LOGISTIČNI | NESPORAZUM str. 3 BELVEDERE BO LE GRADIL str. 5 NOVOLETNI PROGRAM «!«•« (Mef) V množici odtrganih istrskih pregovorov in zbadljivk sem slišal tudi tega: Dober sosed je boljši od slabega vina. Dolgo časa sem bil prepričan, da gre za navaden larpurlartizem podoben tistemu: »zate bi šel do kolen v mlačno vodo«, potem pa sem sčasoma spoznal istrsko dušo in bit in se zavedel, da je dobrososedstvo lastnost, ki je v teh krajih načelno zelo v čislih, dejansko pa na nenehnih preizkušnjah. Istrski bard Franci Blaškovič mi je vsakokrat pojasnjeval, da Istrani v resnici niso tako slabi sosedje, razen če imajo občutek, da so kakorkoli prizadeti. »Pa še v tem primeru nismo nič posebnega, sicer nas nc bi okupirali in osvobajali vsi po vrsti« je še dodal. Pa sem mu hitel pripovedovati o tem, da so v krajih, kjer sem preživel mladost, nenehno zbirali različne samoprispevke, udarniško popravljali ceste in gradili kulturne domove, v treh obalnih občinah pa so v osemdesetih letih razpisali en sam referendum o samoprispevku za vodo in bolnico, pa še ta je šel dobesedno »po vodi«. Ampak ta istrska trma sc ni dala in je govoril o kulturnih domovih, ki so jih gradili Istrani pa o revščini in še čem, tako da na koncu nismo več vedeli o čem se pogovarjamo in smo se zavili v kulturni hrup najbližje gostilne. Z leti sem ugotovil, da Istra pravzaprav ni prav nič drugačna od drugih regij in da je tukajšnje sodišče ravno toliko obremenjeno z medsosedskimi spori, kot so tista v Ljubljani, Mariboru ali Novem mestu. Še več. Včasih se mi zazdi, da nekateri prav nesramno izkoriščajo sveto preproščino teh ljudi in jim dobesedno pred nosom pobirajo pogled na morje, služnostno pot, gabarit strehe, vodni priključek in še kaj. »Forešti so vragi, še najboljši so slabi« porečejo Istrani in Šavrini in se zakopljejo v svoje vinograde, med oljke in v kleti. Stanovalci neprofitnega bloka v ulici Zvonimirja Miloša 24 so predvsem domačini, ki so že drugo leto zapovrstjo enotno okrasili svoj skupni dom. Pogled na stolpič človeka napolni z nekakšnim prazničnim razpoloženjem, povsem drugače kot pogled na stanovanjski kompleks v Simonovem zalivu, na stanovanja v Livadah zahod ali na tista v starem in novem Alkatrazu ob Prešernovi cesti. In tudi v starem mestu je vse več temnih oken izza katerih ni videti življenja, ne vsakdanjega ne prazničnega. »Prijatelji Izole« so se kar nekam potuhnili in poskrili. Seveda le do poletja. 1< Banka Koper K® 16. december 2004 k) k šifra OBALA V MALEM nepremičnine immobili BREZPLAČNA TELEFONSKA ŠTEVILKA 080 18 33 www.sifra-nepremicnine-sp.si IMOGA MIKLAVŽ JE ABRAHAM Menda ima prav vsak za sabo nekakšnega svetnika, jaz pa imam kar dva, oba pomembna in velika. Za god imam Miklavža, svet'ga Nikolaja, ki je na žalost znan po tem, da se z darili ne razdaja. In ker nesreča le redko pride sama, sem, na skoraj isti dan, dobil še Abrahama. Bilo je vsega preko glave, in peke! in nebesa, in maček za živalski vrt in zavozlana črevesa. Bita je fešta, ki človeka res lahko sesuje, da teden dni se ne dotakne kaplje vina, a je še sreča, lahko bilo bi dosti huje, če hi srečal Abrahama na svetega Martina. AVTO C E N T E R Avto Center Jereb. Izola www.o-jereb*l Izdelki za zdravo življenje (Hotel Delfin - vhod s parkirišča) URNIK ponedeljek, torek, četrtek, petek: 8.30-15.00 sreda: 8.30 -17.00 sobota: 8.30-12.00 PTTs NOT DEAD To je rubrika v kateri bralci Maudrača izražajo svoja stališča ali javno predstavljajo mnenja do določenih javnih problemov, ki so že bili ali niso bili predstavljali v časopisu. V tej rubriki ne objavljamo pisem, ki imajo značaj osebnega oziroma so namenjena polemiki z drugimi mediji. Sicer pa si uredništvo pridržuje pravico, da po lastni presoji objavi, skrajša ali (brez posega v vsebino) korigira posamezne dopise, ki morajo imeti navedenega avtorja. Uredništvo se z avtorjem lahko dogovori, da njegovega imena ne objavi v celoti. KONČNO IMAMO TUDI PRIMORCI SVOJ »PRIMER PETEK« Res je, imamo ga. Ni sicer tako izrazit, a je, moralno gledano, še bolj sporen in nerazumljiv. V našem primeru na novinarja(-ko) ne »pritiska« tako imenovani pokvarjeni kapital, pač pa moč lokalne samouprave. Nezaslišano! Kako bi si drugače lahko razložil odmeve petkove tiskovne konference, na kateri naj bi si Izolska Županja privoščila prestopiti prag, ki bi ga kot dolgoletna funkcionarka morala še kako dobro poznati. Poučevanje novinarja in posredovanje »edine« resnice z verjetnim namenom diskreditacije pred kolegi ni častno dejanje. Očitati novinarju pogled na drugo stran, četudi z lepimi in posrednimi besedami pa še manj. In to ravno na dan, ko so v Izoli dijaki priredili dan človekovih pravic... Ali nismo v Izoli že večkrat doživeli, da besede Občine in njenih glasnikov niso enake resnici? Večinoma gre ravno za gradbene zadeve. Se pomnite zgodbo dovoljenj za gradnjo knjižnice, zgodba o svetilniku je še sveža, o Argolini tudi. Veliko je vloženih tožb, ki od Občine terjajo znatne odškodnine. Informacije s tiskovnih konferenc Izolske Občine niso vedno zanesljive. A nekatere vseeno moti, če novinar(-ka) vpraša tudi drugo stran. Še dobro, da niso (sigh, tako vsaj upam?!?) poklicali urednika in zahtevali njegovo zamenjavo z nekom, ki obvlada zgolj pisanje po nareku. Kdo ve, ali si bo lahko sporni novinar(-ka) še lahko privoščil »tiskovko« Občine Izola in ali bo deležen »novoletne mineštre« v kateri od okoliških gostiln. Kdo ve? Prepričan sem, da se bodo kolegi novinarji postavili v bran stanovskemu kolegu(-ici), Pričakujem tudi odziv društva novinarjev in sindikata novinarjev. Taka dejanja je namreč potrebno zatreti v kali, posebno še, če naj bi jih izvajale vplivne osebe lokalne samouprave. Aleksander Krebelj »PREŠEREN NI OSTAL PRED VRATI« Za začetek si, dragi avtor, lahko izposodimo kar tvoj prvi stavek. Da je namreč ocenjevati prireditve, če to počneš z očmi nekoga, ki je do nedavnega predsedoval občinski komisiji za prireditve in bil sam organizator številnih prireditev,nehvaležno dejanje. Pa bi k temu dodala še nekaj- ne le nehvaležno, to je tudi izrazito cinično dejanje. Na funkciji predsednika komisije za prireditve, si imel čisto dovolj moči in oblasti, da bi v preteklem in sedanjem slovničnem in resničnem času, vse, kar očitaš, lahko pomagal soorganizirati in soustvarjati. Očitek, da profesionalci ne moremo niti vzdrževati ravni prireditev, ki jo dosegajo volonterji, je nesramen. V Kulturnem domu smo zaposleni trije strokovni delavci(ke), in opravljamo delo, za katero bi bila zagotovo potrebna večja ekipa. Številne prireditve: Srečanje Pihalnih orkestrov Istre (750 udeležencev ), Poletne prireditve (24), Praznik oljk, vina in rib, Mednarodni ex tempore, soorganizacija Kina Otok Izola, Festival animiranega filma in letošnji bogat decembrski program v Kulturnem domu, redne gledališke predstave ... je le nekaj dogodkov, ki jih zaradi osvežitve spomina moramo našteti. Pa čeprav pišeš, da v Izoli to morda nikogar ne briga. Če bi to slednje držalo, potem naše ulice in trgi poleti in naša dvorana v hladnejših mesecih ne bi bili polni, potem Koprčani in Pirančani zagotovo ne bi tako radi rekli: «Gremo v Izolo!«, in med našimi rednimi obiskovalci zagotovo ne bi bilo toliko Izolanov, Koprčanov in Pirančanov.... V prejšnji številki Mandrača nas omenja tudi bralka Maja, ki pravi da je december v Izoli mrtev. Prav ima, ko razmišlja o dogajanju na ulici, zagotovo pa plakati dokazujejo, da je dogodkov v Kulturnem domu za otroke -veliko. Prav imaš, Mef, 3. december - Veseli Dan kulture se v Izoli ni zgodil,čeprav smo na ta dan imeli zelo dobro obiskano gledališko predstavo »Agencija za ločitve«, Zgodil se ni zato, ker takšen praznik, tudi ob sodelovanju »volonterjev«, ki jih naštevaš ti, želimo pripraviti skrbno in konkretno. Res upam, da nam to uspe prihodnje leto, kot tudi, da si bomo lahko pri tem projektu pomagali s tvojim bogatim novinarskim in organizatorskim znanjem in manj z bogato dozo ironije, cinizma in...tudi užaljenosti. Saj takšno tvoje pisanje sploh ni prvo. S pozdravi, delavci(ke) Kulturnega centra Avtorjev dvom: Mislim, da bo najbolje, če ocenjevanje posameznikovega ali kolektivnega dela prepustimo Izolanom. Le to ne vem: ali sem užaljen zato, ker sem se naveličal volontersko in največkrat za svoj denar delati to kar vi zdaj delate za plače? (Mef) * * * Čffotel oiCa li/ia Vabimo Vas na pravo kulinarično doživetje v restavracijo Hotela Marina v Izoli! Naši kuharji Vas bodo razvajali s slastnimi umetninami iz sveže ulovljenih morskih dobrot in drugimi domačimi specijalitetami. Vse naše jedi so obogatene s hišnim oljčnim oljem iz sončnega belvederskega hriba. Prepustite se naši domišljiji, naj Vas popelje v čudoviti svet okusov! Veseli bomo tudi, če nas obiščete ob praznovanju rojstnega dne, ob svečanih dogodkih, porokah, ob poslovnem kosilu ali pa se prepustite presenetiti z našim Slorv- food-om. V praznično obarvanem mesecu Decembru, smo za Vas pripravili poseben kulinarični program, namenjen vsem, ki se želite s prijatelji ali sodelavci družiti v prijetnem ambientu ob izvrstni hrani. Vsak petek in soboto v prazničnem mesecu decembru glasba v živo Vse informacije ter rezervacije dobite na telefonski št.: 05 - 660 41 00 Restavracija Marina Po 18. seji Občinskega sveta LOGIKA IN LOGISTIKA NISTA ENO IN ISTO Naj na kratko obnovimo zaplet. Na seji občinskega sveta je županja Breda Pečan občinskim svetnikom, ob predlogu sklepa o prodaji cca. 5.500 m2 zemljišča Ministrstvu za notranje zadeve svetnikom tudi predstavila projekt, ki ga namerava Ministrstvo tam izvajati. Šlo naj bi za logistični center policije, ki varuje Šengensko mejo. Nekateri svetniki so imeli pripombe na tak projekt in so glasovali proti, drugi so se zaradi pomanjkanja informacij odrekli glasovanja, tako da je večina iz županjine koalicije brez težav sprejela sklep o prodaji, ki bo občini navrgel nekaj več kot 135 milijonov tolarjev. Toda novinarska radovednost je privedla do tega, da so v generalni policijski upravi povedali, da v Izoli ne nameravajo graditi logističnega centra ampak prostore za postajo prometne milice Koper, samski dom za policiste in kasneje še prostore za izolsko policijsko postajo. Takšna informacija je povzročila precej nejevolje med svetniki, ki so na seji verjetno glasovali proti prodaji, slišati je bilo o zamrznitvi uresničevanja sklepa in o zavajanju svetnikov s strani županje Brede Pečan. Ta je na petkovi tiskovni konferenci takšne namige odločno zanikala. Po njenem prepričanju ne gre za nezakonit ali neveljaven sklep, prav tako ne gre za konflikt z generalno policijsko upravo, kjer so bili očitno le neusklajeni, saj so v najnovejši izjavi potrdili, da bodo poslovni prostori namenjeni operativnemu izvajanju del in nalog policije za prometno policijo, ki je enota regijskega značaja, po potrebi se bo zagotovilo tudi poslovne prostore za delovanje enote za izvajanje nalog na zeleni schengenski meji in kasneje za preselitev policijske postaje Izola. Županja je še povedala, da ji sploh ne bi bilo treba obrazložiti sklepa o prodaji, saj je v zazidalnem načrtu jasno napisano, kaj investitorji tam smejo graditi in česa ne. Policijska dejavnost je poslovna dejavnost in to je, po prepričanju županje, v skladu z zazidalnim načrtom. Da bi umirili takšne razgrete strasti je županja omenila, da bo v kratkem sklicala sestanek kolegija vodij svetniških klubov v občinskem svehi, da bi razčistili ali je pri vsem tem res kaj tako problematičnega. (DM) 200 PODPISOV ZA ČLOVEKOVE PRAVICE Šolski skupini Amnesty International Slovenije s koprske in piranske gimnazije sta ob petkovem mednarodnem dnevu človekovih pravic skupaj z izolsko skupino Zvezdice Društva prijateljev mladih v Izoli pripravili akcijo z naslovom Hiša človekovih pravic - od desetih do desetih za človekove pravice. Okoli 30 srednješolcev z obeh gimnazij, aktivistov Al Slovenije, je skupaj z drugo izolsko mladino predstavilo aktivnosti te organizacije. Prostore Društva prijateljev mladine sredi Izole so za en dan spremenili v Hišo človekovih pravic, pisali so apele, izdelovali voščilnice za zapornike vesti, izvajali simbolične akcije, delali v delavnicah, si ogledovali filme na temo človekovih pravic, poslušali pesmi, pripovedovanja aktivistov in izdelovali simbole hiše. Akcij se je udeležilo več kot sto mladih iz treh obalnih občin, zbrali so več kot 200 podpisov pod peticijo o zagotavljanju človekovih pravic. CE NI MINISTROV NI CIPLJEV? Slovenski morski ribiči že kar nekaj tednov zaman čakajo na posebna dovoljenja ministrstva za kmetijstvo, ki bi jim (v skladu z dolgoletno tradicijo) omogočila začetek priprav na ribolov v portoroškem ribolovnem rezervatu. Lani so ciplje zajeli 18. oziroma 19. decembra, letos pa sploh ne vedo, ali bodo smeli početi tisto, kar so počeli stoletja dolgo. Na ministrstvu za kmetijstvo nam je Marina Rojko pojasnila, da se je za posebno dovoljenje prijavilo kar 36 ribičev, da so posebna dovoljenja pripravljena, da so eno stranko (Riba Izola, ki je prijavila tri svoje ribiče z ladje Jež) pozvali, naj dopolni vlogo. Pojasnila nam je, da so tudi za letošnje leto določena enaka ribolovna orodja kot lani (krožna mreža plavarica) in da je dovoljen največkrat petkratni izlov cipljev in trikratni izlov drugih belih rib. Da pa še niso določili vodje in organizatorja ribolovne akcije. Na posebnih ribolovnih dovoljenjih tudi piše, da ta dovoljenja veljajo med prvim decembrom letos in 23. aprilom prihodnje leto. To pomeni, da bi ribiči že lahko lovili, a dovoljenj še ni. Neuradno smo izvedeli, da dovoljenja še niso podpisana, in nihče ne ve, zakaj. Domnevajo, da so za vse krive volitve oziroma menjave na ministrstvu. Če bi bile razmere takšne, kot so bile lani, ko so več kot 20 ton cipljev lahko ulovili decembra in potem niso več imeli priložnosti, potem bi bila njihova priložnost letos izgubljena. Tudi predbožične prodaje rib, ki je ponavadi najbolj donosna, letos ne bo. Tako se malce tolažijo le z dejstvom, da je morje letos razmeroma toplo (ima 13 stopinj Celzija), zato se primeren čas za ulov cipljev morda res seli šele v januarski ali februarski čas. Ribiške mreže so zadnje tedne vsaj malce radodarne z listi. Toda ribiči pravijo, da bo listov le še do prve večje burje. ( Boris Šuligoj-Delo) OBVESTILO NAROČNIKOM V naslednjih dneh boste, kot je že v navadi, prejeli položnice za plačilo polletne naročnine na tednik Mandrač. Ob tem še zadnjič pozivamo vse, ki ste lani morda ostali brez našega novoletnega darila (zgoščenke Vlada Jeremiča), da jo prevzamete v uredništvu (Veliki trg) do 18. decembra (od 10.00 do 17.00). Pridite, Vlado čaka. Spletna stran Mandrača nastaja v sodelovanju c www.izolanka.com h šifra Izola • Kristanov trg 2, tel. 05/ 64011 10, fax: 05/ 64011 11 OBALA V MALEM 080 18 33 nepremičnine www.sifra-nepremicnine-sp.si NAKUP, PRODAJA, ZAMENJAVA HIŠ, STANOVANJ, PARCEL IMAMO LICENCO MOPE IN 15 LET DELOVNIH IZKUŠENJ PRI POSLOVANJU Z NEPREMIČNINAMI immobili S.p. Ivan Konstantinovič univ.dipl.ekon. Prostorska konferenca o Belvederju v BELVEDERE Z GRADNJO IZ SOCIALIZMA V NOVE ČASE Kompleks Belvedere na vrhu hriba je po lokaciji gotovo eden najbolj atraktivnih v slovenski Istri, po ponudbi pa gotovo med tistimi, ki svojim gostom nudi, razen razgleda in dobre postrežbe, bolj malo. Hotel je že star, deluje nekako postsocialistično in vsekakor ne nudi vsega tistega kar potrebuje in pričakuje današnji gost. Novi lastniki HTP Belvedere so se pred časom že odločili za obnovo mestnega hotela Marina, ki so jo dokončali v tem letu, zdaj pa je na vrsti ureditveni in obnovitveni poseg v hotelski kompleks na hribu. O tem smo se pogovarjali z direktorjem Brankom Seljakom. - Mi smo imeli načrte za gradnjo pripravljene že nekaj časa, vendar so nam strokovnjaki s področja urbanizma povedali, da ne moremo dobiti gradbenega dovoljenja, saj so se medtem predpisi bistveno zamenjali in določila sedaj veljavnega PUP-a za to območje niso več aktualna. Tako smo morali najprej naročiti izdelavo prostorskih dokumentov in šele na tej osnovi bomo lahko dobili vsa ostala dovoljenja. Spremembe niso vsebinske niti niso bistveno opazne v prostoru, vendar brez spremembe teh prostorskih aktov enostavno nismo mogli urediti ničesar- - Kaj boste sploh delali? - Mi s tem prostorskim aktom posegamo samo na vrh hriba, ne pa tudi na območje plaže, ki je izvzeto iz našega območja in priključeno k Simonovemu zalivu. Mi želimo naše programe dopolniti tako, da bomo lahko celo leto izvajali našo dejavnost, to pomeni gradnjo pokritega bazena z wellness centrom, pokrite prehode iz enega objekta v drugega in vzporedno s tem tudi ureditev pokritih parkirnih prostorov in premik ceste. Seveda sen sodi še vse ostalo, od kanalizacije do meteornih voda itd. Objekt o katerem sem govoril naj bi povezoval vilo Palma in restavracijo, tam bi uredili tudi omenjene pokrite površine in kakšnih 40 dodatnih sob. Ostale depandanse ostanejo v sedanji obliki, razmišljamo o depandansah pod cesto, ki pelje skozi Belvedere, vendar bo to prišlo na vrsto šele čez čas. - Precej pripomb je bilo na račun ceste, ki pelje skozi hotelsko naselje v Dobravo. - Seveda takšna ureditev ni ravno primerna, ker to cesto ne uporabljajo le stanovalci tega dela Dobrave ampak tudi mnogi, ki jo zgolj obremenjujejo in povzročajo hrup ter nevarnost v samem naselju. Mislim, da so urbanisti našli dobro rešitev s premikom ceste pod bazen, tako da se bomo izognili sedanjim težavam. - Brez posodabljanja v turizmu enostavno ne gre več. - Lep dokaz je hotel Marina, kije zdaj, odkar je prenovljen, deležen številnih pohval in dobro zaseden, pa tudi primeri drugih hotelov pričajo, daje velika razlika ali posluješ 4 - 6 mesecev ali skoraj celo leto. Pričakujemo, da bomo s to dograditvijo lahko zelo dobro prodajali Belvedere vsaj deset mesecev na leto. (DM) 6'OenaS Salon nego telesa l^ola, Smrekarjeva 12 tel.: 051 641 66 65 WeMU$ Ssm 041 157 663 Lepota in privlačnost sta odsev zdravega telesa. Zdravje in lepota kot harmonija telesa in duha sta pogoj za srečno in uspešno življenje. Uživajte v prijetnih ročnih masažah, ki blagodejno učinkujejo, odpočijte si od napornega vsakdanjika , bodite lepi, vitalni in sproščeni. 1 nega telesa ■ masaže - klasične masaže - shiatsu masaža - ayurveda masaža - refleksna masaža stopal ■ anticelulitni program ■ pedikura 1 depilacija - nega rok NOVO!!! ■ francoska manikura dar''0.:^ dan- SO DANES LASTNIKI DELNIC DROGE DOBRE VOLJE? Upravi Droge in Kolinske sta včeraj sklenili dogovor o menjalnem razmerju delnic ob predvideni združitvi, in sicer v višini 14,25 delnice Kolinske za eno delnico Droge. S tem sta upravi določili enega ključnih elementov združitvene pogodbe. Dokončno vsebino pogodbe o združitvi bosta upravi sprejeli predvidoma v januarju 2005. Potem ko so v novembru upravi in nadzorna sveta Droge in Kolinske dali zeleno luč za nadaljevanje procesa združitve, sta upravi v relativno kratkem času opredelili menjalno razmerje kot enega ključnih elementov združitvene pogodbe. Pri določitvi menjalnega razmerja sta upravi izhajali iz ugotovitev vrednotenja, ki so ga opravili zunanji svetovalci. Glede na dosedanjo vrednost delnic Droge na ljubljanski borzi strokovnjaki ocenjujejo, da se bo danes ta vrednost zagotovo zvišala za par odstotkov. Upravi bosta v naslednjih tednih pozornost posvetili še dogovoru o preostalih elementih pogodbe o združitvi, ki jih bosta razkrili javnosti v januarju 2005. Predlog pogodbe o združitvi bodo v naslednjem koraku najprej pregledali združitveni revizorji, nato pa ga bosta obravnavala tudi nadzorna sveta obeh družb. Sc pred koncem prvega četrtletja prihodnjega leta bosta predvidoma izvedeni skupščini obeh podjetij, na katerih bodo delničarji odločali o soglasju k predlogu pogodbe o združitvi. V primeru pozitivne odločitve delničarjev bo sledila še registracija nove družbe ter, kot zadnji korak, postopek za uvrstitev delnic nove družbe v borzno kotacijo, ki bi bil lahko predvidoma zaključen še pred poletjem 2005. INVALIDI VABIJO NA ZAKLJUČEK LETA Društvo invalidov Izola in Društvo upokojencev Jagodje Dobrava vabita svoje članice in člane na zaključek leta, ki bo dne 28.decembra 2004 ob 18. uri v Hotelu Delfin v Izoli. Cena večerje, v katero je vključena tudi cena glasbe je 1900 sit. Prijave sprejemamo v pisarni Društva invalidov Izola vsako sredo od U.ure do IV.ure v Ulici OF 15 Izola. (Predsednik D.I. Izola, Z.Višnjevec) Odšel je Anton Glasnovič - Toni Odšel je tako nepričakovano, da smo se dobro zavedli šele dan ali dva kasneje, ko je vest postala že last velikega števila Izolanov, ki so ga poznali in mu bili prijatelji. Tudi mi smo bili Tonijevi prijatelji. Obvčudovali smo njegovo steklarsko spretnost predvsem pa njegov občutek za sočloveka. Bil je pravi sosed, pravi sokrajan, pravi prijatelj, ki pristopi takrat, ko ga potrebuješ. Konec tedna je prišel pred prostore jadralnega kluba in navidezno resno vprašal: "Zakaj me ne pokličeš ko rabiš nekoga, da ti zamenja steklo na oknu?" Nekaj sem se izgovarjal, da ga dolgo nisem videl, da je v penziji in da je bil menda nekaj bolan, pa me je gladko zavrnil in povedal, da je zdrav in da lahko še marsikaj naredi "za prijatelje". "Naslednji teden pridem" mi je zaukazal in odšel. Še na kavo ga nisem uspel povabiti, ker je kar nekam odhitel. Pred leti smo ga fotografirali za naslovnico Mandrača, ki nam jo je malo kasneje vrnil v uredništvo lepo uokvirjeno. Vsa ta leta je visela na zidu in tako bo tudi vnaprej. Tonija tudi v Mandraču ne bomo kar pozabili._______________________________________ Panasonic klimatske naprave V1 V K I.K.ING klima naprave z INVERTERJEM MOŽNOST OBROČNEGA ODPLAČILA PRODAJA - MONTAŽA - SERVIS Knap Vili s.p. • Tel.: 05/ 6400 820 • GSM: 041/ 650 671 • www.viking-klima-sp.si CRNOGRAPITEIIEM SE IZTEKAIO ZADNII DNEVI Verjetno si nekateri ne zaslužijo tega imena, saj so njihove gradnje res nepomemben poseg v prostor ali pa so jih izvajali v prepričanju, da imajo zanje vse potrebne predpise, seveda pa so tudi takšni občani, ki so natanko vedeli kaj počnejo in so verjeli, da bodo kasneje že nekako legalizirali svoj gradbeni poseg. Pred slabimi desetimi leti je država omogočila, da so se črnograditelji izognili prisilni odstranitvi objekta tako, da so zaprosili za odlog izvršbe rušenja (odstranitve) in vplačali predpisani depozit z zagotovilom, da bodo vložili zahtevo za legalizacijo svoje gradnje. Leta so tekla, nič se ni zgodilo in mnogi črnograditelji so na to svojo obvezo pozabili. Država pa ni nič pozabila in je določila rok do katerega morajo ti graditelji izpolniti svoje obveznosti. Iz izolske upravne enote so nam s tem v zvezi poslali naslednje obvestilo: ŠE DVA TEDNA ČASA Investitorje oziroma lastnike objektov, ki so bili v preteklosti zgrajeni brez predpisanih dovoljenj in se zato štejejo za nedovoljene (črne) gradnje, opozarjamo, da je z določbami 201. člena ZGO-1 določeno, da po 1. 1. 2005 ne glede na to, da so v skladu z 11. členom Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list RS, št. 18/93 in 47/93, ZUN-CG) vložili zahtevo za odlog inšpekcijskega ukrepa prisilne izvršbe odstranitve njihovega objekta in vplačali predpisani depozit, ne bodo več varovani pred takšno prisilno odstranitvijo, razen če so že vložili oziroma bodo najpozneje do 31.12.2004 vložili zahtevo za njihovo legalizacijo. Zato vsem takšnim investitorjem priporočamo, da čimprej, najpozneje pa do 31.12.2004 pri upravni enoti vložijo zahtevo za izdajo gradbenega dovoljenja. Načelnik, Branko Andrejašič, univ.dipl.prav. TURISTKA NAM JE ZBEZALA Izolani smo bili skoraj prepričani, da bo visoka šola za turizem, ki ji pravijo kar Turistka, prejkone dobila svoje prostore v naši občini, izbrano je bilo tudi zemljišče v območju Livade zahod, kjer smo tudi že videli predstavljeno maketo bodočega univerzitetnega kampusa oziroma univerzitetnega središča. Morda bomo v Livadah nekoč le imeli univerzitetno središče, vendar je zdaj bolj ali manj že jasno, da v Izoli ne bo Turistice, saj so se v ustanovi, ki praznuje deseto obletnico ustanovitve, odločili, da bo ostala v največjem obalnem turističnem kraju. Nova stavba Turistice naj bi zrasla na območju Korotana, nasproti turističnega kompleksa Bernardin, kjer je danes parkirišče pod študentskim domom. Do letošnjega poletja je Turistica gostovala v pretesni vili Marija, za katero so Casinoju plačevali visoko najemnino. Poleti so jo izpraznili, ker jim je igralnica odpovedala najemno razmerje, in se začasno preselili v prostore portoroškega Avditorija in delno Splošne plovbe. Dekankadr. Marija Ovsenik je prepričana, da Turistica sodi v Portorož, z deli pa nameravajo začeti že v nekaj mesecih, saj imajo načrte že pripravljene, izbrati morajo le izvajalca. Turistica je s sklepom senata obudila načrte za gradnjo na tem območju, hkrati pa je preklicala odločitev o selitvi v Izolo, čeprav je izolska občina namenila Turistici brezplačno zemljišče za gradnjo šole. Nekako, neopazno se univerzitetni programi umeščajo v obe sosednji občini. Koper ima tako ali tako že večino fakultet in sedež univerze, v Piranu je Gea College oziroma visoka šola za podjetništvo, na Fornačah je ob morju Morsko biološko središče Nacionalnega inštituta za biologijo, ki je po zadnji naložbi bistveno povečalo svoje prostore, v bližini, na območju Korotana so letos predali namenu stavbo fakultete za pomorstvo in promet, zdaj pa bo elitno lokacijo s pogledom na morje dobila še Turistica. Izola zaenkrat ostaja pri Visoki zdravstveni šoli pa še ta je na hribu ob bolnici, tako da nam ostaja v glavnem upanje, da bomo dobili vsaj študentske domove oziroma kampus. (DM)_____________________________ IZOLSKI KOLOSE) JE NA OGLED Še dobrih deset dni (do 26. decembra) traja javna razgrnitev predloga sprememb Zazidalnega načrta "Iplas -Polimer", v javnosti ze znana kot izolski kolosej. Predlog sprememb zazidalnega načrta bo javno razgrnjen v prostorih občinske uprave Občine Izola, Verdijeva 1: v ponedeljek, sredo in petek od 8. do 12. ure, ob sredah tudi od 14.00 do 17.00 ure in Krajevne skupnosti Livade: vsak ponedeljek in četrtek od 17.00 do 19.00 ure, kjer boste lahko vaše pripombe in predloge vpisali v knjigo pripomb. V ponedeljek je bila v Kulturnem domu v Izoli javna obravnava predloga sprememb zazidalnega načrta, ki se je je udeležilo zelo malo razpravljavcev, saj je območje nekoliko odmaknjeno od stanovanjskih hiš in tako ni neposredno zainteresiranih občanov. Tiste pravne opsebe oziroma podjetja, ki so v okolici pa so tam imela svoje predstavnike, ki so jih zanimali predvsem podatki o gabaritih, višini in urejanju prometa. Zanimivo je, da so razpravljale! opazili neusklajenost glede cestne povezave med Prešernovo in betonarno, saj je v ZN Komunala ta cesta ožja, v delu pri Polimerju pa širše zarisana, tako da bo treba ta dba dokumenta medsebojno uskladiti. O sami vsebini programov pa na tej javni razpravi ni bilo veliko govora, saj je dejstvo, da je to območje zdaj res neurejeno in v veliki meri ruinirano, tako da kar kliče po prenovi. Kljub temu pa znajo udeleženci razprave na svetu krajevne skupnosti, ki bo danes zvečer, imeti kakšno pripombo na račun same vsebine novogradnje, čeprav je po svoje res, da je območje za kaj takega kot je velik prireditveni prostor, še najprimernejše. Izkušnja bližnjega Gaviolija bo predlagateljem V petek, 17. decembra bo na vrsti prostorska konferenca o PUP Belvedere. Pregledni razstavi izolskih umetnikov Kar dva prezgodaj umrla izolska umetnika bosta obeležila konec tega in začetek naslednjega leta s svojima preglednima razstavama. Obalne galerije so za konec tega leta pripravile pregledno razstavo fotografij Luciana Kleve, istočasno pa so sredi obsežnih priprav za pregledno razstavo likovnih in tudi drugih del Borisa Benčiča. Kustosinja obalnih galerij Majda Božeglav Japelj prav zdaj namreč išče še zadnje informacije o delih Borisa Benčiča, ki jih sorodniki, galeristi ali kupci morda še niso posredovali pripravljalcem razstave. Le malo manj dela je bilo s pripravo pregledne razstave fotografij Luciana Kleve, saj sta bila oba umetnika "umetnika" v pravem pomenu te besede, to pomeni, da nista imela nobenih urejenih evidenc ali zapisov o tem, kje so njuna dela. Tudi zato je delo kustosov obalnih galerij še pomembnejše. FOTOSLIKE LUCIANA KLEVE Likovna ustvarjalnost Luciana Kleve (1954 - 2003), ki bo predstavljena v koprski Galeriji Loža in v razstavnem prostoru Skupnosti Italijanov «Santorio Santorio» Koper v Palači Gravisi, bo obsegala izbor originalnih fotografij skoraj petindvajsetletnega obdobja. Fotograf, glasbenik, raziskovalec etno muzikološke dediščine, slikar in oblikovalec, kateremu je bila rodna in bivanjska Istra neprestani navdih, je leta 1980 diplomiral na milanski likovni akademiji Brera, se vrnil v Izolo ter že istega leta ustanovil znamenito glasbeno skupino Istranova Odslej sta mu življenje - do njegove tragične smrti 23. decembra lansko leto -zaznamovala enakovredno likovna in glasbena kreativnost, kar dokazujejo številne razstave v Sloveniji, Italiji, na Hrvaškem in dmgod po Evropi ter neprekinjeno sodelovanje z glasbenimi skupinami, nazadnje s skupino Vruja Histriae, ki ohranjajo tradicionalno ljudsko glasbo. Leta 1989 je prejel tudi Nagrado Alojza Kocjančiča V sodobni slovenski likovni umetnosti je zapisan zlasti kot umetniški fotograf: njegove originalne fotografije presegajo status klasične dokumentarne podobe, tematsko pogojene z ambientom Istre, saj jim z apliciranimi toniranji z emulzijami in vodnimi tuši dodaja inventivno prepoznavno avtorsko poetiko. Na razstavi v obeh koprskih razstaviščih bo predstavljen pregled fotoslik od začetnega, še študijskega milanskega obdobja, do poslednjih del iz leta 2003. Organizator razstave so Italijanska Unija, Obalne galerije Piran in Skupnost Italijanov “Santorio Santorio” Koper, projekt pa je finančno podprlo Ministrstvo za zunanje zadeve Republike Italije. Dvojezični katalog bo avtorja predstavil z izborom reprodukcij, prijatelj Bruno Fonda je prispeval esej, s strokovnimi teksti Aurore Fonda in Nives Marvin ter z uvodnikom Maurizia Tremula, predsednika Italijanske Unije. Na otvoritvi razstave v Loži bo z glasbenim perfomansom sodeloval Lado Jakša, v Palači Gravisi pa bo nastopila glasbena etno skupina Vruja. f§> » Več kot čistilnica « vse za šivanje nogavice o@žjj|in MIHU šiviljska popravila kemična čistilnica okrasni trakovi bordure modni gumbi nogavice Liminianska 78 - Športna dvorana Lucija, tel.: 05/677-97-90 URNIK: 8:00-12:30, 16:00-19:00, sob: 9:00-12:30 GALERIJA LOŽA KOPER PALAČA GRAVISI KOPER LUCIAN© KI.I V A 21.9. 1954-23. 12. 2903 pregledna razstava fotografij Otvoritev: četrtek, 23. 12. 2004 ob 19. uri v Galeriji Loža in ob 20. uri v Palači Gravisi Trajanje razstave: od 23.12.2001 • 27.2.2005 Zanimivi Izolani v Mestni knjižnici Izola: ŽUPANJA BREDA PEČAN V nizu srečanj z zanimivimi Izolani, ki jih prireja Mestna knjižnica Izola, se je novinarka Nataša Benčič tokrat pogovarjala z izolsko županjo Bredo Pečan. V sproščenem in prijetnem razgovoru so lahko poslušalci izvedeli marsikaj iz njenega življenja, vse od otroštva dalje. Njena oče in mama sta se iz Ljubljane preselila na Primorsko. Najprej je številna družina živela v Piranu, v Ulici Svobode, nato pa so se preselili v Izolo. Živeli so skromno in starši so poskrbeli, da so se lahko vsi otroci šolali. »Kaj drugega vam ne moreva zapustiti« sta govorila otrokom, »ne hiše, ne zemlje, ne premoženja. Sicer pa, vse to vam lahko vzamejo, le znanja vam ne morejo vzeti V šole boste šli« Županja je tako študirala biologijo, v času študija pa je spoznala tudi svojega moža. »S prijateljico sva štopali k njej na obisk in tam sem ga spoznala in ga nisem več izpustila«, je veselo povedala. Ko so prišli otroci, je komaj čakala, da bodo začeli hoditi v šolo in jim bo lahko pomagala pri učenju. Zato sta se z možem takrat začela učiti tudi angleško. Otroke sta učila, naj spoštujejo vsakega človeka in naj branijo šibkejše. Kot mama je precej zaščitniška, je priznala Pečanova: »Včasih sem se počutila kot koklja, ki k sebi tišči svoje piščančke.« Kljub temu pa se je že pri vseh treh otrocih zgodilo, da so jih enkrat pozabili v vrtcu. Izdala pa nam je tudi, da je včasih preveč vzkipljiva, kar je potrdil tudi njen mož Lojze. Spomnila se je tudi dni, ko je delala kot direktorica Delamarisa. Do delavcev je imela spoštljiv odnos in še danes se radi srečajo z njo. V tistem času se je naučila javno nastopati, potem pa jo je pot zanesla med politike. »Še vedno sem Breda«, je odgovorila Pečanova na Natašino vprašanje, ali sc je kaj spremenilo odkar se bolj dejavno politično udejstvuje. »Dober politik mora biti mož beseda in zanti mora povedati zapletene stvari na preprost način«, je povedala županja. Njena ljubezen do tega se je začela že v mladih letih, ko je vstopila v stranko, ki še danes podpira njene ideale in želje. Politika pa je zanjo le delo. Tudi prijateljstva si izbira izven teh krogov. Pravi, da je v politiki tvegano imeti prijatelje. O družinskem življenju je povedala, da ob sobotah in nedeljah rada kuha in da lika »po tekočem traku«. Na starost pa bi oba z možem najraje potovala po širnem svetu. Sama se vidi tudi v vlogi babice, ki skrbi za svoje vnuke in jim bere pravljice. Na topel in prisrčen način je poslušalcem nadvse iskreno pripovedovala o dogodkih iz svojega življenja, ki so jo oblikovali, o svoji ljubezni do Izole in Izolanov ter o svojih prepričanjih. Na koncu jim je voščila tudi vso srečo v novem letu ter se po končanem uradnem delu ustavila še na klepetu z obiskovalci. (Spela Pahor in Mateja Markončič) Naši zimski prazniki POPOTOVANIE OP TEPEŽKANIA DO SREDOZIMKE December je mesec praznikov: od Miklavža, Brezmadežne, sv. Lucije, praznika svetopisemskih prvih staršev Adama in Eve, Božiča, sv. Štefana, Janeza Evangelista, svete družine do Silvestrovega. Vmes je še dan spomina na nedolžne betlehemske otroke, ki ga praznujemo 28. decembra. Ljudski običaj na ta dan je tepežkanje, ki je po nekod v Sloveniji še ohranjen. Prvotno so fantje in možje s šibami »tepli« dekleta in žene, kar je bilo magično dejanje, ki naj bi prinašalo blagoslov in rodnost. Pri tem obredu naj bi namreč življenjska moč, ki jo hrani rastlina, prešla na človeka. Po tej veri so si ljudje v davnini tudi začeli krasiti svoja bivališča z zimzelenim rastlinjem. Naši poganski predniki so verjeli tudi v Pehtro ali Sredozimko, ki je v dvanajstih nočeh po zimskem kresu v viharnih nočeh varno vodila otroške duše. Cerkev je vero v Pehto in otroške duše združila s spominom na nedolžne otroke, ki jih je dal pomoriti kralj Herod. Otroci so se pri tepežkanju pridružili starejšim fantom in možem, ohranil pa se je prvotni smisel šege: voščila za zdravje in za dolgo in srečno življenje... Voščila so bila v vsaki pokrajini malo drugačna. Otroci so kot koledniki hodili od hiše do hiše in peli na primer: »Rešte se, rešte, zdravi in veseli, dolgi in debeli, da bi dosegli sivo brado in dočakali leto mlado!« ali »Rešte se, rešte pa se otešte, da bi bli zdravi in veseli, tolsti in debeli!« (Mimogrede: v slovenski Istri so tepli tudi trte v vinogradu, da bi bolje obrodile). Morda bi bilo prav, da se ob tem dnevu spomnimo, da si otroci za praznike ne želijo le igrač in drugih daril, pač pa tudi varnosti, miru, prijaznosti, dobrote in ljubezni. Pa ne le naši, tudi sosedovi, tudi tisti daleč daleč stran, ki jih ne poznamo in trpijo zaradi krivic, ki jih v svet prinašamo odrasli. Na veliko načinov lahko tešimo njihove stiske, le iznajdljivi moramo biti. Tako vsaj pravijo vse tiste botrce, ki so se odločile za posvojitve na daljavo. O tem pa kaj več kdaj drugič! Še voščilo: »Šip, šap, šip, šap, da zdravi, veseli bi dolgo živeli, nebesa služili, police delih1.« (Š.P.) MIKLAVZEVANJE V KORTAH Letošnje miklavževanje je bilo pri nas lepo za oči, ušesa in dušo. Dogajalo se je v sklopu nedeljske maše, dan pred svetnikovim godom. Za uvod je zbor »angelčkov« zapel svojo himno Alabare (špansko Slavim Boga), potem črnsko duhovno »Pridi k nam o Gospod« (»Kum bay yah my Lord«) in pesmi Petra Pučnika »Vem, da lahko sem tudi jaz zvezda« pa »Lahko si sonce pozimi«. Slednji sta bili opremljeni s koreografskimi gibi mladih pevk in pevcev.. Pravo miklavževanje se je začelo šele po maši. Otroški zbor angelcev je zapel Juvanovo o angelcih (priredba ljudske Delajmo zlata kolesa) in s Parkeljni priklical poglavarja mračnih sil. Ob teh pesmih je bilo bučno, saj so pevci svoje petje pospremili z orfovimi inštrumenti. Priklicali pa niso niso le parkeljna, ampak pravcato črno pošast z rogovi in dolgim rdečim jezikom... - kar dvakrat je poskušala prodreti v cerkev, pa ji ni »ratalo« in se je morala umakniti. Gospod župnik je nato iz zlate knjige prebral poročilo o vedenju otrok in prepustil besedo Miklavžu, ki je pridne otroke nagovoril in obdaroval. Povedati je treba, da je tokrat Miklavž poznal prav vse otroke, se z njimi pogovarjal, vsak pa mu je moral tudi kaj povedati, zmoliti ali zapeti. Večina se je izkazala s pesmijo »Miklavža imamo radi« (prirejena ljudska »Mi se imamo radi«). Vsak otrok je nato dobil vrečko z darili (jabolka, sladkarije, suhe fige, rožiči, mandeljni, sladki parkeljni, čokoladni Miklavži, igračke, knjige). Za odrasle pa je prinesel velikanski pehar sadja in sladkarij. Manjkali niso niti parkeljni in šibe. Miklavž se je ob koncu od vernih župljanov za eno leto poslovil s pozivom k složnosti in strpnosti. (Marija Barač)_ CETORANKE SO SE VRNILE V MESTO V prazničnih dneh, natančneje, še do srede 22. decembra je v kantini v Ljubljanski ulici odprta »trgovinica za tolar« v kateri vsako popoldne, od 17. do 19. ure predstavljajo in prodajajo svoje izdelke in dobrote članice in tudi nekateri člani Društva za kulturo, šport in razvoj vasi Cetore V prostorih osmice oziroma derife v Ljubljanski ulici (v bližini Caffe alla porte) so uredili prijeten prostor v katerem so sicer leseni sodi, vendar žal prazni, zato pa so Cetoranke in Cetorani pripravili celo vrsto domačih izdelkov, od oljčnega olja in smrekovih vršičkov do ročno izdelanih novoletnih okraskov. Pravijo, da je obisk trenutno še bolj skromen, zagotovo pa bo informacija o tem, kje so in kaj prodajajo zagotovo pomagala, da jih bo obiskalo še več Izolanov in gostov. "Vesele smo vsakega, ki nas obišče pa naj bo kupec ali zgolj radoveden sprehajalec" pravijo in vabijo v trgovinico, ki bo odprta še do torka 22. decembra. DRSALI SE BODO PA V PORTOROŽU Čeprav se pri Mobitelu radi pohvalijo, da so decembra v več slovenskih mestih, med drugim tudi v Izoli, uredili drsališča na prostem, je jasno, da ga v Izoli nimamo. Razlog je seveda finančne narave, saj bi bilo treba, po informacijah direktorja izolskega Giz-a, Alojza Pečana, za ureditev drsališča prispevati blizu 10 milijonov tolarjev, kar presega trenutne izolske zmožnosti Zato pa bo center Portoroža bo v prazničnih dneh, od 18. decembra do 2. januarja, postal drsališče in prostor številnih turistično-kultumih atraktivnih dogodkov in gostinske ponudbe, namenjenih vsem ciljnim skupinam prebivalcev in turistov. Pobudnik in organizator je Forum za gostinstvo in turizem Portorož, ki - v sodelovanju s turističnimi podjetji in kulturnimi ustanovami v Občini Piran, pripravlja vsakodnevno izredno pestro ponudbo različnih dogodkov, ki se bodo odvijali okrog drsališča, prvič postavljenega v centru Portoroža: od otroških gledaliških predstav, nastopov piranskih mažoretk, modnih revij, različnih koncertov, tekem lucijskih rolarjev na ledu, nastopov uličnih teatrov, pa tudi Božiček na drsalkah bo prihajal na obiske, profesionalni učitelj pa bo učil drsanja na ledu. Vrednost projekta znaša 12 milijonov tolarjev, sredstva so prispevali Casino Portorož, Hoteli Palače, Hoteli Morje, Metropol grup, Turistično društvo Portorož in drugi. POVABILO V MUZEJ Turistično gospodarsko združenje g.i.z. Izola omogoča za občane Izole v času Dd 13. do 30. decembra brezplačne oglede muzeja vlaka Parenzana in modelov ladij v ulici Alme Vivode 3. Vodeni ogledi bodo vsak delovni dan od 16h do 19h, ob sobotah in nedeljah pa od 1 Ih do 15h. Ogled priporočamo vsem občanom Izole, predvsem pa otrokom, da na tak način brezplačno spoznavajo svoj kraj. __________Vljudno vabljeni in srečno Novo leto 2005 KAPUČINO H® [M ODD DVE RAZLIČNI PODOBI IZOLSKEGA DRDGOLIGAŠA piše: Branko Vuga Nastope izolskih nogometašev v jesenskem delu prvenstva moramo razdeliti na dve obdobji: na čas brez Edisa Čauševiča in na obdobje z njim, saj sta bili ti obdobji z vidika uspešnosti Izolanov povsem različni. Pred začetkom prvenstva se je vodstvo kluba znašlo v nezavidljivem položaju: glede na napovedano vrnitev Čauševiča in Klariče ter prihod Kremenoviča je dovolilo odhod mnogim igralcem prvega moštva v lanski sezoni. Ob kasnejšem prestopu omenjene trojke v Koper so tako Izolani ostali brez izkušenih igralcev napadalcev, vrzeli pa so bile tudi v vezni liniji. Krpanje ekipe z mladimi in vpoklic nekaterih bivših igralcev je bilo tako nujna poteza, ki so jo tik pred startom lahko naredili. Kljub trem prvoligaškim igralcem (Ružnič, Nadal, Rastoder) je spričo mladih imen v moštvu vendarle prevladovala neizkušenost, predvsem pa strelska neučinkovitost. Oboje se je v naslednjih štirinajstih krogih nazorno odrazilo tudi v rezultatih. Le dve zmagi (Krško, Šmartno) in trije remiji so navrgli borih devet točk. Obetavni Hasič je s svojimi začetnimi zadetki skušal zapolniti vrzel po odhodu omenjene trojke v Koper, a je bilo teh spričo njegove neizkušenosti premalo za željeni preboj v sredino lestvice. Serija porazov je tako Izolo Argeto trdno zasidrala na predzadnjem mestu, s čimer ostaja kandidat za izpad iz lige. Značilnost tega obdobja je boljša in učinkovitejša igra modrobelih na gostovanjih, na katerih so izolski nogometaši tudi osvojili skorajda vse točke. Nastopi pred domačim občinstvom so bili posebno poglavje. Izolani namreč prednosti domačega terena niso izkoristili vse do zadnjega kroga, ko so z zmago nad Šmartnim zabeležili edini domači uspeh. Pa tudi sicer je bila bera točk na domačem terenu skoraj nična, saj so osvojili leeno točko (Triglav). Prevladovali so torej porazi, med katerimi je bil najbolj boleč proti Factorju z 1:5, ki je dobro načel takrat ne ravno visoko moralo ekipe. Tekma bo ostala v spominu tudi po poskusu vrnitve Ribarov na stadion (ki so se ob klavrni predstavi poslovili od izolskih tribun) ter po tem, da je po tej tekmi sodelovanje s klubom prekinil branilec, pa tudi strelec več zadetkovMidhad Šabič. Nekoliko zatem (po 14. kolu) se na seznamu izolske enajsterice v preostalih srečanjih ni več pojavilo ime Amirja Ružniča, saj sta dres s številko 4 nosila Franetič in Damjan Božič. Ob dejstvu, da ne more računati na nekatere igralce Kopra (Pepelko, Valenčič...) se je spričo poškodb in prepovedi igranja zaradi kartonov tako trener Pribac nekajkrat znašel v položaju, da je moral enajsterico skrpati z igralci iz mladinskih vrst (14. krog-Rudar V). Glede na navedene »rane« v ekipi je kot obliž deloval obetavni dosedanji vratar mladinske vrste Anže Rupnik. Spričo odsotnosti Mateja Paala je tako ob Mihi Kalčiču pogosteje vstopil med vrata, po poškodbi slednjega v 9. krogu pa s svojimi uspešnimi intervencijami velikokrat preprečil žogi pot v lastno mrežo in predstavlja veliko pridobitev. Prihod oziroma vrnitev Edisa Čauševiča v ekipo je že na prvi tekmi pokazala njegovo vrednost, saj je Izola z njegovo pomočjo v Ljubljani nadigrala favorizirano Svobodo. Svoj strelski doprinos je Čauš z izenačujočim golom dal že v naslednjem krogu proti Krškem in tako zagotovil remi, na zadnji tekmi proti Šmartnem pa je kar trikrat zatresel mrežo gostov. Odbojka Mladi Jesenice:Hitachi 1:3 [-13,-15,19,-111 Hitachi: Stanič, Kolar, M. Pešič, J. Pešič, Habjan, Dobrinja, Čeklič, Bandelj.Trener: Tihomir Pešič. Dosedaj vodilne Jeseničanke so podcenile izolske odbojkarice, ki so domačinke presenetile s hitro igro in dobrimi servisi. Izolanke so na ta način so zlahka osvojile prva niza. V tretjem so Jeseničanke zaigrale bolje in znižale vodstvo Izolank. Izguba niza je pri gostujočih odbojkaricah povzročila, da so v nadaljevanju v napadu zaigrale še ofenzivneje, s čimer so prepričljivo dobile odločujoči niz in zasluženo zmagale. Nepričakovan razplet dogodkov med ostalimi tekmeci pa jih je v tem krogu dvignil na vodilno mesto, ki jim obeta naslov prvaka po prvem delu prvenstva. V soboto jih čaka doma še zadnja tekma prvega dela, v kateri se bodo ob 19-00 v pomerile s ŽOK Mislinjo, (bv) lestvica -2. DOL ženske 1. Hitachi 11 8:2 28:9 870:647 26 2. Mladi Jesenice 11 8:2 26:7 780:640 24 3. ŽOK Šentvid 11 8:225:10831:661 23 4. ŽOK Mislinja 11 7:323:12773:72421 5. Comet Zreže 11 6:422:15 818:75820 6. ŽOK Kočevje 11 6:4 22:18 854:851 18 Izola je tako v zadnjih štirih krogih z njim osvojila kar sedem točk, torej le dve manj kot v predhodnih štirinajstih krogih. Z njimi so tako Izolani bistveno zmanjšali zaostanek za neposrednimi tekmeci na lestvici in si tako povečali možnosti za obstanek v družbi drugoligašev. »Glede na razmere sem zadovoljen z doseženim, čeprav smo upali na kaj več, a se z mladim kadrom kaj več ni dalo narediti Na nekaterih tekmah bi lahko z malo sreče iztržili več, zlasti na domačih tekmah s Svobodo in Nafto. Vsekakor ocenjujem, da bomo z novimi okrepitvami v drugem delu bolj uspešni in si zagotovili zadostno število točk za obstanek v ligi«, je oceno sezone in predvidevanja strnil trenerDarijo Pribac. »Vrnitev Čauševiča je pokazala, kako šibki smo bili v napadu. Zato ga nameravamo še okrepiti -vrača se Davor Klariča, v dogovoru pa smo tudi s Serdinškom (Avtoplus Korte) in še nekaterimi. Trener Pribac je potijen tudi za spomladanski del. Z novimi igrišči imamo tudi boljše vadbene pogoje in menim, da si bomo z ustrezno kadrovsko zasedbo zagotovili obstanek v ligi«, meni sekretar klubaAleš Milanič. ^ POGLED S STRANI piše ŽARKO za Kapučino Šporrt Tokrat smo bili zelo uspešni. Kar nekaj rezultatov nam lahko zavidajo tudi bogatejši od nas. Celjani ne poznajo ovir, na Madžarskem (tudi z izolsko pomočjo) so si priigrali novega nasprotnika, nemški Lengo. Do marca 2005 je morda še daleč,toda vmes je še svetovno prvenstvo.Verjamem, da bodo dobro izkoristili čas, predvsem pa sanirali poškodbe. Tudi Velenju je uspelo, nov nasprotnik pa je ekipa Izvidjač (BIH), ki je izločila sosede iz Slovenj Gradca. Zenska reprezentanca je dobro začela evropsko prvenstvo. Dve zmagi, moti me, pa ne samo mene, nepotreben poraz proti Hrvaticam. Res brez posledic. Že naslednja tekma je pokazala, da je prekinitev zmagovalnega niza slabo vplivala na ekipo. Slovenska ekipa je tudi med starejšimi in občutek, da so igralke »pretežke« in »prepočasne« tudi nekaj pove. Zelo težko bo priti do željene medalje, morda pa...Domače prvenstvo, čeprav z malo zmede gre naprej. Vse v mejah normale, Hrpeljce peče poraz v Ormožu, Koprčani so se ujeli in počasi lezejo proti sredini lestvice. Nekoliko bo sedaj napetost popustila, konec jesenskega dela in prve inventure. Vsem ni šlo po načrtih in željah, pričakovati je novega prometa z igralci.Izolski rokometaši nadaljujejo niz, tudi Kočevci niso dorasel nasprotnik. Dobrih deset minut igre je bilo potrebnih(7:0), nato pa bolj nalahko.Ponavljati se, da je škoda, da fantje tekmujejo v najnižji ligi bodo seveda še morali potrditi. V soboto na Škofijah ponovno derbi.Naši proti našim.Gre za končno razigravanjem med vzhodom in zahodom. Po vseh napovedih naj bi Krško napredovalo, slišati pa je, da je vzhod » šibkejši« In dva zahodnjaka ne bi bilo presenečenje. Navijajmo za naše.. www.goldenindex.com ROKOMET: x IZOIANI ŠE NAPREJ BREZ PORAZA 2. SRL moški-zahod RDISTRARENZ PLINI IZOLA: RK GRČA KOČEVJE 32:25 L19:9 J Izolski rokometaši so v soboto z dobro obrambo, kolektivno igro in dobro razpoloženim vratarjem premagali Kočevce. V prvih desetih minutah igre domačini niso prejeli gola (7:0) in do konca tekme so le držali razliko. Dobro igro je pripisati vsem igralcem, predvsem pa tokrat dobro razpoloženemu Alenu Klevi z devetimi goli ter odličnim obrambam vratarja Dragana Keviča (20 obramb). Za RD Izola so igrali: Dragan Kevič, Andrej Kleva, Jan Cetin 6, Luka Volk, Matjaž Muha 5, Uroš Vidali, David Zorič-Stepančič, Mitja Lukežič, David Bubnič 1, Alen Kleva 9, Elvin Čosič 2, Goran Čebular 2, Matej Velušček, Roman Žeger 7. Izolani so še vedno na vrhu lestvice z vsemi možnimi 20 točkami, kar jim bo zagotovo koristilo pri tekmovanju v končnici državnega prvenstva za napredovanje v l.b državno ligo (kar si vsi močno želijo). Za njimi so RD Hrvatini (16 točk), RK Grča Kočevje (14 točk) in ŠD RK Radovljica (11 točk) . Na lestvici najboljših strelcev te državne lige sta tudi dva Izolana in sicer: Roman Žeger (57) in Matjaž Muha (48). V soboto 18.12.2004 člani RD Izole gostujejo na povratnem derbiju na Škofijah s starimi znanci iz RD KIH. Navijači VABLJENI!! KADETI RD ISTRARENZ PLINI IZOLA: RK COL 38:33 (18:18) V petek so kadeti RD Izola odigrali tekmo z RK Col. Postava ni bila popolna, saj v njej ni bilo Roka Gomezelja, ki se je poškodoval na mladinski tekmi v Slovenj Gradcu. Tekma je bila v prvem polčasu v glavnem izenačena. Nasprotniki pa so tudi povedli za tri gole, vendar so jih domačini ulovili in polčas zaključili z neodločenim rezulatom. V drugem polčasu se je igra spreobrnila in Izolani niso dopustili vodstva nasprotnikov. V napadu je največ prispeval Matej Kleva, ki je zadel 12-krat, Uroš Srabotič (6), Rok Jurman (6), Jan Radojkovič (5). Za Izolo so igrali še: Matjaž Kljun, Milan Tontič (2), Igor Cuk, Alen Andrašič, Matic Čebulj (2), Amel Redžič, Gregor Ocepek, Matej Srabotič (3). KADETI RKCINOSKOPEA:BDISTRABENIPtIHI 34:2? (17:13) Že naslednji dan v soboto je izolske kadete čakala težka tekma v Kopru z RK Cimos. Izolani so odšli na tekmo neobremenjeni, saj so že vedeli, da so kljub porazu skupaj z RK Cimos uvrščeni v polfinale. Mogoče so iz tega razloga ali utrujenosti prejšnega dne tekmo začeli slabo. Slaba obramba Izolanov ter napake v napadu so dopustile nasprotniku zadeti mrežo izolskih vratarjev. Koprčani so ves čas tekme vodili. To je bil prvi poraz Izolanov s Koprčani (letnik '88). Za Izolo so igrali: Alen Andrašič, Gregor Ocepek, Jan Radojkovič 4, Igor Čuk, Matjaž Kljun, Matej Srabotič 5, Uroš Srabotič, Amel Redžič 2, Matic Čebulj 6, Rok Jurman 9, Matej Kleva 1, Milan Tontič Najboljši strelci ob koncu jesenskega delo so: Rok Jurman (87 golov), Matej Kleva ( 75 ), ki sta uvrščena tudi med 10 najboljših strelcev DP kadeti-zahod,Matej Srabotič (57).... starejši deDki Tudi ta kategorija izolskih rokometašev se je po zmagi z RK Col in kljub porazu z RK Cimos Koper uvrstila naprej v POLFINALE . Za starejše dečke igrajo: Matjaž Lukežič, Aleks Bjelanovič, Zoran □ordevski, Teo Čeligo, Ivan Markovič, Matjaž Mamilovič, Bojan □ordevski, Aleks Tomič, Kristjan Jurič, Primož Radanovič, Anej Miško, Marko Fičur, Domen Maj kič, David Gobbo Vsem ekipam veliko sreče, borbenosti in dobre igre pri nadaljevanju državnega prvenstva!!! rokometne rezultate je zbrala: Klara Kleva Staielše deklice A TRK IZOIA BORI n: ŠD IADRAK DRPEUE 34:19116:71 Čeprav so izolanke visoko zmagale,so naredile cel kup tehničnih napak in šele v 2.povčasu so začele igrati kod znajo. To vsekakor ni vzpodbudno za naprej,saj jih čakajo vedno boljši in močnejši nasprotniki,ki bodo te napake znale izkoristiti. Upamo da,bodo Izolanke pokazale pravo igro,ko bo to potrebno.. Za izolo so igrale: MASLO, GERDAJ 5, PERIČ, BAJREKTAREVIČ 5, JAČIMOVIČ 4, TOMIČ 4, DŽOGOVIČ 6, VILER 5, SMODIŠ, SUŠELJ, MARJANOVIČ 5, REDŽIČ, GAJZER . Namizni tenis SIMON FRANK 0SV0III KADETSKI TURNIR V soboto je v Preserju potekal II. odprti turnir RS, ki šteje za državno rang lestvico kadetov. Želo dobro je turnir odigral Simon Frank, ki je v polfinalu premagal prvega nosilca turnirja Ošlovnika iz Fužinarja Interdiskonta 3:2. V finalu pa je presenetljivo s 3:0 premagal drugega nosilca Škrabana iz Kerne Puconci. Simon je imel še največ teržav za uvrstitev med osem najboljših ter med prve štiri. Nato se je sprostil in odigral tako kot zna na treningu in klubskih turnirjih. Do točk za rang lestvico sta prišla še Blaž Petrina in Luka ArgentL ki sta napredovanje med prvih šestnajst oba tesno z 2:3 žal izgubila. Kadetinje so imele podoben turnir v Vrtojbi. Kristin Fatorič je proti Fajmutovi iz Fužinaija Interdiskonta vodila v polfinalu 2:0 v nizih ter 6:0, nato pa nesrečno izgubila z 2:3. Na koncu je Kristin Fatorič osvojila tretje mesto. PRIMORSKO PRVENSTVO MLAJŠIH KADETOV V nedeljo je v Arrigoniju potekalo primorsko prvenstvo za mlajše kadete in kadetinje. Prvenstva so se udeležili tekmovalci in tekmovalke iz šestih klubov. Pri mlajših kadetinjah se je najbolje uvrstila Urška Bernetič, ki je osvojila 3. mesto. Maruša Lazički pa je bila četrta. V finalni del med osem najboljših sta se uvrstili še Vita Vatovec in Lara Zakrajšček. Pri mlajših kadetih pa je Marko Rončevič osvojil četrto mesto. V igri dvojic sta bili Urška Bernetič in Maruša Lazički drugi. Četrto mesto pa sta osvojili sestri Helena in Lara Zakrajšček. Pri mlajših kadetih sta bila četrtaMarko Rončevič in Andrej Germek. Košarka ZMAGA IN PORAZ Po predstavitvah šole košarke KK IZOLA, ki smo jih v minulih 14 dneh izpeljali na osnovnih šolah po Izoli, se je kar lepo število deklic in dečkov odločilo ostati pod našimi Koši. Dobrodošli. In tako so okrepljeni z nekaterimi novimi člani, minuli konec tedna odigrali dve srečanji s koprskima selekcijama. Mlajši (1995-1996) so premagali vrstnike, ta ista selekcija pa je kasneje nepričakovano izgubila z nekoliko starejšimi Koprčani. Razočaranje je bilo veliko. Ampak, starši, razložite svojim potomcem, da sprejeti poraz ali kritiko ni nikoli lahko, ampak ljudje, ki to zmorejo nikoli, prav zares nikoli ne morejo biti neuspešni. Na porazih se učimo zmagovati. (KK Izola) VENI, VIDI, VIDEO ! V času ko vse več izolskih lokalov prekriva časopisni papir so uspešni trgovci pravi balzam za oči. Med njimi je zadnja leta tudi Videocenter Izola. Izolska videoteka je mlajši brat koprskega videocentra, ki je vrata odprl leta 1988 in bil med pionirji izposoje videokaset v Sloveniji. Pred časom so se iz majhnih prostorov pri kulturnem domu razširili v prostore nekdanjega Stekla. Na 130 m2 imajo na voljo 2070 naslovov, od tega je dvd-jev že več kot 80 odstotkov. Anton Stojkovič, ki skupaj z bratom skrbi za videoteko se lahko pohvali z več kot tisoč izolani, ki si dnevno izposojajo dvd-je in video kasete. Da za fimske užitke nebi ostali prikrajšani tudi ponoči pa poskrbi videomat V bankomatu podobni napravi filme lahko izposojajo 24 ur na dan. V avtomatu pa lahko shranijo do 700 dvd-jev. V poslovanje s strankami je treba veliko vlagati, in zato lahko uspejo le z veliko ponudbo, ki jo je treba nenehno bogatiti z novimi naslovi. Pa to ni niti najmanj poceni, saj je treba distibuterjem poleg naslova plačati še avtorske pravice. Poleg izposoje pa ponujajo tudi presnemavanje v vseh mogočih kombinacijah, od starih super 8 fimov, do dvd-jev. Pa še razna snemanja in druge storitve vezane na video svet. Pravijo, da imajo vsi njihovi filmi slovenske podnapise, na police videotek pa ponavadi pridejo dva do šest mesecev po premieri. Če vas je zamikalo, da bi tudi vi postali video odvisneži, pa še nekaj največkrat izposojenih naslovov v decembru. Vodi Spiderman, sledita mu Fahrenheit 9/11 in Gotika, med risankami pa se najbolje drži Shreak. Alternativna medicina ALI ENERCETSK1 LIKI LAHKO ZDRAVUO? Sodobnega človeka tare vedno več težav. Povezane so s tempom življenja in skrbmi za osnovno življenjsko eksistenco. Rezultat takšnega načina življenja so stres, depresija in dolgoročno tudi različne bolezni. Poleg že znanih metod pomoči (zdravniških terapij in zdravil) pa si ljudje lahko dodatno pomagajo še s komplementarnimi pripomočki uradnemu zdravljenju. Z Aruno, doktorico alternativne medicine smo se pogovarjali o Perilu Moči - pripomočku za boljše počutje in zdravje. - Kaj je sploh perilo moči in kdo si ga je "izmislil"? - Blagovno znamko Perilo Moči tvorijo majčke, hlačke, nogavice. Izdelano je iz čistega ekološko obdelanega bombaža. Na tržišču je že osmo leto, zaradi posebnega energijskega lika na tem perilu pa je zaščiteno na Patentnem uradu za intelektualno lastnino pri nas in mednarodno v Švici. Perilo moči smo kreirali in patentirali v Sloveniji a informacije o učinkih so že presegle naše meje. Bistvo tega perila je poseben energijski lik, ki seva čisto izvorno energijo v telo in psiho človeka. Ta simbol je sestavljen iz različnih likov in človeku posreduje informacijo o ravnotežju energije. - Kaj lahko človek namesto običajnega perila pridobi z nošenjem perila moči? - Na točno izbranih mestih Majica, Hlačke, Nogavice Moči sevajo energijo v telo in aurično polje (psiho). To človeku omogoča, da se na povsem naraven način, psihično pomiri in sprosti, v telo pa dodajajo izdelki svežo energijo v prizadeta področja (bolezen, poškodba, izčrpanost ipd.). Oslabljeni deli telesa se zato lažje krepijo in obnavljajo, dokler spet ne začnejo naravno delovati. To perilo lahko uporabljajo otroci in odrasli vseh starosti v primeru bolezni, poškodb, izčrpanosti oz. psihičnih napetosti. Simbol Moči na teh kosih perila posameznik lahko uporabi tudi kot energetski obkladek, obrnjenega proti koži, direktno na prizadetih mestih. Izredno učinkovite so "kure" zaporednih oblog v razdobjih (7 dni, 21 dni ali 42 dni). - Po mnogih letih študija ste letos pridobili častni naziv doktorja alternativne medicine na mednarodno priznani univerzi za komplementarno medicino in s tem postali priznan strokovnjak na tem področju in ena redkih s tem nazivom v Sloveniji. - Poznati moraš celovit energijski sistem, seveda tudi anatomijo telesa, vpliv hrane in tekočin na telo, vpliv čustev in miselnih konceptov ljudi na zdravje ... Proučujem vzroke bolezni bolj kot posledico, kajti vzroki blokirajo normalen pretok energije in še in še ...Učinke čiste izvorne energije proučujem že 8 let - od samega nastanka - preko povratnih informacij ljudi in znanstvenih testiranj. Bil mi je izziv. Uspela sem dokazati pozitivne učinke tega komplementarnega pripomočka in prav na tem doktorirati. Zdaj veliko potujem in predavam doma in v tujini. Predavam zdravnikom, bolnikom, poslovnežem, doma pa sem pogosto tudi strokovni gost povsod tam, kamor me povabijo in kjer prodajajo ta koristen izdelek. Zato sem se z veseljem odzvala povabilu v izolsko trgovino Revita, kjer bom v torek, 21. decembra popoldne svetovala obiskovalcem glede uporabe in ravnanja s perilom moči pa tudi o drugih oblikah dodatne pomoči za zdravje. (PR) torek 21.12.2004 od 14.00 do 17.00 ure v prodajalni Revita predava in svetuje Aruna doktorica alternativne medicine UGOTOVITE, kaj vse lahko storite za svoje zdravje. Obiščite nas. Izdelki za zdravo življenje Tel.: 64 - 040 - 64 V soboto smo bili v Shoto Klubu deležni koncerta dveh popolnoma različnih skupin. Predskupina, novogoriški Not So Fat so pristaši mladostniškega skate punka, z nenehnim spogledovanjem s ska ritmi in obilico skakanja, plesanja in “emo” melodičnega petja. Soliden toda nesrečen nastop, saj je fantom kar dvakrat vrglo ven varovalko.... Preveč nažiganja, ni kaj! Nato so na oder prikorakale zvezde večera, italijanski The Juniper Band (Brinjeva skupina...) in s svojim low-tempo post grungem, na trenutke stoner rockom, spet drugič klavirsko nežnim kvazi poetičnem melosu izredno navdušili maloštevilno publiko. Malo je skupin, ki bi s tako počasno ritmiko za sabo popeljale poslušalca, ga hipnotizirale s pomočju nežnega klavirja, očarale z izjemnim vokalom pevca in nato ostro predramile z žagajočima basom in kitaro. Shoto publika seveda ni ostala pasivna in je fante nagradila s tako dolgim aplavzom, da jim ni preostalo drugega, kot da bi odigrali še bis. Sobota, 18. decembra INTIMN FRIZURN Soboto 18. decembra v Shoto Klubu koncert ene od najperspektivnejših slovenskih klubskih skupin, (NTINN FRIZURI! Funky-jazz-core, bi lahko opisali njihovo komponiranje. Toda nedvomno bi jih omejili. So ena tistih skupin, za katere je vredno “žrtvovati” en sobotni večer. Izredni glasbeniki z nekonformističnimi pogledi na samo glasbeno izražanje, ki se sploh ne ozirajo na smernice, na predale, na trend... Tokrat jih bomo v Shoto Klubu videli že drugič in tisti, ki ste bili prisotni na prevem koncertu, veste o čem govorimo. ____ GLEDALIŠČE KO SEM JAZ BILA PRVIČ V GLEDALIŠČU IN SEM VIDELA PREDSTAVO, SEM VEDELA, DA SEM LAHKO TUDI JAZ IGRALKA. TISTA PREDSTAVA JE BILA SMEŠNA. TUDI NAŠA PREDSTAVA JE SMEŠNA IN JAZ DOBRO IGRAM. TO JE ZGODBA O MORJU, KAPITANU IN O RIBIČIH. JAZ ODER, KER SEM SNAŽILKA. ČE MENE NE BI BILO, BI MORALI PA O LJUBEZNI, O SMEŠNEM MORAM PRITI VEČKRAT NA DRUGI POSPRAVLJATI. MENI NI NA NERODNO. ŠE KOT KADAR TELEVIZIJA, GLEDALIŠČU IGRALCI ODRU NIČ BOLJŠE JE, TE SNEMA KER TI V ^ PLOSKAJO. KO IGRAŠ V PREDSTAVI, MORAŠ ZNATI BITI VEDNO NEKDO DRUG. TO NI TEŽKO, NAUČIŠ SE, KO GLEDAŠ TELEVIZIJO. (FRANKA) Žlico Brodeta urejajo varovanci izolske enote Varstveno delovnega centra Koper Decembrske prireditve v Izoli Četrtek, 16.12. ob 20.00 - KULTURNI DOM IZOLA KVARTET 7+ božično-novoletni koncert vstopnine ni! Petek, 17^2. ob 17.00 - KULTURNI DO^IZOLA TINČEK PETELINČEK lutkovno igrana predstava, vstopnine ni! Sobota, 18.12. ob 11.00 - v parku "Pietro Coppo" v slučaju slq^ga vremena v prostorih »Zvezdic« /Otroška delavnica ZVEZDICE vabi na ČAROBNO POTOVANJE ob 17.00 - v parku "Pietro Coppo" v slučaju slabega vremena v prostorih »Zvezdic« /Otroška delavnica ZVEZDICE vabi na PlfROM AC(C A • pirotehnični artistični spektakel Čarobno gledališče "SALTIMBANKO" Sobota, 18.12. ob 20.00 - KULTURNI DOM IZOLA Skupnost Italijanov P.B.degli Ughi vabi na Božično-novoletni koncert HALIAETVN vstopnine ni! Nedelja, 19.12. ob 17.00 - KULTURNI DOM IZOLA BIKEC FERDINANDgledališka predstava za otroke gostuje Slovensko stalno gledališče iz Trsta, vstopnine ni! Ponedeljek, 20.12. ob 17.00 - KULTURNI DOM IZOIA* KDAJ JE LJUBLJANA NAJLEPSA Plesni studio L AI vstopnine ni! Torek, 21.12 ob 20.00 - MANZIOLDEVA PALAČA Italijanska samoupravna narodna skupnost Izola vljudno vabi na Božični koncert sopranistke Eleonore Matijašič v klavirski spremljavi Elisabette Buffolini vstopnine ni Sreda, 22.12. ob 19.00 - KULTURNI DOM IZOLA TITTY DANCE vabi na BOŽIČNO PLESNO PRIREDITEV KULTURNO DRUŠTVO KORTE Vas v soboto 18.12.2004 ob 18.uri vabi v Zadružni dom Korte, kjer bodo nastopili: - Mladinski pevski zbor iz Kort - Učenci kortežanske osnovne šole - Marinaio bend iz Doma upokojencev Izola - P evski zbor Društva upokojencev iz Izole Pridite! Popestrili si bomo običajen , sobotni, večer JANJA SEVER V PALAČI MANZIOLI otvoritev razstave slik na svili in tekstilnega oblikovanje. V soboto 18. decembra ob 18.00 uri. Razstava bo trajala do konca meseca (avarna Manzioli glasbeni večeri petek, 17.12.2004 ob 21.uri. Igra Latin jazz trio________ Območna izpostava JSKD Izola JSKD 'V ulica Girodana Bruna 6 Izola avtorjev Aleksandra Bančiča in Damiana Fischerja Razstava je na ogled do 6. januarja 2004 ob ponedeljkih, sredah in petkih med 17. in 19. uro. rfnlniuio liri Na ogled je razstava slik različnih avtorjev. gdHU IJcI Slike je mogoče kupiti, prav tako drobne okrasne predmete. Galerija je odprta: v ponedeljek od 17.00 do 19.00, od torka do petka od 10.00 do 12.00 ter od 17.00 do 19.00, ob sobotah je galerija odprta od 10.00 do 12.00 Info: 05/641_8439___ Društvo prijateljev mladine Izola Otroška delavnica "Zvezdice" VESELI DECEMBER PRI ZVEZDICAH Od ponedeljka, 6.12.2004 do 31.12.2004 dalje bodo od ponedeljka do četrtka vsak dan od 16. do 18. ure ustvarjalne delavnice za otroke, in sicer bomo izdelovali novoletne okraske, preprosta darilca in voščilnice, darilne škatle in ovojni papir,okrasili bomo prostor,... Poleg tega pa bodo potekale še posebne delavnice za odrasle in otroke, ki bodo obsegale izdelavo girland za krasitev pročelij, tekmovanje za najlepšo okrašeno izolsko pročelje, izdelavo okraskov, venčkov in še marsičesa, in sicer po naslednjem programu: petek, 17.12. od 16.00 do 19.00 sobota, 18.12. od 10.00 do 12.00 ter od 16.00 do 19.00 nedelja, 19.12. od 10.00 do 12.00 petek, 24.12.od 16.00 do 19.00 nedelja, 26.12. od 10.00 do 12.00 V soboto 18.12. pa nas bo obiskal čarovnik, in sicer kar dvakrat, najprej ob 11.00 ter nato še ob 17.00. Zavsemfonnaciie£okličite03L460901iBarbara;iii_> knjigarna v centru mesta. Tei 6400135 ali www.libris. Wm ^ ^ (M 16 4o 19 ure, ob sobotah oi 9 do 13 um. Želimo vam prijetne praznike in veliko dobrih knjig. Libris -w t nV ' kniimna v centru mesta Tel ■ 6400 ns ali www lihris CENTER ZA KULTURO, ŠPORT IN PRIREDITVE IZOLA VABILO K SODELOVANJU V okviru Kutrunega centra Izola bo pričela delovati literarna sekcija, ki jo bo vodil g. Ernest Cah. K sodelovanju vabimo vse ustvarjalce, amaterske pesnike in pisatelje iz naše občine. Prijave sprejemamo na sedežu Kulturnega centra Izola, Bazoviška 4 in po telefonu: 641-55-71, 641-35-13 REXA SE SP0MIN|A)0 TUDI V GENOV Priložnostna razstava v Manziolijevi palači, številni članki v časopisju in druga obeležja kažejo na to, da je bila 60. obletnica potopitve Rexa odmeven dogodek. Na ladjo postajamo vedno bolj ponosni, tudi mi imamo naš »Titanik«, in ugibanja o tem, kaj je še ostalo v plitvini med Izolo in Koprom, vedno znova razvnemajo našo domišljijo. Poleg zanimivosti o Rexu, ki se nam ponujajo doma, pa si lahko v Genovi ogledamo razstavo o prekooceankah, ki tej ladji namenja veliko pozornost - parnik ima celo svoj razstavni prostor. V starem mestnem pristanišču »Porto antico« blizu znanega genovskega akvarija so pred nekaj meseci odprli sodoben pomorski muzej »Gaiata Museo del Mare«. Letos je Genova zelo obiskano mesto, saj se ponaša s prestižnim nazivom Evropska prestolnica kulture - in kultura je res dostopna na vsakem koraku. Nekdanja ladjedelnica, v kateri so nekoč nastajale srednjeveške galeje, privablja veliko radovednežev, turistov in ljubiteljev pomorstva. Pritličje in prvo nadstropje sodobno obnovljene stavbe sta namenjena zgodovini velikih trgovskih potovanj, ki so Genovi prinašale velik zaslužek in na katere so Genovčani zelo ponosni. Veliko lahko izvemo tudi o Krištofu Kolumbu, ki je bil doma iz Genove, razstavljeni so dragoceni predmeti, ki jih je uporabljal v času svojih potovanj. V tretjem nadstropju pa se od avgusta dalje nahaja priložnostna razstava o prekooceankah »Transatlantici - Scenari e sogni di mare«. Namenjena je času množičnih selitev evropskih narodov od leta 1838 do sedemdestih let dvajsetega stoletja. Sodobna multimedijska tehnologija osvoji še tako zahtevnega obiskovalca in nam pričara atmosfero tedanjega časa. V prostoru so nameščene interaktivne inštalacije, ki nas popeljejo v čas velikih potovanj med Evropo in Ameriko. Filmi novejšega datuma se neprestano projecirajo na različno ukrivljena platna, ki nam tako prikažejo tudi dimenzijo valovanja. Zanimiva je tudi zvočna kulisa. Dokumentarni posnetki, ki jih je večinoma prispevala družina Coppcde, se dobro dopolnjujejo z igranimi vložki, ki so jih posneli v filmskih studiih v Palermu (Ducrot Mobili, Arti Decorativi) in Firencah (Časa Artisitca). Na eni strani spoznavamo potovanje revnih slojev, ki jim pomeni potovanje v Ameriko odrešitev in luč v novo življenje, na drugi strani pa življenje bogatega sloja, ki jim je bilo potovanje zgolj v zabavo in užitek. Arhitekti in ladjarji so neprestano tekmovali, kdo bo naredil največjo, najhitrejšo in najbolj luksuzno ladjo. Tako je nastala ladja Rex, ki spominja na plavajoče mesto, kjer sta se uspešno združili oblika in funkcija V družbi velikih prekooccank, kot so Queen Mary, Queen Elizabeth, Titanik in drugih, spoznavamo njeno uspešno pot. Poleg multimedijske predstavitve Rexa si lahko gledamo tudi maketo te ladje, ki jo je po drugi svetovni vojni iz lesa in kovine oblikoval neznani ljublitelj parnikov. Model prikazuje zelo impresivno obliko tega plovila, ki je bilo hrati tudi eno najpomembnejših plovil v italijanski trgovski mornarici. V muzejski prodajalni sem prelistala tudi nekaj knjig, ki omenjajo ladjo Rex, med njimi sem se posebej ustavila ob monografiji Uldrica Munzija z naslovom »II romanzo del Rex«. Razstava me je zelo pritegnila, morda zato, ker sem tudi sama ponosna na našega Rexa, morda zato, ker me privlačijo sodobne multimedijske predstavitve, ali pa zato, ker sem med posnetki odkrivala pustolovski duh svojega pradeda, ki se je kar dvakrat z ladjo podal v SPOMINI NA CAS, KO JE GOREL REX Italijani so leta 1943 z nemško pomočjo prepeljali iz Trsta svojo največjo potniško ladjo Rex v Pulj in kasneje prav pod naš hrib. Menili so, da bo tu vama, a so se pošteno urezali. Zavezniki so ladjo poiskali in jo v enem dnevu dvakrat bombardirali. Ladja je dolgo gorela. Domačini so jo hodili gledat. Nenadoma so se pojavili Nemci in segnali ljudi v bližnjo hišo. Hoteli so jo zažgati z ljudmi vred. Čakali so samo še na povelje svojega komandanta, ki se je tedaj mudil v Kopru. Toda komandant se ni vrnil, ker so ga medtem partizani ubili. Tedaj so prvič prišli partizani in naše ljudi rešili gotove smrti. Povedala mati družine Klobas nad Rexom (zdaj bolnišnica), Izola 1960. Zapisala Anica Klobas, 7. r. II.OŠ Izola Iz knjige NM: Mrak eno Jutmja, 25. knjiga Glasov, 2002; zgodba štev. 179 Ameriko in si poiskal kruh v spletni strani ww.galatamuseodelmare.it (Barbara Dobrila) enem izmed čikaških rudnikov. Dejstvo je, da sem Galato tistega dne zapustila med zadnjimi obiskovalci in si naprtila zamero prijateljev, ki nikakor niso razumeli, kaj me je obsedlo. Razstava prekooccank v »Galati« bo odprta do 9. januarja 2005, več podatkov o muzeju in omenjeni razstavi pa lahko najdete tudi na Dnevi decembrskih ugodnosti Kredit osebni krediti > brez stroškov odobritve Takoj prihranite do 10.000 tolarjev Znesek kredita 300.000 STT, obrestna mera 8,05%, das odplačevanja 12 mesecev, zavarovanje 4.197 SIT. EOM 11,31 % na dan 31.12.2004. ki je spremenljiv glede na naveden« postavke. Depozit po ugodnejši obrestni meri O višini obrestne mere za izbrani depozit povprašajte v poslovalnici. Novo osebni krediti tudi v evrih - ugodnejša obrestna mera - čas odplačevanja do 10 let Želimo vam prijetno praznovanje in srečno 2005! Ponudba velja samo do 31.12. 2004 www.nlb.si O ljubljanska banka Nova Ljubljanska banka d.d.. Ljubljana No. 228 16X11 2004y Ve lo diamo noi lo Stato di diritto! Mi sembra di aver letto gualche tempo fa una defmizione del nazionalismo che si adatta perfettamente adalcune situazioni nos tre. Se non vado errato, guestaestrema deformazione deli 'orgoglio nazionale vemie paragonata ad un tumor e maligno, capace di assoggettare e corrompere anche guegli organi che, per loro stessa natura, dovrebbero essere chiamati a combatterlo. Come prevedevamo ancora un paio di settimane fa, la delibera della Corte Costituzionale della Slovenia sulla sospensione temporanea deli 'artico/o 2 della Legge sulla tutela dei consumatori continua a tener banco: in negativa, naturalmente! E di gualche giorno fa la notizia, che anche il Comitato per il commercio della Camera di Stato ha voluto sostenere la causa promossa da una delle Due Sorelle Slovene (la Petrol) contro l'uso della lingua ufficiale minoritaria nei territori nazionalmente misti, ribadendo, in sostanza, che il valore del soldo non ha confronti! Lascia, infatti al libero arbitrio dei soggetti economici il diritto discegliere se e guale lingua us are nei suoi esercizi pubblici, sempre valutando guante svanziche la decisione potrebbe o dovrebbe portare nelle sue tasche. Proprio per guesto, anche la Comunitd autogestita costiera della nazionalitd italiana, nella riunione di venerdi scorso, ha voluto-dopo espresso riconoscimento ai Sindaci e ai Consigli Comunali di Capodistria, Isola e Pirana per le coerenti e ferme posizioni assunte in merilo alVintera problematica - ha voluto esprimere ancora una volta la sua forte preoccupazione per gli effetti negativi che la delibera della Corte Costituzionale comungue comporterd per la Comunitd Nazionale Italiana, con il pericolo che avvii una catena di ulteriori comportamenti negativi con Veffetto di una partita di domino. Ed e sempre per guesto che, dopo aver invitato la Corte Costituzionale ad esprimersi guanto prima in merilo, ha deciso di inviare una lettera alpresidente del Parlamenta affinche non inserisca ali 'ordine del giorno dei lavori le richieste di modifica delle leggi di merilo, come richiesto da alcuni parlamentari, finche la Corte non avrd detto la sua! Allafine: ma allora e proprio vero che siamo stati degli ingenui nei credere che il diventare cittadini europei ci avrebbe consentito, finalmente, di essere anche cittadini di uno Stato di diritto! Silvano Sati ‘Radio Capodistria tra la gente di Isola ” m.- / La storia, te tradizioni, I'altu ulita e le aspirazioni del gruppo nazionale italiana sono stale oggetto di una trasmissione di Radio Capodistria registrata a Palazzo Manzioii, nuova sede detla comunitd italiana di Isola, venerdi scorso dal titolo “Radio Capodistria tra la gente di Isola". Molli gli ospiti, condotti da Bruna Alessio, redattrice delt 'emittente capodistriana, per la regia di Lean Klemenc, a sviscerare i vari momenti di vita isolana. Gli ospiti rappresentavano la CAN, le comunitd degii italiani “Besenglti"e “Dante”, rosilo “Atpiilone”, la Scuola elementare “DanteAtighieri"eilCentrascuoiemedie “Pietro Coppo”,tutteistituzionidelnostrogruppo nazionale. Inoltre si e parlato di pešca, di agricoltura, di artigianato. Non sono State dimenticate te tradizioni culinarie e il folclore isolani. Perlaparte musicale ci hannopensato i canterini detla “Besenghi”edella “Dante ”, il Coro misto “Haliaetum ” della “Besenghi ” diretto da Giuliano Goruppi, i complessi mu sit uli “Faraoni ” e “Primorski Fantje ” e il cantante Rudi Bučar, tutti strettamente isolani. C ’e stato pure I 'intervento del Sindaco di Isola, signora Breda Pečan. La messa in onda della trasmissione eprogrammataper domenka, 26 dicembre, alte ore 12.45, naturalmente, su Radio Capodistria... G.S. Foto: C. Chicco Rex 2004 P I jgj; ,v! ■ Venerdi scorso, in occasione della serata dedicata a! Rex, la sala al Piano nobile di Palazzo Manzioli ha registra!o il pienone. E stat a una sorpresa pure per gli organizzatori I 'interesse che ha destato il rispolverare dopo sessant 'anni la storia deltransatlantico che e stato il vanto detla marineria italiana de! periodo tra le dueguerre. Con foto efdmati d’epoca, Pideatore della serata, Silvano Sau, ha accompagnato il puhblico in un suggestivo percorso: dal 25 settembre 1932, giorno del! 'inaugurazione della nave, ali ’8 settemhre del 1944, giorno delsuo affondamento nelle act/ue isolaneper mano dei hombardieri angloamericani. Ricorderemo che la motonave, 268 metri di lunghezza e 29 di larghezza, con le oltre 51 mila tonnellate distazza lorda sipiazzava al i/uinto pošto al mondo, ma balzava al pri mo pošto perstazza netta, con hen 30.623 tonnellate disponibili al servizio alberghiero di hordo. Era una vera citta galleggiante capace di ospitare oltre duemila passeggeri di cui ben 3 78 in prima classe. II16 agosto del 1933, il Rex en trava trionfalmente nei porto di New Vork com/uistando il NastroAzzurro nella traversata atlantica ali a media di quasi29 nodi. Comesottoiineato da Elio Sfiligoj, testimone e conoscitore della maestositd deltransatlantico, il record era stato raggiunto non solo per la velocitd del Rex, ma anche grazie alla rotta speciale scelta dal suo comandante, il capitano Francesco Tarabotto. La serata e terminala con / 'inaugurazione di una most ra al lesti ta con il materiale messo gentilmente a disposizione da Marjan Kralj, ricercatore e collezionista in materia nonche collaboratore della Comunitd autogestita della nazionalitd italiana di Isola nelrealizzo della manifestazione. Prešente alla serata anche Ivan Sivec, autore del libro Kapitanov ključ (La chiave del capitano), che, attraverso ilgioco di bambini, tratta la visita al Rex. Testo e foto: C. Chicco Scuole di lingua italiana: Buone potenzialita Mentre anche le scuole si stanno preparando per le festivita, ci permettiamo di tracciare alcune riflessioni su quello che e il nostro essere scuola minoritaria. Spesso le nostre istituzioni non godono nelTambiente della stessa considerazione che hanno quelle slovene. Per smentire tali insinuazioni considereremo alcuni aspetti del funzionamento delle nostre scuole. Gli insegnanti hanno ormai quasi tutti, anche nelle scuole delPobbligo, 1’istruzione universitaria, seguono regolarmente i programmi di aggiornamento e si sono preparati per la riforma scolastica. 1 programmi di insegnamento che vengono realizzati in classe e fuori cono quelli approntati per le scuole della maggioranza 0 adattati in alcune parti per le nostre scuole. Le strutture edilizie sono ormai quasi tutte confacenti agli standard piu avanzati. I mezzi didattici, vuoi per 1 regolari piani di ammodernamento finanziati dal Ministero per 1’istruzione sloveno, vuoi per le saltuarie forniture dalla vicina Italia, seguono il passo delle nove tecnologie e il Computer e entrato ormai in tutte le aule. Gli alunni inoltre hanno la grossa opportunita di diventare almeno bilingui e biculturali, pregi non indifferenti in epoca di riduzione di tutte le distanze. Qualche neo viene riscontrato nelPadeguamento dei libri di testo importati dali’Italia, talvolta in quantita insufficiente, ai programmi ministeriali, mentre le fonti finanziarie per le traduzioni dallo sloveno arrivano puntualmente in ritardo. Buono 1’inserimento delle scuole italiane nelle iniziative della maggioranza in diversi vampi e con risultati lusinghieri ottenuti sia da alunni delle scuole elementari che dal študenti delle scuole medie. Marino Maurel ŠPORT ŠPORT ŠPORT ŠPORT ŠPORT ŠPORT Buienon solo demo lisce la concorrenza e vince mafa anche incetla di trofei pori im do a časa tulil i riconoscimenli, quelli individuali compresi, messi in palio nel torneo di calcetto della C. L Besenghi, gin n to ali 'undicesima edizione. In una competizione che ha visto la partecipazione di 4 sguadre (Guardia di Finanza di Triesle, Circolo Besenghi e C.I. Caslelvenere, messe a seguire in ordine di piazzamento finale) la compagine della Comunitd degli ilaliani di Buie ha effettualo un percorso nelto nel senso che si e imposta in tutti e tre i confronti disputati con I 'eloipiente differenza reti totale di 26 gol segnati ed uno solo subito. Come se non bastasse della stessa formazione buiese G. Lakoieljac, R. Uršič e S. Racman si sono rispettivamente aggiudicati i premi riservati ai protagonisti maggiormente distintisi nei moli di marcatore,giocatoreeportiere. Irisultati: C.B. /sola-C.I. Caslelvenere lal, C.I. Buie - C.B. Isola 2 a I, C.I. Buie - G.d. F. Trieste 7 a 0, C. I. Caslelvenere - C.I. Buie 0 a 17, G.d.F. Trieste- C.I. Isola I a I. Roberto Siljan Atmosfera cordiale, spirito battagliero tra le coppiepartecipanti condito dalle inevitabili logorroiche discussionisutgioco.enon solo, checaratterizzanasimiUeventi, in sostanza il torneo di briscola e tressette organizzato dalla C.I. Besenghi per i soli soci della stessa si e snodato in un dima piacevole. Un solo neo: nessuno dei premlati ha offerto l 'assaggio delle bontd (prosciuttoformaggio e vino) a loro riservate daldestino. Peccato. Per caritd, i p rese n ti non sono tarnati a časa con farne e sete, pero to sfizio di sondare i premi non ce to siamo tolti. Sard per un 'ultra volta. Dove? La nuova sede preposta, Palazzo Manzioli, sembra suscitiperplessitd in merilo alla capacitd di ospitare riunioni delgenere, percui in i/uesto senso serpeggiava ilmalcontento tra i cartaioli. A proposito in una concorrenza diseicoppie, štabi lite tramitesorteggio, si e imposta ipiella composta da V. Marušič ed E. Novel piu brava efortunata dei milici “beefbrothers", ribattezzati “gemellisiamesi” in iptanto inseparabili in ogni contesto D. Hrvatin e P. Klun. Terzo pošto per “Gomma" C. Pečar e D. Babič. Roberto Siljan Si dice e non si dice Questa volta iniziamo la nostra rubrica col tirar calci. Nessun timore, vogliamo solo parlare del verbo “calciare”. Vi diciamo che si tratta di un verbo intransitivo che significa, appunto, tirar calci. Anche calciare. Per esempio: L’asino scalcia, calcia. Oggi calciare viene usato anche come verbo transitivo, soprattutto nel linguaggio sportivo, e si puo accettare. Esempio: Del Piero calcia in rete un pallone imprendibile. Noi, da buoni juventini, ci auguriamo che cio succeda frequentemente. G.S. Non c'e piu religione La pešca e 1’industria della conservazione del pešce per Isola erano motivid’orgoglio. Davano lavoro e sostentamento a molte famiglie, tanto a guelle dei privati che a guelle degli impiegati nelle varie aziende. Ma il tempo passa e il tutto viene ridotto al lumicino. Cambia pure il rapporto tra coloro che nel settore, nonostante i vari disagi burocratici, ci sono ancora rimasti. Pochi a dire il vero. E tra guesti pochi succedono “robe de ciodi”, robe che non hanno nulla da suddividere con Tetica della pešca. Infatti, calare la rete alla sera per riportarla in barca alTalbp del giorno dopo non e piu un rito legato al bonton della pešca. Ouesto perchš c’š un numero crescente di pirati del ramo che non disdegnano a visitare e anche a rovinare gli attrezzi altrui. Attrezzi che non costano bruscolini. Cosi, oggi al mandracchio piu che di pescato senti parlare di guesto e guelTaltro danno provocato dai soliti ignoti. A guesto punto ci chiediamo: dove sono finiti i tempi guando i tratti di mare venivano coltivati come se fossero degli orticelli e, soprattutto, dove e finito il rispetto per la tatica di chi dal mare deve ricavare il sostentamento persš e per i suoi familiari. Gianfranco Siljan attivitA comunitaria BIBLIOTECA E SALA Dl LETTURA Sede: prime piano di Palazzo Manzioli (entrata in Via Smrekar) Orario: dal lunedialvenerdi, dalle ore 16 alle 19 MANIFESTAZIONI CULTURALI Venerdi 17 dicembre, ore 19 Isola, Ristorante Hotel Riviera SERATA CONVIVIALE Tradizionale incontro di fine anno per connazionali e simpatizzanti con ricca Tombola. Condurra la serata Guido Merlot. Suonera il complesso “Primorski fantje”. Org.: CAN Isola. Ouota di partecipazione: 1.500 SIT. Prenotazioni presso la Segreteria della CAN, Palazzo Manzioli (entrata in Via Smrekar). Sabato 18 dicembre, ore 19 Isola, Časa di Cultura CONCERTO NATALIZIO Rassegna di cori con la partecipazione dei gruppi delle comunita italiane di Gallesano e Parenzo nonche dell’Haliaetum della CI “P. B.degli Ughi" di Isola. Org.: CI P. B. degli Ughi. Ingresso libero. Sabato 18 dicembre, ore 19 Isola, sede della CI D. Alighieri SERATA SOCIALE Incontro dei soci della CI “D. Alighieri” di Isola. Org.: CI D. Alighieri. Martedi 21 dicembre, ore 20 Isola, Palazzo Manzioli NOTE Dl NATALE II soprano ELEONORA MATI JAŠIČ presenta una carellata delle piu belle melodie di Natale. Al pianoforte: Elisabetta Buffulini. Org.: CAN di Isola. Ingresso libero. Giovedi 23 dicembre, ore 19 Isola, Časa di Cultura CANZONI SOTTO L’ALBERO Spettacolo di canti e balli con la partecipazione dei gruppi giovanili della CI di Albona e dei Giovani cantori, Minicantanti e Gruppo di ballo della CI P. B. degli Ughi di Isola. Org.: CI P. B. degli Ughi”. Ingresso libero. Mercoledi 29 dicembre, ore 20 Capodistria, Teatro comunale “SO SWING ORCHESTRA” presenta: RADIO ITALIA Un percorso musicale attraverso la storia della canzone italiana. Spettacolo prodotto dal Centro Regionale RTV Koper-Capodistria che šara trasmesso nell’ambito del programma di Capodanno di TV Capodistria. Ingresso libero. GRUPPI CULTURALI IN TOURNEE Filodrainnmticn della Dante a Udine Sabato 18 dicembre, alFIstituto per geomentri "G.G. Marinon” di Udine, la Filodrammatica giovani della CI “D. Alighieri” di Isola presentera varie scene della commedia brillante “La locandiera” di Carlo Goldoni. L'uscita e stata realizzata con il contributo deH’UI di Fiume e deiruPT. ATTIVITA SPORTIVO-RICREATIVE Domenica 19 dicembre, ore 17 Capodistria, Palabocce La sguadra di bocce della CI P. Besenghi degli Ughi giocherš contro la "Luka” di Capodistria. L’incontro š valevole per il campionato invernale. IIManilracchio, foglio della Comunitd italiana di Isola Redattore responsabile: Andrea Šunienjak Redazione: C. Chicco, M. Maurel, S. Sau, G. Siljan, R. Siljan, A. Šunienjak Sede: Palazzo Manzioli Isola, Slovenia tel., fax: (+386 5)616 21 30,616 21 32 vvww.can-is.si can.isola@can-is.si KRIMINALNE POGREŠAL JE ŠOLO Za zdaj še neznani storilec je vlomil skozi okno ene od osnovnih šol ter se lotil tudi miz oziroma predalov v zbornici. Na njegovo žalost v učiteljskih predalih ni našel ničesar, naredil pa je za kakšnih 10 tisočakov škode. LJUBEZEN NA PRVI DVIG Fant iz slovenske Istre je spoznal dekle iz notranjosti Slovenije. Kar nekaj časa sta se družila in kazalo je že, da bosta postala srečen par. Idila je trajala vse do konca novembra oziroma do trenutka, ko je fant dekletu ukradel njeno bančno kartico. Namesto prič ga zdaj čaka tožilec, namesto matičarja pa sodnik. POLPETA OB POL PETIH Mlajši Koprčan je prišel peš v Izolo, imel pa je povsem jasen namen. Pred približno mesecem dni je namreč vlomil v enega od izolskih lokalov. Takrat si je tam spekel nekaj polpet in si postregel še s kruhom in pijačo. Ker se je dovolj najedel je eno od polpet skril in zapustil lokal. Pa ga je spet popadla lakota in prejšnji teden se je spomnil na polpeto. Ponovno je vlomil v lokal, poiskal pečeno polpeto, si postregel še s pijačo in po dobri malici zapustil lokal in Izolo. Toda na poti proti bolnici so ga prestregli policisti, se pogovorili z njim in mu pokvarili prebavo. Seveda ga bodo ovadili na pravo mesto. NE VRAG LE SOSED BO ... Ženska je pomivala okna in ker se za to uporablja vodo je nekaj vode kanilo tudi na sosedino okno. To je slednjo tako ujezilo, da je v besu sosedi nametala zemljo v sobo, saj so bila okna odprta. Dečki so sosedama svetovali naj se najprej skušarta pogovoriti med seboj, če ne bo šlo tako pa imata še vedno možnost da ta neverjetno velik problem rešita na sodišču. NI LAHKO BITI INŠPEKTOR Tržni inšpektor je opravljal svoje delo, ki mu ga nalagajo zakoni in nadrejeni. Seveda njihovo delo ni vedno človeku prijazno in tudi v tem primeru je eno od »strank« tako razjezil, da mu je po telefonu grozila z maščevanjem, češ da se ne bo vse končalo tako zlahka. Očitno res, saj bo inšpektor podal prijavo tožilcu. ZNAKI SO NAPOTI Voznik osebnega avtomobila je vozil tako zanesljivo, da se je zaletel v prometni znak in v ograjo. Policisti so šli po sledeh in ga izsledili v bližini izolskega gostinskega lokala. Ko so ga seznanili z uspešnostjo njegove vožnje so mu še ponudili preizkus z alkotestom, kar pa je užaljeno odločno zavrnil. Zaradi tega mu grozi prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja, povrniti pa bo moral tudi nastalo škodo. PNEVMATSKI TAT V Kortah je neznanec vlomil v barako in iz nje ukradel dve pnevmatski kladivi, ki sta skupaj vredni okoli 300.000 sit. Kdo je to storil bodo poskušali razvozlati izolski policisti. HI Fl LOPOV Do sedaj neznani storilec je ponoči prišel do gostinskega lokala v izolski Marini in na vzvod odprl vhodna vrata. Iz notranjosti je ukradel TV Plasma, glasbeni stolp MP3 z zvočniki, osebni računalnik, ki je bil priključen na internet ter blagajniški minimum. Podjetje je oškodoval za najmanj 1.000.000,00 SIT. ZA MALO BI MU ODREZAL V zgodnjih jutranjih urah sta se v izolskem stanovanju močno sprla ter pretepla bolgarska državljana. Med pretepom je 37-letni možakar z ostrim predmetom po predelu genitalij porezal 40-letnega sodržavljana, ki je bil odpeljan v Bolnico Izola. Obema je preiskovalni sodnik odredil odvzem telesnih tekočin. Storilcu smo, zaradi begosumnosti in nadaljnega zbiranja obvestil odvzeli prostost, nakar bo odpeljan k preiskovalnemu sodniku. ALKO LESTVICA Dva voznika sta napihala več kot 1.5 g/kg in oba sta prepričana, da alkotest slabo dela, zato sta zahtevala še strokovni pregled. Če bosta zmagala onadva bosta dobila kazen, če bo zmagal alkotest pa bosta brez vozniških. PETARDE SO DRAGE Bližajo se prazniki, po Izoli pa že odmeva pokanje petard. Seveda je metanje petard zakonsko omejeno na čas od 20. decembra, zato vam svetujemo, da jih še malo držite »na hladnem«. Mimogrede: kazen za nespoštovanje zakonskih določil o metanju petard je 100 tisočakov. Plača jih tisti ki jih meče ali njegovi starši oziroma skrbniki. Ena kazen te vrste je bila v Izoli že izrečena. MALI IZOLSKI OGLASI Stanovanja, poslovni prostori - V centru Izoli najamemo dvosobno stanovanje tel 031544 221 po 16. uri -prOdSniO starejšo hišo v Gažonu. tel 051 411 976 •V Izoli ODDJH SOBfldvema študentoma, nekadilcema. Tel.: 041 883 635 ■ Študentka - iščem sostanovalko V Izoli 10 m od plaže, parkirni prostor zagotovljen tel. 05 6418024 - Oddamo manjše enosobno Stanovanje, cca 30 m2. Vseljivo 29.decembra ali po dogovoru. Cesta v Jagodje 15. Tel. 05 6417 224 - Parcela 8500m2, v bližini komunalnih priključkov,vzhodna lega, zaledje Izole, ugodno prodam.Tel: 642 00 80 po 20h. - ODDAM POSlOVni prostor V Izoli ■ PC Livade (pisarna, agencija) 45 m2 + parking. inf 041716915 - V Izoli ali okolici vzamem GARAŽO V NAlEM. tel 041 829 989 - Stanovanje, lahko Starejše v Izoli ali okolici kupim, teči 041 608 765 -Ooremo za trgovino (police in ostalo) Prodam. Tel: 64 00 010 - IŠČEM HIŠO Ali VEČJE STANOVANJE Z Vitom V NAJEM.PIačili takoj. Sanja 041 246 116. NUJNO -TRIČLANSKA DRUŽINA išče majhno eno ali dvosobno stanovanje za daljše obdobje v Izoli, tel 041 821 569 - Kupim Starejše Stanovanje/lahko) potrebno obnove. Tel 041 608 765 - Opremljeno dvo ali triSObltOstanovanje v Izoli, Kopru ali okolici najamem za dobo najmanj enega leta. Plačilo v naprej. Tel: 040756629 - Oddam poslovni prostor, 40m2 na tržnici v Izoli, tel 041 345 605 Motorna vozila - prodam Megane coupe športu 16V, 1.200, prva Istnica, temno modre kovinske barve, 60.000 km, vsa oprema, cena po dogovoru, tel. 641 4832 • Ugodno prodam avtomobil Kantia 1,0 ISK letnik 95 tel 031 858 826 - Ugodno prodam avtomobil FIAT TIPO Utroja vrata, črne barve, letnik 93,1 .lastnik tel.040 887005 -PaSSat,bel,r95,TD, 200 OOOkm, dobro ohranjen, servisiran, cena po dogovoru, prodam, 041 958425. - HONDA 50X8 RS model 2000, - PRODAM: 8.000 km, rumene barve, ALU okvir cm, 2X disk zavora zelo lepo ohranjen, tel 040 752708 -Datana,lesena 5,7m, z vgrajenim motorjem Penta 5 KM,naprodaj. Info. 04 1 724 209. -Modri Citroen AX, letnik 91, registriran do 9.8.PR0DAM za 110.000 Sit. Tel. 041 607 868 •PR0DAMPASAR04,15MZM0T0RJEMT0M0S10lNFO.NA TEL.041 756520. - PRODAM kopačico Tomos s plugom, tel zvečer 641 44 53 ■ JADRNICO 8m.UGODNO PRODAM, tel 041 361 825 -Prodam (Ort fiesto 1.3,modelno leto 1998, letnik 99,3-vrata, bela, garažirana, 1.lastnik, 20000km, deljiva zadnja klop, avtoradio. Nekaramboliran. Cena 820.000SIT. Tel.: 041 597 551 - Kupim IZVenkrmUimotor od 10 - 20 KS (po možnosti prvi lastnik) Tel.: 05 6240 376 -Prodam V paketu 1reZ0Lampadana8kw in kopačico za 400.00 SIT. Tel.: 041 908046 Delo -Pradam zelo dobro ohranjeno zbirkoNAŠA BESEDA 1.1974 tel 040 681 523 -INŠTRUIRAM matematiko Za OSnOVne ŠOle po zelo ugodni ceni. tel: 040 632 621 ali 6416603 • POMOČ pri hišnih opravilih (likanje, pospravlianje J nudim. tel 031471566 - Zaposlimo KH natakarja ali natakarico za delo v lokalu Istra, tel 041 345 605 -Slikopleskarska dela izvajam. Tei.: 031862579 Razno - Imamo "odveč" enodelno leseno omaro (starega tipa) in jo podarimo prvemu ki pride do Verdijeve 2, Izola. Omaraje na hodniku - lahko jo odnesete! Pozvonite pri Pivac ali pokličite na mobitel 040 54 87 54. -IGODNd PRODAN počitniško prikolico z vso opremo, 6 ležišč, stacionirano v Izoli, tel 040887005 •Dna-hrastovaalidnigameterska. lahko razrezana, prodam. Telefon 041 958 425 PROŠNJA Smo petčlanska družina in si trenutno ne moremo privoščiti nakupa RAČUNALNIKA. Če ima kdo računalnik ki ga ne potrebuje več in bi ga lahko podaril, prosimo da nas pokliče na tel. 031/ 760 - 794. PM/M, je tednik IzoIanov Naslov: Veliki trg 1,6310 Izola, tel. 05/640 00 10, fax. 05/640 00 15 glavni in odg. urednik:: Drago Mislej, tehnični urednik: Davorin Marc e-mail: sektor.tehnika@ mandrac.com Tednik izhaja v nakladi 2000 izvodov, cena 200 SIT. Založnik / elektronski prelom: GRAFFIT LINE d.o.o., Izola; tel.05/ 640 0010 elektr.naslov: http://www.mandrac.com; e-mail: urednistvo@mandrac.com TRR: 10100 - 0029046354 / Tisk: BIROGRAFIKA BORI, Izola Vpisano v razvid medijev Ministrstva za kulturo RS, pod zaporedno številko 522. SIBIHI ^ # • želi vsem bralcem % m . .fESy] BOŽIOiit • SREČN0JJ0V0.1ET0 m in Vas vabi v "HfmiaaiiHn • SILVESTROVANJE 3u2.2oo4 NOVOLETNI PLES o,mm 10% popust za rezervacije in vplačila do 20.12.04 Zabaval Vas bo ansambel ROCKFEUER INFORMACIJE in REZERVACIJE: tel.: 05/ 660 31 00, fax: 05/ 641 84 02 ali osebno na recepciji hotela HIP Simonov zaliv, d.d. Izola MOTOHOV KOT efTR05v ZelimoVam vesele praznike URNIK: ODPRTO VSAK DAN od 14.00 do 01.00 SOBOTA od 14.00 do 00.00 ob ponedeljkih laprto Izola, Zelena ulica 17 (Obrtna cona) Tel.: 641 40 33, 641 31 06 mass&ir0 *. Potrebujete večji ali manjši znesek denarja za nakup oblačil, športne opreme, televizorja, praznične nakupe ali plačilo zimskih počitnic, potovanja? Predlagamo vam HITRI KREDIT, ker ima več dobrih lastnosti: ■ enostaven postopek odobritve, • denar dobite že isti dan, ■ odobritev brez zavarovanja, ■ za zneske od 50 tisoč do 3 milijone tolarjev, • fiksna obrestna mera. Ic Banica Koper Banka Koper d.d., Pristaniška I4, 6502 Koper, tel.: 05/ 666 I 000 Poslovna enota Izola, Drevored I. maja 5, 63 IO Izola, tel.: 05/ 669 3 200