zdravemu delu. Zahtevamo odločno peron, zahtevamo pokrit peron, da bodo potniki v dežj'u zaščiteni, zahtevamo lepe čakalnice, zahtevamo ureditev prostora pred tovornim kolodvorom, zahtevamo obzirnost do potnikov, ki plačajo v Sloveniji železnici toliko, da je v Sloveniji aktivna.
Naj se nam ne govori, da ni denarja! Denar je, samo če se hoče! A za Ljubljano in za Slovenijo te volje ni! Baš te dni je bil dovoljen kredit, da se zgradi v Skoplju velik in moderen kolodvor z otoč-nim peronom itd. Iz srca privoščimo Skoplju, da dobi lep kolodvor. Toda kje se more promet Skoplja le od daleč primerjati s prometom Ljubljane! A kolodvor bo v Skoplju dograjen v enem letu, na rešitev ljubljanskega kolodvorskega vprašanja niti ne mislijo.
Pa kaj bi mislili, ko mi v Ljub-
Pod tem naslovom piše »Jugo-slovenski Kurir« naslednje:
Beograd, 18. junija. — v Beograd je prišla slovenska delegacija in včeraj obiskala finančnega ministra g. Dušana Letico in viceguvernerja Narodne banke gosp. dr. Iva Belina, katerima ije izročila spomenico o vprašanju nelikvidnosti denarnih zavodov in zlasti kreditnih zadrug v Sloveniji.
V spomenici se naglasa, da zaostaja dravska banovina občutno glede zboljšanja konjunkture za drugimi pokrajinami, in to v glavnem zaradi nelikvidnosti denarnih zavodov. Zahteva se zato regulacija denarnih zavodov in nelikvidnih hranilnic, ker se predvideva, da se bodo mogle slovenske banke, ki so pod zaščito, v nekaij letih same sanirati.
centralne oblasti, ki jih je imenovala, smiselna, toda v tem primeru bi morala centralna oblast prevzeti tudi vso odgovornost in ona nositi stroške ev. občinskih primanjkljajev. Kajti njena volja, ne pa volja meščanov, se izvršuje v mestnih upravah. Ali pa bo katera centralna oblast hotela prevzeti to odgovornost? Ali bi to sploh bilo dobro?
Zato pa je mnogo bolj pametno in pravilno, če se uveljavi zopet sistem, ki se je obnesel skozi stoletja in da mestnim občinam avtonomija, ki jo izvaja svobodno izvoljeni občinski svet v mejah samo okvirnega enotnega občinskega zakona za vso državo.
ljani sami na to premalo mislimo! Zadnjič je bil občni zbor Zveze za tujski promet. O vsem mogočem se je govorilo, le ljubljanskega kolodvorskega vprašanja ni nihče omenil. In koga to bolj zanima kakor Zvezo za tujski promet!
Na vsaki seji naših gospodarskih organizacij, na vsaki seji ljubljanskega občinskega sveta bi se morala ponoviti zahteva po zgraditvi modernega kolodvora v Ljubljani. Vse premalo zahtevamo rešitev kolodvorskega vprašanja. Pa kako bi tudi zahtevali, ko se pa moramo na žive in mrtve prepirati za lanski sneg! Res, obupati bi moral človek, če gleda pred seboj vse velikanske potrebe Slovenije in če potem opazuje naš zagrizeni strankarski boj!
Ljubljansko kolodvorsko vprašanje se mora rešiti! To je naloga, ki jo moremo izvesti, če se je prav in res lotimo. To pa je tudi naloga, ki jo moramo izvesti, ker je že neodložljiva. Malo skupnega dela, malo medsebojne strpnosti zaradi lepega cilja, pa bomo to nalogo tudi izvedli.
Prvo je vendarle živeti in šele potem pride na vrsto — prepiranje!
Za Zadružno zvezo in njene kreditne zadruge se zahteva posojilo 260 milijonov din po največ 2% obresti. Za Zvezo slovenskih zadrug in njene zadruge 85 milijonov din z obrestno mero 2 do 2'5°/o, za regulativne hranilnice pa posojilo 85 milijonov din po 3°/o. Posojilo bi se moralo dati na 15 let. Spomenica naglasa, da more dati posojilo po teh pogojih samo Narodna banka. Razliko v obrestih naj bi pokrila država iz svojih sredstev.
Spomenica nadalje poudarja, da imajo kreditne zadruge skupno z regulaitivniimi hranilnicami štiri petine vseh hranilnih vlog v Sloveniji. V kreditnem zadružništvu je najmočnejša Zadružna zveza, ki ima 338 kreditnih zadrug in 88.914 zadružnikov. Zadružna zveza in njene zadruge imajo skup-
no 945 milijonov dinarjev vlog in
300.000	vlagateljev. Zveza slovenskih zadrug ima 150 zadrug z 61.344 zadružniki in nad pol milijarde din vlog. Slovensko kreditno zadružništvo šteje skupno nad 500 zadrug z več ko 1’5 milijarde dinanjev vlog. 28 regulativnih hranilnic dravske banovine pa ima 1040 milijonov din vlog s 138.000 vlagatelji. Največje število zadrug in hranilnic je nelikvidnih, in sicer za % vlog. Pod zaščito je formalno Zadružna zveza in 180 njenih kreditnih zadrug. Prav tako je pod zaščito 60 kreditnih zadrug Zveze slovenskih zadrug.
Ni treba še posebej naglašali, da je zahteva zastopnikov slovenskega kreditnega zadružništva nad vse utemeljena in zato tudi upamo, da bo tej zahtevi ustreženo. To upamo tem bolj, ker vemo, da je bilo že lami slovesno obljubljeno od odločujočih gospodov, da se bo dal za sanacijo slovenskih kreditnih zadrug potrebni denar. Čas bi bil, da bi se ta obljuba tudi že enkrat izpolnila.
O naši pomanjkljivi turistični propagandi
je objavil naš znani turistični strokovnjak Rudolf Badjura v »Jutru« zelo zanimiv in še bolj potreben podlistek. Uvodoma pravi, da beremo v naših listih o tujskem prometu mnogo, in sicer se predvsem vedno hvali, koliko store naše tujske organizacije za propagando. Letos so bili pa o tem vendarle izrečeni rahli dvomi in prva takšna ovčica je bil članek »Tujsko-pro-metna propaganda« v »Slovencu«, drugi oblaček pa se je zgostil v »Trgovskem listu« (št. 63. pod naslovom »Naša tujska propaganda«). V tretje gre rado in zato poudarja tudi g. R. Badjura, da je naša turistična propaganda preveč površna in nezadostna in da je vsa propagandna služba potrebna temeljite reorganizacije.
In nato poudarja g. Badjura, kako nezadostni so propagandni prospekti »folderjev«, ki so pri nas postali že edino-zveličavna propaganda. Ti »folderji« ne zadostujejo, ker je treba tujcu dati v roke prave vodiče, ki mu bodo povedali vse, kar mora vedeti in da se bo pa podlagi teh vodičev mogel že pozimi odločiti in pripraviti za počitnice.
Izkušenemu mnenju g. Badjure je treba samo pritrditi, hkrati pa se začudeno vprašati, kako to, da se ne da g. Badjuri več prilike, da svoje bogato znanje v večji meri uporabi za sestavo takšnih vodičev. Vsi vodiči, kar jih je doslej spisal, so bili vendar prvovrstni.
Sploh se zdi, da se baš v tujsko-propagandni službi uporabljajo naši strokovnjaki najmanj. Ni zato niti čuda, če naša tujsko-prometna propaganda ne daje pričakovanih rezultatov. Ta propaganda zlasti z majhnimi sredstvi, s katerimi moramo računati mi, ni lahka in zato je tem bolj potrebno, da jo vodijo strokovnjaki.
Pogajanja s Švico potekajo ugodno
Pogajanja s Švico o tireditvi klirinškega prometa ter o novi trgovinski pogodbi potekaijo precej ugodno. V sredo je bila v trgovinskem ministrstvu prva seja, nato pa so bile vsak dan seje. Pogajanja se vodijo v dveh sekcijah. Prva razpravlja o plačilnem prometu, druga pa o kontingentih, ki se bodo dovolili.
Kdaj dobimo
nov kolod
5 krparijami ni mogoče rešiti ljubljanskega kolodvorskega vprašanja
Zahteve	sl
zadrug
"Slovend zahtevajo za svoie zadrugi posoula 430 milijonov dinarjevM
Na naslov poštnega ministrstva
Vedno znova dobivamo pritožbe naših naročnikov, da trpi trgovina zaradi slabih telefonskih zvez med Zagrebom in Celjem ter seveda 'tudi med Mariborom in Zagrebom. Naročniki morajo vedno silno dolgo čakati, da dobe zvezo, dostikrat tudi celo uro. Posebno težko so prizadeti oni, ki morajo čakati na pošti. Izgubljajo po nepotrebnem «as, a čas pomeni v poslovnem življenju denar.
Sicer se res že dolgo obljublja in napoveduje, da bo položen nov kabel med Zagrebom in Mariborom ter Ljubljano. Toda od samih obljub nima nihče nič in z obljubami se sedanja mizerija ne odpravi. Naj se že enkrat od obljub preide k dejanjem!
Proizvodnja železa se bo povečala
Zenica jje dovolila rudniku v Varešu 3 milijone din kredita za nabavo instalacij za razširjenje proizvodnje surovega železa. Instalacije so že naročene pri Škodi na Češkoslovaškem. S temi instalacijami se bo povečala proizvodnja surovega železa v Varešu od
37.000	ton na 75.000 ton. Kranjska -industrijska družba bo proizvajala sedaj na leto 50.000 ton, Topusko pa okoli 10.000 ton, da bo skupna proizvodnja surovega železa v Jugoslaviji znašala 135.000 ton To višjo proizvodnjo bo porabila zlasti Zenica, ki začne v kratkem z večjim obratovanjem.
Cene ladijskih prevoznin narasle
Po vsem svetu so ladijske tovorne prevoznine v dvigu ter so se postavke povišale večinoma po 2 in pol šilinga za edinico. Na Jadranskem morju je zlasti narasla prevoznina za les ter se plačujejo sedaj te cene: za Ravenno in Ancono za trd les 22 do 24 lir, za Mestre 22 in za mehak les za Napolj 41 lir. Za Levanto niso cene stalne in se tu kaže stara dezorientiranost.
Zaposlitev naravnega prirastka
Sam o s povečanjem zasebne delavnosti je (o vprašanje rešliivo
Izvoz orehovega lesa
-Narodna banka sporoča, da se dosedanje prošnje za dovolitev izvoza orehovega lesa v klirinške države ne bodo upoštevale, temveč je treba do konca julija vložiti nove prošnje in v njih navesti: 1. količino in vrsto za izvoz namemjenega orehovega ilesa, 2. •kje in od kedaj se nahaja tam ta Ikoličina, 3. v katero državo se želi los izvoziti.
Izvozno dovoljenje za klirinške države se bo izdalo le onim izvoznikom, ki dokažejo, da so ta les pripravili za izvoz že pred dnem 1. marcem 1937.
Konkurzi-^^
Za razpravljanje o prisilni poravnavi, ki jo predlaga trgovec Konrad Strelec v Ljubljani se določa narok na dan 25. junija ob 9. pri sodišču v Ljubljani, soba št. 139.
Odpravlja se konkurz, ki je bil
razglašen o premoženju gradbene ga podjetja Slokan & Svetina v Ljubljani, ker je bila razdeljena vsa masa.
»Službeni list«
kralj, banske uprave dravske banovine z dne 19. junija objavlja: Odločbo kralj, namestnikov o ustanovitvi odpravništva poslov kralj Jugoslavije v Teheranu — Uredbo -o medicinskih fakultetah na univerzah v Beogradu, Zagrebu in Ljubljani — Navodila za izvrševanje uredbe o osrednjem skladu bratovskih skladnic in rezervnih skladih glavnih bratovskih skladnic — Telefonski promet z Italijo in Romunijo — Razne razglase in »objave sodišča in drugih uradov
Kadar naši listi objavljajo podatke OUZD o zaposlitvi delavstva, jih navadno objavljajo z nekakšnim zadoščenjem, da je zaposlenost tako zelo napredovala. V resnici je tudi razveseljivo, če je več ljudi zaposlenih, toda zadovoljni bi smeli biti šele takrat, kadar so zaposleni vsi, pa tudi ves naravni prirastek. Do tega stanja pa smo še daleč in danes še ni doseženo niti število zavarovanega delavstva v letu 1930. V teh sedmih letih pa je prišel tudi silen naravni prirastek in za ves ta prirastek dejansko še ni dela, ali pa postanejo že zaposleni delavci brez dela.
V naših krajih je bilo sicer od nekdaj tako, da je moral velik del naravnega prirastka v tujino s trebuhom za kruhom. Danes pa je tudi izseljevanje omejeno in kmalu bodo mogli v tujino le še najslabše plačani sezonski delavci.
A svoje ljudi moramo zaposliti in zato treba najti pota, da se ustvarijo nove možnosti dela. Jasno je, da najlaže zaposli delavstvo industrija. Če ne bi v zadnjih letih nastala v Sloveniji tekstilna industrija, bi bili v naravnost obupnih razmerah, ker skoraj 20.000 ljudi bi bilo brez dela.
Industrializacija dežele je zato za nas nujna potreba, ker so drugače naši ljudje brez kruha. Pravilna gospodarska politika bi zato bila, da bi se industrija na vso moč podpirala. Ali pa se to tudi dela? Žal temu vprašanju ne moremo pritrdilno odgovoriti.
Osnovna napaka mnogih naših odločujočih ljudi je, da napačno nazirajo na industrijo. Vidijo le ugodne plati, ne vidijo pa ne dela, ne znanja in ne denarnih investicij in tudi žrtev, ki so potrebne, da industrija uspeva. Iz tega napačnega naziranja se je razvilo drugo napačno mnenje, da zmore industrija prav vsako breme. Nekateri vidijo zato tudi v industriji le eksploatacijski objekt, ne pa obrat, ki daje tisočem in tisočem zaslužka. Zato prav nič ne mislijo na to, kako velike davke more industrija plačevati, temveč si pravijo, da jih bo industrija že plačala, saj ni treba nič drugega ko da nekoliko zviša cene in že ima za davke potrebni denar. Toda ti ljudje pozabi-o, da vsak predmet prenese le določeno ceno in da se ne more več prodati, če postane predrag. Konkurenca je že davno preostra, da bi se mogle cene kar poljubno zviševati.
Sicer pa bi bilo dobro, če bi naši finančni upravitelji preudarili še eno. Če tvornica zaposluje tudi le sto ljudi, potem plačuje teh sto ljudi uslužbenski davek, plačuje vse trošarine in tudi druge davščine, da ima država od njih zaposlitve vedno svoj dobiček. Če pa tvornica stoji, potem tudi teh sto ljudi nič ne zasluži in država nima od njih nič, temveč mora nasprotno še za nje v obliki podpor plačevati. V interesu države je zato predvsem, da tvornica dela in šele v drugi vrsti, da prejema od nje davek. Seveda pa s tem nočemo propagirati davčne prostosti ali posebnih davčnih olajšav za tvor-nice, temveč naglasiti le to, da ima javnost dobiček le od poslujoče tvornice. Na to pa se pri nas dosti krat pozablja, ker sicer res ne moremo razumeti, kako se včasih ovira delo zbornic.
Spominjamo tu le na kopo davč nih predpisov, na razne devizne komisije, na dostikrat čisto nemogoče devizne predpise, na železniške tarife, sploh na ves tisti ogromni birokratizem, ki ga mora zmagovati naš poslovni svet poleg vseh drugih težkoč. Nasproti vsem tem težavam pa ne vidimo niti ene
olajšave, ki bi se dajala našim podjetjem.
Tu bi spomnili še na neko drugo vprašanje, ki je bilo že ponovno-krat sproženo, a ki je ostalo nerešeno še do danes. To je vprašanje industrijskih kreditov. Znana resnica je, da bi marsikatero domače industrijsko podjetje moglo razviti vse drugačno delavnost, kakor jo razvija, če ga ne bi ubijale visoke obresti. Prav nič pa se ne stori, da bi se kredit za industrijske investicije pocenil. In vendar bi bila ta pocenitev kredita prvi pogoj za povečanje industrijske delavnosti.
Prav isto, kar smo rekli za industrijo. velja tudi za trgovino. Včasih je trgovina vedno sprejemala znaten odstotek naravnega prirastka, danes je ta odstotek silno majhen in še pada. A pada tudi pri obrtu, da je število pripadnikov pridobitnih slojev v stalnem padanju. Raste le število nameščencev v državnih in samoupravnih službah. Zaradi tega stalnega naraščanja javnih nameščencev se že prav zelo približujemo oni nevarni meji, ko zasebno gospodarstvo ne bo več moglo nositi stroškov za vse te množice javnih nameščencev. Kaj pa bo potem? Itak smo že danes na tem, da je
mogoče vse to veliko število vzdrževati samo na ta način, da se javnim nameščencem stalno zmanjšujejo plače, da nekateri ne zaslužijo več toliko, kolikor znaša eksistenčni minimum. Dobili bomo tako kmalu sproletarizirane javne nameščence. Ali bo morda to dobro?
Zato ni druge rešitve, kakor da se začne zasebna delavnost na vso moč pospeševati in da se ustvarijo takšne možnosti, da se bo mogla zasebna iniciativa tudi udejstvovati. Zato je potrebno, da se upoštevajo predlogi in zahteve gospodarskih organizacij in gospodarskih ljudi in da se njim, ne pa birokraciji, prepusti odločujoča beseda.
Čisto brez podlage je mnenje, da bi država sama mogla nadomestiti zasebno iniciativo. Večina državnih podjetij more konkurirati z zasebnimi le, ker dobivajo iz denarja davkoplačevalcev kritje za njih primanjkljaje. Je pač nekaj čisto drugega, kadar se zasebnik z vso dušo in z vsem svojim denarjem posveti podjetju ali pa kadar vodi podjetje državni uradnik, kateremu je pokojnina itak zagotovljena, pa čeprav podjetje propade.
Rešitev je in ostane le v zasebni iniciativi in to naj bi naši odločujoči že enkrat upoštevali.
Res. nezdravi
»Trgovski list« služi samo slovenskemu gospodarstvu in zato se nikdar ne vmešava v slovenske strankarske razmere in zato tudi le v skrajni sili polemizira s slovenskimi strankarskimi listi. Le kadar kateri list zavzame v katerem koli vprašanju, ki je za slovensko gospodarstvo važno, slovenskemu gospodarstvu škodljivo stališče, le takrat nastopi »Trgovski list« v obrambo slovenskega gospodarstva.
Kakor za slovensko gospodarstvo, tako se »Trgovski list« tudi vedno zavzema za vsako drugo vprašanje, ki se tiče našega državnega gospodarstva in ki je v korist dvigu jugoslovanskega gospodarstva. V tem pogledu dela »Trgovski list« v ozkem kontaktu z vsemi našimi gospodarskimi listi v Beogradu in v Zagrebu, razen seveda z onimi, ki služijo čisto posebnim interesom. Z zadoščenjem moremo tudi ugotoviti, da je to sodelovanje rodilo že mnogo in zelo pozitivnih uspehov in marsikatero opozorilo gospodarskih listov Jugoslavije je bilo uspešno, ker so ga istočasno branili gospodarski listi v Ljubljani, Zagrebu in Beogradu. Vsi ti listi se kot pravi tovariši krepko podpirajo in dobro misel, ki jo je sprožil en list, ponatisne še drugi, da se na ta način seznani z njo vsa gospodarska javnost Jugosla vije.
Seveda pa se včasih tudi dogodi, da zaradi posebnih razmer ene ali druge banovine, pa tudi pod vplivom javnega mnenja v eni ali drugi pokrajini zagledajo beli dan v tem ali drugem listu članki, s katerimi se vsi drugi gospodarski listi ne strinjajo. V tem primeru pride včasih tudi do polemike, ki pa vedno ostane v okviru prijateljskega pojasnila in ki je zato tudi uspešna.
Tako se je v aprilu t. 1. zgodilo, da je zagrebški »Jugoslovenski Lloyd« objavil članek na naslov Slovencev, da ti v zadnjem času vedno bolj poudarjajo samostoj nost slovenskega gospodarstva, da so nestrpni do gostov v letoviščih ki govore srbsko ali hrvaško, da proglašajo banaška in dalmatinska vina kot tuja in da bi jim hoteli zapreti uvoz v Slovenijo itd.
»Trgovski list« je takoj nato na
ta izvajanja »Jug. Lloyda« reagiral in pojasnil ter dokazal neosnova-nost teh očitkov. Povedali pa smo tudi, da podajamo ta pojasnila, da razjasnimo vse te očitke in da po znanem latinskem pregovoru clara pacta — boni amici, ostanemo še naprej dobri prijatelji, in to smo tudi ostali, ker je bila z našim pojasnilom vsa debata zaključena.
Sedaj pa prihaja po dveh mesc cih »Slovenska beseda« ter v celoti ponatiskuje članek »Jugosloven-skega Lloyda« pod naslovom »Nezdravi pojavi« in podnaslovom Krepki očitki hrvaškega gospodarskega glasila na naslov slovenskih separatistov«.
Res smo radovedni, zakaj je našla »Slovenska beseda« za potrebno, da ponatisne navedeni članek in s takšnim naslovom. Ali res »Slovenska beseda« slovenske gospodarske razmere tako slabo pozna, da se more identificirati tem člankom? Ali res misli, da je le enemu Slovencu ustregla, ko je ta članek ponatisnila? Ali se res ne zaveda »Slovenska beseda«, kako silno nezdravi pojavi so to kadar slovenski list nastopa proti slovenskemu stališču, kadar slovenski list nastopa proti slovenskemu gospodarstvu?
Ali so res takšni nezdravi pojavi potrebni?!
Koliko donaša uslužbenski davek?
Na podlagi podatkov finančnega ministrstva je dal uslužbenski davek v milijonih din:
1936 1935
od drž. nameščencev 133,0 136,4 od zasebnih	123,5	119,2
skupno 256,5 255,6 Posamezne banovine so plačale uslužbenskega davka (I. pomeni drž. uradniki, II. zasebni):
I. II. I. II. 1936	1935
20.8	22,1	16,9 21,8
7,9	5,4	8,1	S,"
7,6	3,3	7,4	5,
6.4	3,6	7,3	2,'
13.5 20,0 13,7 16,-
14.8	6,3	16,1	5,6
3.5	2,0	3,6	2,
7.6	4,0	8,2	4,-
29.6 45,0 24,4 49,!
17.8 23,3 19,4 21,'
Beograd
moravska ban.
vardarska
zetska
donavska
drinska
vrbaska
primorska
savska
dravska
Politične vesti
Blumova vlada je dosegla v parlamentu zmago baje samo zato, ker je pozno v noč prišla iz Moskve brzojavka, da morajo komunisti glasovati za Blumovo vlado. Sedaj vlada naj večje zanimanje za glasovanje v senatu, kjer napovedu-;ejo odklonitev pooblastilnega zakona. Levičarji pa hočejo z velikanskimi demonstracijami vplivati na senat, da svoj odpor proti temu zakonu opusti.
Senat je odklonil zahtevana pooblastila Blumovi vladi ter vrnil poslanski zbornici bistveno izpre-menjen zakonski načrt. Poslanska zbornica je nato prvotni načrt zakona neizpremenjen znova sprejela. Obe zbornici sta zbrani ves dan. Blum je zahteval od senata, da sprejme pooblastilni zakon neizpremenjen do ponedeljka zjutraj, če senat ne bo to storil, potem sledi ali odstop vlade ali pa razpust parlamenta in nove volitve.
Španska republikanska podmornica je napadla nemško križarko »Leipzig« ter je šel torpedo tik mimo krmila. Le malo je manjkalo, pa bi bila križarka zadeta. Napad na križarko je povzročil v Nemčiji silovito razburjenje. Hitler je takoj v letalu poletel v Berlin, kjer e bila takoj sklicana seja ministrskega sveta. Na seji je bilo sklenjeno, da bo Nemčija zahtevala zadoščenje, da pa sama ne bo izvedla nobenih sankcij. Nemški veleposlanik Ribbentrop je še isti dan izročil noto nemške vlade zun. ministru Edenu.
Republikanska vlada odločno zanika, da bi katera njenih podmornic torpedirala križarko »Leipzig«. Tudi nekateri francoski listi dvomijo v resničnost te vesti.
Vse nacionalistične radijske postaje so ob pol petih popoldne javile vest, da so čete generala Franca vkorakale v soboto popoldne v mesto Bilbao. Poročilo pravi, da so nacionalistične čete v mestu osvobodile 1400 zaprtih nacionalistov. Francove čete da so bile v mestu navdušeno pozdravljene.
General Franco je izjavil, da odklanja vsako posredovanje in tudi vse poskuse, da bi se državljanska vojna nehala z navadnimi pogajanji, ki bi bila za Španijo gotovo nevarna. Izkušnja uči, je nadaljeval general Franco, da je mogoče Španiji rešiti samo na strogi nacionalistični podlagi. Fašistični režim se zato v Španiji tudi na široko uvaja.
Zaradi zavzetja Bilbaa prirejajo po vsej nacionalistični Španiji velikanske manifestacije in proslave. Republikanci pa poročajo, da še ni zavzeto vse mesto.
Na drugih frontah so borbe oživele, vendar pa razbremenilna ofenziva madridskih čet ni rodila še posebnega uspeha. Največ uspeha so dosegli Katalonci na fronti pri Huesci.
Na predsednika valencijske vlade Negrina je bil poizkušen atentat, ki se je pa ponesrečil. Nevarno pa je bil ranjen njegov tajnik. Atentatorji, ki so bili oblečeni v uniforme rdeče milice in ki so streljali na predsednikov avtomobil, so pobegnili. Pravijo, da so bili anarhisti.
Po izjavah nekaterih španskih diplomatov bo trajala španska državljanska vojna še do 1. 1939.
Kako so bile odkrite zveze Tuha-čevskega in drugih generalov? Na to vprašanje odgovarja ruski emigrantski list v Parizu tako-le: Na nekem oficialnem sprejemu je neki diplomat med drugim dejal Voro-šilovu naslednje: Vem čisto pozitivno, da bi bila Nemčija pripravljena sprijazniti se z Moskvo, če bi ta izpolnila ta dva pogoja: l. da odpove zvezo s Francijo in 2. da razpusti komintemo. Ce bi Moskva to storila, bi bila vama pred vsako vojno in mogla bi celo računati na pomoč obeh sosednjih velesil. Ker ni Vorošilov na to nič odgovoril, je dejal tuji diplomat: Pa tu je nemški diplomat, ki vam more resničnost moje trditve potrditi. Ta je tudi to storil, dostavil pa še en pogoj. Vorošilov je nato odgovoril, da je le vojak in da o teh stvareh ne more odločati. Takoj drugi dan pa je o vsem tem poročal Stalinu. V razgovoru sta nato oba ugotovila, da je bila podobna ponudba gotovo predložena tudi drugim sovjetskim generalom. Kako pa to, da jo ni nihče javil. Nato so začeli nekatere generale opazovati in posledica je bila aretacija Tuhačevskega in tovarišev.
Madžarski listi poročajo, da je bil v Moskvi ustreljen tudi Bela Kuhn, bivši madžarski komunistični diktator. Vest pa še ni potrjena.
Nemški cerkveni minister dr. KerrI je dovolil vernikom »Nemške narodne cerkve«, ki jo vodi dr. Din-ter, javno izpovedovati svoja načela. To je v Nemčiji že drugi primer priznanja nekrščanske cerkve.
Denarstvo
V aprilu 1937 so narasle vloge pri 10 slovenskih hranilnicah
Po podatkih Zveze jugoslovanskih hranilnic v Ljubljani so znašale vloge pri 29 slovenskih hranilnicah dne 30. aprila 1937 din 1.027,698.850, kar predstavlja v primeri s stanjem 31. marca sorazmerno nizek padec 3,431.626 dinarjev. Vendar je treba ugotoviti razveseljivo dejstvo, da so vloge na knjižice narasle za več ko 1 milijon dinarjev na 606,3 milijona din, dočim so vloge na tekoči račun padle, kar je utemeljeno v večjih potrebah gospodarstva na začetku pomladanske sezone. Izmed vseh hranilnic izkazuje pravi prirastek vlog 10 hranilnic, razen tega pa so narasle vloge pri 2 hranilnicah po pripisu obresti za 1936. Vloge na knjižice so narasle pri 11 hranilnicah, vloge v tekočem računu pa pri 9 hranilnicah. Število vlagateljev na knjižice je naraslo pri 6 hranilnicah, število vlagateljev v tekočem Tačunu pa 4, skupno število vlagateljev pa pri 5 hranilnicah. Te številke dokazujejo, da se zaupanje v hranilnice in v denarne zavode polagoma zopet vrača.
Posledica tega se je pokazala tudi na svobodnem trgu ter je na-poleondor padel na 293,5 din.
Na pariški borzi so tečaji naših papirjev popustili.
•
Narodna banka prevzema zlatnike po naslednjih cenah: napoleon-dore (20 frankov) po din 29850 ali
zlati frank predvojne 14925 din, avstrijske zlatnike po 31340 din, lOdolarske zlatnike po 774‘20, angleški zlati funt po 339‘70 din in 20 zlatih mark po din 368.
Poštna hranilnica namerava odpreti v Podgorici svojo podružnico. Te dni je bila v ta namen v Podgorici posebna komisija, da pripravi vse potrebno, da bo mogla
dobe pol podružnica s 1. septembrom že za-20kronskel četi poslovati.
Češkoslovaški tisočkronski bankovci, ki so bili izdani 15. IV. 1919, bodo vzeti iz prometa ter prenehajo biti zakonito plačilno sredstvo z 20. julijem 1937. Češkoslovaška narodna banka pa jih bo zamenjavala še do 30. julija 1942. Potem izgube vsako vrednost,
TEDEN NA LJUBLJANSKI BORZI
POSEBNO POROČILO ..TRGOVSKEGA LISTA*
Novi pogoji PAB za kreditiranje zadrug
Privilegirana agrarna banka je sklenila, da bo zopet začela dajati zadrugam okvirne kredite. Ne bo pa dajala zadrugam posojil več po starih pogojih. Posojila zadrugam se bodo dajala odslej samo na podlagi individualnih menic zadružnikov z blanko akceptom zadruge in jamstvom članov uprave. Dosedaj je dajala banka kredite na podlagi meničnih akceptov zadruge in obveznic zadružnikov do-tične zadruge. Priv. agrarna banka je dala v sedmih letih svojega poslovanja zadrugam 367,3 milijona din na podlagi 110.933 obveznic.
Beograjska borza
Promet na beograjski borzi je normalen, ponudbe so majhne in zato napoveduje »Nar. blagostanje« dvig tečajev. Ta dvig se bo še okrepil zaradi intervencije besi-stov, ki bodo morali gledati na to, da krijejo svoje potrebe. Mnenje besistov, da so tečaji visoki le zaradi intervencije javne roke, je po »Narodnem blagostanju« čisto napačno, ker je blaga tako malo na trgu, da javna roka ni mogla kriti niti svojih potreb. Sicer pa je ta teden zasebna roka kupila mnogo več ko javna, kar najbolj jasno dokazuje, da je brez podlage trditev, da se tečaji vzdržujejo na večji višini le zaradi intervencije javne roke.
Posebno značilno je, da je bil pretekli teden izredno velik promet v 7% Blairu. Znano je, da se Blair ne kupuje za špekulacijo, temveč za trdno naložbo. Zelo značilno pa je tudi to, da je zasebna roka, ki je prodala Blair, nakupovala vojno škodo. To bi pomenilo, da računa z dvigom tečajev vojne škode. Tudi sicer je bilo po vojni škodi zelo veliko povpraševanje.
V splošnem se tečaji papirjev niso skoraj nič izpremenili.
Na deviznem trgu je najbolj značilno kolebanje klirinške marke V začetku tedna je bil nje tečaj 1.245, se nato dvignil na 1.261 in dosegel 15. junija s 1.274 najvišji tečaj, nato pa zopet padel na 1.267.
Tudi Dunaj popušča in je na Zadoval od 8,23 na 8,17. Italijanska lira in grški boni so ostali neizpre-menjeni.
Ves promet je znašal okrog 27 milijonov din, od česar je odpadlo na Berlin 10,8, na London pa 10 milijonov din.
Narodna banka je znižala ceno na zlato na 49.250 din za kg in ceno za napoleondor na 298 din,
Devizno tržišče.
Tendenca mlačna; promet din 6,622.534‘98.
Napram predzadnjemu tednu, ki je zaključil s skupnim deviznim prometom skoraj desetih milijonov dinarjev, pokazuje prejšnji borzni teden nazadovanje za nad 3‘329 milijona dinarjev v glavnem le zbog močnega padca deviznih zaključkov v Berlinu. Kajti tekom zadnjega tedna je znašal promet v nemških markah potom privatnega kliringa le nekaj nad milijon, v predzadnjem tednu pa čez 5‘3 milijona dinarjev. K sreči se je pa znatno povečal promet v angleškem privatnem kliringu, kjer je bilo perfektuirano za skoro 700 tisoč dinarjev več angl. funtov nego v predzadnjem tednu, kot je razvidno iz spodnje razpredelnice: pred-
Devize:	zadnji	minuli
teden v tisočih dinarjev)
nice Trboveljske premogokopne družbe in sicer na bazi din 280'— za denar, a din 260’— za blago. Notice državnih efektov so bile v zadnjem tednu za
88	7
5306	1048 priv. iklir.
94	69
195	426 avstr. pr. ki.
704	738 inkl.. pr. ki.
2693	3380 inkl. pr. ki.
709	815
78	134
8	5
35	— inkl. pr. ki.
34	— boni
8	1
banka	je še nadalje
	1937	din	diin
7°/o inv. pos.	14. VI.	88’50	89-50
	18. VI.	88'—	89'-
8Vo Blair	14. VI.	95 —	96’-
	18. VI.	95 —	96-
7°/o Blair	14. VI.	85'—	86-
	18. VI.	86 —	88 —
7°/o Seiigm.	14. VI.	94-	100-
	18. VI.	98-	100-
4°/« agr. obv.			
iz 1. 1921.	14. VI.	51-—	52 —
	18. VI.	52 —	52‘50
4n/o agr. obv.			
iz 1. 1934.	14. VI.	51 —	53'-
	18. VI.	51 —	53-
6°/o begi. obv.	14. VI.	75'-	76 —
	18. VI.	75’50	76’50
’5°/o voj. škoda	14. VI. 408-		409 —
	18. VI. 407‘—		408 —
(vse Amsterdam Berlin Bruselj Curih Din-daviza Dunaj London New York Pariz Praga Trst Solun Stockholm Narodna
posredovala v Curihu, Parizu in Londonu; intervencijski zaključki znašajo din 160.000’—.
V privatnem kliringu so bili doseženi sledeči denarni in blagovni tečaji:
angleški funt
14.	junija	din	237'20—238'80
15.	junija	din	238’—
16.	junija	din	238;—
17.	junija	din	238’—
18.	junija	din	238'—
avstrijski šiling
14. junija din 8T9—8’29
15. junija din 8’20—8’30
16. junija din 8T9—8'29
17.	junija din	8’16—8’26
18.	junija din	8’13—8-23
nemška marka
14. junija din 12’52—12’72
15. junija din 12’77—12’97
16. junija din 12’60—12’80
17. junija din 12’62—12-82
18. junija din 12’68—12’88 Devizna tečajnica zadnjega tedna kaže razen Curiha in Pariza splošno	slabljenje	deviznih	tečajev. V razdobju od	14. do 18.	t.	m.
je znašala razlika pri devizi Amsterdam —2’25, Berlin—0’50, Bruselj —0’20, Curih nespremenjen, London —0’03, Newyork —3’73,
Žitno tržišče.
Tendenca nespremenjeno mirna.
Promet je bil malenkosten in še ta le v pšenici. Cene so popustile za din 2‘— pri koruzi in pšenici, medtem ko se je rž podražila za din 4’— pri 100 kg. Vse ostalo žito in mlevski izdelki so beležili brez izprememb.
Na zadnjem borznem sestanku so bile dosežene te cene:
din
Pariz +0’28, Praga —0 30			in Trst
nespremenjen.			
Devize		Povpr.	Pon.
		din	din
	1937		
Amsterdam	14. VI.	2394-41	2409’01
	18. VI.	2392T6	2406'76
Berlin	14. VI.	1743-03	1756'91
	18. VI.	1742’53	1756’41
Bruselj	14. VI.	734’45	739-51
	18. VI.	734’24	739'31
Curih	14. VI.	996’45	1003'52
	18. VI.	996’45	1003'52
London	14. VI.	214’46	216-52
	18. VI.	214-44	216'49
New York	14. VI.	4321-—	4357'31
	18. VI.	4317’26	4353'58
Pariz	14. VI.	193’31	194'75
	18. VI.	193’59	195'03
Praga	14. VI.	155-83	152'94
	18. VI.	151'54	152'64
Trst	14. VI.	228’44	231-53
	18. VI.	228'44	231'53
Efektno tržišče			
Tendenca za državne papirje nespremenjeno stalna.
Izmed industrijskih vrednot so tudi tokrat notirale edinole del-
Žito:
Koruza:
suha, e kvalitetno garancijo, franko nakladalna postaja . . suh činkvantin, letine 1936, zdrav, rešetan, franko nakl. postaja Pšenica: banatska, 78 kg, 2% primesi, zdrava, suha, rešetana, plačljivo proti duplikatu, franko nakladalna
postaja................
bačka, 78 kg, 2% primesi, zdrava, suha, rešet., plačljivo proti duplikatu, fco nakladalna postaja .
Rž:
72 kg, 2%, fco. vagon gor.njebačka postaja Ječmen: spomladanski, 67 kg, 2%, suh, zdrav, rešetan, plačljivo proti duplikatu, fco. nakladalna postaja ozimni, 65/66 kg, 2/o, suh, zdrav, rešetan, plačljivo proti duplikatu, franko nakladalna postaja Oves:
zdrav, suh, rešetan, fco. vagon slavonska postaja, plačljivo proti duplikatu .
Ajda:
zdrava, rešetana, siva,
pariteta Ljubljana .
93’-
120’-
din
94 —
122-
Lesno tržišče.
Tendenca za trdi les čvrsta, za mehki les stalna.
V kratkem se bodo zopet pričela trgovinska pogajanja z Italijo. Pri tej priliki ponovno opozarjamo naše merodajne faktorje na težki položaj slovenske lesne industrije in trgovine, ki je že dolga desetletja sem navezana predvsem na italijanska tržišča. Kajti preorientacija v smislu angleških zahtev pri nas še ni v zadovoljivem obsegu izvedena, ker se zlasti naši manjši producenti preveč krčevito drže italijanskih običajev, na drugi strani pa je težko ustreči angleškim kupcem, ki dajejo le velika naročila, katerih pravočasna izvršitev je pri nas tako tehnično, kakor tudi finančno zelo otežkočena. Nasprotno pa bi se spričo sedanjih dobrih odnošajev lahko plasiral naš mehki les v Italiji, posebno še, ker smo italijanskim odjemalcem najbližji sosedje in reflektirajo tako na večje, kakor tudi na posamezne manjše dobave, dočim pa Nemčija in Anglija le na velika naročila.
Upamo, da bodo naši odločujoči faktorji končno vendarle uvideli nujno potrebo in izkoristili priliko novih pogajanj predvsem za to, da dosežejo dobre rezultate predvsem za slovensko lesno industrijo ter trgovino, zlasti še, ker so dani vsi pogoji za najboljše odnošaje.
Les:
Večje količine madrijeror v predpisanih dimenzijah.
Večje količine smreke in jelke v angleških dimenzijah.
I., II. hrastove frize: v debelini 25 mm, v širinah 5, 6, 7, 8, 9, 10 cm, v dolžinah od 25 do 95 cm in od 1 m dalje.
I. neparjene in parjene bukove stebriče (ševrone). v raznih dimenzijah, ki se interesentom naknadno sporoča.
Zaključi se lahko blago, ki bi se izdelovalo v prihodnjih mesecih.
Parjena, ostrorobo paralelno rezana bukovina I. in II. kvalitete.
Javorjeve neobrobljene deske I. in II. kakovosti, 18 mm debeline. Neobrobljeni lipovi plohi I. in II. Brestovi boulesi in neobrobljeni plohi.
Desko smreka-jelka v III. in IV. kvaliteti 18/24 milimetrov debeline, dolžina 4 m, širina od 16 cm naprej; lobava sukcesivna.
Več vagonov jelovih in smrekovih desk v III. in IV. kakovosti, 12 mm in 18 mm; dobava po dogovoru.
Škorete smreka-jelka. 12 mm; dobava promptna.
Neobrobljeni hrastovi plohi v I. in II. kakovosti.
170’-
172-
170’- 172’-
145’- 147--
138’- 141’
120-- 125-
112— 114-
140— 145-
Mlcvski izdelki:
din din
Moka: pšenična Og, banatska postaja, ekskl. prometni davek, plačljivo proti duplikatu . pšenična Og, bačka postaja, ekskl. prometni davek, plačljivo proti duplikatu . . pšenična 2, bačka postaja, ekskl. prometni davek, plačljivo ■proti duplikatu . . pšenična 5, bačka postaja, ekskl. prometni davek, plačljivo proti duplikatu • • Otrobi: pšenični, debeli, v egal. 50 kg vrečah, bruto za neto, ekskl. prom. davek, franko vagon bačka postaja . . • pšenični, drobni, v egaL 50 kg vrečah, bruto za neto, ekskl. prom. davek, franko vagon bačka postaja . . .
260’- 270’-
260’-
240’-
270’-
250’-
220’- 230’-
105-
107-
93’-	95-
Smreka, jelka:	din	din
Hlodi I., II., monte . Brzojavni drogovi . .	110--	140'-
	135 —	155--
iiordonali merkantilni	120 —	140'—
Filerji do 5'/6' . . .	135 —	145'—
Trami ostalih dimenzij	130-	150'-
Škorete, konične, od		
16 om naprej . . •	305-	325'-
Škorete, paralelne, od	325-	355--
16 om naprej . . .		
Škorete, podmeme, do		270'-
15 cm . . . . . .	230--	
Deske-plohi, kon., od	245-	265'-
16 cm naprej . . .		
Deske-plohi, par., od		305'-
16 om naprej . . .	275'—	
Kratice, za 100 kg .	40'—	45'-
Brusni les za celulozo	120'-	130'-
Bukev:		
Deskeplohi, naravni,		265'—
neobrobljeni, monte	245 —	
Deske-plohi, naravni,		
ostrorobi, I., II. .	325'-	345'-
Deske-plohi, parjeni,		295'-
neobrobljeni, monte	265'-	
Deske-plohi, parjeni,		540'—
ostrorobi I., II. . .	490'-	
Hrast:		
Hlodi I., II., premera		
od 25 om naprej . .	245-—	275'—
Bordonali		820'-	920'-
Deske-plohi, neobrob-		930-—
ljeni boules . . .	900'—	
Deske-plohi, neobrobljeni, I., II. . . .		
	715'-	815'—
Deske-plohi, ostrorobi		
(podnioe) ....	815'-	915'—
Frizi I., širine 5, 6 in		
7 om		750'—	800'-
Frizi I., širine od 8 om		
naprej		820'-	950'-
Oreh:		
Plohi, nepar., I., II. .	795'—	855'-
Plohi, parjeni, I., II.	825'—	915'-
Parketi:		
hrastovi, za m’ . . .	50 —	57'—
bukovi, za m3 . . . Železn. pragi 2'60m	39'-	46-
		
14X24		
hrastovi, za 1 komad.	32'-	36'-
bukovi, za 1 komad	21-	25'-
Drva:		
bukova, za 100 kg .	11'50	12'-
hrastova, za 100 kg .	10 —	11'50
Oglje:		
bukovo, za 100 kg . .	38'-	44'-
»canella«, za 100 kg	. 44'-	48'-
Povpraševanja.
Do 4.000 m3 brusnega lesa za celu lozo.
Išče se večja količina desk tomban te, prizmirano blago, v dimenzijah 5/8" in 7/8" debeline, 9' z medijo, 13' dolžine, od 4" naprej medija, 6" širine.
Še enkrat: na naslov ljubljanske radijske postaje
Že enkrat smo opozorili ljubljansko radijsko postajo, da očisti svoj program raznih neslanosti in neresnosti. Kaj je treba, da se teden za tednom ponavljajo takšne stereotipne in neslane fraze, kakor: »Vesel nedeljski pozdrav« (plo-če), »Kar imamo, to damo« —■ »Za delopust«, »Plošča za ploščo hiti« in slično? Ali se gospodom, ki odločujejo v radijski postaji, res ne smili strojepiska, ki mora teden za tednom pisariti te neslanosti! Ali res mislijo, da se vsi radijski naročniki čudijo bistroumnosti sestavljalca programa, ko čitajo, da se plošča za ploščo vrti in podobno. Ali hoče morda radijski naročnik vedeti, če se plošče vrte ali hoče vedeti, kaj podajajo plošče?
Radijska postaja ima sicer monopol in zato res more delati, kar hoče. Toda tudi monopol sam ji za razvoj in napredek ne bo pomagal, če ne bo upoštevala tudi želj radijskih naročnikov. Tako prenehamo z vsako kritiko teh neslanih fraz v programu, če nam more radijska družba navesti le enega naročnika, ki se divi duhovitosti teh napovedi. Seveda njih avtorji so izvzeti.
Zunanja trgovina
Trgovinska pogajanja med Avstrijo in Poljsko se bodo v kratkem začela. Predvsem gre za ureditev poljskih premogovnih dobav Avstriji.
V Brnu je zaposlenih sedaj 20.000 kovinskih delavcev, za 4000 več ko 1. 1929.
češkoslovaška je sklenila na podlagi naj večje ugodnosti trgovinski pogodbi z Argentino in Kolumbijo ter pripravlja enako pogodbo s Perujem.
češkoslovaški trgovinski minister Najman je izjavil, da bo češkoslovaška najbrže pristopila k Oslo-sporazumu, ki predvideva večjo svobodo v zunanji trgovini.
Holandska vlada je objavila vest, da se dosedanje omejitve za izvoz zlata v tujino odpravijo.
Rimski stalni odbor za žito je določil cene, po katerih se mora odkupovati žito od proizvajalcev, na 125 lir za 100 kg neposušenega in na 140 lir za 100 kg posušenega zrnja. Ta cena se plačuje brez vseh odbitkov. Lansko leto so bile te cene določene na 118 do 133 lir, toda od te cene so se odbijali še stroški za vskladiščenje in obresti za predujme. Nove odkupne cene bodo veljale za ves čas žetve.
V mnogih krajih Grčije se je že začela žetev pšenice, žetev je povsod odlična. Vlada bo te dni po posebni žitni komisiji določila odkupne cene za pšenico.
Ozimne pšenice so pridelale Združene države sev. Amerike 800 milijonov bušljev, kolikor je niso pridelale že pet let. Poletna pšenica pa ne bo dala tako dobre žetve, ker že nekaj tednov v mnogih pokrajinah države vlada huda suša. Zato so se dvignile cene v Chicagu za 3, v Vinnipegu pa za 5 centov pri bušlju.
Mednarodni kartel za ferrosilicij je bil podaljšan do konca tega meseca, ko se bo na posebni seji v Berlinu odločilo o nadaljnji usodi tega kartela. Kartelu pripadajo te države: Nemčija, Švica, švedska, Norveška, češkoslovaška, Avstrija in Jugoslavija in Madžarska.
Dobave - licitacije
Uprava policije v Ljubljani razpisuje dobavo 56 zimskih bluz, 60 dolgih hlač, 50 dežnih plaščev, 60 zimskih kap s kokardo, 68 velikih službenih vrvic in 51 malih službenih vrvic. Javna ustna licitacija bo 20. julija ob 11. v pisarni poveljnika policijske straže.
Mestno poglavarstvo v Ljubljani razpisuje dobavo cca 1400 ton premoga kosovca in 100 ton premoga grahovca in 900 m™ bukovih drv za kurjavo. Kolkovane ponudbe je vložiti pri mestnem poglavarstvu — gospodarski urad — najkasneje do 3. julija. Tam se dobe tudi vse potrebne informacije.
Mestno poglavarstvo v Ljubljani razpisuje nabavo 2 kotlov za centralno kurjavo za šolo na Prulah. Licitacija bo 9. julija ob 11. dop. v gradbenem uradu. Pogoji po 15 din v pisarni gradbenega urada.
Kralj, banska uprava v Ljubljani razpisuje za gradnjo železobeton-skega mostu čez Mirno pri železniški postaji Jelovec na progi št. Janž —Sevnica II. javno pismeno ponudbeno licitacijo na dan 3. julija ob 11. dop. v sobi 4 tehničnega oddelka. Odobreni proračun 649.943'18 din.
Kralj, banska uprava dravske banovine v Ljubljani razpisuje za gradnjo mostu čez Rinžo v Dolgi vasi I. javno pismeno ponudbeno licitacijo na dan 9. julija ob 11. v sobi 55 tehničnega oddelka. Odobreni proračun 220.808 din. Upoštevale pa se bodo le nižje ponudbe.
Kralj, banska uprava dravske banovine v Ljubljani razpisuje za gradnjo ceste Reka—Sv. Areh I. javno pismeno ponudbeno licitacijo na dan 24. julija ob 11. pri sreskem cestnem odboru v Mariboru. Odobreni proračun 439.547'50 din. Polovica dela se izvrši in plača 1. 1937., polovica pa 1. 1938.
Kralj, banska uprava dravske banovine v Ljubljani razpisuje za oddajo gradbenih del za gradnjo železobetonskega mostu preko Ko-biljskega potoka pri Dolnji Lendavi I. javno pismeno ponudbeno licitacijo na dan 19. julija ob 11. v sobi 218 tehničnega oddelka v Ljubljani. Vsota odobrenega proračuna din 259.032‘75.
Kratke vesti iz Bolgarske
Nad eno milijardo levov starih neplačanih davkov je bilo črtanih na Bolgarskem zaradi rojstva prestolonaslednika. Vse smrtne kazni pa so bile izpremenjene v dosmrtne zaporne kazni.
Kultura bombaža na Bolgarskem obsega že 60 000 ha.
Letošnja trgatev rož na Bolgarskem je dala 10 milijonov kg rož.
Ovc je na vsem svetu 700 milijonov. bolgarska je na 10. mestu. Dočim pride v vsem svetu na vsakih 100 prebivalcev 40 ovc, jih pride na Bolgarskem 120, Ovčarstvo daje Bolgarski na leto 160 milijonov litrov mleka, 4 milijone kg surove kože, 12 milijonov kg volne, 60 milijonov kg mesa ter znatno količino gnojil.
Navodila fin. ministra za sestavo	n
proračuna
Finančni minister Dušan Letica je izdal navodila za sestavo novega proračunskega predloga in finančnega zakona za leto 1938/39.
Finančni minister zahteva, da se strogo upoštevajo vsa dosedanja načela proračunske politike^ da bi se »mogla nadaljevati akcija vlade za sanacijo drž. financ in ©življenje našega gospodarstva.« Predlagani izdatki in dohodki morajo biti realni ter biti v skladu z dejanskimi potrebami in možnostmi. Morajo pa tudi biti pre-kont roli rani.
Finančni minister pravi nadalje: »Splošni gospodarski položaj še nadalje zahteva strogo, toda racionalno varčevanje v državnem gospodarstvu.« Zato se morajo vsi izdatki znižati na neobhodno potrebne. Nobeno povečanje izdatkov se ne bo dovolilo. Vsi predlogi morajo biti dostavljeni finančnemu ministru do 1. septembra.
Finančni minister zahteva nadalje, da se skupna vsota državnih izdatkov na vsak način zmanjša. Vsi krediti, ki niso neobhodno potrebni, naj se črtajo. Vsi globalni krediti za osebne in materialne izdatke se črtajo ter morajo biti vsi izdatki podrobno navedeni. Poudarja se osebna odgovornost šefov pri sestavi proračunskih predlogov.
Nato govori finančni minister o številu državnega uradništva ter naglasa, da jc število osebja v drž.
uradih in ustanovah večje, kakor pa je dejanska potreba in da se
mora zato to število zmanjšati. Zlasti se mora to zgoditi v resorih, katerim so bili dovoljeni izredni krediti za velika javna dela. V bodoče se ne bo trpelo, da bi se (tudi le v eni državni ustanovi število uradništva povečalo.
Tudi materialni izdatki se morajo zmanjšati. Nabave se bodo omejile na najbolj nujne, brez katerih se posli ne bi mogli nadaljevati. Krediti za nabavo pisarniškega pohištva se ne morejo zahtevati.
Finančni minister zahteva nadalje, da se izkažejo vse regulirane obveznosti, za katere so bili izdani boni in tudi one, za katere boni niso bili izdani, a se bodo morale v tem letu plačati.
Vsi dohodki se morajo strogo fcalkulirati. V glavnem mora biti dosežena odmera v letu 1937/38. Te številke se morajo potem korigirati v zvezi z zakonskimi ali drugimi vzroki, ki bodo vplivali na njih gibanje. Dohodki gospodarstev se morajo razložiti in njih rentabilnost konstatirati.
Končno pravi finančni minister: »Skrajni čas je, da se že enkrat napravi konee dosedanji praksi glede novih predlogov in amand-manov. Nijih vsebina naj bo predmet posebnega zakona ali izpre-membe in dopolnitve obstoječih zakonskih predpisov.«
Ali te bližamo
trgovini
POZORI
Trgovci In Industrijalcl 1
Elektro - Instalaciie, proračune, renovlranje In razna tovrstna popravila v mestu in na deželi izvršu)e z imenom Havli ček edino le
HAVLICEK FRAN Sv. Petra cesta št. 5
elektrotehnično podjetje Telefon samo 34-21
.KUVERTA'
D. Z O. Z.
LJUBLJANA
TyrSeva cesta St. 6?
TVORNICA KUVERT IN KONFEKCIJA PAPIRJA
Dne 1. ijulija stopi v veljavo tako imenovani Qslo-sporazum, ki so ga sklenile predvsem vse skandinavske države, kateremu pa so se priključile tudi druge države, tako Nizozemska, Belgija in Luksemburg. Baje pa bo sprejela ta sporazum tudi Češkoslovaška, kakor je izjavil na občnem zboru Svaza industrijcev trgovinski minister Naijman.
Glavne določbe tega sporazuma so, da se med državami podpisnicami sporazuma odpravijo kontingenti in vse druge uvozne omejitve. Tudi kliring se odpravi. Edino uvozne carine še ostanejo, Sporazum pa tudi določa, da si države sporazuma ne bodo medsebojno konkurirale in da ije dumping izključen. K sporazumu morejo pristopiti tudi druge države. Nekateri upajo, da se bo Anglija temu sporazumu priključila, toda zaradi posebnih ozirov Anglije na do-minione to ne bo prav mogoče. Holandska pa je Angliji že sporočila, da iji prizna vse ugodnosti, ki jih ima vsaka država, ki je podpisala sporazum v Oslu, pa
čeprav Anglija ne bi pristopila k temu sporazumu. Holandska na vse zadnje to lahko stori, ker je v trgovini z Anglijo visoko aktivna Posebno zanimiv je položaj za manjše izvozne države. Te so naravno za čim bolj svobodno trgo vino, le da same ne odločajo o njej. Kaj jim pomaga, če so one tudi za svobodno trgovino, če se pa tej upirajo države, v katere izvažajo svoje blago. Hočeš nočeš morajo te države zaščititi svoj izvoz z uvoznimi omejitvami, da s kompenzacijami dosežejo odjem za svoj izvoz.
Naša država je bila dolgo država, ki ni uvoz omejevala. Na zadnje je bila prisiljena, da uvede ‘kontrolo uvoza. Stremljenje naše zunanje trgovinske politike pa je, kakor je izjavil pred kratkim ministrski predsednik dr. Stojadino-vič, da čim več kupčujemo z drža-
vami, ki ne poznajo deviznih omejitev in da polagoma emancipira-mo svoj izvoz od klirinških držav. Seveda ni le od nas odvisno, če ta svoj cilj tudi dosežemo.
Svobodno trgovino danes zlasti propagirajo iz držav, ki so kapitalno močne, ker te si morejo na svobodnem trgu vedno najceneje nabaviti potrebno blago, ker ga morejo takoj plačati v gotovini. Mnogo težji pa je položaj za kapitalno revne države, ki na svobodnem trgu zaradi pomanjkanja gotovine ne morejo nakupovati kakor bi hotele. Zato je pogoj za uvedbo svobodne trgovine, da se osvobodi tudi trg kapitala, da se bo ta plasiral tudi v tuje države. O svobodi kapitala pa še nihče ne govori in čeprav velike države kakor Združ. države Sev. Amerike plavajo v denarju, vendar še ne dovoljujejo zunanjih posojil. Brez teh pa se kapitalno revne države ne morejo gospodarsko tako okrepiti, da bi mogle sprejeti svobodno trgovino.
Načeloma pa je seveda svobodna trgovina zaželena in v resnici je tudi propaganda za svobodno trgovino vedno močnejša in more pokazati tudi že na prve praktične uspehe, kakor dokazuje spora-
zum sklenjen v Oslu. Toda tudi ta sporazum se razteza dejansko le na države, ki imajo dovolj lastnega kapitala.
Šele v hipu, ko bi Francija, Anglija in Združene države Sev. Amerike sklenile podoben sporazum in s tem dopolnile svoj valutni sporazum, bi moglo načelo svobodne trgovine tudi zmagati. Toda tako daleč še nismo in zato svobodne trgovine še ne bo kmalu, dasi se njenim časom nedvomno približujemo.
JL	barva,	plesira	Id
Zp v	urah	»»ah
U '	U,UH	obleke, klobuke
itd. Skrobi in svetlolika srajce, ovrat nike in manšete. Pere. suši, monga in lika domače perilo
tovarna JO S. REICH
Poljanski nasip 4-6. Selenbnrgova ni. 3 Teleion šL 22-72.
555
53 i /
mm vsen vrs-b por
^ {oUygrafijo.hu
KLIŠE j E
W ali * risba k JS naj sol id n O/Čt
^kliiarn«
ST-DIU
!Š! lili B LIANA
J3 UA1MATIN0VA13
Doma hi po svetu
Nj. Vel. kralj Peter II. je z odličnim uspehom končal 4. razred realne gimnazije. Zaradi odličnega uspeha je bil ustne mature oproščen.
Resolucija demokratske stranke ni zadovoljila dr. Mačka in tudi ne staroradikalov. Tako piše »Hrvat-ski dnevnik«: če je dr. Maček odklonil ustavni načrt intelektualcev, ki nudi Hrvatom več, kakor pa demokratska resolucija, potem je jasno, da tudi ne more sprejeti demokratske resolucije. — Na shodu staroradikalov v hercegovskem Konjiču pa je govoril Miša Trifunovič o demokratski resoluciji ter dejal, da radikali odklanjajo vsako federativno ureditev države, ker so pristaši unitarizma.
Na vršilca dolžnosti bana donavske banovine podbana Rajiča je oddal bivši dobrovoljec Pavlovič dva strela ter ga zadel v prsa, nato pa je ustrelil sebe ter obležal na mestu mrtev. Pavlovič je bil po rodu Poljak, vstopil je kot dobrovoljec v srbsko vojsko, nato je bil imenovan za občinskega tajnika. Ker pa ni imel predpisane kvalifikacije, je moral službo pustiti. Da bi dobil novo službo je bil tudi pri banu.
Ker je trgovinski minister dr. Vrbanič v Parizu, kjer je bil danes v ponedeljek otvorjen jugoslovanski paviljon, je imenovan za njegovega namestnika minister dr. Kožulj.
V nedeljo so bile v Kranju občinske volitve, za katere je bil dosežen sporazum. Vložena je bila zato le ena lista z bančnim ravnateljem Česnom na čelu. Lista je bila tudi izvoljena ter je bilo izvoljenih po 12 zastopnikov JRZ in JNS, 6 odbornikov pa je dobila skupina tovarnarja Focka.
Kongres diplomiranih ekonomistov in komercialistov se je začel v soboto v Zagrebu. Zunanji potek kongresa je bil reprezentativen, še mnogo večji pa je stvarni uspeh kongresa zaradi njegovih odličnih referatov. O kongresu bomo še podrobneje poročali.
Po zatrjevanju »Hrvatske straže« se je I. hrvatski kulturni teden, ki ga je priredila Seljačka sloga, popolnoma ponesrečil. Obisk pri vseh prireditvah da je bil silno slab.
Kongres poštnih uradnikov iz vse Jugoslavije se je začel v nedeljo v Ljubljani. Kongresa so se udeležili tudi bolgarski poštni uradniki, ki so bili sprejeti od svojih jugoslovanskih tovarišev s posebno iskrenostjo.
Posadka našega šolskega broda »Jadran« je prispela iz Napolja v Rim, kjer je bila zelo lepo spre-
Po novem zakonskem načrtu o
sodnikih bodo plače sodnikov enake ko plače drugih državnih uradnikov, le da bodo imeli sodniki poseben dodatek v višini 250 din na mesec.
Turneja italijanskih gledaliških umetnikov po Jugoslaviji je odgo-dena na jesen, da se more bolje pripraviti. Ob gostovanju ljubljanske opere so se Italijani prepričali o visoki stopnji naših gledališč in zato hočejo nastopiti pred jugoslovansko publiko le sijajno pripravljeni.
Za pomočnika upravnika Zavoda za pospeševanje zunanje trgovine
je imenovan dr. Milutin Petrovič, šef odseka za živino in živalske proizvode.
Proračun občine Split znaša 28,1 milijona din. Proračun je bil šele sedaj sprejet od obč. sveta, ker se je zaradi izprememb v občini zakasnil za tri mesece.
Lovska razstava v zelo velikem obsegu se otvori dne 25. junija v Sarajevu. Pozneje bo razstava prenesena v Zagreb, nato pa v Berlin.
Južno od Knjaževca je bilo odkrito v porečju Trgoviškega Timo-ka bogato zlato ležišče. Lastnik tega zemljišča je že odstopil neki angleški skupini opcijo za izkoriščanje tega ležišča. Strokovnjaki te angleške skupine že na kraju samem preiskujejo ozemlje.
Letošnji pridelek bolhača bo zelo dober. Vsak bolhačev cvet se je prodajal po ceni 0'75 do 125 din za kg, osušen pa po 4 do 5 din.
Potrošnja umetnih gnojil je lani v Jugoslaviji narasla za 10 tisoč ton na 25.276 ton.
Velike nevihte so bile nad Dalmacijo. V Dubrovniku se ni moglo spustiti na tla ves dan nobeno letalo, ker je bilo vse letališče pod vodo. Med Zagrebom in Splitom pa so bile pretrgane telefonske in brzojavne žice.
Gaston Doumergue, bivši predsednik francoske republike je nenadoma umrl, zadet od kapi. Doumergue je bil eden najbolj sposobnih francoskih politikov, kar je zlasti dokazal, ko je prevzel sestavo francoske vlade v najtežjem no-tranje-političnem položaju, ko je udarila na dan Staviskijeva afera. Doumergue je sicer vedno energično zastopal svoje mnenje, toda brez vsake mržnje do nasprotnikov, da je užival splošen ugled.
Gen. direktor Škodovih zavodov Fiala je prišel v Bukarešto in stopil v stik z vodilnimi osebnostmi romunskega generalnega štaba radi motorizacije romunske vojske.
Sovjetski letalci, ki lete iz Moskve čez severni tečaj v S. Francisco, so že premagali vse glavne težkoče in so najbrže že pristali v San Franciscu, kjer jih je pričakovalo nad 100.000 ljudi.
Kako zelo so baskovski otroci zaradi preživetih grozovitosti živčno strti, kaže dogodek v angleškem taborišču Southampton, kjer živi okoli 500 baskovskih otrok. Ko je prišla v taborišče vest, da je Bilbao padel, je nastala med otroci panika in razbežali so se na vse strani. Otrok se je polastila kar neka blaznost, da jih ni bilo mogoče zadržati. Kasneje se jih je r.ekaj vrnilo, nekaj so jih našli, da je bilo zvečer v taborišču zopet 350 otrok, 150 pa jih je prenočilo v bližnjem gozdu.
Za sovjetskega veleposlanika v Berlinu je imenovan Jurjenjev, do-sedaj sovjetski veleposlanik v Tokiu. Vse vesti, ki so poročale o bližnji aretaciji Jurjenjeva, so se torej izkazale kot neresnične. V Berlinu so nekateri mnenja, da Hitler Jurjenjeva ne bo hotel sprejeti.
Irski dobrovoljci, ki so se borili na strani gen. Franca, so zapustili Španijo ter se bodo v Lisaboni vkrcali na portugalski parnik, ki jdh bo prepeljal domov. Vsi so zelo izčrpani. Oficirji so jim prepovedali razgovore z novinarji.
Zbiranje milodarov po cerkvah je nemška vlada prepovedala brez izrečnega posebnega dovoljenja oblasti.
Na španski vladni križarki
»Jaimc I« je nastala eksplozija. 18 mornarjev je bilo ubitih, več pa ranjenih.
Nemški vladni krogi odločno zanikajo, da bi se vodila v Nemčiji vojna proti Bogu in zatirale krščanske cerkve, kakor je govoril sv. oče romarjem iz Nemčije.
Od verouka bodo oproščeni v Nemčiji vsi šolarji, če bodo starši zaprosili za oprostitev.
Silen požar je uničil del stockholmskega predmestja Šveda, škoda znaša več milijonov švedskih kron.
Radio Ljubljana
Sreda, 23. junija. 12.00: Plesi narodov (plošče) — 12.45: Vreme, poročila — 13.00: Cas, spored, obvestila — 13.15: Radijski orkester — 14.00: Vreme, borza — 19.00: Cas, vreme, poročila, spored — 19.30: Nac. ura: Savez Sokola kraljevine Jugoslavije — 19.50: šah — 20.00: Chabrier: Espana, rapsodija za orkester (plošča) — 20.10: Naša mladina in alkohol (Vojko Jagodič) — 20.30: Prenos z Dunaja (glasbena tekma) — 22.00: čas, vreme, poročila — 22.15: Radijski orkester.
Štev. 5668/37.
Nabava.
Državni rutlnik Velenje razpisuje za Prometno upravo državnega rudnika Zabukovca na dan 7. VII. 1937 neposredno pismeno pogodbo za dobavo 2 jamskih ventilatorjev z el. mot. 220 V. Ostali pogoji pri podpisanem.
Direkcija drž. rudnika Velenje, dne 12. junija 1937.
Izdajatelj »Konzorcij Trgovskega Usta«, njegov predstavnik dr. Iva* Pless, urednik Aleksander Železnikar, tiska tiskarna »Merkur«, d. d., njen predstavnik Otmar Mihalek, vsi v Ljubljani.