%
LETNIK LXXX
PLAN IIM S KI VESTNIK
GLASILO PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE
PLANINSKI VESTNIK GLASILO PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE
IZHAJA OD LETA 1895
Karel Natek Lado Cvetko
Janez Jerman France Avčin Nada Kostanjevic Jani Bele Izidor Kofler Jakob Ciglar Janez Kovač Tine Orel
Titu v slovo Dvakrat na Velebitu Kojnik — 802 m, Podgorje—Praproče—Podpeč Poljanska dolina in njeni vrhovi Njen prvi in poslednji Bili smo na Šmohorju Hej, Vi...
Gora sonca — Mt. Kenia
Po sledovih prve svetovne vojne
Konjičkova krona
Dr. Slavko Tuta
Društvene novice
Iz planinske literature
Varstvo narave
Alpinistične novice
Razgled po svetu
Na kratko ..
229
230
233
234 240
242
243 245 247
249
250 252 2G1 264 266 270 275
Naslovna stran: Viharnik
Foto Aleš Doberlet
Notranja priloga:
1 Jalovec iz Koritnice - Pavle Nagode, FK PZS «s Julijci s Kanina — pav|e Nagode FK PZS
Poštnina plačana v gotovini
urednik: K^rS^ „»^SanT ^ * ~ Ijana, Uredniški odbor: inq Toma? R»nnu«n J a', P' P' 44 61,09 L'ulj-berlet (fotografija), Stanko' Hribar ornf Fi' ,nfl\Jan« Bizial<. Aleš Do-(tehnični urednik). Iztok Oso nik i M hfS ^Pr°f' Tine 0rel (varstvo narave in okolja) Janez J .tnn °(t0Cnik' Nada PraPr°tnik Savenc. ing. Albert Sušn k^aotografiiaf^ano ' ^ RaVnik' Fra"ci - Naslov: Planinska zvez S,ove e 6 00, S "'n™6 Wrabe'
sns r ^^^
^ravi glasila; navedite vedno tudf s,a i n;isST fnl,be • "aSl°Va
vedi med letom ne sprejema™ lili!! S tiskanlmi	Odpo-
1. decembra za prihodnje leto nX m°, pismene °dP°vedi do
^l^i^ie^^	-
LETO LXXX ŠT. 5 J LJUBLJANA MAJ 1980
Glasilo
Planinske zveze Slovenije »Planinski Vestnik« je bilo z ukazom predsednika republike Josipa Broza-Tita ob 80-letnici izhajanja za poseben prispevek k razvoju planinstva v Sloveniji odlikovano
z redom zaslug za narod s srebrnimi žarki
TITU V SLOVO
pariški komunardi s samozrtvovanjem in izredmrn ^rekan/ern znvovau
skorai utopične, nerealne in navidezno neuresmclive c///e. Tako smo se aanes ve*
po naše, po p/amna/ro POdoz'vliamo f^^jSll« pa so vseeno
pesmi, ki so se rodiie po
Prenj, Kozara, Pohorje, Porezen, Graska gora D azgose bto, znez .	iud/
veliko planinskih domov ,n	Sumani pomenilo samo delo, mar-
rA*2Si^J^^MsSte S/Tfe za prve generae„e delavcev
'porne^bratstva in enotnosti, ki smo »Prt^gV^^Č&g1^ izkušen in je še vedno <drugih krajih in drugje za "rlZrl. toKiSTfote.3 Sfa* ««/«So veH/ce nespo—
Tudi planinci Ti sedaj obljubljamo, da bomo bratstvo in enotnost med nami še naprej gradili tudi preko gora in tesnih stikov na drugih področjih in po svojih močeh še naprej prispevali k čudovitemu sožitju narodov in narodnosti Jugoslavije.
Dragi tovariš Tito!
Ostalo nam bo v spominu, kako si ljubil slovenske pesmi ter zlasti tiste, ki so opevale slovenske planine.
Hvaležni smo Ti in vedno nam bo ostalo v spominu, kako si sprejemal naše delegacije ne samo organizatorje mladine in društvene delavce, marveč tudi naše vrhunske sportmke-alpinlste.
Naša zadnja jugoslovanska odprava na Everest te je hotela presenetiti. Na skrivnem so načrtovali osvojitev vrha na Tvoj rojstni dan. Vendar so bili na vrhu prej. Prinesli so ti z na/visie gore sveta najvišji dosegljivi kamen, ki pa ti ga žal nismo mogli več osebno izročiti čeprav smo se veselili skupnega srečanja tako kot po Makaluju. I a m druge odprave v gore naših prijateljskih držav so nosile s seboj čudovito ime lito. Zanimivo ¡e, da je Tvoje ime odpiralo srca angleškim in ameriškim padalcem, ki so Pristajali v vojnem času v naših krajih, kot tudi pomagalo odpirati srca v krajih m pri l/udeh skoraj na vseh celinah sveta. Tvoje delovanje in uspehi v gibanju neuvrščenih /e rodilo svojo oceno, da je Jugoslavija sicer srednje razvita mala evropska dežela, ce pa bi merili zunanjepolitični ugled, vpliv in prestiž, pa bi bila prava velesila Tako so ob obletnici Tvojega prihoda na vodstvo zveze komunistov o Tebi laskavo pisali tuii novinarji.
Veliko lahko povemo in veliko bomo še povedali o Tebi Tito, ki si postal simbol za samoupravljanje, socializem s humanim naličjem, simbol in vzor za strpnost in dogovarjanj za enakopravnost narodov in narodnosti, za vse, kar smo ustvarjali skupaj in za vse, kar bomo ustvarjali še naprej. V srečnih trenutkih, ko si z ostalimi tovariši obiskoval nase planinske postojanke in pota, smo veliko izvedeli in se veliko pogovorili Ustal si nam v srcih, spominu in zavesti. Kot ugotavljamo sedaj v vsej Jugoslaviji, si postal Tito last nas vseh. Na naših skromnih samotnih mirnih poteh v gorah, na poho-
vinska iztočila	na'e ter v delu in dru9ie še naprej izvrševali Tvoja zgodo-
S posebno ljubeznijo pa bomo skupaj z jugoslovanskimi planinci negovali spomine na tvoje revolucionarne, ilegalne in partizanske poti po gorah v Sloveniji in Jugoslaviji, po čudoviti dezeh, ki // radi rečemo tudi Titova Jugoslavija.
Slava Tvojemu spominu!
DVAKRAT NA VELEBITU
KAREL NATEK
Tile prijetni_ spomini z dveh potepanj po Velebitu, ki sta se odvijali v tako različnih okoliščinah, da se mi je zdelo primerno, da jih združim, kažejo različne obraze gore v lepem in slabem vremenu. Pred časom smo namreč Jože Zumer, iztok bajko in jaz skusali opraviti celotno prečenje Velebita od severa proti jugu a nam tega načrta zaradi slabih razmer ni uspelo uresničiti. Drugi izlet na Velebit pa smo izvedli Marjetka Ivančič, Marjan Natek in jaz med prazniki lani S teh dveh potepanj sem prinesel mnogo spominov, ki so mi še danes v veliko veselje ...
V samotnih velebitskih prostranstvih je nekaj nenavadno privlačnega, kar tako pre-vSh^ni0^' i 3 86 ve!10mer „že.!j vračati vanje. Ko smo predlansko pomlad po de-
r	Jr0Zljr, m5gl6, Snezmh v,lharjev in gnile9a sne9a bežali z njegovih višin
v L,ko se m. je zdelo, da ga imam za lep čas dovolj. Tudi v Paklenico me ni več vleklo po onih novoletnih praznikih, ko sem šel tja dol iskat »pomlad« in tople sončne žarke
T$S Z PfnnM lni bU,JJ X n'Zke ?b 3ke.' iZ kat6rih je IMo kot ob ^soljnem potopu 1'hf™ L°niiu,injl nad An,CeV0J?k0' k! 80 jo P^tirji spredaj do polovice zazidali,
in nlpHatf N/ Hnlinn PT vren?,enu tako Pr|Jetno obuditi, zajtrkovati na »hišnem pragu« in gledati v dolino iz rokovnjaške perspektive.
J" ?°teT- Je oPrlPet 'eP'h-. obetavnih dni prazničnega brezdelja, ki jih je bilo nntpn kn'T Prei Prazn,cni dnevi in s snegom pobeljeni hribi so vabili na potep. Ko sem Marjetki in Marjanu omenil, da bi šli za praznike na Velebit, sta bila navdušena.	230
Sreda, 28. 11. 1979	,	noliem in Liko. nam
Ko smo se proti večeru	™	grebena. Spodaj
je v zahajajočem soncuzazarea naspro^vsadogav y	nebo jn gQa	sta
Jv dolini se je že mračilo iz vlažne zem^e se e ugaa^ g ^	vs?
žarela v rumenem in \decem ognju umirajočega one	Med nji , nI bilo moc
vrhove, ki so se kot zobje na zag vrstil odi severap	^ bran ll pnstop
spoznati najvišjega, kot s102^^0^^,^^ cesto in vsrkavali vase žareče barve, k morju. Molče smo slonelIm^ ska^vju n£>d cesto	pritisnil mraz, smo
popolno tišino je sekal le	strmih pobočjih navzgor in pr.z.gala
zvezde°^ZiV^asneženinVi ^vrhovi. L^ ti so se samo za nek^j minut pogreznil, v temo. saj jih je kmalu oblila modrikasta mesečina.
nenadoma končal in pr.speh smo do past irski. stano	ve|ikanske ladje pred
noti ob vznožju Svetega b.da Od tod je gora H	djčku na vzpet.ni od
tak nered, kot bi med pastirje
udarila strela in bi se razbežali na vse stran.	ne ko§čke |edu Moraii
Na vrhu hriba je pihal orkanski veter k. je nos i po	bj|o k,jub vetm av
smo se spustiti na pr.morsko stran .n poiskati ^vetj	j sončna svetloba,
prijetno. Od Novigradskega morja pod nami se jo o	j se v,eke ,z-
Onstran njega so se v nedogled srni. R«v™	r0Jke bleščala ogrlica najvišjih
tegnjeni pag proti severozahodu pa se je: na doseg	soteska 0rljače. kamor se
l^^^SSS^ii^SSi^J^^^	^globoki za}edi na njenem koncu
«ft	i	vtharja? MS
kopreno in zarohn. z usesa para.^.gH^SlIl dežja, ki je padal že v Jurjevu pustiti pri miru. Al. pa ne! Ce bi se preoiam ub	j dogodivščino. Treba je
ko smo stopili iz avtob^a. b. sam. sebe Ipnkrajsšal. za^	Krenjli smQ d
biti optimist, smo s. tedai rek .. nad t^oc mem g smQ ^ s ceste na široko, popoldne ter prispeli na Oltarje ze skoraj v mrd	temnj SjV| ob|akl
blatno gozdno pot proti Zav.zanu, so tik nad nasirm g.ava	ve)jko ^^ go
štiri ure poti do Zavižana v temi .»snegu se ^ JP«^ izjavil sredi gozda. . . pozimi dolge in je težko vzdrzat. cieset ur v poste.j	M kaclJ j6
Bili smo že utrujeni, ko smo po nekaI rah	J	^ ^^
zmanjkalo, v nas pa je udarila ^aj^J3 k. je spr	metrjh smQ t ,,
kratkem posvetu v tem. smo jo ubnsa . ter na avno	p ^	nagm
v električni drog Najprej smo poskusih na lev. a J w	zavižanu, k« nas je
proti Liki. Obrnili ®mo_ na desno in se polagoma v P^ j ^ zap,etala starka burja čakal nekje na koncu zic. v katere se J^s P SK^za| jeyna široko gaz, ki je prečkala Nenadoma se je Jože k. je hodil	^	sJaj burja še ni zabrisala njegovih
našo pot. Nekaj minut pred je tod tolovratu meweu j ^ y ^^ m
sledov. Moram priznat,, da se nisem P'	K J že ¿ekaj dni ni nič žrla?
poti, umira od lakote ali pa je malo udarjen, m ce	Svetim brdomi
Ja. prav lepo se je nastavijat. novembrskemu soncku v , j	. ^^
ko se srce samo od sebe odp.a.lepoti, k. nas od ^	^ bj ,me| 0 Ve ebitu.
ukročena, mirna, najrajši b. objel vse te bleščeče v/r	. vsq p|a k r0.
če ga ne bi poznal tudi v .^S^^na^avnim silam in samemu sebi. Lahko b. se StodHo daVtS	ne bi nikdar izvedeli, da so le nekaj sto
„.»J ™«tp|p hreskve in marelice.
tud zaodiio. aa teuaj no -..—o— • metrov niže cvetele breskve in marelice.
Petek, 30. 11. 1979
231
je bilo vse polno plezalcev, od vsepovsod ^ ¡e Razlegalo hrumenje tega alpin.st.cnega n preklinjanje. Daleč navzgor ^^^'"'^J^nu^enje potoka ob poti. babilona, dokler gani preglasilo vedn^	su j h	navzgor v strmo
Mimo Borisovega doma	smo sevzpenjalipo lepi poti, ki se vijuga skoz. gozd
fe^prUetno ščegetalo, topel vetrič nam je br.sal znoj
s čela »poletno« vzdušje nas je prevzelo.
ssmimsmmm^
IStUSssspfsfl OflfcMHHKHBCntWP
najkrajši poti odidemo v Uko ' Stemn,l°' smo °Pustl1' 'tkanje in se odločili, da po
Menda^se'nam^e zdelo'^samou^^vno da «T 86 V*^	podali v dolino,
moramo proti sive u Obrnm smoTetore FvTJnJf1'' C6praV PmP Vedeli samo- da
pod snegom pot ki Tmo io iskaM Mr nLČ "V? P°SVe,til0' da bi lahk° bila nekje
se je zasvetilo nekaj osamljenih S Tn rwT 8top,l,Jz Tgle ln v temi Pod nami Preyed,, „a.se, po^S^^^»™ SSf/ « ¡TvM
Sobota, 1. 12. 1979
sne g u "s m cTs tal f °pri Mar°aso ^J^^^IT™^ Jn "^-vijoličastem sredi širne planote. Sonce smome?na Z lH16"' Badanj' skoraj P^ljen strmini le s težavo povzpeli p^zam znienen s^n? qmi7°r Sm° S,e kljub s^omni in iskali krivca, ki je bistro oznanH da nam	^ Sm° P6 ,astni neumnosti
pobočja Babinega v ha in drugih v šičev <?nJ T«i?JfTI ne, P°trebna. Strma se stekala v globoke vrtačeinčeDra^smn v Sn ta-S k0t.0?,fdal°" Tako leP° so jezero, si ga nismo želel?ogledati Wtrem DosoSkut^t^'! zaledenel° Babino po grebenu, od koder je veter deloma sol Si n T* ¿T k°l,Ciaj V,arVa pot Je šla spuščali po grebenih med globokimiTrtaSmf. BltoVlepo ¡"a? Šo iT* -d.v,fla" !,n volj, pasle po bližnjih in daljnih razgledih. Vsvese iskrif v .nii kh ?CI. mi" nami žametno modro nebo. v daljavi se le lesketalo mnlln Z so?cnib za/l«h. nad smo vsak po svoje, z lastnimi mislimi srlSul J 1 + J"lkjer. zlve duše- Hodili
KOJNIK — 802m,
PODGORJE-PRAPROČE-PODPEČ*
(Čas za hojo dve uri in pol) LADO CVETKO
Z vrh Kojnika sestopamo proti severozahodu po travnatem P^f ^o^^^doto^dne
mmmmmm
mMmmmmmBz
Wmsmmmmmm,
je'"SbS fs& vasTa shpe«najs,,mi hišami; polovico vasi so nen,ški okupator),
mswMSšmm
M3HMP
SI S SfiJ"- feTJMI «»^ujTSU»
Dušan Popovič, Vili Primožič in Jože Šopinger.
• Z veseljem ugotavljam, da ste v 2. številk. PVUstran, 93) obgjU opis pot.« iJPS ^¿il^S.ELS A?« mnenja/da bo za opisano pot zvedelo kar največ planincev prav iz Planinskega Vestmka. Op. avt.
POLJANSKA DOLINA IN NJENI VRHOVI
JANEZ JERAM
Včasih nismo toliko potovali kot danes. Že obisk bližnjega večjega središča je bilo doživetje, cesar smo se še dolgo spominjali. Kakih petdeset let ali več bo tega, ko je oce zapregel svojega konjička v nekoliko boljši voz, vendar brez vzmeti, in odpeljali smo se v Skofjo Loko. Do takrat še nisem bil tako daleč In s te poti so se mi najbolj vtisnili v spomin leseni mostovi s streho, ki jih je bilo po Poljanski dolini cela vrsta Potem pa zaradi zapore državne meje med Italijo in Jugoslavijo, ni bilo več mogoče z italijanske strani v Poljansko dolino. Le z nekaterih vrhov na italijanski strani je bilo mogoče videti del te doline. Večkrat sem jo s teh vrhov gledal in si želel, da bi še kdaj hodil po njej. Le nekaj dni po osvoboditvi sem sedel na kolo in se po opravkih odpeljal v Skofjo Loko. Poljanska dolina je bila prav taka, kot sem jo imel v spominu, le teh mostov s strehami ni bilo več in zato sem bil razočaran.
V hribe hodimo iz dolin, kjer imajo hribi svoje temelje. Prav tako kot gradimo hiše iz temeljev, tako sem začel z opisom teh krajev. Iz doline, kjer so izhodiščne točke za P°,h.?de.^ okoliške vrhove, ki le nekateri presegajo tisoč metrov nadmorske višine, lakih višin se planinci, ki so se že povzpeli na Triglav, radi izogibajo. Čisto gotovo pa je res, da mora pravi planinec, če res ljubi naravo, poznati tudi take vrhove in doline Tudi sam sem obiskal mnogo visokih gora, pa tudi na Triglavu sem bil večkrat. Moči imam se dovolj, da bi ga lahko še vedno obiskal, pa vse raje zahajam na vrhove, ki se ne ponašajo z višino.
Tokrat sem vzel za izhodišče Gorenjo vas v Poljanski dolini, ki pomeni zame biser te doline. Res je tako, čeprav najbrž menijo o tem kraju drugače le tisti, ki se vozijo skozi ta kraj v pločevinastem »zaboju«. Povzpeti se je treba le na bližnjo vzpetino in ta biser je pred nami. Se ne dolgo tega je bila Gorenja vas kmečko naselje. Danes je tu že nekaj industrije. Veliki kozolci sicer še vedno kljubujejo sredi vasi, obkrožajo pa jih že nove stanovanjske hiše. Gorenji vasi se namreč obeta lep razvoj z bližnjim rudnikom Najlepše travnike so že določili za gradnjo. Bo potem Gorenja vas še vedno »biser« Poljanske doline?
Cesta, ki pripelje iz Škofje Loke, je položena po vsej dolini. V Gorenji vasi se odcepi in gre proti Lucinam ter Polhovemu Gradcu in tudi proti Žirovskemu vrhu. Od Gorenje vasi naprej se Poljanska dolina prične kmalu zoževati. Na Hotavljah zaustavi pot majhen hrib Bela, ki napravi konec razkošni širjavi Poljanske doline. Tu se cesta spet razcepi. Starejši del pelje skozi ozko dolino Kopačnice, mi bomo pa šli naprej, nekaj časa se ob Sori, potem pa proti Sovodnju. Tu je dolina že tako zelo ozka, da se poleg potoka komaj se prerine skozenj tudi cesta. Nekoliko se razširi pri naselju Podgora. Vec razkošja je na Trebiji, kjer se na levo odcepi cesta v Žirovsko dolino, na desno pa gre pot v Staro Oselico in naprej čez Ermanovec. Levo je Kovški vrh (790 m) Napotimo se proti Fužini, kjer se Sori, ki priteče iz Žirovske doline, pridruži Hobovščica ali bovodenjscica. Ob Sori je hidrocentrala. Zgradili so jo 1924. leta in je bila takrat za ta kraj prava znamenitost. Od tu naprej so ob cesti in potoku Sovodenjščici le še skromne domačije naselja Hobovše, s posameznimi domačijami po pobočju Ermanovca in Koprivnika. Ob cesti so ostanki nekdanjih žag in kovačij. Posebno znana in priznana je bila kovačija, kjer so izdelovali sekire, »plankače« in »malarine«. Kovačija je še ohranjena.
Že takoj iz Gorenje vasi in potem naprej po dolini lahko opazimo, da je osojna stran bogata s smrekami in jelkami, na prisojni pa prevladuje bukov oziroma mešan gozd. Ze smo na Sovodnju, to je zadnja vas v tem delu Poljanske doline, ki se po vojni naglo siri. Tu je obrat Jelovice »Jelobor« in tovarna za predelavo plastičnih mas »Termopol« ki zaposlujeta vso razpoložljivo delovno silo v tem kraju in širši okolici. Zaposleni so tudi kmečki ljudje, saj je tod kmetijstvo bolj skromno.
Vas Sovodenj je dobila ime po sotočju treh potokov, ki se združijo sredi vasi, ti so — Podjelovscica, Podosojnčica in Javorščica in potem kot Sovodenjščica nadaljujeta pot proti Sori Se pred zadnjo vojno je bilo tu le nekaj hiš: dve trgovini, dve gostilni, mlin in nekaj drugih obrtnikov. Med obema vojnama pa so zgradili tudi osnovno šolo in sokolski dom. Bilo je tu v glavnem središče kmečkega življa, ki so v trgovinah kupovali potrebščine, potem pa stopili še na kozarček v gostilno. Več zaslužka so imeli s tihotapci, ki so prihajali z italijanske strani in tu naložili polne nahrbtnike tobaka, kave in drugega, ki je bilo v Italiji precej dražje. Financarji, ki so imeli na Sovodnju svojo izpostavo, so to dejavnost malodane podpirali, saj je bil Interes čimveč prodati za lire. Ob razpadu stare Jugoslavije je Sovodenj najprej zasedla italijanska vojska, vendar se je od tu morala umakniti. Tu je potem nastala močna nemška postojanka, ki so jo 234
Foto J. Jeram Gorenja vas v Poljanski dolini
i^SiiiiSii
SATiflfii S^SKt
M ff-SjsHft eefvoa št^^Sr^ca na S
HSfe^ SiH^ a «
metra naprej. V, ozadju se oop w	St? S/takra? se niso držali dogovorov
rs^siBftMss
sjirsa»~	...... «rmrsjs KSE
¿ters»»!« ,1...
vanjem gozdnih gospodarstev	strani.
» S0aibp0aTo Ur"elo™ v«*...
Domačija Jezeršek v Stari Oseiici (najstarejša naselbina) Med Ermanovcem in Vrhovcem vrhu. v ozadju Porezen
Foto J. Jeram
Foto J. Jeram
Nova Oselica
PO tej dolini so še bolj redke domačije pobočja.naobehs^ma^NajboU
znana je bila v tej dolini JoP ^^ J n £ z°rP0č lihTaj bi se semkaj hodili svetovno vojno znan daleč naokrog. Po nekaterih ustmn	, kj ^
kopat idrijski rudarji. Tu so v PrJ)snnj^rf^¡e^ na desno proti Leskovici, ki je v bližnjem Podplečem. Pri vas. Kopacn.ca zavijemo na u h	kd
potisnjena visoko v pobočje BegosaTusenamtudl pnkaze Blegos. ¿J^M	Nfl
pa kdaj »poškilil« v dolino. Na .s^d'm t®9a PRobidensko brdo, nekoliko više Robidnica desni je Volaka, Studor na lev. UjSe Kr^	jemanjše naselje, imenovano
in skoraj na prelazu med Crn.m vrhom m Blegosem pa je n j	^ pa se
Slugova dolina. Z Robidenskega	^'gdSSstem bJdu Je planinska9 postojanka PD
tu prevesi na primorsko stran - naje nova planinska
Cerkno, prav tako na k9rneumuV ^i h l n;Jdvoine utrdbe. Tu sta stala dva nasprotn.-koča PD škofja Loka. Na obeh fbus°eP fk7;arrabili ne enemu ne drugemu, ka, oba sta se zanašala na betonske bunkerje k. p	in naprej v Cerkno.
Iz Leskovice pelje naprej cesta cez Rob.densko br,30	med ,talij in Jug0.
slav^jcf^V^taZmHnS a^narrireč^^	domačini z obeh strani. Skoz, ta mlin
na naši poti. Zavili bomo na levo proti tribu skotje 974 m J	« celirane
2SS3- ¡rj^^ra»^^ie lep raz8,ed na Cerk,i8n' £ K?« rjvffi-4» 5UMTM
na* teh S, S.SS^o »4 U dob„a prvo SS^r^sIf^^^o^^ene so tudi rudarske hiše, H
d o s es tvn p r p rihfčn iT i škofjeloško gosposko, ki sta se ba e prepirali za to posestvo. Pred hiso je kamnita miza z letnico 1727. Mizo so Nemci med zadnjo ofenzivo v aprilu 1945 precej poškodovali, gospodarja pa ubili	J
sKo° tSae vrifaZnnili^0VTU VriU (1042m^, naletim° na večje kmetije. Na šancah. kot so ta vrh imenoval se do nedavnega, naletimo na stare okope, ki obkrožujejo vrh
Lanfle npkdn"	ker" 0braŠfa g0zd' Tik pod vrhom 'e Vrhovcova domači a
in tnlnS Podtaknil ogenj m zgorela so vsa poslopja. Vendar so stanovanjsko hišo
vrhu so hiIp nnnn^tP h h dom3Cli? .p.ogore,a tudi med zadni° vojno- M« na tem ™ D . b'le pogoste borbe med Nemci in enotami NOV. Od tu bomo nadaljevali pot
po cesti, k. so jo zgradil, po zadnji vojni, iz Kladja do Trebije. Cesta je do Ermanovca
w HnPnn i? S'-menU' °d ^ je lep razgled na vse 8tranL Na eni strani se svet spušča iifn n0nPf"ICL' nM dTu9|. Pr°j' Sovodnju. Ob cesti gradijo planinci PD Sovodenj planinsko postojanko. Na desn. pod slemenom je raztreseno naselje Podklop. Pred nam
S°> med °bwTa V0jnama zgradili utrdbe Rupnikove linije, ki naj bi nri io7o t- italijanskim na Vrhovcovem vrhu. Spustimo se navzdol mirni domičij, f L f U-"Pn JezerPu 'tQ- ki 80 med najstarejšimi v teh krajih. Na levi pustimo znano domačijo na Slajki. Smo v Stari Oselici in pod nami je spet Trebija fJU5>timo
Napravili smo velik krog, seznanili smo se s temi kraji in tudi veliko videli niZrrXk?h M«tinnekRl|il<0 V zgodovino tfh krajev. O Poljanski dolini do 10. stoletja menda rimiČ« nt	B,'a Je fUn3J- Vel,k'^ rimskih cest. Vendar je tu skozi vodila tovorna
ootip mftnHn tiSL"■80 °hranjeni_.nekateri sledovi in podatki le na primorski strani. Ta dolino	Čedada, mimo Tolmina, Cerkna in čez Vrhovcov vrh v Poljansko
Obstajajo neke ugotovitve, da je bilo to ozemlje ponekod naseljeno že pred prihodom Slovanov. Ze prej sem omenil Volake nad Hotavljami. Zgodovinarji so mnenja da so bih tu naseljeni Vlahi, po katerih naj bi ta kraj dobil ime	J
Prva listina v Poljanski dolini je iz leta 973. Takrat je kralj Oton II. daroval freisinškemu
Dvesto'Šk°fjf L°ke' * ozem'ie nai bi segalo nekako do XtavdjH ElEnLl P neje ?aj b,( b,'10 tem ozem|ju 153 slovanskih in 16 koroških hub. Prva
šele v 14 stdetju^ToIrnincK ^ °88,,ee' medt6m k° S° N°V° 0selico naselili nn^SSinfk--raZTh škofovega gospodarstva v Poljanski dolini je v 16. stoletju začelo bov4h rH^LTnSiVp°--°kri0g leta 1549 se J'e namreč zače,o razvijati fužinarstio v Ho ve za svofp fn?inp tP'116 i I^a ,V?dTStJ 2emljiškega 9°spoda so fužinarji sekali gozdo-mdn\nr° ? n t6r f,P °h de ai' 8kodo' Rudo 80 dobivali iz Nove Oselice. Kje so to S0nek0cPal1: n' znano; Nekaj takih sledi je v dolini Osojnice pod Bevkovim vrhom. Te
fužinarjev se^menu^Fužfr^e. V	P°t6m P* S° Pr°Pad'e'
Gradnja planinske koče pod Ermanovcem	c , , ,
f-oto J. Jeram
Foto J. Jeram
Vrhovcov vrh, obnova najvišje domačije
Foto J. Jeram
Leskovica pod Blegošeni
Ob kolonizaciji in še potem so više v hribu nastajali novi rovti Ko ni bilo več veripna
S fSe-je p[icel° razviJ'ati Mžarstvo, ki se e vrinjalo medvečje^ kmetje Ki ie
Hflba InTunTc S° ffTji °Stali brez dela in zaslužka. Zato so seseliliviše v hnbe in tako so kajzarske domačije z malo zemlje še hitreie nastaialp Kn ni hn«
čna7rrDrfčPl?mn»'ne	S° Piičeli S^untarjf gradTti kafž^ ob švoj?h doma^
g untarsk h ka ž ie dn ŽJn^ l h T'6' V 80 bili P°tem cenena delovna sila. Teh zadnje vojne J	a'° Ze'° mai°' Čeprav 80 bile nekatere naseljene še do
Ko je propadla avstroogrska monarhija, je del tega ozemlja zasedla italijanska vojska
s Številnim nemškimi postojankami, na drugi strani, to je na Cerkljansko Da osvnhn rnteh°kralehudarbrLSmpHa,U	jne nemike po^Mit
s p o m i n s k a o b e I e ž j a te ti s til^č asov.S ^^ ,n b°rCi N°V' ° tem PričaJ'° številna nKn°;cn°,s° prebivalci teh krajev svobodno zadihali, saj so bili tu ob meii še oosebei
55S 5Sš:Har *«wds -IS
NJEN PRVI IN POSLEDNJI
FRANCE AVČIN
Moji srčni ženi! (f 12. 1. 1980) Cenila je lovca v meni
se ntpcivmaeJom„,SUiae " ŽiVe™ e'°VekU P"merii0 sam° enkrat' Za™J<™ ^krat,
iii^&sžss
čudoviti poplavni svet v trlknt,! m' V S™J'r,Prvob,tnosti vprav razkošni, tako jelenjad 5lijesiinlebele StoSlia rlD?V°k ,njeg0V0 edjnstveno veliko
MMMiHtn
»as=
ta čudoviti biser Narave, za najlepšo evropsko reko Kaj žlahtnega nam je Planincem o njej in njenih gorah napisala v Planinski Vestn.k! In njena poslednja pot je: veljaa trentarskemu Srebrnjaku. Sončnemu vrhu zadaj visoko nad njeno hišico! S Tončkom, dolgostebelnim Jegličem, sta šla gor še lani poleti. Do vrha n. vec zmog a, ostala.je v planinskem cvetniku pod njim in nabirala svoje čudovite šopke ocarh.vo bujnega gorskega svetja. Tiha morilka jo je bila nagrizla ze vse preveč v
sem si želel še enkrat z njo v njene gore. Pa nisem vec zmogel, pa ne le zavol o nog. Neprenehna živčna napetost mi je bila že zastrla polovico luc. načela mi je obe mrežnici v očeh. Tako sem dobil na mizo le njen poslednji Prelestni »°Pek. <OJlej je planine niso videle več, ona pa nje le še na papirju. Nekaj dni pred dokončnim odhodom - »tja daleč in sama«, je še zašepetala - sem j. moral prinest podobo njene bajtice s Sončnimi brdi na obzorju. Strmela je vanjo dolgo, dolgo mi jo breglasu vrnila, in zaprla oči. Dve težki solzi sta se ji potočili jaz pa sem od bolesti sramotno pobegnil. Bile so edine solze, ki sem jih v vseh trpkih petih letih njenega trpljenja videl Bila je junaška do poslednjega diha. Svoj pepel pa je zaupala v varstvo trentarskim goram, tam ob mladi Soči.
Medveda torej hoče? Res skromna želja! Razmišljal sem in mozgal. V deželo Je po trdi zimi iznenada na toplih vetrih privršala vesna: pravšni cas, da kosmatinec dokončno prileze z b H o g a. Leto po vojni sem bil prav na Jožefovo (19 marca) tem blizu Krizne jame sredi sončne ceste domala zavozil z motociklom v - dremajocega medveda... Pa poskusiva srečo zopet na Jožefovo, kdo ve?
V Mačkovcu nad Krvavo pečjo imamo mokrški lovci za medveda mrhovisce Bilo je resda še v snegu, a morda pride sestradan prav sedaj e gledat £ ostanki od Jfsen'- kg bi vedel. In sva šla. Vzela sva turne smuc. s »psički«, kot ze tol.kokrat az pa se puško, zanesljivi ameriški »woodsmaster - gospodar gozdov« na pet ognjev ki ga je bil ookoini prijatelj, dobri stari lovec, Ponikvarjev Frenk z Golega nad Barjem svoj čas krsti" za iajzenhaverja« (po takratnem predsedniku ZDA. legendarnem generalu
WW II Eisenhoverju).	.....
Z avtom je šlo le do Krvve peči. Tam nama je pri dobrih kmečkih prijateljih lepa in za ta svet kar prepametna domača hčerka Mira postregla: domača jajčka na domačih ocvirkih doma pečen maslen kruhek. Da bi ga poljubil! Pa še domačega jagodovega ca a in domačeaa žganja, natopljenega z brinovimi jagodami. »Da vaju medved ne požre lačna Tn^tejna!« Nebeška mana, o kakršni se današnji družbeni, napolumetni, s kemijo zabeljeni prehrani, niti ne sanja več.
Sita dobrot sva nataknila smuči in prav od hiše zagazila po celcu v breg protii Mac-kovcu. Rodil se je bil čaroben sončni dan. Osrenjeni pomladni sneg je odjenjal hodda sva po kristalnem srencu, za prst, dva ga je bilo, komaj kaj se je vdiralo. Vzpona niprida le par sto metrov, je pa kar daleč. Vrh Mačkovca sva na ravnem psicke snela Lilijam sem zabičal, da ne sme žugniti niti besedice, ce hoče videt« medveda fn res se je obvladala, z enim samim ženskim spodrsljajem, čeprav je kar prekipevala od židane volje, tako je bila vesela zaradi nanovo podarjenega ziv^enja S turno vez o sva skozi gozdove smučala lahkotno, domala kot na tekaških smučeh. Ko sva doseg a vlako proti mrhovišču, sem velel palici vdeti v krpljico in ju nos'ti vodoravno da b škrtanie konic ne zmotilo medveda. Sicer pa zan sredi belega sončnega dne ne bi bil da počenega grela fako sva počasi, tiho drsela med drevje* lazu tik nad globinami Iške. Že se je na njem skoz. vejevje sve likalo arko sonce. Tedaj pa na vsem lepem z desne globoke orjaške stopinje ob njih pa listje glice. zimi a vse vrste drobir... Je mar mogoče, saj to je kot čarovnija samem ' sebi nisem verjel: tik pred nama je tod hlačal copatar, prav iz brloga je bH prilezel. ostri, še drobneči se snežni robovi nad stopinjo, vsa ta nesnaga ob sled. to pr.ca . Lilijani je malo vzelo sapo, jaz pa sem si »ajzenhaver« obesil po part zansko na strel. Kajti pri medvedu nikdar ne veš, kakšne je volje. Presenečen od bl.zu je ponavad. močno slabe.	„ , .
Odondod naorei drsiva tiho. po mačje. Že sva blizu visoke lovske preže nad lazom še malo. paPS videti do mrhovišča sredi travnika pod njim. Kot duhova se pocas. motava med debli.
Tedaj ga zagledam! Okamniva. Sredi snežnega travnika ti v jarkem soncu pri belem dnevu ob pol dveh popoldne nekaj velikega, temnega prizadevno koplje v se globok, sneg Sedaj vleče nekakšno veliko kost, kak ostanek od jesenskih nočnih Pojolin. lena se je stisnila obrne. Izza debla sva strmela v čudež od medveda, k. zanj ne b. bil dal niti počenega groša. Njene sokolje oči vidijo vse, moje pa terjajo oborožitve. Vzdignem ajPzenhaver, da bi si ga ogledal ppbljzu skozi menim daljnogled na puški. »Ne,« mi sikne izza hrbte, »ne smeš!« Mislila je da bom streljal »Prelepo je!« »Ne boj se, ljubica,« ji zašepečem, »tega poklanjam tebi. Tvoj medvedek naj bo!«
A bil je tudi moj. Pomeril sem natančno, na srce, v glavo, skozi vrat. Komaj 70 korakov je bilo, puška prislonjena, pa ne bi zgrešil niti za prst. In v cevi je divja moja krogla, ki je položila v ognju že lepo vrsto medvedov. Samo pritisniti bi bilo treba, pa bi slabotni, že izrojeni, a spretnejši, sposobnejši David uplenil silnega Goljata. In pritisnil sem, toda ob — zaprti varovalki. Tako, medvedek, opravila sva. Sedaj si toliko kot moj, več mi ni treba.
Lep čas sva tako bolščala vanj, v to čudo Narave. Drobil je med čeljustmi tisto nemarno reč, da je kar škrtalo. Pa se je vzdignil vetrič in zakrožil po jasi. Iz sključenega živega kupa je v hipu nastala na zadnje šape oprta, potihem grčeča grozljiva postava; smrček je vohal proti nama. Odprl sem varovalko, kdo ve? A medo je vedel, bliskovito se je zasukal in že sva videla, kako se z dolgimi skoki, gibčen kakor maček, umika po snegu proti goščavi. Še malo hrušča v grmovju in že je bila jasa prazna. Pa pravijo, da je medved neroden!
Pogledala sva se in kar objela me je. »Tega ti ne pozabim do smrti,« je izdavila od sreče. Stisnilo me je v grlu. Kajti vedel sem.
Ogledala sva si, kaj je njen medo pravzaprav počel: v globoki snežni luknji so ležali neverjetno dobro ohranjeni ostanki konjskega stegna. In začuda, kri je curela iz odta-janih medvedovih ugrizov.
Sedla sva z Ičko, življenjsko prijateljico skozi 30 let v dobrem in slabem, na podrto deblo nad čudovito Iško, zrla tja čez v srebrnine Snežnika in se prepustila soncu. Toplo nama je postalo. Kolikšna sreča, živeti v takšni domovini!
Na prekopnini je nabrala prve popke teloha. Ko sva odšla, je govorila in gostolela za vse tisto, kar si je prej pritrgala. Ni vedela kam od sreče, da ji je bilo dano videti medveda v divjini in to kot po naročilu. »Le kako si mogel vedeti?« se je čudila. Srečen sem bil z njo zaradi nje. A nekje globoko je glodal črv groze. Kot v njenem telesu stokrat prokleta bolezen izrojene človekove civilizacije.
Z roba Mačkovca sva čez sočne senožeti po sijajnem šuštečem zrncu odvijugala v dolinski somrak.
BILI SMO NA ŠMOHORJU
NADA KASTANJEVIC
Izbrali smo slavno prosto soboto sredi »republiških praznikov« za obisk tega zasavskega hriba, zraven pa smo upali, da nam bodo delovniške redne prometne zveze mile. In kdo je vse bil ta »smo«? I, saj veste: »Šerpani,« Gabrijelca v zimskem plašču, v katerem se je povzpela celo na Mangrt, knjigovodja Jožko, moja hm ... malenkost, potrpežljivi pismonoša (v civilu fotoreporter) Jurij, štirje pubertetniki, tri pubertetnice in mala Nadja. Seštevek je, upam, točen. Jutro je bilo mrzlo, razen nas je na avtobusni postaji samevalo le še nekaj delavcev, ki so preklinjali medpraznično, remontu posvečeno soboto. Avtobus je seveda bil nabito — prazen. Povsem zadovoljivo smo se namestili vanj, sprevodnik celo stvari okoli »objave« ni posebej zapletal. Glede na to, da smo bili skupina, nam je hotel naprtiti cel spisek grehov in poškodb, ki so jih že pred nami v avtobusu postorili drugi, pa ga je voznik poučil češ »današnja mladina« vendarle ni taka, kot si jo on zamišlja. V Ljubljani smo do vlaka imeli dovolj »lufta«. In tako smo zlahka ugotovili, da med prazniki v Ljubljani ni mogoče kupiti kruha. Šele na postaji sem odkrila majhno trgovinico, v njej pa prijazno žensko. Prodala mi je nekaj žemljic. Še preden sem jih mulcem prav pokazala, so že izginile tja, kamor spadajo. Ponovila sem nastop pred tisto trgovinico s temle nagovorom: »Vaše žemlje so premajhne in predobre! Kar še deset jih dajte!« »če otroci radi jejo kruh, potem so že pravi!« je veselo odvrnila ženska tam za tistim okencem. Preden smo sploh videli vlak, žemelj spet ni bilo več. Vlak! Čudovita naprava za tisto mladino, ki je doma iz krajev, kjer ni postaje! Mali Jurko se je prvič peljal z njim, pa tudi drugi se doslej niso kdo ve kako pogosto vozili. Megla se dviga, soteska ob Savi se zožuje. Sava je vsa umazana, obale krase mnoge polivinilaste vrečke. Bolj se bližamo revirjem, bolj je tudi zelenje ob progi posuto s prahom iz premogovnikov in iz cementarne ... Mimo je pridrvel tudi tisti znameniti dimnik ... Mladina se meni o filtrih, o napravah, o teh rečeh. Le mala Nadja nemo strmi skozi okno in se nazadnje boječe stisne k meni in reče; »Teta, koliko je prahu tam zunaj!« Pri Zidanem mostu se srečamo s Savinjo: tudi ta ni nič kaj bolj čista. Izstopili smo v Laškem in se tudi nismo ustavljali. Zanimal nas je Šmohor. S ceste proti Celju, goste od prometa, smo zavili na blatno polje do prve markacije, prvega znamenja. Laško je že pod nami, s svojo pivovarno, s svojim 242
mmmmš^mm ms^mmsägm
fe klzaTs pÄta	BSSvgfŠ je ^S!
^^^iz^^^öfi^rpÄl^XÄJ^r t S»' s svojim SÄ zÄigania«. Radi bi bili že v Laškem, v bazen. Pa gremo, če je že tak.
ali pa kar puloverje — in odvihrali smo na postajo. Bil je to tek po laskihi uiican. uuaje
tekom, za njimi vlhra" prikazen v moji podobi, ki jih priganja, ljudje Pa veselo »nav,-v/a°k je prihajal na postajo z nami vred. Srečno smo :
Ijali do Ljubljane. Avtobus nas je že čakal sprevodnik očitno- tudi. kajti zaklical je. Bili smo doma. Mala četica se je razbezala, ostal, pa so spomin, na to lepo turo,
na Šmohor.
HEJ, VI. . .
JANI BELE
Iz velikega oblaka prahu se izlušči avtobus. Naredi velik krog in se ustav, precI domom V Kamniški Bistrici Kar nekam nerodno mi je, ko izstopim sam. Tudi pred domom n žive duše Oprtam si nahrbtnik in se pri odcepu poti na Kamniško sedk) zagnzem 5 Jtrm Sea Sam sem Prijatelj, s katerim sva poleti preplezala veliko smeri, e odše služltgdomovin1 drug Umajo še šolo, meni pa se bodo predavanja zacela sele
« žitorilCp^ zdajfko sem z^dgjm
«	nap rej"' š ete Sted aj ko	M
SitfS Nikjer nikogar. Tudi jedila ie P--^ S^SSi
Z°idreb,oiksemim? jen6Sdea SfS neka]	^St S £¡1 ¡¡T«.. -
243 sem namenjen, je globoko zavzdihnil:
»Čisto majčkeno prošnjo imam. V kuhinji je ženska, ki že dva dni išče rožice nad prepadi, bem ze na koncu z živci, jutri pa hoče na Korošico. Same ne upam pustiti Bi bil tako dober in bi jo jutri vzel s seboj?«
»Koliko je pa stara?« sem ga vprašal bolj iz zadrege kot pa iz radovednosti. »Tri-instirideset.«
Zamislil sem se Z mojo jutrišnjo samoto torej ne bo nič. Tedaj pa zagledam pred seboj planinca, ki kljubuje snežnim metežem in viharjem, pogumno pogleda naravnost predse in vedno pripravljen pomagati ljudem v stiski ... Kodeks. »Bom ...« sem rekel glasno.
Oddahnil si je. »Moral boš presneto paziti nanjo, da kam ne pade .. « Od veselja mi je plačal zapitek, sam pa sem odšel — spat.
Zarijem se pod odeje in potonem v kraljestvo sanj, še malo razmislim o jutrišnji turi Prebudil se bom ob pol sedmih, saj se mi nikamor ne mudi, potem pa na sonce med skale, na travo ... Kaj pa ona? Ona bo pa že kako »Hej vi ...I Hej vi...!«
Glas prihaja nekje iz globin in počasi vdira v mojo zavest, želim qa preqnati in se obrnem na drugo stran. »Hej, vi! Ne boste vstali?«
Z veliko muko odprem oči in krmežljivo pogledam po sobi. Precej časa porabim da
gledam na uro: pol petih!
Tedaj pa me je nekdo krepko stresel za rame:
»Hej, vi! Zbudite se, no!«
Široko odprem oči in se začnem počasi zavedati. Aha, Koča na Kamniškem sedlu, skale sonce, trava, uživanje, ženska ... Zdaj je ta ženska tule, zraven mene in me hoče pre-
Z negotovimi koraki se primajem v jedilnico. Oskrbnik je že tam. Zajtrk mi ne tekne, zato sj nadenem nahrbtnik in že sva oba morda prva gosta v prebujajočem se jutru Pospesim korak Za seboj slišim globoko sapo, potem pa je ta sapa rekla-»Hej vi. Po hribih boste hodili počasi. Na vas se vidi, da gora ne poznate kdo ve kako...«
Odgovor sem imel že na jeziku, pa sem ga pogoltnil. Raje sem ubogal ta — »Hej, vi.. « in sem zadrzal korak. Malo pod vrhom Planjave se odcepi pot na škarje. Rad bi šel na vrh. Ženska je uganila mojo željo. »Hej, vi, bi bili tako dobri in bi mi tam gori žigosali tole?«
Iz nahrbtnika je potegnila nekako dvajset razglednic in pet planinskih knjižic. Brez besed
sem pograbil ta sop in odhitel proti vrhu. Na vrhu pa ni bilo žiga. Meni je vseeno. Je pa
za o razgled prekrasen. »Hej, vi...« me je čakal doli na razpotju. Nikamor se mi ni
mudilo v tem prelepem vremenu...
»Hej, vi... Kaj pa delate tam gori... Greva, greva!«
Hitro sem pospravil nahrbtnik in že sem bil pri ženski.
»Nate, tole, vaše... žiga pa ni!« Kakor da bi se začela huda ura. Bentila je na vse kraje. Pomirila se je sele, ko sem tudi sam rekel besedo, dve na račun tatov planinskih žigov. Sla sva naprej. Žilica mi ni dala miru, da ne bi ob poti preplezal to ali ono »skalco«. Pa tega nisem počel dolgo. »Hej, vi, s temle boste pa kar nehali. Se mi boste še ubili.«
Počasi sem se zapiral vase. Sonce so zagrnili oblaki, skale so se sesule v prah tišina pa se je ze zdavnaj umaknila neprestanemu govorjenju moje sopotnice
Ojstrice Pr'deva d° nas'ednie9a križišča. Ena pot gre na Korošico, druga pa na vrh
Pogleda me izpod čela: »Hej, vi, a bi...« Brez besed sem zgrabil tisti šop razglednic in knjižic in sem odhitel na vrh Ojstrice, ona pa v senco za prvo skalo. Končno sem le sam. Tu je tudi žig. Čudovito. Sam sem. Ko se počasi navadim na to. sele začnem tudi uživati v tem razkošju na vrhu. Povsod tišina. Motijo jo le letala za katerimi se počasi izgubljajo beli repi, kavke, ki vragole po zraku, pa veter, ki pihlja cez greben in ... če se ne motim resnično prinaša tisti kruti: »Heeeej, vini...!« Ne tokrat pa ne bom siišal. Po trebuhu sem se splazil do roba in previdno pokukal tja dol. Vidim, kako ta »Hej vi...« stoji na križišču, roke ima uprte v boke in gleda sem gor. Nekajkrat še slišim ta — »Hej, vi...,« potem pa vidim, kako odkoraka proti Korosici... Zdaj sem pa res svoboden. Sam sem s soncem, skalami in tišino ... Zaspal sem.	r
!?e!n Jf° Slm ®e pr.ebudi*- se nisem mogel posloviti od te lepote, ki mi jo je ponujal lep, asen dan. Končno jo mahnem proti koči. Dobre volje sem vstopil v jedilnico
rpJn1maC2L9aJ^V6 sPet.izviie "Hej. Vi! Vas pa bom... Samo ste me pustili, revo... Ste to kakšen planinec .« Morda je še kaj dodala. Nisem je slišal. Od daleč sem ji vrgel tisti sop mimogrede sem pozabil na pivo, na travo, odvihral sem proti Petkovim njivam, da bi bil cim dlje stran od tega »Hej, vi «
z\manu° se dviguje' oblak Prahu- sam Pa si mislim:
»Nikoli vec, nikoli... Čim dlje od vseh teh: ,Hej, vi ...' čim dlje ...«
GORA SONCA — MT. KENIA
IZIDOR KOFLER
Cilji alpinista so veliki, njegova želja po doživetjih je nepopisna. Kaliti se v domačih prečudovitih stenah in previsih, premagovati tuje gore, boriti se z višino in z drugimi skrivnostmi, ki ti jih daje gora, to je čar alpinističnega življenja. Življenje, ki ga zivis in doživiš samo enkrat. Ko odhajaš v tuje gore in zapuščaš prekrasne domače, se ti toži po njih. A ko nekega dne premagaš steno in stojiš na vrhu qore, je tisti trenutek najsrečnejši del življenja. Z mislimi si daleč od gore, vežejo te z domovino, spominjas se preteklih dni, ko si treniral in garal, da danes lahko stojiš na gori, ki si jo vseskozi spoštoval in nekaj mesecev živel za njo. A trenutek za tem je vse drugače. Iz globine te premoti prijateljev klic: »Potegni vrv!« In zopet se posvetis soplezalcu, a katerim uresničujeta isti cilj, kajti v objemu gora si, dokler ne stojis v dolini na mehkih travnatih tleh, v krogu prijateljev. Na osvojeno goro te vežejo le se nepozabni spomini, trenutki sreče in doživetja, ki pa jih nisi deležen vsak dan...
Rahel vetrič pihlja čez šotorsko krilo. Na nebu ugašajo se zadnje pravljične zvezde. V daljavi se v markantni podobi kaže Gora sonca, 5199 m visoka Mt. Kenia. Budi se nov poletni dan. Tridesetega decembra smo daleč od domovine, daleč od lepo zasnezenih Julijcev, človek ob misli na domače gore in doline hodi tu kar brez čuta, brez prave ljubezni, vse to mora šele vzljubiti in osvojiti. Ura je nekaj minut cez sest Vsi smo nared in za nekaj časa zapuščamo prijazna ležišča in šotore. Stopamo prek ledenika Lewis vsak s svojimi mislimi velikemu cilju nasproti. Ali nam bo uspelo, se vprašujem? Mora! Leto dni priprav in trdih treningov imamo za seboj. Prišli smo z namenom, da stopimo na najvišji vrh Kenije. Nekaj trenutkov za tem se nam prikaze enkraten prizor. Sonce z vso jutranjo toplino obsije stene in grebene Point Johna, Point Melhuisha.
Klasična smer na Helion, 5188 m, JV stena
245 Foto Izidor Kofler
Mt. Kenia, 5199 m
Foto Izidor Kofler
Pogled na 5199 m visoko Mt. Kenio je še bolj božanski. Izstopa v tem prečudovitem svetu črne Afrike. Ob gledanju teh prizorov prevzeti stojimo pod steno te mogočne in lepe gore. Ob osmih začnemo plezati. Štirje smo v objemu te gore: Dolfe, Lojz, Niko in jaz. Smer nas vodi po jugovzhodni steni. Nekateri odstavki v steni so trdni in plezanje v taki skali je pravi užitek. Plezamo po odprti steni na raz. Malo višje dohitimo alpiniste iz Švice. Oni so začeli nekaj ur pred nami. Plezamo počasi, naveza za navezo. Čutimo, da vrh gore ni več tako daleč. Popoldne, ko se podijo megle in sonce z žarki osvetljuje jezero izpod Point Johna, ko ledenik Lewis nekaj sto metrov pod nami spreminja svojo podobo, stojimo na vrhu božanske gore. Sanje in cilji so postali resničnost. Ni lepšega kot stati na vrhu gore, s katero si leto dni živel. Življenje si zapisal goram. Uresničila se mi je dolgoletna želja. Sliki pokojnih bratov visita na ratišču kladiva. Tak je pač človek po dobro opravljenem delu. V glavi se mi rojevajo že nove misli po novem vzponu. Sprašujem se, kaj me vleče v te stene in vrhove. Po kratkem premišljanju le dobim preprost odgovor: Želja po doživetjih in ljubezen do gora. 31. 12. 1979 plezali klasično smer na Nelion, 5188 m, in Batian, 5199 m, ocena IV, V 500 m, 5 ur — Alojz Javorski, Dolfe Jelene, Niko Hrovat AO Jesenice, Izidor Kofler AO Mojstrana.
PO SLEDOVIH PRVE SVETOVNE VOJNE
(Doživeto v prvih dneh julija 1977) JAKOB CIGLAR
Pod veliko vijugo, ki jo tvori cesta v Logu v gornjem delu Lepene, pustiva s Tomažem avto in preko visečega mostu stopiva na levo obalo potoka ... Kmalu zagledava zaraščeno vojaško dovozno pot, ki ji bova sledila. V skalo vsekani napisi govore, katere enote so se borile v teh hribih. Majhen spomenik, v katerem se še vidi odtis nekoč vzidane granate, sameva ob poti, železo pa je verjetno že v medvojnih časih romalo na odpad.
Kolovoz se vzpne na obdelano teraso: na njej stoji velika kmetija, malo nad njo dve počitniški hišici, od tu dalje pa naju spremlja le še bučni potok Šumnik. Izgubljeno pot kmalu najdeva. Močno jo zaraščajo grmovje, koprive in trava. Očitno le osamljeni lovci uporabljajo to velikansko delo človeških rok, ki je zdaj brez potrebnega smisla. Preko globeli opazujeva, kako vre Šumnik izpod strmih sten Lemeža. Mnogo je letos snega, mnogo je vode ...
Nedaleč odtod naju opozarja razpadajoč spomenik, da se je na tem odseku bila 15. četa 4. bosansko hercegovskega polka. Sestavljava mozaik v šestdesetih letih razpadlega cementnega ometa tako dolgo, da nastane napis:
... SLAVA ... poginulih 27 drugova ... Ali je snežni plaz pomoril kolono, ki je toyorila hrano in municijo tja gor, v ledene skale vklenjeno frontno linijo? Brez odgovora rineva v strmino.
Pot končno zavije s sonca na strmo gozdno pobočje in ga preči globoko vsekana v skale. Iz debel visokih bukev še vedno štrle izolatorji. Mimo njih so žice prenašale iz doline povelja, v dolino pa potrebe v skale vkopanih uniformiranih trpinov. Križišče poti visoko v gozdu. Tu je počivala živina, ki je tovorila municijo, tukaj so čakali hudo ranjeni, da jih odnesejo v dolino. Izravnana tla kažejo, da je tu stalo na desetine barak, skladišč, staj. V množici poti ne najdeva prave. Vzpenjava se kar po grebenu. Spalna vreča na nahrbtniku se rada zatika v rogovile podrasti. Spet sva na poti. Kmalu morava prispeti na planino Zagreben. Toda zapelje naju na novo nadelano lovsko pot, ki se kaj kmalu spremeni v kozjo stezo. Prečiva strmo pobočje tako dolgo, da zagledava nad seboj strm greben Lipnika. Naenkrat sva sredi črede nepazljivih gamsov. Prestrašeni se razkropijo. Siv mladič obupano kliče izgubljeno mater, ki mu z globokim glasom odgovarja. Ko se najdeta, jo skupaj ucvreta v goščavo Snežne lise še pokrivajo pot, ki na sedlo pod Lipnikom pripelje iz doline. Z vročih skal preženeva dva dobra raščena gada. Zato si raje odlomiva palici in opletava z njima po travi, ki zarašča široko, kamnito pot. Po tleh leže kroglice šrapnelov, razpadle konzerve, naboji. Bližava se frontni liniji. Na sedlu nad nama zagledava v steni Lipnika črno oko kaverne. Ta bo najino prenočišče. Kar po grušču se poženeva v strmino proti cilju. Vedno več je sledov vojne. Vrata peči, neeksplodirana granata, žice, deske, lopata. Stoj! Ta lopata je prelepa, da bi jo pustil tukaj. Zato roma v nahrbtnik. Končno sva pred majhno suho kaverno. Z užitkom odložim nahrbtnik. Vse je prekrasno, le strašanska žeja me muči. Na srečo snega ne zmanjka. V posodicah ga na soncu topiva. »Narejena« voda sproti roma v moj želodec, da si Tomaž komaj pribori nekaj kapljic za karbidovko. Pred nami je Vršič, na katerem so kraljevali Italijani med vso vojno. Iz najine kaverne jih je bilo mogoče varno opazovati. Nad nama je greben Lipnika, ki so ga Avstrijci spremenili v pravo trdnjavo. Samo sedlo pa je bilo težko braniti. V skalo vsekan strelski jarek je bil slaba tolažba za branilca, saj so mu lahko Italijani z Vršiča dol prav v krožnik škilili. Zato pa so Avstrijci tembolj utrdili skalnato škrbino, ki pravzaprav predstavlja vzhodni izrastek Vršiča. 2e spodaj, s sedla, je mogoče videti več oken, skozi katera so takrat štrlele cevi težkih strojnic. Ta skalnata grmada predstavlja najin današnji cilj. Vzpenjava se kar po zasutem strelskem jarku. Še nekaj korakov po strmem snežišču in že se tlačim skozi ozko lino v vlažni rov. Na tleh je polno črnih, razpadajočih desk, s stropa kaplja, kljub vročini zunaj je tukaj prav hladno. Karbidovka brenči, oci se privajajo na temo. Ta vrh je pa res ves prevrtan. Zapuščava rov, ki ga betonska tablica imenuje »Luise Stollen«, pred nama se že odpira »Jela Stollen«. Tam spet piše, da je bila v jami komanda. Rovi se spuščajo, dvigajo, širijo, ožijo, skalna okna pa so vedno obrnjena v smeri, odkoder je bilo pričakovati »Italijana«.
Le tam, kjer se greben najbolj približa sovražniku, zija skrita luknja, skozi katero so hodile patrulje na nevarno pot, ki vodi med obema linijama po zemlji »nikogar«. Dve različni derezi nosim za svoj »muzej«, ko se vračava nazaj. Počasi tone sonce za Vršičem, temne sence skrivajo vedno bolj dolino Lepene. Sneg cvrči v skodelah na improvizirani pečki. Pravo razkošje. V eni nastaja čaj, v drugi ustvarjam švicarsko 247 juho. Vse je dobro, le da teče. V kaverni prijetno diši. Borove vejice, ki jih je Tomaž
Položaji na Vršiču, v ozadju Mali in Veliki Lipnik
nabral za »slamarico«, preženejo vonj po prekajenem. Moral sem namreč narediti nekoliko poskusov, preden se mi je posvetilo, da je bolje kuriti z vlažnim lesom pred kaverno kot pa v njej.
Počasi se bližam petemu križu, a to noč sem prvič spal na prostem v spalni vreči. Ogenj počasi ugaša, na nebu žare na redko posejane zvezde. Jutri bo prav gotovo lepo vreme. Poskušam se najprimerneje namestiti med kamni, ki me kljub najmodernejši podlagi iz penaste gume bodejo med rebra; medtem pa zaspim.
Toplo jutranje sonce rne greje skozi spalno vrečo v podplate. Tako prebujanje je res prijetno. Po okrepčilu sva kmalu nared za odhod. Stopava po sneženi dolini pod zahodnim pobočjem Upnika in iščeva prehod, po katerem bi se povzpela na greben Vršiča.
Med grmovjem zagledava zajedo; zdi se, da je prehodna. Sonce že močno pripeka, ko se pričneva vzpenjati po ozkem jeziku melišča. Tu in tam kažejo rjaste lise na mesta, kjer leže koščki granat. Naenkrat pa med kamenjem zagledam narezano, hruškasto, italijansko ročno granato. In še eno. Tudi Tomaž tlači eno v nahrbtnik. Melišča je konec. Morava v strmo pobočje, poraslo z grmovjem, koprivami in travo. Nahrbtnik se zatika, ko se s težavo vlečem po vejah navzgor. Noge se mi zapletajo v bodečo žico, sape mi primanjkuje. Manjka mi moči. Vroče, vroče je. Ne verjamem več Tomažu, da je že na grebenu. Pa je res. Dobesedno padem na pot. Daleč pod nama so obširni pašniki vse do Drežnice. Rahle meglice zastirajo obzorje, sonce pa žge neusmiljeno. Tomaž, Gorenjec, nabit z energijo, z dvema križema manj, toda roko na srce, z desetimi kilami v nahrbtniku več, me pomilovalno gleda.
V greben so Italijani vsekali strelski jarek, ki pa je že zasut. Tu in tam je še videti zidove manjših utrjenih gnezd. Spuščava se po grebenu. Pred nama je sesut kup betonskih blokov. To je ostanek ključne italijanske utrdbe, ki so jo Avstrijci oktobra 1917 na prvi dan velike 12. soške ofenzive pognali v zrak.
Nekoliko niže naletiva na satovje avstrijskih kavern. Pravo malo mesto. Brskava globoko pod zemljo. Za spomin roma v nahrbtnik avstrijska ročna granata — koruzarica, lonček z napisom Austria Werke — 1915. Počasi slediva poraščeni poti in se spuščava navzdol. Povsod je videti sledove nečloveških naporov ljudi, ki so živeli kot krti, obenem pa lačni prenašali mraz in vročino ter stalna topniška obstreljevanja. Skal je vedno manj, vedno bolj skriva narava ostanke vojnih časov, po občutku slediva nekdanji poti. Na srečo naletiva na široko dovozno pot, ki naju privede v zeleno dolino med skalnimi pobočji.	248
Sediva v hladu ob potoku, v zraku lebdi medeni vonj cvetočih dreves nagnoja. V ta idilični kraj so v vojnih časih postavili kapelico, ki je še sedaj vrisana v zemljevidu (Čez Utor), spominjata pa na njo le še dve kamniti stopnički, ki se končata s travnato teraso. Ob skalo naslonjena sameva raztreščena mina, v kateri domujejo ose, ki se prav potrudijo, da bi kaznovale najino militaristično radovednost.
Skozi globoko travo, po kateri bi se vsaki kravi cedile sline, bredeva na osamljeno planino Slatenik. V sirarno je vlomljeno. Počistiva mizo, v vazo iz 8 cm granate vtakneva šopek poljskih cvetlic. Na odprtem ognjišču se v loncu na verigi kuhajo kranjske klobase. Sama kraljujeva na vsej planini, odkoder so še pred dvema letoma pošiljali v dolino kolobarje sira, kot je to na vratih s kredo zapisano. Sum potoka pod oknom naju uspava. Poslednje jutro. Najin cilj je Bovec. Do pasu gaziva po nepopasenih in nepokošenih pašnikih. Niti kapljice rose ni nikjer. Tomaž kljub jasnemu vremenu napoveduje dež. Po pobočju Javorščka rineva navzdol v dolino Slatenika. Vroče postaja. Ko capljava proti čezsoči, naju spremlja ob strani hladna, zelena Soča, naslonjena na obrušene strmine zlepljenega, ledeniškega prodišča.	..
Skok čez most. Vzpenjava se po cesti skozi zloglasno zajedo, kjer je plin pomoril v nekaj minutah več sto Italijanov 87. polka, sedaj pa gozd zarašča vso to tragedijo. Hreščeči kriki krokarjev, teh stalnih spremljevalcev gorskih bojisc, se bolj približajo grozo tistih trenutkov. Kaj le išče krokar tu v dolini.
Prihajava na ravnino. Iluzija se podre. Jata krokarjev brska po velikem smetiscu. V gozdičku, ob cerkvici počasi s pivom ohlajava najina pregreta motorja Ko me dve dobri duši rešita skrbi, kako priti v Lepeno do avta, ki se tam ze tretji dan praži na soncu, je tura končana.
KONJIČKOVA KRONA
JANEZ KOVAČ
Počasi zagrabi bong v razpoko, zalito s sipkim snegom. Vponka tleskne, sam pa sem hip zatem v pozi, ki ni podobna ničemur. Dereza zapraska v tanko plast ledu na skali in podzavestno se čudim, da je led vzdržal in nisem odfrčal...
Plezam ključno mesto v smeri, ki pa je preveč krušljivo, da bi nudilo lepo plezanje. Po ozki polički se prerinem na majhen raz, zabijem klin in ogledujem možnosti naprej. Snamem dereze, kajti začenja se suha skala, ki pa ne obeta dobrega. Vsak oprimek preskušam, nazadnje malce le zaupam in se po desetih poskusih obesim nanj. Napredujem počasi, glavno je, da ležem naprej. Vse več je ledu in vse več je snega. Nekaj časa še čistim skale, potem pa mi je vsega dovolj, zabijem dva klina in se lotim spet derez. Do tistega trenutka nisem vedel, da je natikanje derez v vertikali sploh možno. Zdaj to verjamem.	...
To se je dogajalo enega tistih dni, ko nisem več strpel doma in sem z vso ropotijo na hrbtu rinil proti Korošici.	. „ , .
Nič me ni moglo ustaviti, niti spolzke korenine na poti pod Rzenikom ne, kaj seje leden sneg pod Presedljajem. Pod večer prisopiha na mojo pot še Stane — in načrt je Pil v hipu narejen.	^ , ..
S prvim svitom odrineva v strmine pod Ojstrico. Najin cilj je JV stena Babe, ki se pravkar odeva v jutranji škrlat. Na sedelcu pod Škarjami bolščiva v slepeco svetlobo zimskega sonca in za trenutek me zgrabi, da bi ostal kar tu Stena, M vabi pa je močnejša. Korak se kar sam usmeri čez strma pobočja v steno. Ze od daleč sva si ogledala vstop, zato ne iščeva, pač pa jo ubereva proti ledenemu slapu, ki kaze pot navzgor. Kratek je, a strm, zeleni lesk ga dela še lepšega. Poje bajla pomaga kladivo in ze sva na vrhu te prve ovire. Strma, zmrznjena vesina se vleče dobrih sto metrov naravnost. dokler je ne prekine skalna stena.	.... Vse to skupaj pa zaključuje modrina jasnega neba. Štejem korake in zazdi se mi, kot da plezam nekje v ledeniških Alpah. Uživanja pa je kmalu konec. Skale zrastejo nad mano v vsej svoji veličini in lepoti. Raztežaj, ki sledi, poleti ne predstavlja težav, ce je seveda skala suha, tokrat pa je vsa pod ledom. Počasi si utiram pot navzgor, pri tem pa poslušam Stanetovo robantenje, ko ga nečloveško zasipavam s koscki ledu in zmrznjenega snega. ... Rinem naprej, dokler vsega tega ne zaključi leden žlebčič. Odločim se zanj in ni me razočaral. Napredujem hitro, kdaj pa kdaj pogledam, kaj me se čaka, mimogrede 249 pozdravljam megle, ki so se priplazile iz Bistrice, in plezam naprej.
Stane je slednjič pri meni. Zdaj pa naju čaka še krušljiva lepota tik nad nama. Kako naju bo sprejela, je znano.
Najprej me pozdravi ozek žleb, poln ledu in snega, kar pa za dereze ne predstavlja nič težkega. Ko se po štirih urah znajdem na grebenu v megli in ko me pozdravi še Stane, šele vem, da je za tokrat naporov — konec. Pravzaprav se teh naporov ne zavedam več, pozabim jih, kot da jih nikoli ni bilo, le v srcu ostane lep spomin na te hladne, ledene doživljaje v steni...
Opomba: JV stena Lučke Brane, prvenstvena smer Konjičkova krona, 220 m, IV-]-, 50—60°. Plezala J. Kovač, AO Impol, in S. Poljak 13. 2. 1980, AO Ljubljana-Matica.
DR. SLAVKO TUTA
(1908—1980) TINE OREL
Poldrugo leto je poteklo, kar smo v našem listu vezovali doktorja Slavka Tuto ob njegovi 70-letnici. Njegov rojak in prijatelj Janko Fili mu je tedaj posvetil naša prisrčna voščila in opisal njegovo življenje in delo. Zdaj smo dolžni, da na njegov grob položimo šopek poslovilnih besedi in se poklonimo njegovemu spominu.
Primorski dnevnik (1. 3. 1980) je o njem zapisal, da je bil eden tistih slovenskih primorskih intelektualcev, ki je puntarstvo vsrkal iz tradicije kmečkega tolminskega rodu in iz svojega svobodnjaškega ponosa. Že kot osnovnošolec je doživljal begunsko stisko v Cerknem, ob koncu vojne pa najprej val narodnega navdušenja in takoj za njim italijansko zasedbo, ki se je kmalu spremenila v najhujše zatiranje slovenskega in hrvaškega življa v obdobju fašističnega režima. Slavko je po koncu vojne dokončal meščansko šolo in učiteljišče v rodnem Tolminu v zadnjem letniku, preden je bilo zatrto vse slovensko šolstvo. Nasilje je v mladem fantu rodilo odpor. Postal je član mladinske zveze, deloval je v Rokodelskem bralnem društvu in bil njegov zadnji tajnik, tajnik tolminske srenje ferialnega društva Adrija iz Gorice in vodilni član soške podružnice Slovenskega planinskega društva. Sodeloval je v dramskem društvu v Tolminu, hodil na rekreativno-politične izlete in prižigal kresove po tolminskih gorah, ki so daleč naokoli oznanjali, da se na Tolminskem in po Primorskem zbirajo zarotniki proti fašizmu. Ko se je v jeseni 1927 osnovala na Goriškem skrivna slovenska organizacija, je bil član njene trojke skupno z Maksom Rejcem in Francetom Fortunatom. Atentat na raz-narodovalni otroški vrtec v Tolminu je za tiste, ki so jih takrat priprli, — med njimi je bil tudi Slavko — minil brez posebno hudih posledic; ko pa je na tolminskem gradu 4. nov. 1923 zaplapolala slovenska trobojnica, je prišlo večje število tolminskih rodoljubov pred sodišče. Slavka so glede zastave sicer oprostili. Ker pa so mu pri hišni preiskavi našli 5 izvodov otroških abecednikov »Prvi koraki« Goriške matice, ki jih je prevzel v razdeljevanje, so ga obsodili na 2 meseca zapora, še isto leto se je sestala tako imenovana »Commissione Provinciale« in proti njemu in še dvema drugima narodnjakoma izrekla tri leta konfinacije. Prestajal jih je na Liparih, vmes pa 250
so mu zaradi puntarskega obnašanja prisodili še dva meseca zapora v Messini. Na Liparih je prišel v stik z dr. Sardočem, Lussujem in drugimi slovenskimi in italijanskimi antifašisti, sicer pa je čas marljivo izrabil za izobraževanje. Ko se je po prestani kazni novembra 1931 vrnil domov, se je iz varnostnih razlogov preselil v Trst, opravil leta 1932 maturo na trgovskem zavodu, leta 1936 dokončal ekonomsko fakulteto in se isto leto promoviral. V zimi 1933—34 so ga spet zaprli, vendar se je vse končalo le z dveletno »amonicijo« in s policijskim nadzorstvom. Po doktoratu se je za dobo treh let (1937—1940) zaposlil pri Tržaški hranilnici in posojilnici. Na delu v pisarni so ga leta 1940 ponovno aretirali in obsodili na internacijo v Manfredonii. Septembra istega leta so ga premestili v koprske zapore, kjer je pričakal drugi tržaški —Tomazicev — proces pred posebnim fašističnim tribunalom v Trstu, na katerem je bil decembra 1941 obsojen na 30 let zapora. Kazen je tokrat prestajal v Castelfrancu Emilianu do 19 aprila 1944, ko se je lahko vrnil domov v rodni Tolmin. Tedaj je vsa Primorska žarela v narodnoosvobodilnem boju in prav njegova Tolminska je bila eno od sredisc oboroženega boja proti okupatorju. Slavko se je bil iz zapora vrnil s pljučno tuberkulozo, ki jo je po dolgem zdravljenju prebolel. Kmalu po vrnitvi v Tolmin se je tudi poročil s tolminsko rojakinjo Marijo Šorlljevo (zdaj že štiri leta pokojno sestro zene goriškega mučenika Lojza Bratuža). Še pred koncem vojne se mu je rodil sin Igor, leta 1947 pa hčerka Vera.	.	... . .
Po krajšem bivanju v Ljubljani se je septembra 1946 vrnil v Trst in se zaposlil pri slovenski tržaški radijski postaji v njenem programskem oddelku in ostal na tem mestu do upokojitve konec leta 1968.
Dr. Slavko Tuta je povsod živel polno življenje zavednega, široko razgledanega, v svoj čas zasidranega zamejskega Slovenca. Ostal je narodnjak v svojem srcu, toda narodnjak s spoznanjem, da mora v svetu velikih družbenih presnavljanj izbirati poti socialnega napredka. To ga je privedlo v socialistične vrste, v katerih je s kritično mislijo bogatil naše življenje.
Kakšno življenje je dr. Tuto čakalo potem, ko je prišel iz internacije in zaporov, je sam popisal v PV 1972 str. 408/9 in sklenil: »Najti je treba bilko, katere se oprimes, potem že gre ... Vrnil sem se in se zagrizel v učenje, ob nedeljah popoldne pa sem strmel v gore, ki jih vedno nosim v srcu.« Čeprav čas celi rane in zdravi, se tema tistih izgubljenih let, ki jih je pokojnik preživel v zaporih in internaciji, ni do kraja vzdignila iz njegovega duhovnega sveta, ni pa mu jemala moči pri delu za preizkusano primorsko slovenstvo in za planinstvo. V PV 1978 je o pokojniku kot planincu pisal Janko Fili, ko mu je v imenu primorskih planincev in vsega našega planinstva
čestital k 70-letnici življenja:	.,,,., o	j - •
»S planinstvom se je Slavko pričel ukvarjati že v mladih letih. Soška podružnica slovenskega planinskega društva je bila kmalu po prvi vojni prepovedana, zato si je mladina pomagala na razne načine. Dijaško društvo ,Adrija' v Gorici je imelo srenje v Ajdovščini, Tolminu in Kobaridu. Te so organizirale Izlete po severno-primorskih krajih in gorah. Znani so izleti v bližnjo in daljno okolico Tolmina, v Baško grapo, v Benečijo itd., ki so bili obenem priložnost za narodno propagando. Kot dober poznavalec skrivnih stez je Slavko Tuta tudi vodil čez mejo osebe, ki so morale emigrirati.« »Bil je navdušen planinec. Prvotno sta zahajala v gore skupno z ženo Marico, ko pa ona zaradi bolezni ni mogla več, je hodil s tovariši ali sam. Posvetil se je tudi planinskemu pisateljevanju. Bralcem PV so znani njegovi prijetni članki, v katerih opisuje lepoto gora, svoja doživetja iz mladih let na Tolminskem in na tihotapskih stezah med
Voglom in Šijo.«	...	i -i
Prehodil je dvakrat slovensko planinsko transverzalo, podaljšano planinsko pot, koroško mladinsko pot, gorenjsko partizansko pot pa tudi pot prijateljstva treh dežel. Slovensko transverzalo je delal že tretjič. Ko se je tržaško slovensko planinsko društvo odločijo za izdelavo »Vertikale« ob jugoslovansko-italijanski meji, od tromeje na Peči do Glinsci-ce v tržaškem zalivu, je Slavko prevzel trasiranje in markiranje odseka od Matajurja do Grmade in tudi opisal ta del poti za vodič po »vertikali«. V Primorskem dnevniku je v enotedenskih nadaljevanjih opisal prehojeno partizansko pot. Tudi v PV smo citali njegove prispevke in opise z raznih odsekov poti prijateljstva po italijanskem in avstrijskem delu te poti.	.... -l.	n a Njegovi planinski spisi v PV so vsi ožarjeni z vročo ljubeznijo do domačih gora. Predstavo o tolminskih gorah je »nosil s seboj v svojem srcu« (Dolina Tolminke, PV 975 str 187) in s to predstavo tudi trdno prepričanje v obstoj slovenstva na Primorskem zunaj naših meja. Vredno je prebrati njegove možate besede o tej silni veri v nekrologu »Ladu Božiču v slovo« (PV 1977, str. 36). . „ Tudi za Sesljan, kjer si je uredil dom, je prispeval narodno pomembni delež: Uredil je brošuro, ki je leta 1979 izšla ob poimenovanju slovenske osnovne sole po dr. Karlu Štreklju in to poimenovanje zares razborito utemeljil.
To, kar je predstavljal s svojim življenjem in delom, ne sme umreti med nami.
DRUŠTVENE NOVICE
JOŽE ŠISERNIK GORSKI REŠEVALEC
2. marca 1980 so se Slovenjegradčani poslovili od zglednega planinca, alpinista in gorskega reševalca Jožeta Šisernika, sicer delavca v tovarni usnja, ki mu je prenehalo biti srce v trenutku, ko je na smuški tekmi na vrhu Pohorja pripeljal v cilj. Jože je bil rojen leta 1933 na Legnu pri Slovenjem Gradcu, kjer se je že v rani mladosti naužil naravnih lepot Pohorja, Plešivca in Pece, zato je tudi skozi vse življenje planinaril. Kot takega ga je PD Slovenj Gradec pritegnila leta 1953 v planinski odbor, v katerem je vzgajal šolsko, delavsko in kmečko mladino, njej je približal naš planinski in alpski svet, saj je z njimi večkrat prehodil vse naše gore. Jožeta smo od leta 1965 poznali tudi kot izrednega alpinista, saj je s Prevaljčani nenehno zahajal v stene Plešivca in Ra-duhe, kjer je prestal vse preizkušnje, zatem pa je plezal tudi v Alpah. Nazadnje se je v Slovenjem Gradcu razvila močna skupina gorskih reševalcev: prvi vodja je bil Jože Šisernik, skupina pa je bila ves čas naslonjena na GRS Maribor. Jože je bil zadnje čase tudi vodja alpinističnega odseka v Slovenjem Gradcu, saj je v 15 letih opravil okoli 180 vzponov. GRS skupina in alpinistični odsek PD Slovenj Gradec, kjer je bil markacist, sta izgubila vzornega in priljubljenega člana.
B. Ž.
MEDDRUŠTVENI ODBOR »SAVINJSKA«
—	PLANINCI IN GLASILA
Zdaj, ko planinska društva ocenjujejo sadove svojega dela, je prav, da zapišemo besedo, dve o meddruštvenem odboru »Savinjska«. V tem odboru vodijo pregled vseh sestavkov, ki so objavljeni v časopisju in v glasilih. Seveda ta pregled ni popoln, ker še niso uspeli, da bi društva zainteresirali za to in bi pošiljali podatke. To velja predvsem za podatke v tovarniških glasilih. Znano je, recimo, da so železarji zelo prizadevni pisci, žal pa nimamo pregleda nad sestavki; verjetno pa je podobno še kje drugje. Ko imamo v mislih tovarniška glasila, naj omenimo mesečnik »Cinkarnar«; ta redno objavlja sestavke s planinsko tematiko. Glasilo je lepo opremljeno, sestavke pa bogatijo lepe, večbarvne slike. Redni sestavki s planinsko vsebino so tudi v glasilu »Naš AERO«, v »Libojskem keramiku«, »Sig-movcu«, glasilu OZD SIP Šempeter, glasilu ITC »Naš glas« itd. Planinci imajo redno rubriko v tedniku »Novi tednik«, dopisujejo v vsa ostala glasila tja do glasila »Savinjski občan«, ki ga izdaja občina Žalec in pa glasilo občine Velenje »Naš čas« itd.
V MDO so registrirali 310 sestavkov, poleg 31 sestavkov (brez alpinizma) v Planinskem Vestniku. Lepa bera za eno samo leto.
Tematika je raznovrstna. Na pomembnem mestu so tradicije NOV. Nekaj naslovov: »Planinci na Osankarici« — Savinjski občan, »Spominski pohod k Trem žebljem«
—	Obramba, »Nedeljski izlet na Porezen«
—	Naš glas, »Po poteh I. Celjske čete«
—	Novi tednik. V različnih glasilih najdemo sestavke o pohodu k bolnici Celje, opis poti k tehniki Cankar, o pohodu po Dobrovljah, v Savinjskem občanu najdemo zapis o Krajinskem parku NOB na Čreti...
O*-PL
SAVINJSKA
Naslednje pomembno vsebinsko zvrst predstavljajo sestavki o delu društev, toda kar takoj lahko ugotovimo, da jih je premalo. To so predvsem sestavki v Planinskem Vestniku; nekaj naslovov iz drugih glasil: »Obletnica PD Polzela In Savinjske poti« — Novi tednik, »Planinsko društvo Celje In turizem« — »Lepo mesto«
—	glasilo TD Celje, »Naših 20 let« — glasilo KS Polzela, »75 let PD Šoštanj« — Naš čas, Večer, »Zimski pohod krajanov KS Prebold« — Novi tednik, »Ob 30-letnici organiziranega planinskega delovanja PS Cinkarna« — Cinkarnar. »Planinska sekcija v KIL Liboje« — Libojski keramik, »Srečanje planincev« — glasilo SIP, »Planinska obletnica« — Nedeljski, »Laško planinsko društvo je razvilo prapor« — PV, »Na Pa-škem Kozjaku slavje PD Velenje« — Novi tednik, »Paški Kozjak vas pričakuje — Delavska enotnost, »Prireditve ob 30-letnici PD — praznik občine Mozirje« — TV-15, itd. V Novem tedniku najdemo več ali manj stalne opise različnih izletov. Npr. Dragov dom na Homu, Pojdimo na Boč, Pridite na Paški Kozjak itd.
Sestavke je le težko razporediti med posamezne tematske naslove. Recimo: »Planinci železarji v Mavrovem« —• Novi tednik, »Ojstrica v znamenju 25-letnice SIP«, »Orientacijski pohodi« — Sigmovec, »Planincem podelili znak OF«, »Odprta planinska šola«; stalni so sestavki o Kredarici
—	Štorski železar, Cinkarnar itd. »Več denarja planincem«, »Zimski vzpon na Snežnik« — Naš glas, »Invalidi na Paškem Kozjaku«, »Srebrni znak OF PD Velenje«, »Planinci v akciji NNNP«, »S kolesi v Logarsko dolino« — NT, Večer, Delo, Cinkarnar itd., »Pot prijateljstva« — Naš AERO, »Vedno pripravljeni pomagati« — Cinkarnar Itd.
Ob koncu pa ne moremo mimo sestavkov, ki učijo in opozarjajo. Nekaj naslovov: Nevarnost v gorah, Iz častnega kodeksa planincev, Planinska šola, Varstvo okolja, Gorsko izrazoslovje, Prvi sneg v gorah itd. Že ta bežni pregled kaže razgibano dejavnost, predvsem pa na dejstvo, da marsikje že prevladuje prepričanje, da je informacija potrebna, da je to le eden Izmed načinov, kako pridobivati nove člane PD. To velja predvsem za tovarniška glasila.
Franc Ježovnik
SPD TRST
Pred kratkim je bil v Trstu 26. redni občni zbor Slovenskega planinskega društva iz Trsta, enega od treh zamejskih planinskih društev v Italiji (drugi dve društvi sta SPD Gorica ter beneško planinsko društvo s sedežem v Čedadu. Tržaško slovensko planinsko društvo je od ustanovitve leta 1946 do danes opravilo pomembno delo, saj je eno izmed najbolj množičnih pa tudi vitalnih društev v zamejstvu, ko združuje 253 planince vseh starosti, razvija množičnost
in skrbi za popularizacijo planinstva med Slovenci v Italiji.
Zanimivo poročilo predsednika ing. Pina Rudeža vsebuje vrsto pomembnih podatkov in ugotovitev. Lani so praznovali 75-letnico. Ob tej priložnosti so priredili uspelo razstavo Raj pod Triglavom Jakca Čopa. Društvo beleži tudi 175 novih članov, priredili pa so domala 50 akcij, enodnevnih in več dnevnih izletov, tekmovanj, planinskih predavanj, smuških tečajev. Delovna je športna šola, mladinski odsek in posebej novo ustanovljeni jamarski odsek. Razvijajo tudi sodelovanje s planinskimi društvi. Sodelovali so na smučarskih prireditvah in planinskih pohodih, ki so jih organizirali SK Devin, ŠD Mladina in planinski odsek športnega društva Sloga. Na izletu na Koroško so se jim pridružili tudi planinci iz Sežane, tesne stike pa vzdržujejo tudi z jeseniškimi planinci. Mladinci so se udeležili planinskih taborov v organizaciji MO PD Nova Gorica in tečajev PZS. Posebej tesno pa so povezani s planinci PD Viator iz Ljubljane, saj so bili skupaj na tridnevnem izletu v triglavskem pogorju, bili pa so tudi njihovi gostje v koči na planini Jezero. Tržaški planinci pa so jim to gostoljubje vrnili tako. da so jih povabili na tržaški kras. Stiki z domačimi italijanskimi planinskimi društvi so bolj redki, morda zato, ker je to društvo zavoljo narodno obrambnega vidika nekako zaprto vase, je pa tudi res. da tržaška italijanska društva za to nimajo dovolj posluha.
Kljub temu pa ugotavljajo določene premike tudi v to smer. Poslušali so na primer predavanje tržaškega italijanskega predavatelja, dobre stike vzdržujejo s sekcijo Italsider, pismene stike pa imajo tudi z goriškim italijanskim planinskim društvom. Poglobiti pa bo treba, tako ugotavljajo, predvsem sodelovanje s planinskimi društvi v matični domovini. Razmišljajo tudi o pobratenju s planinskim društvom v Sloveniji. Tržaški slovenski planinci se ubadajo tudi s težavami. Nimajo na primer alpinističnega odseka, premalo je izletov, ki bi bili namenjeni starejšim članom, nimajo skladiščnega prostora itd. Tajnik društva Ervin Gombač je na tem zboru med drugim ugotovil, da je bilo lani zelo aktivno izletništvo, smučanje pa tudi jamarstvo in predavateljstvo. Skupaj so organizirali 14 predavanj na planinsko temo po šolah; ta predavanja je poslušalo prek 1600 članov. Izletov je bilo 26 s 1480 udeleženci, smučanja pa se je udeležilo prek 500 smučarjev. Društvo šteje trenutno 600 članov. Posebej delovna je mladina, saj posveča veliko skrb najmlajšim, skrbi pa tudi za množičnost na izletih. Lani se je dokončno postavil na noge jamarski odsek pod vodstvom prof. Stojana Sanci-na, kar je razumljivo, saj je na tržaškem krasu dovolj jam, ki jih raziskujejo izključno italijanska jamarska društva, od katerih je mnogo tudi nacionalistično usmerjenih.
Občni zbor PD Trst
Sekcija namerava združiti večino tržaških slovenskih jamarjev v eno samo skupno organizacijo. Ta sekcija sodeluje tudi s skoraj vsemi obmejnimi jamarskimi društvi v Sloveniji.
Delovna je bila tudi »poletna sekcija SPDT«. Opravila je devet dnevni pohod po planinski »vertikali SPDT«, od tromeje na Peči do Matajurja v Beneški Sloveniji. Pohoda se je udeležilo več kot 50 zamejskih planincev. Pohod nekako sestavlja idejno nadaljevanje tistega, ki je bil ob 200-letni-ci prvega vzpona na Triglav, ko je šel od Glinščice pri Trstu prek Tolminske, Krna, do Bohinjskega jezera, kjer je bila tedaj osrednja slovesnost.
Tisti, ki so bili na obeh pohodih, so osvojili značko planinske »vertikale« SPDT. Treba je omeniti še problem planinskega doma »Mangart« v 2abnicah, ki bo, ko bo dograjen, edina zamejska planinska postojanka, poleg koče »Kraških krtov« (jamarjev SPD Gorica) na Vrhu pri Gorici. Otvoritev tega doma bo pomembna za vse zamejstvo pa tudi za matično domovino. Slovensko planinsko društvo v Trstu vodi nov odbor in sicer: Ervin Gombač, Katja Kale, Pavel Fachin, Dušan Jelinčič, Zlatko Jelinčič, Marinka Pertot, Pino Rudež, Ivan Tavčar, Ugo Margon, Franc Armani, Rudi Jugovic, Franko Volpi in Fabio Bertini, nadzorni odbor pa dr. Sonja Mašera in Danilo Micheluzzi.
Dušan Jelinčič
PD PTT LJUBLJANA
PD PTT Ljubljana je imelo letos 26. redni občni zbor. Delo društva je bilo usmerjeno k izvrševanju nalog, ki jih ima zapisane v društvenih pravilih, k izvrševanju smernic o telesni kulturi, ki jih je sprejela Republiška konferenca SZDL, k izvajanju množičnosti iz telesno kulturnega minimuma po programu Telesnokulturne skupnosti Slovenije in zlasti še k mnogim aktivnostim, s katerimi je društvo poglabljalo bratstvo in enotnost med jugoslovanskimi narodi, tovarištvo in sodelovanje med PTT planinci Slovenije in Jugoslavije ter prijateljstvo med vsemi planinci. Seveda pa niso pozabili na mnoge prireditve in aktivnosti, s katerimi so obujali spomine na NOB in na njihov prispevek v široki akciji »Nič nas ne sme presenetiti«. Ponosni so na mnoge pohvale in priznanja, ki so jih prejeli preteklo leto od planinskih in PTT organizacij in predstavnikov družbenopolitičnih skupnosti mesta Ljubljana in Peč. Bile so jim vzpodbuda pri opravljanju dela in potrdilo pravilnosti društvene politike.
Nekaj delovnih podatkov:
•	27. zbor poštarjev planincev Jugoslavije v Logarski dolini.
•	27. partizanski marš od Ljubnega prek Travnika na Raduho in do Solčave, oboje v organizaciji PD PTT Celje.
254
•	Dvoje srečanj s pobratenimi planinci iz Peči, eno pri njih v Peči in na Prokleti-jah, drugo v Sloveniji s pohodom na Julijce in na Triglav. Člani bratskega planinskega društva iz Peči so si ogledali tudi znamenitosti Ljubljane in počastili spomin državnika, politika in prijatelja planin — Edvarda Kardelja.
•	Dvoje srečanj bratstva planincev PTT Ljubljane in Zagreba, najprej v Sloveniji s pohodom od Javorniškega rovta do Planine pod Golico z ogledom Mojstrane in slapa Peričnika v dolini Vrat, potem pa na Hrvaškem s pohodom na Medvednico.
•	Srečanja s planinci ob pohodu po poti osvoboditve »Planine Jugoslavije« s PD »Poštar« Novi Sad, PTT Niš, PTT Skopje, PD »Poštar« Tuzla.
•	Dvoje srečanj s planinci PD PTT Učka iz Reke na Velebitu in v Novem Vinodolu na 20. zboru planincev PTT Hrvatske.
•	12. zbor planincev PTT Slovenije pri planinskem domu Kozjak v organizaciji PD PTT Maribor.
•	Sodelovanje s planinskimi društvi v Ljubljani in regiji, ki jih združuje meddru-štveni odbor PD.
PD PTT šteje 1502 člana. Lahko rečemo, da so vsi tako ali drugače sodelovali pri tehle akcijah:
—	pri jubilejnem zborniku »25 let PD PTT Ljubljana«;
—	zbiranju sredstev za razširitev Triglavskega doma na Kredarici;
—	pripravah srednjeročnega plana razvoja PD PTT Ljubljana 1981—1985;
—	obujanju tradicij NOB z usmerjanjem izletov za hojo po T 3 kurirjev in vezistov NOV Slovenije, po poteh partizanske Ljubljane, po stezah partizanske Jelovice in na druge pomembne točke naše revolucionarne preteklosti in NOB, kot so Pokljuka, Pohorje, Bohor, Blegoš, Stol, Triglav itd.;
—	hoji po raznih transverzalah, pohodih, marših;
—	organizirali so 78 izletov s 2084 udeleženci;
—	skupaj s planinskimi skupinami so imeli 15 predavanj s približno 600 poslušalci in gledalci;
—	v propagandni dejavnosti naj omenimo predvsem 15 malih razstav fotografij v društveni omarici na Trgu OF, v tisku pa je bilo objavljenih 135 člankov in novic s fotografijami.
Odsek za planinska pota:
—	Za redno vzdrževanje potov so porabili 147 ur prostovoljnega dela.
Odsek za varstvo narave:
—	več samostojnih obveščevalnih akcij; skrbeli so za čuvanje zaščitnega cvetja in za urejanje gredic v alpskem vrtu na Vršiču. Opravili so 1500 ur prostovoljnega dela.
Gospodarski odsek:
—	skrb za poslovanje in vzdrževanje Po-štarskega doma na Vršiču, priprava za
gradnjo nadomestnih prostorov poleg doma, kjer so opravili 510 ur prostovoljnega dela.
Odsek za orientacijo, ki je izrednega pomena za SLO in družbeno samozaščito:
—	skromen po številu, uspešen po rezultatih dela.
Smeri dela v letu 1980:
—	poglabljanje bratstva in sodelovanja s planinskimi društvi v Sloveniji in Jugoslaviji;
—	gojenje tradicije NOB in prenašanje le-te na mlade planince;
—	utrjevanje organizacije PD in pridobivanje novih članov za aktivno in kolektivno delo;
—	krepitev sodelovanja s krajevnimi skupnostmi in meddruštvenim odborom planinskih društev;
—	dokončanje dela na srednjeročnem planu razvoja PD PTT Ljubljana 1981—1985, priprava in sprejem samoupravnega sporazuma o financiranju društva v tem obdobju;.
—	dosledno izvajanje nalog s področja vzgoje, izobraževanja, gospodarjenja, rekreacije, vzdrževanja planinskih poti, varstva narave, družbene samozaščite, propagande, informiranja, orientacije itd.;
—	zagotovitev potrebnih finančnih sredstev za delo društva, čim bolj skrbno gospodarjenje z njimi, s čimer bi prispevali v naporih naše družbe za stabilizacijo;
—	PD PTT Ljubljana bo imel letos v go-steh planince PD PTT Sljeme iz Zagreba, PTT Prijatelj prirode Sarajevo in PD PTT Učka iz Reke. Dogovorili se bodo za srečanja s planinci PTT Sarajevo, Zenica in Titograd in s krajevnimi PD v Andrijevici in Ivangradu in s PTT delavci v Mostarju in na Žabljaku, za srečanje ob izletu po poti osvoboditve »Planine Jugoslavije«. Pripravili bodo tudi vse potrebno za pobratenje s PSD »Poštar«, Novi Sad.
Zbor je tudi sklenil, da se bodo vključili v program izvajanja stabilizacijskih ukrepov v smislu zvezne in republiške resolucije za leto 1980, pri čemer je za planince najbolj pomembno načelo: vsak dinar oplemeniti z lastnim prostovoljnim delom!
Izvršni odbor bo tudi v tej mandatni dobi vodil tov. Jože Dobnik. Letošnji občni zbor PD PTT Ljubljana je potekel brez glasbe, pesmi in plesa, bil je le delovni razgovor o planinskem delu in načrtih.
Joža Praprotnik
DELOVNI POUDARKI PD GRIŽE
V marcu se je v Domu upokojencev Griže zbralo dosti čez 200 planincev — delegatov, da bi na rednem občnem zboru pregledali svoje delo. Občni zbor so pozdravili pionirji z Osnovne šole Nada Cilen-šek, Griže. Tričlanska delegacija pa je
poročala o opravljenem delu in razložila načrt dela za letos, oddolžili pa so se tudi predavateljem planinske šole. Delo pionirjev je bilo zelo plodno. Prehodili so Savinjsko in šaleško planinsko pot, začeli Zasavsko, bili so še na drugih izletih, tekmovali so v orientaciji, končali so planinsko šolo, ne pozabijo pa tudi na izročila NOB.
Eno izmed osnovnih značilnosti tega društva za leto 1979 je, da delo razširjajo v delovne skupnosti, kjer ustanavljajo planinske sekcije. Značilno je tudi tesno sodelovanje s posameznimi društvi in organizacijami, predvsem pa s Krajevno konferenco ZB Griže in društvom invalidov v Žalcu, saj jim planinski vodniki pomagajo pri organizaciji in izpeljavi izletov. Nekaj značilnih vsebinskih poudarkov:
—	vzgoja, izobraževanje: 13 novih gorskih stražarjev, 5 planinskih vodnikov;
—	zelo angažirana gorska straža, ki je med drugim reševala ponesrečenca ob Dnevu planincev na Boču;
—- množični pohodi, organizacija pohodov krajanov;
—	množični zbori, večer transverzal;
—	14 društvenih izletov;
—	več manjših izletov, ki so jih vodili planinski vodniki in drugi izkušeni planinci;
—	obilica podeljenih transverzalnih značk;
—	sodelovanje v akciji NNNP, priprava članstva za vseljudski odpor — vzgoja planinskih veščin, orientacija;
—	uspeh v akciji Kredarica, saj so zbrali čez 7 milijonov dinarjev;
—	telefon na postojanki, sad udarniškega dela in širše družbene pomoči, pomagali so med drugim terltorialci;
—	priznanja, ki jih je prejelo društvo in posamezniki za svoje delo ...
Telesna kulturna skupnost Žalec je prispevala za delo društva 56 929 dinarjev; z dotacijami, predvsem za postojanko, je pomagalo združeno delo in Skupščina občine Žalec.
Gostje občnega zbora — tov. Kozole, podpredsednik IO PZS, tov. Vidmajer, predsednik MDO Savinjska, tov. Jordan, predsednik IO TKS Žalec, predstavniki kraja, sosednjih društev so zelo pohvalno ocenili delo društva, predvsem pa poudaril množičnost in vzgojo planincev za obrambo domovine.
Nemogoče je natančneje opisati delo, prav tako ni mogoče na kratko orisati načrt dela za prihodnost. Vsekakor pa bo tudi v prihodnje obveljalo geslo: nuditi človeku čimveč možnosti za organizirano rekreacijo v naravi in ga usposobiti za morebitne izjemne razmere. Tudi za letošnje leto je značilno, da ne bo akcije, ki ne bi bila povezana z gojenjem tradicij NOV.
Ob zaključku občnega zbora je ing. Danilo Škerbinek spregovoril z besedo in sliko o nevarnostih v gorah.
Franc Ježovnik
POHOD NA DOBROVLJE
Zimski planinski pohod — bil je 23. februarja letos — na Dobrovlje—Pohorski hrib, 722 m, je bil namenjen spoznavanju severovzhodne Dobroveljske planote in spomenikov NOB. Zbor je bil v Letušu. Dolga kolona, bilo je 276 udeležencev, od tega 12 tabornikov in dva gorska reševalca, je krenila preko Podgorskega polja, po novi cesti do Forštnerja (486 m) in Zgozd-nika. Od tu je enkraten razgled na Mo-zirske planine — Medvedjak (1566 m), Bo-skovec, Skorno (723 m), sv. Križ (1044 m), Uršijo goro (1696 m). Kolona se je vila do spomenika z napisom:
Tu so pokopani štirje borci XIII. brigade Mirka Bračiča NOV padli v borbi proti okupatorju leta 1944.
Ob njem je učenec osnovne šole s Polzele Boštjan Marovt recitiral Kajuhovo pesem Materi padlega partizana, o NOB in o sedanjem času pa je spregovoril
Planinci okrog spomenika na Dobrovljah
Foto ing. B. Jordan
Franc Radišek z Braslovč, venec planin-cev-pohodnikov pa je položil pionir-pla-nlnec Peter Dobnik iz letuške šole. Kolona je šla po spodnji poti pod Mandrgo (833 m) za zastavami — planinsko je nosil Maks Pavelšek, slovensko pa Tomaž Dobnik — do doma savinjskih borcev na Dobrovljah.
Organizator pohoda, Planinsko društvo Polzela, je ob tej priložnosti podelil udeležencem izkaznico pohoda (veljala bo tudi za druge pohode, zato jo je treba skrbno shraniti, morda bo značka), izdal pa je tudi prospekt pohoda, plakate, poseben dvobarvni našitek s simbolom spomenika in spominski žig. Kolona se je vrnila potem prek vrha Be-zovca (872 m), mimo braslovške lovske koče, po Savinjski planinski poti v Letuš. Pohod je spremljala tudi GRS — postaja Celje. Pokrovitelja pohoda sta bila Savinjski MDO in Ob TKS Žalec. Udeleženci so bili od Litije do Maribora, največ jih je bilo iz občine Žalec in iz Celja. Upajmo, da je pohod uspel, saj so obudili spomin na minulo vojno, spoznali pa so tudi del severovzhodnih Dobrovelj, ljudi, ki žive tam, pridobili pa so si tudi nekaj svežih moči za delo.
B. J.
OBČNI ZBOR PD POLZELA
Bil je v veliki dvorani Doma Svobode na Polzeli 22. februarja letos. Kulturni program so pripravili učenci OŠ Polzela, iz poročil pa je mogoče razbrati tole:
Društvo dela že 20 let, kljub temu, da imajo malo denarja, je gospodarjenje v društvu na zgledni ravni. Veseli so dotacije TKS Žalec. Zbor sta pozdravila tov. Polde Ribič v imenu družbenopolitičnih organizacij Polzela in sekretar Ob TKS Žalec in predsednik MDO tov. Adi Vidma-jer. Zboru sta prisostvovala tudi predstavnika PD Zabukovica, PZS pa je poslala le pozdravno brzojavko. Za novega predsednika je bil soglasno izvoljen dosedanji predsednik tov. Stane Štorman. Del upravnega, nadzornega odbora in častnega razsodišča se je pomladil. Na občnem zboru so podelili pionirjem izkaznice pohoda Po poteh I. pohorskega bataljona, 8. članom pa značke Prijatelj planin savinjskega MDO, dva pa sta prejela Bloudkovi znački. Nastopil je tudi Ivč Kotnik z diapozitivi s strehe sveta.
B. J.
PD NOVA GORICA
Idejo o planinstvu kot o najbolj pristni obliki rekreacije so novogoriški planinci propagirali tudi v lanskem letu. Letos pa bodo še bolj poprijeli za delo. saj bodo začeli graditi kočo pri Krnskih jezerih. Društvo trenutno šteje preko 2000 članov, lani pa so opravili 2430 prostovoljnih ur, za letos pa nameravajo to številko še preseči.	. Lani se je zvrstilo precej izletov, markirali so nekaj gorskih poti, skrbeli pa so za postojanke v Lepeni, na Krnu, Kekcu in na Trstelju; organiziralo je predavanje
za izobraževanje mladih v mladinskem odseku in tečaj za člane gorske straže. Posebej velja omeniti tudi alpinistični odsek, saj ima v svojih vrstah alpiniste, ki dosegajo raven športnikov republiškega razreda.
Ugotovitev iz prejšnjih let, da se društvo premalo povezuje z bazo, danes ne drži več. Novogoriško planinsko društvo ima že osem planinskih skupin in sicer v Go-stolu, SGP, Meblu, Vozilih, v Renčah, Bi-' Ijah, Vogerskem in Dornberku. Planinska skupina v Kanalu pa je medtem že prerasla v samostojno društvo. Seveda pa so na tem področju še mnoge možnosti; posebno novogoriške srednješolce bi bilo potrebno pritegniti.
Ob Krnskih jezerih bodo letos primorski planinci združili svoje moči in se od sredine maja do konca septembra udeležili delovnih akcij ter tako prispevali svoj delež pri gradnji koče, saj predstavlja ta gradnja dolgoletni sen ne samo primorskih, ampak vseh slovenskih planincev.
Metka Zalar
AJDOVSKI PLANINCI NA OBČNEM ZBORU
Vsak peti ajdovski planinec se je udeležil občnega zbora domačega planinskega društva. Najprej so bili na vrsti alpinisti. Predsednik PD Ljubo Čibej je ugotovil, da niso izpolnili celotnega programa. Kljub temu pa so opravili kar 25 tur različnih težavnostnih stopenj, poleti so se povzpeli na Grossglockner, dva člana pa sta opravila alpinistični tečaj. Potem so sledili mladinci. Marjan Poljšak je poudaril, da so delali uspešno. Ajdovskim pionirjem so odprli pionirsko sobo, poleti pa so pionirji teden dni taborili na Čavnu. Na taborjenju, pri stroških jim je pomagala Zveza borcev, Osnovna šola Borisa Kidriča in JLA, so obravnavali teme iz NOB, sodelovali so v akciji NNNP in na vaji TO. Obiskal jih je tudi pisatelj Tone Svetina. Taborilo je 33 pionirjev. Lani so se najbolj odrezali na Milovanovičevem me-morialu, kjer so v konkurenci PD, tabornikov, partizanovcev in ekip ZSMS delili prvo mesto, mladinke pa so osvojile zlato plaketo. Dobro delajo tudi pionirji OŠ Do-bravlje, medtem ko na Colu in Predmeji nimajo več mentorjev. Člani mladinskega odseka so opravili pri gradnji koče na Čavnu 71 °/o vseh delovnih ur. Na koncu leta so uvedli tudi planinske pevske vaje. Delovna je bila tudi komisija za pota in Gorska straža. Jože Fegic je poročal, da so lani ponovno markirali pot od Predme-je do Čavna. Novo ustanovljena skupina iz Lokavca pa je markirala pot iz svoje vasi na Čaven. Gorska straža je organizirala tečaj; uspešno ga je opravilo 14 udeležencev. Drago Ergaver, vodja gospodarskega odbora, je poročal o zavetišču
Antona Bavčerja na Čavnu in o Iztokovi koči na Golakih. Na Čavnu so lani zgradili jedilnico, na podstrešju pa bo mogoče urediti tudi skupna ležišča. 125 prostovoljcev, opravili so od ene do 120 udarniških ur, je uredilo okolico, skrbe pa tudi za redno vzdrževanje koče in za parkirišča pred kočo. Pohvalili so oskrbnika Jožeta Breclja-Gina,
Iztokova koča pod Malim Golakom je bila zanemarjena, dokler je ni prevzela novo ustanovljena skupina iz Lokavca. Uvedla je redna dežurstva, obnovila streho, dimnik in zimski bivak. Pri tem so opravili 182 udarniških ur. Ugodno so ocenili tudi finančno poslovanje. Pomagala jim je PZS pa tudi nekatere ajdovske delovne organizacije (Tekstina, Lipa, GOP, SGP Primor-je, TPO Batuje). častno razsodišče ni imelo dela, prav tako ne jamarska skupina, morda zaradi preskromne propagande. Za letos pa pričakujejo na Čavnu več strokovnih obrtniških rok. Alpinisti načrtujejo 70 pristopov, udeležbo v alpinistični šoli, boljše sodelovanje z AO Nova gorica in vzpon na Mt. Blanc. Orientacisti bi radi vsaj eno ekipo pripravili za državno prvenstvo. Markirali bodo tudi pot čez Korenino na Go-lake. Po enega člana PD bodo poslali na tečaj za mentorje, za ml. vodnike in v letni alpinistični tečaj. Tečaj iz orientacije in varstva narave pa že poteka. Trikrat se bodo srečali z zamejskimi Slovenci in sodelovali na dveh turnih smukih. Sodelovali bodo na pohodih na Nanos, Pred-mejo, Ob žici okupirane Ljubljane, Skozi Trnovski gozd, na Javornik in Golake. Za delovne akcije na čavnu so rezervirali enajst dni in na Golakih 4. Dva dni bodo pomagali pri pripravah na gradnjo koče pri Krnskih jezerih. Mladinci bodo teden dni taborili ob Nadiži v Beneški Sloveniji, pionirji pa prav tako dolgo na Čavnu. Dogovarjajo se tudi za izvedbo petomajskega maratona. Orientacisti bodo sodelovali vsaj na štirih tekmovanjih, organizirali pa bodo tudi izlete. V sedeminsedemdeseti sezoni bodo ajdovski planinci šli na Črno Prst, Storžič, Škrlatico, Kočno, Triglav, Istrske gore in na vrhove okoli Vršiča. Zbor je potrdil še pravilnike alpinistične sekcije, planinske skupine iz Lokavca in spremenil nekaj členov pravilnika PD, ki dajo večjo kompetenco upravnemu odboru oz. PZS. Nova članarina bo od 30 do 100 din.
Ajdovske planince so pozdravili gostje iz Vipave, Idrije in Nove Gorice ter predstavnik meddruštvenega odbora; le-ta je predlagal, da bi za cicibane in pionirje pripravili občni zbor posebej. Po čestitki za Dan žena so prebrali še voščilo tov. Titu za čim prejšnje okrevanje, potem pa sta Jože Fegic in Damjan Škvarč prikazala diapozitive o lanski aktivnosti društva.
Tomaž Kranjc 258
MLADI POSTOJNSKI PLANINCI
Konec februarja so imeli člani mladinskega odseka Planinskega društva Postojna svoj drugi letni občni zbor. V oceni opravljenega dela je bilo ugotovljeno, da so bili marljivi predvsem v izletništvu. Bili so na Nanosu, Lubniku, Vremščici, Kom ni in na Stolu. Povzpeli so se tudi na Snežnik in na Porezen in to v okviru zimskih spominskih pohodov, ki obujajo spomine NOB. V Kamniški Bistrici so taborili in opravili ture na Brano, Grintavec, Planjavo, Ojstrico, Korošico, Skuto in Konja. Mladinski vodniki in mentorji pa so bili na tridnevnem izpopolnjevalnem izletu na Jalovcu in na Prisojniku. Uspešni so bili tudi v akciji pionlr-planinec. 24 pionirjev je prejelo bronasti znak za 6 opravljenih planinskih izletov, trije pionirji so prejeli srebrni znak za 12 opravljenih izletov, podeljeni pa so bili tudi trije zlati znaki tistim pionirjem, ki so imeli v svojem dnevniku evidentiranih in opisanih najmanj 18 izletov.. Manj pa je bila lani uspešna akcija ciciban-pla-ninec. V septembru je bilo področno orientacijsko tekmovanje za Vojkov memorial na Nanosu. Udeležili so se tudi orientacijskega tekmovanja za Milovanovičev memorial v Sevnici in orientacijskega tekmovanja na Snežniku za pokal Snežnika. Sodelovali so tudi v akciji NNNP v Krajevni skupnosti Postojna. Predstavnik MO — pionir se je udeležil 7-dnevnega srečanja mladih planincev iz Evrope v Italijanskih Dolomitih. Pomagali so pri izvedbi akcije 100 družin na Nanos, Dan mladosti pa so proslavili s pohodom na Vremščico, ki je bil združen s srečanjem mladih planincev Primorske. Imeli so več planinskih predavanj. Na osnovnih šolah pa so se vsak teden vrstile organizirane planinske ure. MO se vključuje tudi v akcije OK ZSMS. Tako so sodelovali pri izvedbi lokalne in zvezne Titove štafete, ki so jo skupaj s taborniki prinesli iz Nanosa. Mladi se zavedajo, da mora biti hoja v hribe varna, zato so v letu 1979 usposobili 5 članov MO za mladinske vodnike, tečaj za mentorja planinske vzgoje pa je opravil en član MO, tako imajo zdaj 16 mladinskih vodnikov in 9 mentorjev, 4 mladinski vodniki pa so usposobljeni tudi za vodenje v zimskih razmerah. Da bi znanje s področja vodenja skupin izpopolnjevali, so v letu 1979 ustanovili klub vodnikov in mentorjev. Mladim je veliko do tega, da opravičijo pomoč družbe, zato obveščajo javnost o svojem delu prek sredstev javnega obveščanja. Razveseljivo je dejstvo, da je okrog 600 mladih včlanjenih v PD Tn da je precej tudi aktivnih. Telesno kulturna skupnost Postojna je mladim planincem podelila priznanje za uspešno delo pri organiziranju dela na področju planinstva, Krajevna skupnost Postojna pa priznanje za sodelo-259 vanje v akciji NNNP. Izkazali so se tudi
posamezniki; dva sta dobila priznanje za delo z mladimi; priznanje je podelila OK ZSMS.
V VVZ bodo skušali obuditi akcijo ciciban-planinec, pri čemer jim bo dobrodošla pomoč prizadevnih vzgojiteljic. Na osnovnih šolah bodo vključeni v tekmovanje za šolsko športno značko.
Poleg orientacijskega tekmovanja za Vojkov memorial bodo letos organizirali v mesecu maju tudi področno tekmovanje za Gorenjsko, Ljubljansko in Primorsko regijo.
Po nekajletnem premoru bodo organizirali na osnovnih šolah planinsko šolo in sicer posebej prirejeno za učence od 1. do 4. razreda in za učence od 5. do 8. razreda. Skušali bodo tudi okrepiti sodelovanje s sosednjimi planinskimi društvi. Delo, ki si ga je MO zastavil v letu 1980, je obsežno. Doslej je pokazala družba za njihove potrebe in želje dobršno mero posluha in mladi upajo, da bo tako tudi v prihodnje. Prav tako si želijo, da bi bilo še več tistih, ki se s planinsko vzgojo mladih aktivno ukvarjajo.
Vlado Smrekar
NOVICE IZ RIMSKIH TOPLIC
V Rimskih Toplicah je MO spet zaživel. Resno so začeli delati že sredi aprila lani. Najprej so pridobili pionirje. Seznanili so jih z delom v PO, z lepotami gora pa tudi z vsemi prednostmi, zahtevami, ki jih v planinah srečujemo. Organizirali so v ta namen planinsko šolo. Pri tem so jim pomagali člani izvršnega odbora. Po končani šoli — bilo je kar 13 predmetov, so imeli 10 dni časa za učenje. Ustne izpite so opravili med pohodom na naš Kopit-nik {914 m), kamor zelo radi zahajajo; pismeni del pa so opravili v koči. Po zaključnem »resnem« delu so imeli tudi zabavni del, saj so med njimi tudi taki pionirji, ki skrbe za smeh in za razvedrilo. Skupaj s planinsko šolo je tekla tudi akcija pionir-planinec. Za to akcijo je prejelo 13 pionirjev in dva cicibana bronasti znak, ki ga podeljuje PZS, 9 pionirjev in en ciciban pa je srečno prehodilo Zasavsko planinsko pot; na to pot jih vežejo lepi spomini, predvsem pa trdno prijateljstvo. Lepa nagrada za marljive pionirje je bil planinski tabor na Kopitniku. Pionirji si takih akcij še žele in treba bo skrbeti, da te prizadevnosti ne bi zanemarili.
PD Rimske Toplice Mladinski odsek
PIONIRJI PD POSTOJNA NA SLIVNICI
V soboto, 23. februarja se je prek 100 mladih planincev-pionirjev, članov MO PD Postojna, odpravilo na planinski izlet na No-
tranjsko — na Slivnico nad Cerknico. Vreme je bilo sončno, tako da so se mladi in njihovi vodniki, 8 jih je bilo, z veseljem vzpenjali proti vrhu. Sam vrh Slivnice je bil zavit v meglo, pihal je veter in ker je bila koča zaprta, so se kmalu spustili navzdol do prve ravni, kjer so jih pričakali cerkniški planinci-markacisti in jih presenetili s toplim čajem — dokaz, da je med planinci solidarnost vedno prisotna. Čaj pa tudi sonce, ki je razpodilo meglo, sta ogrela mladež, da se je razživela; vsak je našel zabavo zase: največ se jih je vključilo v razgibane igre, drugi so si izbrali sončenje, tretji so skrbeli, da ni ugasnil ogenj, ob katerem so se greli najbolj prezebli. Vsi bi radi ostali še dlje, pa je bilo treba, žal, v dolino. Iz Cerknice so šli za Rakek po bližnjici. Godrnjal ni nihče, prej bi lahko rekli, da so uživali, saj je bil dan kot nalašč za tak sprehod, živžav in pesem sta pričala, da so bili mladi z osnovnih šol Postojna, Prestranek, Pivka in Košana z izletom zadovoljni. Žal jim je bilo le, da na Slivnici niso videli niti slovitih »coprnic« s Slivnice niti zmajar-jev, ki se večkrat spuščajo z vrha.
MO PD Postojna
TRIGLAV — SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO V ŠVICI
5. junija, pred devetimi leti, ko sem prisostvoval ustanavljanju Slovenskega planinskega društva v Švici, ki je potekalo v mali gostilnici blizu Zuricha, ob navzočnosti številnih naših delavcev, ki so na začasnem delu v Švici, najbrž še nisem mogel vedeti, da bo to društvo ostalo delovno in trdoživo do današnjega dne in bo prav gotovo delovalo še vrsto let, če bodo le ostali pogoji za delo taki, kot so danes.
To društvo ima v svojem programu izlete in ture v gore pa prirejanje družabnih in kulturnih večerov ter športnih srečanj, zraven te dejavnosti pa pomaga tudi pri dopolnilnem šolanju jugoslovanskih otrok v slovenskem jeziku. Vse to pa je povezano z veliko ljubeznijo do domovine, z veliko željo po medsebojnem dogovarjanju o vsakdanjih rečeh pa tudi o skupnih načrtih za ture in izlete v tujini in doma. Zdaj, ko je preteklo skoraj desetletje pa se društvo že lahko pohvali z lepimi uspehi. Vzemimo na primer vsebino sedme številke Glasila SPD Trniglav v Švici, glasilo izdajajo že četrto leto, pa bomo videli, da so delavni in da so tudi doslej imeli veliko skupnih rezultatov. Dosedanji predsednik Roman Kranjc, ki je zamenjal Avgusta Teropščiča, soustanovitelja tega
društva, je v svojem poročilu za minulo obdobje, med drugim povedal tole: Glasilo pošiljajo rojakom po vsej Švici, saj prinaša informacije SPD Triglav, SD Planika in Zveze beneških Slovencev, objavlja pa tudi program YU-Ski. Od novega leta sem sodelujejo z Osnovno šolo Majde Vrhovnikove. Med največjo društveno prireditev štejejo tradicionalni slovenski veleslalom v Hoch-Ybrig-Unteribergu. Na to prireditev vabijo tudi udeležence in gledalce iz Nemčije, Avstrije in domovine. Naslednja velika prireditev, ki združuje Slovence v Švici, je »Veliki planinski ples« pa tudi druge kulturne prireditve, ki jih jim oskrbijo gosti iz domovine. V teh akcijah so se lani spomnili tudi porušene Črne gore. V prireditvi »Slovenski otroci vabijo« in z geslom »Največ sveta otrokom sliši slave«, v Unteribergu, so se predstavili otroci iz dopolnilnih šol. Poleti imajo navadno v programu pohode v domače gore. Še posebej pa je treba poudariti dejstvo, da to društvo tesno sodeluje tudi z društvom Planika iz Winterthura. Na vseh večjih prireditvah so prisotni tudi predstavniki iz domovine, predvsem pa predstavniki Občinskega sveta zveze sindikatov Slovenije občine Ljubljana-center, s katerim imajo podpisan dogovor o medsebojnem sodelovanju. Če bi na hitro preleteli program za letos, bi opazili, da se je tudi tokrat društvo orientiralo predvsem na izlete in ture ter na prirejanje skupnih družabnih večerov. Marca je na primer že bil tradicionalni veleslalom, maja deveti tradicionalni planinski ples in srečanje otrok »Slovenski otroci vabijo«, v juniju oziroma juliju je predviden pohod v domače gore. Za letos imajo spet v načrtu Triglav. V avgustu bodo obiskali Aroso-Weisshorn, septembra bo skupni piknik z društvom Planika, oktobra bodo obiskali Engadin, v novembru bodo imeli občni zbor, praznovali bodo Dan republike, 29. november, decembra pa bodo organizirali Dedka Mraza in zabavo za zaključek leta. Nov upravni odbor tega društva vodi Metod Fikfak. Naslov društva pa je 8902 Urdorf, ZH-švica. Uradne ure pa imajo vsak torek od 20. do 22. ure.
M. K.
DELO GRS NA TOLMINSKEM
Na Tolminskem že več let deluje gorska reševalna služba. V teh goratih predelih je njeno delo nepogrešljivo. Postaja GRS Tolmin deluje na območju PD Kobarid, Tolmin in Podbrdo in je zadolžena za gorsko območje od Porezna prek Črne prsti do Krna in Stola.	260
Postaja šteje 17 reševalcev, 10 pripravnikov in tri častne člane. Razdeljeni so v tri skupine — podbrško, kobariško in tolminsko.
Lani so imeli tri večje reševalne akcije — na Krnu, na Rodici in na Migovcu. Pri reševanju jim veliko pomaga milica, zlasti s prevozi in zvezami. Finančna sredstva za GRS sta lani prispevali Regionalna zdravstvena skupnost Nova Gorica in skupščina občine Tolmin, ki je svoj prispevek namenila za nabavo radio-aparatov. Gorski reševalci se udeležujejo tudi vaj. V ostenju Krna se je vaje udeležilo 24 reševalcev, organizirali pa so tudi zimsko vajo na Kaninu ter vajo v Pologu.
M. P.
HRVATSKI PLANINCI V ZASAVJU
Skupina planincev PD Železničar iz Zagreba je prehodila del zasavskih planin od železniške postaje Sava prek Čemše-
niške planine do Trbovelj. Z železniške postaje Sava so odšli do Zasavske gore, se spustili do Izlak ter se spet povzpeli do planinskega doma na Čemšeniški planini. Tam so prenočili. V domu jim je pritegnil pozornost tale napis: Pozdravljen sin planin, ki prihajaš iz dolin, tu se mirno okrepčaj in srečno vrni nazaj! Naslednjega dne so šli proti Partizanskemu vrhu. Na tej poti so imeli nekaj težav zaradi globokega snega in so tako porabili mnogo več časa kot bi ga v normalnih razmerah.
S planinskim domom na Partizanskem vrhu so bili zelo zadovoljni. Dom je lepo urejen kot tudi doma na Zasavski gori in na Čemšeniški planini. Od tu so se spustili do Trbovelj. Bili so zadovoljni, posebej se, ker so spoznali, da po tej trasi teče tudi znana transverzala — Pot kurirjev in vezi-stov NOV Slovenije, kar obenem simbolizira spomin na pota, po katerih so hodili borci med osvobodilno borbo.
Josip Sakoman
iz planinske literature
»RAJ POD TRIGLAVOM« V MARIBORU
5 marca 1980 so v velikem razstavnem salonu Rotovž v Mariboru odprli razstavo planinskih fotografij Jaka Čopa. PD Maribor Matica je sicer s to razstavo hotelo proslaviti svoj jubilej — 60-letnico — vendar je ravnateljstvo salona lahko ustreglo želji šele v začetku letošnjega leta. V primerno urejenih prostorih so se za-steklene fotografije v svoji motivni zaokroženosti (predgorje Bohinj, Baška grapa, Trenta, Bovško, Planica — Vršič, Martuljek, Krma — Vrata) pokazale v svoji popolni veljavi. Mojster je prišel v Maribor in jih sam prostorsko razvrstil; oddahnil se je šele po dveh dneh, ko je bil z opravljenim delom zadovoljen. Ob 18. uri, ko je bila napovedana otvoritev, se je v prostorih zbrala množica planincev. V imenu mariborskih planincev je Jaka Čopa pozdravil F. Vogelnik: »Zbrali smo se, da se poklonimo dvojni veličini: veličini gora in mediju, ki poskuša njihovo neizčrpno lepoto prenesti v našo bližino — fotografski umetnosti, hkrati pa z namenom, da izrazimo priznanje in občudovanje možu, ki je vse svoje življenje posvetil tej lepoti, ki je zdaj razvrščena pred našimi očmi — Jaku Čopu.
Rodil se je v večno zadimljeni dolini, iz katere poganjajo kvišku strma pobočja: na prisojni strani v visoke zelene hrbte Karavank, osojne strmine pa zapirajo pogled proti prelestnemu skalnatemu kraljestvu Julijcev. Ne smemo se čuditi, če ga zgodaj srečamo na planinskih poteh, zlasti ne, ker je imel očeta, ki je prosti čas preživljal v gorah in v ožji »žlahti« strica, ki ni bil nihče drug kot Joža Cop, naš legendarni alpinist. In medtem ko je Joža komaj čakal, kdaj bo v kakšni steni spet preplezal kakšno prvenstveno, je Jaka Čopa od doma zvabljala želja, da bi lepoto, ki se je razgrinjala pred njim, prenesel na emulzijo ter jo doma v temnici naredil dostopno vsem ljubiteljem gora in črno bele umetnosti.
Kdor se je količkaj ukvarjal s fotografijo, ve, koliko motivov se človeku ponuja vsepovsod in koliko truda je potrebno, preden iskrica te lepote zažari v delu človeških rok. Večina odneha, preden pride na pol pota, marsikdo opeša pred ciljem. Jaka Čop ni obupal. Skozi petdeset let je romal v svoje ljube gore, vneto iskal in potrpežljivo čakal in ni odnehal, čeprav z izkupičkom večinoma ni bil zadovoljen. Spet in spet si je oprtal vso potrebno opremo ter jo mahnil v lepem in slabem
Foto Fr. Vogelnik
jutri stopnjevala v klic, ki nas bo vabil v bližino teh pričaranih vrhov. Razstava, ki je pred nami, nam ne bo pomenija samo paše za oči, ob njej se ne bomo, željni lepote, samo odžejali, za nas, ki smo z dušo in srcem zvezani z Zlato-rogovim kraljestvom, bo ,Raj pod Triglavom', ki nam ga je podaril Jaka Čop, tudi izpoved, simbol vrednot, ki nas spremljajo skozi vse življenje. V imenu vseh, ki smo tukaj zbrani, se mojstru Jaku Čopu prav iz srca zahvaljujem, da se je odzval našemu vabilu, prav tako pa tudi ravnateljstvu salona Rotovž, ki nam je razstavne prostore dalo na razpolago.«
Ob koncu je Jaka Čopa zaprosil, naj navzoče planince popelje po svoji razstavi. Odprta je bila do 16. marca 1980.
Jaka čop vodi po razstavi v Mariboru
vremenu, poleti in pozimi, spomladi in jeseni, v vročini in mrazu na samotna raz-gledišča. Pa se je zgodilo, da je bil včasih zadovoljen, ko je odložil povečavo: ves trud je bil poplačan, sence in svetloba in obrisi vrhov in globina in lesk ozračja so spregovorili v vsej svoji tihi, trepetavi neposrednosti. Tako so počasi, druga za drugo nastajale mojstrovine in ko je bila zakladnica polna, avtorjev sloves pa ob priložnostnih objavah utrjen, nam je iz nje doslej podaril tri knjige: Svet med vrhovi, Raj pod Triglavom in Viharnike, ob njih pa še vrsto reprodukcij v najrazličnejših planinskih in turističnih edicijah. Kadar sedaj kje zagledamo v prilogi kakšen zelo ubran, pretehtan planinski motiv, izjemno igro svetlobe in senc, nas nekaj spreleti: ,To je Čopi' In nikoli nismo v zmoti. Nocoj in v naslednjih desetih dneh nam bodo v srebrnkastem lesketu govorili mojstrovi Julijci: ne samo ponosni osrednji vršaci, ampak tudi odmaknjeni nižji vrhovi in predgorja in podgorja, doline in tesni in reke in potoki in slapovi in jezera, porasla pobočja in gole, prepadne stene, živali in cvetlice in v neurjih okleščeni viharniki. In domovi in polja in stanovi naših gorjancev. Vse te različne motive je mojster iskal in odkrival z enako ljubeznijo in potrpežljivostjo. Ko bomo zdajle hodili od podobe do podobe, bomo prisluškovali šepetu naše domače zemlje. Lepota, ki nas bo tukaj prevzela, se bo
PLANINAR ŠTEVILKA 18—19
Z veseljem človek prebira tekste, ki nastajajo na takih planinskih področjih, kjer pravzaprav ni gora, je sama ravnina in je zato ljubezen do gorske narave še toliko bolj zanimiva. Eden takih časopisov je prav gotovo Planinar, ki ga izdaja Planinsko smučarsko društvo Železničar iz Šida, se pravi s področja, kjer ni visokih gora. Ta, zadnja številka, ki mi je prišla v roke, kaže, da se planinci tega društva kar resno ukvarjajo tudi s to dejavnostjo, ki 262
jo narekuje delo z revijo. Že sama vsebina pa priča, da te planince »z ravnine« zanima prav vse, kar je planinskega, saj je na prvem mestu sestavek o sedmi JAHO, ki ga je prispeval Radivoje Kovačevič. V nadaljevanju, v rubriki Delo redakcije poročajo o novem glavnem uredniku (poslej bo to obveznost opravljal Miča M. Tuma-rič, ki izhaja iz njihovih »propagandnih vrst«).
Omembe vreden del »Planinara« je tudi tisti, kjer so objavljene različne reportaže in zapisi s planinskih poti. Reportaža S poti po Istri govori o srečanju planincev-železničarjev, potem je zapis o doživetju na vrhu Otočevca, kar je v bistvu opis potepanj po jadranskih otokih, konkretno po Komatih, dalje poročevalec obširneje govori o plaaninski poti »Sremski front«, ki vodi od Rohalj baze do Telarovičevega »salaša« na Donavi. Omenja tudi Šumadij-sko transverzalo, ki so jo odprli v spomin na narodnega heroja in junaka socialističnega dela Dušana Petroviča-Šaneta. Ne gredo pa tudi mimo varstva okolja in seveda vprašanj s področja smučarstva. Zvezek pa zaključuje planinski humor. Revija je vredna pozornosti in po vsebini kar kliče po tem, da bi rabila marsikomu za zgled.
M. K.
ALPINISTIČNI RAZGLEDI 3/80
Tretja številka Alpinističnih Razgledov nosi datum — januar 1980. Na ovitku še vedno vztraja Janez Marinčič s svojimi duhovitimi karikaturami. Tokrat gre za nekakšno pivsko sanjarjenje in obujanje spominov na poletje. Vendar ne vztraja samo karikaturist, tretja številka zadržuje tudi zaris, ki ga poznam že iz prejšnjih dveh. Toda ozrimo se po prispevkih. Naj na prvem mestu omenim članke izpod peresa Bineta Mlača, avtorja, ki je prispeval tokrat kar štiri članke. Že precej na tretji strani je tu njegov uvodnik, ki s spogledljivo metaforo preko potov rahločutne ironije in čvrstega humorja komentira temo in polemično situacijo, ki jo je le-ta izoblikovala. Kdo pri vsem tem teče za avtomobilom, to vedo le tisti, ki se vozijo v avtomobilu. Takoj nato, na strani pet, naletimo na drug članek izpod tega peresa. To je tretje nadaljevanje zgodovinskega feljtona o Velikih pionirjih alpinizma; govora je o domnevnem izumitelju alpinistične vponke, Ottu Herzogu. Nato na strani 14 prav tako tretje nadaljevanje zgodovine vzponov v ostenju Piz Badile. Tokrat o vzponih, ki so povzročili dosti razburjenja in neodobravanja. O četrtem Mlačevem članku pa bom spregovoril še na koncu tega zapisa, skupaj s člankom Draga Metljaka.
In tako smo se znašli na straneh, kjer se 263 največ kreše in kadi v tej številki. Gre
seveda za že znamenito polemiko o sodobnih plezalskih dejanjih. Najprej je tu članek Marka Šurca. Razpravlja o smislu in o mejah alpinizma. Članek je zastavljen smiselno in argumentirano; deluje prepričljivo. Med vrsticami je čutiti zagnanost, kot se polemiki spodobi, stavke oblikuje vročica, ki nas zanesljivo vodi naprej k člankom Cirila Debeljaka in Milana Vo-šanka. Ker se v polemiko, ki jo načenjata oba ta dva avtorja, ne bom spuščal, naj se ustavim na strani 16, ki jo zapolnjuje troje odlomkov iz treh zgodb treh mlajših slovenskih alpinistov, ki so opisali svoje prvenstvene vzpone. Kdor ugane priimek in Ime avtorjev, dobi za nagrado 10 opisov smeri, dolgih 700 do 1000 metrov, s fotografijami in skicami. Torej gre za nagradno uganko.
Tej uganki, ki je vdrla v resnobno zavzetost avtorskih tekstov, sledi razmišljanje o alpinistični literaturi, ki ga je zapisal Janez Bizjak. Avtor se upravičeno sprašuje o klavrni usodi, ki jo doživljajo izvirne strokovne publikacije s področja alpinizma (vodniki, priročniki, revialni tiski), ki jih posamezni slovenski avtorji objavljajo zgolj zavoljo osebnega entuziazma jn v skrajno nemogočih razmerah, največkrat kar v ciklostilu. Po drugi plati pa polemizira z našo knjigotrško politiko, ki vseskozi, očitno zaradi zaslužka, pošilja na trg istovrstne publikacije tujih produkcij, sklicujoč se pri tem na nizko tehnično raven domačih publikacij in na skromno kupno zaledje, s čimer sama od sebe prehaja v prozorno protislovje. Da je ta problematika res pereča, kaže tudi vodniček na strani 19 in 21. Gre za opise vzponov v ostenju Mokrice in Kompotele. Temu vodničku je dodana tudi fotografija omenjenega ostenja z vrisanimi smermi. Vodniček je toliko bolj pomemben, ker nas seznanja s smermi, ki so bile doslej bolj malo znane in torej odpira novo plezalsko področje.
Temu sledi prispevek izpod peresa Nade Mlač, v katerem nas seznanja z nekaterimi prvenstvenimi vzponi, ki so jih v preteklem letu opravili v Osrednjih Alpah. In kot je že navada, zasledimo proti koncu Razgledov članke o plezalski tehniki. Najprej je tu že navedeni članek Draga Metljaka, ki nas seznanja z novim načinom dinamičnega varovanja in sicer z uporabo polovičnega bičevega vozla. Članek spremljajo na predzadnji in zadnji strani priložnostne skice, ki še dodatno pojasnjujejo izvajanja v sestavku. Temu članku sledi zapis o raznih tehnikah plezanja z derezami. Avtor je Bine Mlač. Tudi temu zapisu pripada skromna skica, ki nas seznanja s pravilnim kotom, po katerem morajo zagristi konice derez v led, če si želimo, da pri tem ne bi zdrsnili in z veliko hitrostjo pohiteli tja proti koncu »štrika .. .« Številko tokrat zaključuje tekst, ki očitno kaže literarne ambicije. Če sledimo na-
migu, potem naj bi to besedilo z naslovom Obisk na Vršiču, avtor je Jure Ulčar, označevalo »herojsko dramo, enodejanko«. Zadeva pa obtiči v dialogu dveh kavk, vse druge literarne obveznosti, ki bi bile v takih primerih nujne, pa ostajajo na začetku poti.
In tako se zdi, da razpoka, ki obvladuje polemiko o sedanjem alpinizmu, vztraja še naprej. Zaključujem naj torej s tem, česar na samem začetku nisem omenjal. Tista
razlika, ki jo vpeljuje na prvi strani podoba, le-ta sicer učinkuje kot karikatura, vztraja prek cele številke do poslednje vrstice. Če bi torej hotel izmakniti svojemu mišljenju zdaj enotno sintagmo, s katero bi zajel vse te strani z naklonjenim gibom (kajti ravno ta naklonjenost je osnovni odnos do Alpinističnih Razgledov, potem bi tu obstal — kajti pred menoj zija že vseskozi krajna zev.
Iztok Osojnik
varstvo narave
SEŽANSKI ODLOK O ZAŠČITI NEKATERIH RASTLIN
Začenja se čas množičnih obiskov narave, zato ne bo odveč, če bralce znova opozorimo na nekaj zavarovanih rastlin. Ne bomo se ustavili pri republiškem odloku, po katerem je zaščitenih 28 vrst, ampak pri manj znanem Odloku o zaščiti nekaterih rastlin, ki ga je izdala skupščina občine Sežana (Uradne objave, št. 6/69) pred več kot desetimi leti. S tem odlokom je zavarovala 13 rastlinskih vrst, ki so na kraškem območju najbolj ogrožene. 7 vrst je zaščitenih samo na tem območju. Pri njih se bomo nekoliko dlje zadržali, 6 pa jih bomo samo omenili.
1.	Navadna potonika (Paeonja officinalis) raste na svetlih, kamnitih pobočjih na krasu. Veliki, rdeči cvetovi imajo nad 5 cm v premeru, v sredini so številni prašnikl in dva do trije pestiči. Pritlični listi so deljeni v 17 do 30 ozko eliptičnih ali suli-častih segmentov. Cvete v maju.
2.	Veleiistna potonika (Paeonia mascula) raste na svetlih, grmovnih pobočjih in posekah na krasu. Rdeči cvetovi imajo tri do pet pestičev, pritlični listi so deljeni v 9 do 16 eliptičnih segmentov. Prav tako kot prejšnja vrsta cvete v maju.
3.	Bratinski košutnik ali rumeni svišč (Gentiana lutea ssp. symphyandra) je najbolj razširjen na kraških košenicah, čeprav uspeva tudi v Julijskih Alpah. Zanj je značilno, da so prašnice prašnikov zrasle. Zaradi zdravilne korenike je močno ogrožen.
4.	Lepi jeglič ali avrikelj (Prlmula auricula)
5.	Navadni jesenček (Dictamnus albus) raste na prisojnih, kamnitih pobočjih. Ima rožnate, redkeje bele cvetove, s temnejšimi žilami. Steblo je visoko do enega metra in je gosto žlezavo dlakavo. Spodnji listi so sedeči, enostavni, zgornji listi pa pecljasti, sestavljeni in lihopernati ter nas spominjajo na jesenove. Rastlina diši po limoni, cvete pa v maju in juniju.
6.	Zlato jabolko ali kranjska lilija (Lillum carniolicum).
7.	Zlati klobuk ali turška lilija (Lilium martagón) ima spodnje liste v navideznem vretencu. Cvetni listi so mesno rdeči, s temnimi pegami in zavihani nazaj. V zemlji ima rumeno čebulo. Cvete v juniju in juliju.
8.	Brstična lilija (Lilium bulbiferum) ima liste razvrščene spiralasto, v zalistju pa so rjavi brstiči, po katerih je rastlina tudi dobila ime. Cvetni listi so oranžno rdeči, le pri vrhu so rahlo zavihani. V zemlji ima belo čebulo. Cvete v juniju in juliju.
9.	Gorska logarica (Fritillaria tenella) raste po senožetih in med grmovjem. Ima ozko-črtalaste liste. Cvetovi so posamič, dolgi do treh centimetrov, rahlo povešeni. Cvetni listi so ozkojajčasti, zunaj temno rdeči ali zelenkasti ter pegasti, znotraj rumenkasti in z rjavimi pegami. Cvete v aprilu in maju.
10.	Šmarnica (Convallaria majalis) ima bele, kimaste, močno dišeče cvetove, ki so združeni v enostransko socvetje. Jeseni se razvijejo rdeče jagode. Cvete v maju in juniju.
11.	Gorski narcis (Narcissus stellaris) je nedvomno najbolj znan z belih majskih trat izpod Golice, vendar v aprilu cveti tudi na kraških senožetih in košenicah.
12.	Močvirski meček (Gladiolus paluster) raste po močvirnih travnikih in po grmovnih pobočjih ne samo na krasu, ampak po vsej Sloveniji. Ima živo rdeče cvetove. Listi so ozko suličasti. Cvete v maju in juniju.
13.	Ilirski meček (Gladiolus illirycus) raste po vlažnih travnikih. Cvet je nekoliko večji, vendar prav tako rdeč kot pri prejšnji vrsti. Cvete v maju in juniju.
Vse naštete vrste je prepovedano trgati, ruvati, prodajati, ponujati v nakup, kupovati ali izvažati. Verjetno pa ni treba posebej poudarjati, da naj bi to veljalo tudi za vse ostale rastline, ki jih bomo srečevali po naših potepanjih bodisi na krasu bodisi kje drugje.
N. Praprotnik 264
HIDROELEKTRARNA V MAVČIČAH
Na Savi pri Mavčičah južno od Kranja so se že začela pripravljalna dela za gradnjo jezu za hidroelektrarno, ki je del savskega hidroenergetskega sistema. Nastalo umetno jezero od Drulovke do Mavčič bo nekoliko spremenilo krajinsko podobo tega predela. Jezersko podobo bo dobila Sava pri Trbojah, dvignila pa se bo tudi gladina vode v Zarici, eni najlepših slovenskih sotesk v konglomeratu. Prekrita bodo zlasti prodišča in slikoviti konglomeratni balvani. S tem bodo izginili nekateri življenjski prostori, na katerih so v soteski zaradi osamljenosti lepo razvite biocenoze. V Zarici srečamo tudi precej naplavljenih alpskih rastlin, med drugim je tu tudi najnižje znano rastišče planike v Sloveniji. Stanje v soteski je zabeleženo skozi vse letne čase z geomorfološkimi, florističnimi in favnističnimi popisi, fotografirano in snemano na 16 mm filmski trak. Na ta način na Zavodu SR Slovenije za varstvo naravne in kulturne dediščine beležimo izgubljeno naravno dediščino. Kadar v takih trenutkih mislimo na osiromašenje naravne zakladnice, se spomnimo na Sočo in podobne izjemne vrednote. Prepogosto moramo delati kompromise med interesi gospodarstva in varstvom okolja.
Peter Skoberne
NARODNI PARKI V JUGOSLAVIJI
»Narodni parki so večja, naravno zaključena, v večjem obsegu pretežno prvobitna območja z izrednimi naravnimi značilnostmi (npr. krajinske lepote, naravoslovne posebnosti, znanstvene redkosti ipd.), ki imajo poseben narodni, kulturni, znanstveni in rekreacijski pomen. Narodni park je najvišja in najcelovitejša varstvena skupina. Zato so merila za priznanje njegovega statusa zelo zahtevna. Narodni park mora imeti dovolj veliko in strogo zavarovano osrednje območje, za obrobne cone pa lahko velja milejši varstveni režim. Po zakonu ga mora razglasiti najvišje nacionalno predstavniško telo (v našem primeru Skupščina SR Slovenije). Imeti mora svojo operativno upravo in strokovno nadzorstvo (na nacionalni ravni) ter zagotovljena stalna finančna sredstva za izvajanje varstva«. Tako pravi definicija o narodnih parkih. V Jugoslaviji imamo 15 NP, od katerih so nekateri v skladu s to oznako, drugi pa ne. Skupna površina je 301 704 ha, kar je samo 1,18% površine celotne Jugoslavije.
SR Slovenija:
Dolina Sedmerih jezer (Triglavski narodni park) je naš edini NP. Razglašen je bil 265 leta 1961, velik je 2000 ha. Je eden naj-
lepših In naravoslovno najzanimivejših predelov Julijskih Alp s številnimi geološkimi posebnostmi, redkimi fosili, ledeni-škimi jezeri, z visokogorskim krasom, s pravo paleto najrazličnejših rastlinskih vrst in značilnim visokogorskim živalstvom.
SR Hrvatska:
Mljet (del otoka) je eden od štirih NP v sosednji republiki. Razglašen je bil leta 1960, velik je 3100 ha in leži na zahodnem delu otoka. Posebno zanimivi sta dve jezerci z otočkom.
Paklenica je znana zlasti alpinistom. Ta narodni park je bil razglašen 1949. leta, velik je 3617 ha, obsega pa tako Veliko kot Malo Paklenico.
Plitvička jezera so svetovno najbolj znan NP v Jugoslaviji. Razglašen je bil 1949. leta, velik je 20 000 ha. Plitvička jezera so znana po svojih 16 manjših In večjih jezerih, ki so nastala zaradi lehnjakovih pregrad.
Risnjak v Gorskem Kotaru je bil razglašen za NP leta 1953. Velik je 3014 ha. Posebno značilni so višinski pasovi rastlinstva in kraški relief.
SR Bosna in Hercegovina: Kozara je bila razglašena za NP leta 1967, velika je 3375 ha. To je spomenik naše revolucije, značilna pa je tudi njena flora in favna, zlasti bukovi in jelovi gozdovi. Sutjeska je drugi NP v tej republiki, razglašen je bil leta 1965, velik je 17 250 ha. Obsega področje Tjentišta in Zelengore z ledeniškimi jezeri, kanjonoma Suhe in Sutjeske in s pragozdnim rezervatom Pe-ručica.
SR Srbija:
Djerdap je bil proglašen za NP leta 1974 zaradi prostorske celote z naravnimi in kulturnimi vrednotami. Velik je 82 000 ha. Fruška gora je bila razglašena za NP leta 1960 zaradi naravnih, kulturno-zgodovinskih vrednot in rekreacijskih možnosti. NP je velik 22 460 ha.
SR Črna gora:
Biogradska gora je bila razglašena za NP leta 1952 zlasti zaradi svojega pragozdnega rezervata. Velik je 3400 ha. Durmitor obsega sam gorski masiv z istim imenom in kanjon reke Sušice. Za NP je bil razglašen leta 1952, velik pa je 33 000 ha.
Lovčen je bil razglašen za NP leta 1952, velik pa je 2000 ha. Poleg naravnih posebnosti je znan po grobnici velikega pesnika Njegoša.
SR Makedonija:
V tej republiki so trije narodni parki: Galičica je bila razglašena za NP leta 1958, velika pa je 23 000 ha.
Mavrovo je bilo razglašeno za NP leta 1949, velik je 73 088 ha. Pelister je velik 10 400 ha, za narodni park je bil razglašen leta 1948.
(Vsi podatki so povzeti po publikaciji Za-štičena prirodna baština Jugoslavije, 1978).
N. Praprotnik
ZAŠČITENA PODROČJA IN — GOLF
Tudi drugod silijo v naravo načrti, ki si jih izmišljamo zato, da bi si osladili življenje. Tak primer v zadnjem času buri glasove na Tirolskem, ko načrtovalci žele urediti igrišče za golf na zaščitenem področju Rittensa. To pravzaprav ni več samo želja, ker bo kmalu postala stvarnost. Zanimivo pri tem pa je, da se bo to zgodilo kljub številnim protestom predvsem tistih, ki se zavzemajo za varstvo okolja, društev in posameznikov. Vsi ti so prepričani, da bo poslej to imenitno zaščiteno osrčje izgubljeno za sploš-
no rabo. Tam zdaj že sekajo gozd, v velikem obsegu spreminjajo podobo tal in lotili so se celo vode, ki je za prebivalce Rittensa izjemnega pomena. Preusmerili jo bodo za namakanje na novo urejenih travnatih površin.
Tožba za izgubljenim naravnim rezervatom je zašla tudi med časopisne stolpce. Tako na primer »Tiroler Volkskuitur« obtožuje: »Mnogi se tolažijo s tem, da bo vse to ozemlje le ostalo zeleno. To je res. Toda, kakšno zelenje bo to? Umetna pokrajina z neke vrste angleško travo. V kakšnem mestu bi se tega že morda veselili; bogastvo flore v Rittensu pa bo uničeno. Vsi vemo, da ne smemo odtrgati niti ene same zaščitene cvetlice, kaj šele, da bi si nabral cel šopek, tu pa gre v pozabo celo področje izjemno zanimive gorske flore.«
Mimogrede: Vse to se dogaja ob sami akciji, ki jo je sprožil evropski parlament in se odvija pod geslom: Rešimo še zadnje v divjini živeče živali in redko rastlinje ...
F. L.
alpinistične novice
NOVI PODVIGI TUDI V PAMIRJU
Lepe uspehe so v poletju 1978 dosegle nekatere sovjetske naveze tudi v jugozahodnem Pamirju. Tadžikijski plezalci iz Dušanbeja — šest mož pod vodstvom O. Kapitanova — so v 116 urah preplezali 1170 m visoko SV steno Pik Moskovskaja Pravda (6075 m): poprečni naklon 83 stopinj, 200 skalnih, 4 vijačne in 19 ledenih klinov, deset večinoma izjemno težavnih bivakov.
V devetih dnevih je osem plezalcev pod vodstvom O. Šumilova iz plezalskega tabora »Artuč« po 122 urah premagalo v Fanskih gorah skoraj 2000 m visoko SZ steno Pika Miralija (5180 m), uporabili so 250 skalnih, 93 lednih in 19 vijačnih klinov. Le približno 900 m stene so zmogli v prostem plezanju, sicer je bilo treba pogosto uporabljati pomožna sredstva, zlasti še v zgornji tretjini vzpona, kjer so pogosti previsi, skala pa je poledenela. Težave ali točneje nevarnosti so se stopnjevale, ker je stena neprestano izpostavljena padajočemu kamenju in ledu. V minulih letih je O. Šumilov dvakrat skušal preplezati to steno, vendar je moral obakrat odnehati.
Osem ukrajinskih plezalcev iz športnega društva Burevestnik je pod vodstvom V. Kovtuna preplezalo novo smer v 1800 m visoki S steni osrednjega vrha Sauk-
Džailjauja (5220 m): 180 skalnih in 39 lednih klinov.
Petčlanska naveza pod vodstvom G. Ču-novkina iz Leningrada je v neugodnih vremenskih razmerah preplezala 2400 m visoko SV steno Pik Komunizma (7495 m) po novi smeri: 157 skalnih in 139 lednih klinov. Mraz, ki je dosegel ponoči —27 stopinj, je može hudo zdeloval. Da bi se plezalci po ledenomrzlih bivakih vsaj nekoliko ogreli, so se delovni dnevi začenjali šele ob 9. ali 10. uri.
Pet plezalcev iz Taškenta je pod vodstvom A. Putineva preplezalo na Pik Komunizmu novo smer v SV steni, desno od Čunov-kinove smeri, v osmih dneh.
V	gorski verigi Darvas se je šestim Mo-skovčanom posrečil prvenstveni vzpon na Arnavad; smer so preplezali prek stebra v Z steni v treh dneh.
Nadalje so v Pamirju opravili še 12 prvenstvenih vzponov na pet in šesttisočake, kot tudi 35 težavnih prvenstvenih pristopov 5 b. V Tienšanu pa so v istem času opravili osem prvenstvenih pristopov.
M. A.
KAVKAZ
V	Alpinismusu 3/1980 poroča moskovski sodelavec te revije Ferdinand A. Kropf o najpomembnejših plezalskih podvigih v 266
\
poletju leta 1978 na področje Kavkaza In Pamirja. Vremenske razmere so bile takrat izredno neugodne, včasih so se alpinisti srečali v stenah celo z docela zimskimi pogoji. Kljub temu so sovjetski plezalci dosegli nekaj izrednih uspehov. Tako so v zahodnem Kavkazu štirje inštruktorji plezalskega tabora »Usunkol« pod vodstvom B. Korablina v 47 urah preplezali 1200 m visoko J steno Zamoka, ki dosega višino 3930 m. Poprečna strmina preplezane smeri je znašala 85 stopinj, za vzpon pa so potrebovali 242 različnih klinov.
Štirje plezalci športnega društva Trud so pod vodstvom O. Žarova v 52 urah preplezali 600 metrov visoko, prepadno in deloma previsno SV steno Kirpiča (3740 m), pri čemer so si morali izdatno pomagati z umetnimi pomagali. Znani sibirski plezalec E. Kotov je skupaj s petimi tovariši iz Krasnojarska preplezal 1300 m visoko SZ steno Bolšoj Naharja (3780 m) po novi in vseskozi zahtevni smeri. Za ta podvig so potrebovali 77 ur plezanja, 195 skalnih in 20 lednih klinov, tri noči pa so bivakirali v sedežnih zankah.	, . Poleg tega so na Kavkazu preplezali se naslednje prvenstvene smeri težavnostne stopnje 5 B: J steno Dvuzubke, SZ steno Bašiltaua, na Dzailiku so obvladali Z steno južnega stebra, izpeljali so novo smer 4460 metrov visokega Čegem-Bašija. In na koncu je pet plezalcev georgijskega alpskega kluba pod vodstvom O. Čazarad-zeja v šestih dnevih premagalo JZ steno
Z vrha Ščara.	..
M. A.
MOUNT EVEREST. JUŽNO SEDLO PRVIKRAT TUDI POZIMI
Poljska ekspedicija na Mount Everest je dobila razmeroma pozno dovoljenje za pristop in se je tako znašla ob vznožju najvišje gore na svetu šele zadnje dni decembra lani. Prva polovica januarja jim je bila vremensko kar naklonjena, tako so lahko hitro in razmeroma varno prekoračili znani in zloglasni Ledeni slap in postavili troje višinskih taborov:
8.	januarja Tabor I na višini 6000 metrov;
9.	januarja Tabor II na višini 6500 metrov, 15. januarja pa Tabor III na višini 7150 metrov.
Pri delu jim je nagajal orkanski veter. Najmočneje je vel 20. januarja. Veter prihaja s tibetanske strani, se pravi prek Južnega sedla in se spusti na ledenik Khumbu. Z muko postavljeni tabori so bili uničeni, poleg tega pa je veter nagajal tudi odpravi, ker zaradi njega niso mogli napredovati. Zagrizeno so se borili in poskušali doseči vsaj Južno sedlo. Uspelo jim je urediti le en depo na višini 7830 metrov. Šele 11. februarja so Krzysztof Wie-267 neki, Walenty Fiut in Leszek Cichy do-
segli Južno sedlo (7986 metrov), kjer so uredili tudi 4. višinski tabor. Tu sta prenočila dva in sicer Fiut in VVielicki, kjer je bila temperatura ponoči prek minus 40° celzija, veter pa jima je onemogočil, da bi kuhala. Potrebno bi bilo štiri dni boljšega vremena, da bi poskušali doseči tudi vrh, toda dovoljenje je poteklo s 15. februarjem, čeprav so se poljski kolegij v Katmanduju zagrizeno borili za podaljšanje, kot ti možje s samo goro.
Jožef Nyka
ŠVICARSKI KLUB ŽENSK ALPINISTK
Če bi pregledali najnovejšo listo članstva UIAA, bi ugotovili, da v njej ni več zapisanega švicarskega društva žensk — alpi-nistk (Club Suisse de Femmes Alpinistes). Vemo, da se je leta 1918 peščica mon-treuxških žensk odločila, da bi ustanovila svoje društvo, ker so jih pač moški, ki so se združevali v švicarskem alpskem klubu, zavrnili, ko so se hotele včlaniti v njihovo društvo. Temu zgledu so seveda hitro sledile tudi druge »ženske skupine« in tako je bila prva predsednica društva srečna, ko je videla kakšen odmev je vzbudil ta predlog oziroma to dejanje. V nekaj letih so že zapisale visoko število svojega članstva — prek 8000 žensk v 55 sekcijah. Seveda pa je v vsem tem obdobju ostalo v zraku vprašanje o skupnem nastopu tako moških kot žensk. Vendar se Švicarji niso hoteli niti pogovarjati. Moralo je priti do leta 1978, ko je skupščina odločila, da bo ta problem vendarle predložila v razpravo in to na jesenskem zasedanju. In tako so oktobra delegati sprejeli in potrdili idejo, da odpro svoje društvo tudi ženskam. Generalna skupščina je v začetku oktobra to listino o združitvi ratificirala in tako je med ženskami zavladalo olajšanje in zadovoljstvo, čeprav so le težko zapustile svoj toliko let uspešen Club Suisse de Femmes Alpinistes. In tako je z začetkom letošnjega leta v Švici društvo enotno, saj pod isto streho združuje tako moške kot ženske člane. Tradicija je trda, konservativnost včasih še bolj.	d g
ROMUNI USPEŠNI V POGORJU MONTBLANCA
Na povabilo francoskega alpinističnega kluba so v poletju 1979 prvič prišli v Zahodne Alpe romunski plezalci. Naveza v sestavi Emil Coliban (37), Viorel Nico-laescu (40) in George lusco (26) je bila med tem obiskom nenavadno uspešna. Preplezati ji je namreč uspelo v prvem poskusu ameriško direktno smer v Dru-jevi zahodni steni, Bonattijevo smer v Grand Capucinu in naposled še Vaucher-jevo smer v ostenju Aiguille de Peigne.
M. A.
ZAVAROVANJE SESTOPNE SMERI V EIGGERJEVEM ZAHODNEM RAZU
Med sestopi po Eigerjevem zahodnem ra-zu je prišlo že do številnih hudih nesreč; vsako leto se je prav na tem razu smrtno ponesrečilo po več alpinistov. Kot že večkrat doslej v podobnih primerih, se je zdaj »švicarska reševalna letalska straža« odločila učinkovito zavarovati to nevarno sestopno smer.
Helikopter HB-XFF omenjene straže, ki je sicer stacioniran pri BOHAG v fnter-laknu, je s pilotom U. Soltermannom poletel 28. 9. 1979 in prepeljal šest gorskih vodnikov, ki so hkrati pomožni piloti, iz Grindelwalda neposredno do zahodnega raza, seveda z vso potrebno opremo. Obe skupini sta imeli na voljo vsaka svoj električni agregat in vrtalno kladivo. Skupini sta vgradili v razu 15 železnih drogov, ki so rdeče popleskani in na vrhu opremljeni s kovanim obročem. Na tri drogove so tudi pritrdili smerne puščice. Upati je, da bodo s temi drogovi preprečili številne gorniške nesreče.
Znana švicarska revija »Die Alpen« 1/1980 v zvezi s tem poroča, da je celoten podvig veljal okroglih 5000 švicarskih frankov.
M. A.
ALPINIZEM V PERUJSKIH ANDIH Nova vodniška agencija
V maju in juniju 1979 je predsednik alpinistične sekcije dežele Basel H. Frisch-knecht organiziral odpravo v perujske Ande. Ker so doživeli številne neprijetnosti z nemškim agencijskim predstavništvom, so se odločili, da bodo zaupali organizacijo vzpona na Huascaran perujskemu gorskemu vodniku Justu Lucianu Shuanu. Odprava je bila na poti 17 dni in je v tem času dosegla južni vrh Huascarana, pri čemer je že omenjeni gorski vodnik poleg drugega dokazal tudi svoje nesporne ple-zalske sposobnosti.
Shuan se je izkazal v vsakem pogledu in ga celotno moštvo odprave označuje za zelo zanesljivega. Vodja Švicarjev je z njim navezal zelo tesne stike in tako mu je Shuan proti koncu prejšnjega leta sporočil, da je ustanovil v Huarazu, ki je izhodišče za številne plezalske in pristopne smeri v Andih, skupaj s svojim prijateljem, novo vodniško agencijo. Ta je dosegljiva pod naslovom: Huaraz Guia Tours E. I. R. L., Justo Luciano Shuan, Avenida Luzuriaga 740, tel. 7402832 Huaraz, Hua-raz/Ancash, Peru.
To priporočilo se zdi švicarski reviji »Die Alpen« zelo umestno, saj se je doslej vse prevečkrat dogajalo, da so posamezne odprave ali manjše skupine naletele na izrazito trgovsko sposobne posredovalce.
M. A.
V	ITALIJI ZNOVA PRIPRAVLJAJO ODPRAVO NA MOUNT EVEREST
V	Italiji so lani znova začeli pripravljati pravcato mamutsko odpravo na najvišjo goro sveta — Mount Everest. V načrtu imajo, da bi odprava štela 30 italijanskih plezalcev in 14 nepalskih šerp, vrh pa naj bi dosegli po jugovzhodnem grebenu. Za vodjo odprave je bil že določen Francesco Santon, ki bo izbiral udeležence predvsem iz Benečije, med njimi pa naj bi bilo tudi pet žensk.
Anonimni avtor informativnega sestavka o tej odpravi, objavljen je bil v reviji Alpi-nismus 3/1980, pravi, da se strokovnjaki sprašujejo, kaj Italijani še sploh iščejo v običajni pristopni smeri na vrh Everesta, kajti na tej isti poti in gori so že dosegli popoln uspeh leta 1973. Uspešna je bila takrat mamutska odprava, ki je štela kar 64 udeležencev in 70 visokogorskih nosa-čev, vodil pa jo je Guido Monzino. Vrh je takrat doseglo deset mož v dveh skupinah, kar so v zgodovino Everesta zapisali kot 14. in 15. pristop. Kljub temu je v Italiji očitno še vedno veliko navdušenja za izvedbo takšnih »počitniških« podvigov.
M. A.
KARAKORUM
SLOVITI STEBER ULI BIAHO
Ameriška revija »Off Belay« je objavila podrobnosti o prvenstvenem vzponu na znameniti skalnati steber Uli Biaho v skupini Paija v gorovju Karakorum. Štirje Američani — Bill Forrest, Ron Kauk, John Roskelley (vodja) in Kim Schmitz — so si postavili bazno taborišče na ledeniku Trango v višini 4100 metrov. Tri dni so potrebovali samo za prenos tovorov prek 800 metrov visokega in strmega ledenega žleba ob vznožju vzhodne stene. V boj z navpično skalno steno so se spustili 24. junija 1979 v pravem alpskem slogu. Vso potrebno opremo in hrano so namreč razdelili na sedem vreč, ki so tehtale vsaka po 25 kilogramov. Po steni navzgor so jih transportirali po zgledu Poljakov in Angležev med vzponom na Čangabang: izmenoma sta po dva moža plezala naprej, preostala dva pa sta za njima skrbela za transport. Bivakirali so v visečih mrežah. Delo v steni so začasno zaustavili štirje snežni viharji, eden med njimi je divjal ves dan. 3. julija so stali vsi štirje možje na vrhu stebra, ki pa so ga izmerili nekoliko previsoko z 22 000 čevlji, kar nanese 6700 metrov. John Roskelley je označil vzhodno steno Uli Biaha kot eno najtežavnejših plezarij na svetu — zanj osebno je zahtevala več moči in naporov kot vzpon na K-2, ki ga je bil opravil v letu 1978.
M. A.
1 fil
V
Kredarica, naša skrb
MONTBLANŠKA SKUPINA SEVERNO OSTENJE V GRANDES JORASSES
Približno dva kilometra široka in med 500 in 1200 metrov visoko severno ostenje šestvršnega Grandes Jorassesa v Mont-blanškem pogorju, ki je hkrati mejni greben med Francijo in Italijo, je sodilo v 30 letih med tri zadnje probleme v Alpah. Potem ko je leta 1935 nemška naveza Rudolf Peters in Martin Meier premagala steber Croz, tri leta zatem pa so bili po številnih poskusih zmagoviti v stebru Walker italijanski plezalci Riccardo Cassin, Luigi Esposito in Ugo Tizzoni, je veljalo odkrivanje mogočnega severnega ostenja vsaj začasno za zaključeno. Šele po končani drugi svetovni vojni so številne nepreplezane smeri v tem ostenju znova vzbudile zanimanje mednarodnega alpinizma. Do danes so najrazličnejše naveze potegnile v tem ostenju 21 različnih smeri oziroma variant, in to: osem francoskih, tri italijanske (ob sodelovanju enega Švicarja), po dve britanski, nemški, slovenski in poljski ter po eno slovaško in japonsko. Del teh smeri so v minulih letih preplezali v zimskih razmerah, nekatere pa celo posamezniki. Avtor nemškega vodnika po Montblancu Pit Schubert je za četrto letošnjo številko revije »Alpinismus« sestavil pregled vseh 269 smeri v severnem ostenju Grandes Jo-
rassesa. Pregled je opremil s podrobnim opisom smeri, poimenskim seznamom prvopristopnikov, časom in datumom vzpona ter težavnostno stopnjo. Zaradi obšir-nosti tega pregleda bomo tokrat povzeli le opisa obeh slovenskih smeri. Pod številko 16 je vpisana slovenska smer med stebrom Croz in Pointe Hélène. 7. in 8. julija 1977 so jo preplezali Franc Knez, Vanja Matijevec, Lado Vidmar in Jože Zupan, težavnostna stopnja je označena s V| — (ED = extrement difficile, inf., torej skrajno težavno).
Pod številko 19 pa je vpisana jugoslovanska smer na Pointe Helène, ki sta jo od 4. do 6. avgusta 1976 preplezala Janez Gradišar in Igor Herzog. Težavnostna stopnja te smeri je označena prav tako s VI— in z enakimi pojasnili kot pri smeri št. 16.
M.A.
razgled po svetu
PLANINARJENJE SREDI ATLANTIKA
Po zelo uspešnih planinskih turah na Kreti in na Korziki si je innsbruški voditelj zasebne šole za planince izmislil za svoje tečajnike res nekaj posebnega. Povabil je svoje varovance na planinski izlet na Tene-riffe in Madeiro. Povabilo je bilo nenavadno: planinarjenje z delno visokogorskim značajem sredi Atlantskega oceana! Na Teneriffi bi bilo to možno, kajti najvišja gora na tem otoku, imenovana Teide, je 3718 m visoka. Kaj pa na Madeiri? Na otoku večne pomladi, izbranega vina, izdelovalcev pletenih košar, finih čipk? Toda, vabilo je bilo tako prepričljivo, da je kazalo ubogati.
Letalo je varno pristalo na ne predolgi pristajalni stezi letališča Funchal. Za izrazito južno in toplo podnebje so bili planinci z evropskega severa povsem napačno opremljeni. Avtobus jih je odpeljal do hotela »Galomar« v Canicu, visoko nad morsko obalo.
Že naslednje jutro se je začela prva tura, ki je pomenila nekakšen aklimatizacijski uvod. Povzpeli so se do vulkanskega vzhodnega rta na otoku. Pot je bila prijetna, vila se je skozi prelepo kraško pokrajino, po policah in nad previsi, od koder je bil prelep pogled na številne zalive. Napornejši je bil tretji dan. Hodili so pet ur in sicer po dobro zavarovani poti po planinskem svetu, precej podobnem Dolomitom. Prišli so do koče »Delegacao de Turismo«. Nenavadne na tej turi so poševne gorske stene, predor za planince in redka gorska flora. Lepa tura je tudi do Curral das Freiras, kraja, ki je tipičen za portugalski otok Madeiro. Za zadnji dan so rezervirali turo na 1810 metrov visok vrh Pico Arieiro. Od tam naprej se začenja dokaj naporen vzpon na Pico Ruivo; ta je s svojimi 1862 m najvišji vrh na Madeiri. Pogled s tega vrha zajame ves otok, katerega obala se strmo spušča v temnomodro morje. Pot gre naprej po dobro zaznamovanih stezah prek slikovitega hribovja do Encumeade. Vso slikovito otoško planinsko pot pestre stare kmečke hiše, ob katere so prislonjeni moderni turistični bungalovi, po zidovih se pno modre plezalke, sliko pa dopolnjujejo palme, kaktusi, figova drevesa, bananovci, sladkorni trs in vinska trta. Povsem drugačna, toda nič manj zanimiva pot je speljana ob »levadas«, to je umetnih namakalnih prekopih — prav tem se mora otok zahvaliti za precejšen del svojih rodovitnih površin. Speljani so kilometre daleč po pokrajini. Ob teh prekopih so turistične steze, marsikje je izvrtan v
skale predor, da ljudje lahko nadzirajo pretok vode, obenem pa ti predori omogočajo turistom, da brez večjega napora prehodijo rodovitna polja, se zadržujejo v sadovnjakih ali pa opazujejo delo narave v prelepih vinogradih.
Alpinizem na Madeiri ne zahteva veliko alpinističnega znanja, vsekakor pa dobro obutev in ustrezno opremo.
F. L.
PROGRAMI OB »TRENTSKEM« FESTIVALU
V tednu med 27. aprilom in 3. majem se je v Trentu odvijal program v okviru 28. mednarodnega filmskega festivala planinskih in raziskovalnih filmov »Citta di Trento« z nizom tem, ki so vezane na ekološko dediščino in na človekovo odkrivanje narave, torej tudi na malo ali pa slabo poznane antropološke skupnosti ter na teme iz alpinističnega sveta. Tokrat se je zvrstilo že 21 srečanj alpinistov, ki so se ga udeležili plezalci iz več evropskih držav; na tem srečanju so poskušali najti razlog za spremembe, ki nastajajo v miselnosti in vedenju plezalcev zavoljo novih tehničnih pripomočkov ki jih v zadnjih letih s pridom uporabljajo. Ce preučujemo razvoj alpinizma v tej smeri, so to zelo pomembne spremembe. Poznavanje tega problema pa vsekakor nudi možnosti za boljše medsebojno razumevanje in poznavanje etike, ki jo mora spoštovati vsaka alpinistična skupina, kadar sestavlja odpravo za osvajanje noveqa vrha.
Pomembnost tega srečanja je poudarilo tudi dejstvo, da se je med festivalom odvijala tudi skupščina evropskih predstavnikov UIAA — to je Mednarodnega združenja alpinističnih društev.
V festivalni dvorani »Teatro Sociale« so nadaljevali razpravo o gorah kot o bivališču človeških skupnosti, ki so še tesno vezane na okolje, kjer so se rodile, čeprav so življenjski pogoji skrajno neugodni in jih želje lahko vodijo v propad.
Imeli so tudi filatelistično razstavo tako kot vselej doslej, novost pa je bila, da so obiskovalci festivala lahko občudovali ne-palsko arhitekturo, ki sta jo v sodelovanju z UNESCO pripravila profesorja Šestini in Somigli. Omembe vredna pa je tudi razstava, ki sicer na videz nima nič skupnega s filmskim festivalom — je pa z raziskovalnega gledišča izredno zanimiva. To je razstava kač-strupenjač z vseh koncev sveta in sicer v kletkah z njihovim naravnim okoljem. Festivalu je razstavo poklonila skupina bolonjskih ljubiteljev narave in »lovcev«.	270
Živa narava, bi lahko rekli, z znanstveno razlago.
In še o nagradi ITAS za literaturo v gorah. Za letos so predlagali temo »Minerali, fosili, flora in fauna gorskih območij«. O vsebini festivalskega dogajanja pa bomo poročali prihodnjič.	g B
SKRB ZA PLANINCE — FILMSKE AMATERJE V DAV
Prvi namig za to je lani dal Armln Erden-kaufer iz Nurnberga, dober planinec in izvrsten amaterski filmski snemalec. In ta namig je rodil tudi sadove. Na razpis so prijavili prek 80 filmov, od teh pa je bilo kar 63 uvrščenih v konkurenčno prikazovanje. Vsi filmi so bili formata super 8 mm, opremljeni pa so bili z govorom in glasbo.
To srečanje amaterskih planinskih filmov je imelo dvojni namen: vzpodbuditi amatersko filmsko dejavnost med planinci in jo usmerjati ter okrepiti raven filmskih del s področja planinstva. In rezultat te zamisli: natečaj bodo ponovili vsako leto, za tokrat pa so podelili tele nagrade:
Pet filmov je dobilo posebno nagrado DAV, to so: trekking film, Na prestolu bogov, Rolfa Streckerja; film o gorski divjadi, Kralj Alp (gamsi v Gran Paradiso), prav tako Rolfa Streckerja ekspedicijski film, Vihar na Dhaulagiriju III, Gerharda Haberla; film o plezalnem vzponu, Šesto Dolomiti Ferrata, Manfreda Kugelmanna in film Eigertour, VVolfganga Ossenbacha. Pet filmov pa so ocenili za nadpovprečne dosežke. To so: Skalnate stene Sankt Bartholoma, Bernulfa von Crailsheima, V soboto popoldne, Heinza Kuhnela, Moj prvi vzpon z očkom, Haralda Sossaua, Alaska 1977, Evvalda VVillnerja in Rumene stene in modro nebo, Arthurja Zolla. Naj dodamo, da so skoraj vsi ti filmi našli svoj prostor tudi v redni televiziji. Poleg te bogate bere je bilo tudi nekaj načelnih pripomb, ki so jih prispevali strokovnjaki.
Predvsem je bilo ugotovljeno tole: Vsak film ima rdečo nit, te pa pri mnogih filmih na tem pregledu ni bilo. Film mora usmerjati neka tema, ki naj bi bila zaključena. Tedaj, kadar se več planincev zvrsti zaporedoma na filmskem platnu, še ne moremo govoriti o planinskem filmu. Pripoved o planinah ne prenese preskokov v mislih, zato mora film posvetiti vso pozornost »časovnim preskokom«, ne sme biti preobremenjen z očitnimi nesmisli, slike morajo teči v logičnem zaporedju. Pogosto je mogoče prelive izpeljati samo z rezom in kombinacijo planov. Na to mora tudi amaterski snemalec misliti ves čas snemanja, da prinese domov dovolj potrebnega filmskega materiala. Časovni 271 ¡p slikovni preskoki so pri amaterjih (ven-
dar na splošno ne samo pri njih) najpogostejše napake. In še nekaj tehničnih pripomb: Avtomatično osvetljevanje sicer zelo olajša filmanje, toda avtomatika ne more odločati o tem, ali je najpomembnejši motiv, na katerega je treba nastavljati osvetlitev, tudi v resnici najbolj osvetljen? Ton, glasba in besedilo: tonska izpeljava bi se morala prilagoditi tistemu, kar se dogaja na filmskem platnu. Plošče s planinskimi pesmimi še niso filmska glasba. Frank Presse pravi: »Film ne sme biti okrašen z glasbo tako, kakor je na primer torta prelita s sladkorjem. Popoln mir, če je le primerno vključen v dogajanje na filmu, je legalno sredstvo za povečanje napetosti pri gledanju filma. Komentarju, besedilu, ni treba, da vselej temeljito pojasnjuje sliko. Slika mora govoriti, če je treba, tudi sama zase. In končno: Najvažnejše dogajanje pri filmu je — montaža. Temeljno pravilo je: še nikoli niso nobenega filma res dosledno razrezali, ločili dobro od slabega. Najprej je treba izrezati vse ne preveč uspele posnetke in posamezne slabo osvetljene kadre. Potem je treba marsikaj žrtvovati predpisani dolžini filma. Pri tem mora biti avtor do samega sebe zelo strog, tako strog, da včasih kar boli, ko sega po škarjah ...
Tisti, ki hoče napredovati kot dober filmski amater — vemo pa, da jih je vsako leto več — naj ve, da se bo razvil v dobrega filmskega amaterja le v klubu filmskih amaterjev. Filmati je res lahko. Manj lahko je sprejeti spoznanje: posneti tak film, ki bo vsklajen z idejo, načrtom in namenom, je verjetno težka naloga. Prav zavoljo tega pa je tudi toliko vabljiva. Res je veliko vabljivosti v tem, da se znajdemo s filmsko kamero na gori, ki jo imamo radi in ko bi radi prav s to pripravo ohranili živost spominov... Res pa je tudi, da je še bolj lepo, če imajo ti naši »ujeti« spomini tudi rdečo nit, svojo temo, svoj filmski rez.
Toliko naj bo o tem s tujih logov s tiho željo, da bi se tudi pri nas v tem spet kaj premaknilo ...
F. L. — M. K.
DRŽAVLJANSKE POBUDE PROTI ZIMSKI OLIMPIADI 1988
Nacionalna olimpijska komiteja Švice in ZR Nemčije sta že prejela kandidature za izvedbo zimske olimpiade 1988. Poleg St. Moritza in Davosa se potegujejo za to prireditev še naslednja švicarska zimska središča: Chur, Flims, Laax, Arosa in Lenzerheide. Na Bavarskem pa so se za isto prireditev spustila v konkurenčni boj tri področja:
pokrajina Berchtesgaden s krajem Chiemgau, pokrajina Werdenfels s smučarskim
središčem Garmisch-Partenkirchen in naposled pokrajina Allgau z Oberstdorfom. Še sredi najhujšega konkurenčnega boja in še preden je bila izrečena sploh kakšna odločitev, pa se je v St. Moritzu že zbrala skupina uglednih državljanov, da bi z najširšo državljansko pobudo preprečila kandidaturo svojega kraja za izvedbo tega velikega smučarskega cirkusa. Njihov najmočnejši argument se glasi: »Olimpijske igre ogrožajo okolje, hkrati pa pomenijo finančno pustolovščino.« Čeprav naspro-tovalci pripadajo različnim političnim taborom in poklicem, soglasno ugotavljajo, da so olimpijske igre spolitizirana prireditev z več kot vprašljivim reklamnim učinkom. Z njimi bi namreč še okrepili enostranski gospodarski razvoj, pospešili nesorazmerne prometne investicije, ki bi pozneje nikomur ne koristile. Do podobnih državljanskih pobud je prišlo tudi na Bavarskem, četudi so posamezna smučarska središča, ki se na vse kriplje potegujejo za izvedbo zimskih olimpijskih iger 1988, podprli nekateri bolj vplivni kot ugledni politiki. Pobudniki zatrjujejo, da bodo za ta boj izkoristili vsa razpoložljiva In zakonita sredstva, da bi tako zavarovali omenjena področja in obenem ohranili naravno, še ne prehudo pokvarjeno podobo teh krajev. V tej akciji jih odločno podpira tudi nemško združenje za zaščito naravnega okolja, ki šteje nad tri milijone članov.
M. A.
TREKINŠKE TEŽAVE V NEPALU
»Kot najhujšo žalitev nepalskih običajev in nravnosti« je obsodila nemška centrala svetovnih popotnikov početje nekaterih zahodnih turistov, ki so se brez vsakršnih oblačil razkazovali ob jezeru Pokhara. Proti takemu obnašanju nastopa v zadnjem času tudi nepalska policija. Med drugim je bilo v tej zvezi tudi opozorjeno, da je treba med izvedbo trekingov poskrbeti za pravičnejšo delitev plačila pri najemanju šerp in nosačev. Udeležencem trekingov celo priporočajo, naj se priložnostno pogovorijo z nosači brez navzočnosti najetega šerpe.
M. A.
NOVOZELANDSKI GORSKI VODNIKI
Vsakomur je jasno, da je v Novi Zelandiji glede na njene veličastne gore tudi več gorskih vodnikov. Vendar jih je spričo vse številnejših obiskov tujih gornikov še vedno veliko premalo, zato je tamkajšnje združenje gorskih vodnikov ob tesni naslonitvi na ustrezna mednarodna določila prav v zadnjem času pripravilo izobraževalni program, ki ga je vlada nedavno tega že tudi potrdila. Program med drugim predvideva, da morajo vsi tisti, ki se po-
tegujejo ali se nameravajo potegovati za poklic gorskega vodnika, izpolnjevati naslednje pogoje:
Za seboj morajo imeti najmanj triletne plezalske ali gorniške izkušnje v okviru določenih smeri v novozelandskih gorah; uspešno morajo najprej opraviti poletni tečaj I., ki traja 18 dni, in poletni tečaj II., ki traja deset dni, obvezna pa je tudi udeležba na dvotedenskem zimskem tečaju.
Po izpolnitvi gornjih pogojev morajo kandidati opraviti 20 tednov vodniške prakse kot pripravniki. Ta pripravniška praksa mora biti porazdeljena na najmanj tri leta, vključevati pa mora tako poletne kot zimske ture.
Hkrati se bo novozelandsko združenje gorskih vodnikov potegovalo za članstvo v UIAGM IVBV. V predsedstvo omenjenega združenja je bil pred kratkim med drugimi izvoljen tudi nemški plezalec Gottlieb Braun-Elwert, ki že dolgo vrsto let živi in deluje v tej deželi.
M. A.
NOVA POSEBNA NAGRADA NA MEDNARODNEM FESTIVALU ALPINISTIČNEGA IN RAZISKOVALNEGA FILMA »CITTA Dl TRENTO« (Festival je bil letos med 27. aprilom in 5. majem v Trentu)
ARGEALP — to je kratica delovne skupnosti alpskih področij — je letos razpisala v okviru mednarodnega festivala alpinističnega in raziskovalnega filma »Citta di Trento« posebno nagrado. Na temelju odločitve festivalske žirije so to nagrado letos prvič podelili najboljšemu filmu, v katerem je prikazana poljubna tema, ki zadeva alpska področja Bavarske, Grau-biindna, Lombardije, Salzburga, Južne Tirolske, Tirolske, Trentina in Vorarlberga. Za to nagrado so se lahko potegovali avtorji katerekoli narodnosti. Nagrado v višini treh milijonov lir avtomatično zavezuje avtorja, da bo moral prepustiti kopijo nagrajenega filma festivalskemu arhivu, le-ta pa jo bo smel uporabljati izključno za kulturne in informativne namene, ki ne bodo prinašali denarnega dobička. Kako se je odločila žirija, pa bomo poročali prihodnjič.
M. A.
ALI VETI RES ŽIVI?
Če bi hoteli verjeti novici, ki pravkar kroži po svetu, bi morali zapisati — jeti resnično živi. Ne bi želeli biti senzacionalni pa vendar: gre za kitajsko inačico skrivnostnega snežnega človeka, kot ugotavljajo znanstveniki iz Pekinga. Opis pa je takle: visok je meter in 98 centimetrov, obraščen z rdeče rjavo dlako, valovito lasišče sega do kolkov, drže je pokončne, ploskonoga hoja. Poročajo, da je že leta 272
1977 krenila močna odprava pod vodstvom antropologa Gou-ksinga na gorsko področje Shen-non-gjia. Našli so namreč sledove, »ki so bolj podobni človeškim kot medvedjim«. S sledovi so našli tudi nekaj ostankov značilne dlake, ki kažejo, da izhaja »iz višje razvitih bitij«. Kljub temu pa ne kaže jemati te ekspedicije vsaj ne tako resno, ko bi pričakovali, da bi se utegnila vrniti z izjemno pomembnimi odkritji.
Takole si pa predstavljajo kitajsko inacico snežnega človeka:
FESTIVAL GORNIŠKEGA FILMA
V	ŠPANIJI
Na področju gorniškega in naravoslovnega filma se kažejo v najnovejšem času v Španiji nove in zanimive pobude. Tako so v San Sebastianu že izvedli prvi mednarodni festival filmov o gorskem svetu, žirija, ki so jo sestavljali izključno filmski izvedenci, je razdelila tele nagrade: Veliko nagrado baskijskega planinskega združenja so prisodili Leu Dickinsonu za film Dudh Kosi (hudourniška reka na področju Mt. Everesta). Nadaljnji dve nagradi sta dobila Poljak Bogdan Dziworski za film z naslovom »Olimpijada« in Nemec Gerhard Baur za film z naslovom »Dežela, ki se nikoli ne odtaja«. Stransko nagrado je prejel Francoz Pierre Saloff-Co-ste za film »El gringo esquiador«.
V	nasprotju z opisanim festivalom pomeni 273 resnično novost za leto 1980 razpisani
festival »Villa de Madrid«. Na njem smejo namreč sodelovati le španski filmski amaterji, tujce pa bodo vabili k sodelovanju šele v naslednjih letih. Razpisane teme obsegajo: zaščito narave in okolja ter gorski svet. Denarno bosta prireditev podprla madridski mestni svet in neki časnik za ozkotračne filmarje. Organizacijo festivala so zaupali alpinističnemu klubu Maliciosa, v žiriji pa bodo poleg filmskih režiserjev in kritikov zastopani tudi alpinisti in varuhi okolja.
VODNIK PO ŠVICARSKIH SMUČARSKIH PROGAH
Švicarji so v zadnjih letih izdali že kar lepo zbirko smučarskih zemljevidov — specialk za skoraj vse smučarsko zanimive predele v Švici. To zbirko zemljevidov so zdaj zbrali v celotno informativno brošuro, ki jo je mogoče kupiti že od srede decembra sem v športnih trgovinah, knjigarnah in turističnih uradih. Brošura obsega dva snopiča, prvi zajema zemljevide s področja Jure, drugi pa predalpski svet in Alpe. Pregledno razporejeni podatki obveščajo med drugim tudi o infrastrukturi predela, ki je na zemljevidu (servisne delavnice za popravilo smuči, kopališča, natančno je označen začetek prog). V tem gradivu pa bi našli tudi možnosti za posamezne smučarske ture pa tudi, kje^ si lahko najamemo smuči in katera smuška tekmovanja si lahko ogledamo, skratka, vse natančno, uporabno, aktualno. Švicarska pedantnost, ki bi utegnila koristno rabiti za zgled tudi kakšnemu našemu podobnemu načrtu.
B. B
NOVO V UNTERENGADINU
Na Engadinskih smučiščih Bad Scuol/Ftan (1250—2800 m, 220 km od Munchna) z 12 žičnicami in 70 km smučišč velja vse od decembra 1979 geslo: »Pri nas ni treba čakati.« S to reklamo so nastopili že pred petimi leti, potem ko so leta 1971/72 odprli novo štirigondolsko žičnico od Scuola do Motta Nalunsa (2150 m). Vse to se je naglo razvedelo, seveda ob dejstvu, da je »sanjsko smučišče« (11 km, 1550 m visoko) najvišja in najdaljša proga za smuk v vsem Engadinu in sploh ena najlepših v Alpah. »Smučarski eldorado« Scuol/Ftan, kakor mu pravijo, se je kmalu spremenil v eno najbolj priljubljenih smučišč v Švici. Čakanje pred žičnicami je bilo vsako zimo več, o geslu, ki ni več držalo, so začeli že zbijati šale. Zdaj so poleg prejšnje štirigondolske žičnice postavili še novo, povsem avtomatizirano žičnico, ki deluje kot v pravljici — brez strežnikov in v eni uri prepelje 1000 smučarjev, če pa »stvar vzamejo v roke oskrb-
Kredarica nekdaj...
niki«, potem zmore celo 14 000 smučarjev na uro. S prvo trojno vlečnico v Švici in modernizirano Mot-da-ri vlečnico — vse so bile vključene v promet v letu 1978/79 — imajo smučišča Scuol/Ftan zmogljivost 10 800 smučarjev na uro, pri tem pa je na voljo samo 3000 turističnih postelj. Karte za žičnico so v tej sezoni začeli posredovati s pomočjo računalnika. Karte so iz plastike in so odporne proti vremenskim spremembam, poleg tega pa jih je tudi komaj mogoče izgubiti. Vse gre neprimerno hitreje in brez gneče v primerjavi s prejšnjimi razmerami. Cena dnevnih in tedenskih kart ter kart za mladino je že sedem let nespremenjena. Kontrola je ena sama — v dolini, kar ve že vsak smučar. Smučarski avtobus je vračunan v ceni vozovnice za žičnice. Smučarji, ki so starejši kot 60 let, se vozijo za 20 % ceneje. Tudi zakonci z otroki (od 6 do 16 let) imajo popust.
Posebno presenečenje obeta smučarska šola Unterengadin. Vse do srede aprila ponujajo smučarske ture pod strokovnim vodstvom. V programu so Piz Cliinas (2793 m), Piz Tasna (3179 m) in 30 km dolga »tura dveh dežel« od Bad Scuol preko Fuorcla na Davo Dieu (2800 m) ali Vadret de Tasna (2900 m) v Samnaun. V te ture so vključene žičnice v Bad Scuol oziroma pri turi dveh dežel v Ischglu, zato je potrebno le dve do tri ure, da pridemo do prelepih smučišč v celem snegu. Skratka — lepota gora, zimske gorske narave —
povezana na bivanje in na udobje, ki ga človek današnjega časa — terja od narave.
F. L.
ŠOLANJE GORSKIH VODNIKOV V NEPALU
Poročevalec v prvi letošnji številki Alpinis-musa s potrebno pozornostjo poroča o ne-palski šoli za gorske vodnike v Marsyandi-talu (Annapurna in Manang Himal), ki jo urejajo jugoslovanski inštruktorji pod vodstvom Aleša Kunaverja. Že pred leti, pravi poročevalec, se je neka nepalska interesna skupina obrnila na UIAA s prošnjo, da bi pomagala pri ureditvi takega šolskega centra v Nepalu. UIAA pa ni pokazala prevelikega zanimanja za to prošnjo. Dom nepalskih gorskih vodnikov stoji med naseljema Pisang in Braga na višini 3100 metrov (približno 20 minut od pristajalne steze za letala). Sprejme pa približno 40 tečajnikov, z ustrezno opremo pa je veljala — 70 000 dolarjev. Na prvem tečaju, (ki so ga vodili jugoslovanski inštruktorji — op. prev.) je bilo okoli 20 udeležencev, ki so jih poslale razne trekking agencije, dva pa sta prišla iz nepalske vojske. 18 jih je izpit uspešno opravilo, dva pa sta padla. V Nepalu, pravi poročevalec, so z navdušenjem sprejeli to jugoslovansko ponudbo, zdaj pa je pričakovati, da se bo zganila tudi UIAA in vsaj občasno namenila nepalski šoli za gorske vodnike kakšno podporo. Kaj pa o tem menijo naši Inštruktorji?
F. L. 274
ima kratko
PD Lenart v Slovenskih goricah:
SPOMENIKI SLOVENSKIH GORIC — to je naslov brošure, ki so jo izdali planinci PD Lenart ob 5. obletnici. Brošuro je uredil Janko Ferlinc. Priloga: zemljevid Lenart z okolico. Skrbno sestavljena vsebina.
Planinci PTT na planinskih poteh:
Planinci PTT Ljubljana v »prehojenih« številkah:
32 članov ima značko Poti osvoboditve Planine Jugoslavije,
1 član že drugič za prehojeno Zasavsko pot,
13 planincev za prehojeno pot po Med-vednici,
1 član že dve znački za Loško planinsko pot,
1 član za »Pohodno pot spominov občine Šiška«,
1 član značko za peti zimski vzpon na Stol,
1	član za Ljubljansko mladinsko pot,
3 člani za Transverzalo kurirjev in vezi-stov,
2	člana za tretji partizanski marš ... PD Ilirska Bistrica:
Že šesto leto izdajajo SNEŽNIŠKE VESTI, ki predstavljajo najpripravnejšo obliko za obveščanje svojih članov (pa tudi ostalih planincev po Sloveniji). Naslovni sestavek v 12. številki: (Pozdravljeni na VI. zimskem vzponu na Snežnik in pohodu »Tisoč žensk na Snežniku«!
Planinska zveza Bosne in Hercegovine:
Planinstvo v BiH je staro že 50 let. To obletnico so praznovali letos v marcu.
PD Cerkno:
Tudi letošnji tradicionalni spominski pohod na Porezen, dne 23. marca je izredno uspel. Posebej so organizatorji poskrbeli za varnost udeležencev.
PD Radeče:
PD Radeče izdaja glasilo PLANINSKI POROČEVALEC. Lepo oblikovano, vsebinsko zanimivo in razmeroma obsežno, saj v 3. številki na primer obdelajo tako rekoč vsa planinska vprašanja v svojem kraju. Iz uvodnika: ...Mladince in pionirje bomo vzgojili v zveste planince, zavedne in dobre državljane, ko bodo, če bo to potrebno, stali na braniku naših gora ...
PD RTV Ljubljana:
1. junija bo PD RTV Ljubljana v Planici, 275 ob svojem RTV domu praznovalo deset-
letnico. Razvili bodo društveni prapor. Pokrovitelj te prireditve je generalni direktor RTV Ljubljana dr. Tone Krašovec.
MO PD Cerkno:
PRVI KORAKI — glasilo MO PD Cerkno. Prva številka nosi letnico 1979. V glasilu sodeluje dvanajst mladincev oziroma mladink tega odseka. Le tako naprej mladi iz Cerknega.
PD Lisca, Sevnica-Krško:
Že četrto leto izdaja to PD svoje glasilo MLADI PLANINEC. Letošnja prva številka prinaša tele sestavke: Triglav, simbol Slovencev, Pregled izletov, pohodov in akcij, Delo planinske skupine na OŠ Ana Gale v Sevnici, Delo planinske skupine Jutranj-ka, Celuloza, Poročilo smuškega kluba PD Lisca, Delo markacistov, Poročilo gospodarskega odseka ... Domenili so se, da bo članarina letos 70 dinarjev na člana, 30 plačajo mladinci, pionirji pa 10.
Biliač—Žabljak:
Na tej relaciji je Planinska zveza BiH organizirala planinski partizanski pohod »Bratstvo-edinstvo 79«. Pohod je potekal prek desetih transverzal v skupni dolžini 1016 kilometrov.
AO Kranj:
Revija Alpinismus, številka 4, prinaša kratko poročilo o uspehu kranjskih alpinistov, ko so bili lani maja v perujskih Andih, na področju Cordillera blanca, v skupini Alpamayo.
PD Lenart v Slovenskih goricah:
Glasilo tega društva ima naslov PLANINEC in je po »odmoru« spet zagledal beli dan. Iz vsebine: Planinstvo kot sestavina SLO, 115-letnica rojstva Frana Kocbeka, Zapisi mladih planincev in poročila o delu društva.
Planinci na Brajkovem vrhu (1092 m):
Skupina 45. zagrebških planincev je v marcu obiskala Brajkov vrh v čičariji, zraven pa še vasi Brgudac, Semič in Lupo-glav. Ob tem se spominjajo pomoči, ki so jim jo nudili železničarji s postaj Lupo-glav, Divača, Ljubljana in Zagreb, Glavni kolodvor ter prometna sekcija iz Postojne.
Blanca—Bohor—Brestanica:
12 članov PD »Željezničar« iz Zagreba je 9. marca prehodila del planinskega področja med Blanco in Brestanico. Obiskali so vas Dobrova, Bohor, Senovo, posebej
pa poudarjajo, da so kraji izredno lepi, železniške postaje pa čiste in lepo urejene.
PD Šmarna gora:
To društvo izdaja društveno glasilo z naslovom GLASILO ŠMARNOGORSKO. Vsebinsko bogato in likovno izvirno. Urejajo: Miha Marenče, Bogdan Sieberer, Nada Ramovž.
PD Železničar, Maribor:
29. marca so imeli občni zbor, na katerem so podelili priznanja Planinske zveze Slovenije.
PD Kozjak, Maribor:
Zadnjo nedeljo v marcu so zborovali tudi planinci tega društva. Navzočih je bilo prek sto planincev. Predsednik skupščine občine Maribor Rafael Razpet pa je ob tej priložnosti podelil v imenu tovariša
Tita dvema zaslužnima planincema državna odlikovanja.
Planinska društva v Sloveniji:
Zdaj jih je že 163. Zadnje — 163. — so ustanovili konec marca, imenuje pa se Planinsko društvo Donačka gora-Stoperce. Članov je za zdaj okoli 50.
Planinska zveza Hrvatske:
PZH izdaja bilten z naslovom VJESTI. V tretji številki objavljajo: Memorial po sledeh 26 pomrznjenlh partizanov, Konferenca planinskega odbora Dalmacije, Vzpon 100 žensk na vrh Mosora, Zimski alpinistični tabor, Na vrh sveta (zapis o slovenski knjigi s tem naslovom), Nova društva (zdaj jih je na Hrvatskem že 93), Ogulinska Transverzala (od Modruša do Belih sten), Novi dom na Ivančici, Tekmovanje Mladi planinec.
Zbral M. K.
Hribar-Lovšin-Potočnik: Triglav gora in simbol:
V tej knjigi je na strani 38 izpuščena 31. vrstica: »malo pri volji, da bi lezel na to goro, kakor lovci, ki so bili«. Ta vrstica se nanaša na VVillomitzerja, ki je bil na-
slednje leto (1778) eden od srčnih mož, ki so prišli prvi na vrh Triglava. Napaka je nastala pri prepisovanju. V Triglavski bibliografiji na strani 428 pa manjkajo Ma-zijeve »Koledarske beležke iz našega planinstva 1958«. Opravičilo za to je na strani 420. — E. L.
Kredarica jutri ... Darujte za njeno obnovo in izgradnjo Triglavskih žičnic!