Št. 45 (14.461) leto
PRIMORSKI DNEVNIK Je začel Izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se Je tiskal v tiskarni 'Doberdob' v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni 'Slovenija' pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je Izšla zadnja Številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040/7796600 GORICA - Drevored 24 maggio 1 - Tel. 0481/533382
ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432/731190
1200 LIR
POŠTNINA PLAOANA V GOTOVINI SPED. IN ABB. POST. GR. 1 /70
PONEDELJEK, 15. FEBRUARJA 1993
JlgVAŠKA / POROČILO Z BOJIŠČ
V pričakovanju napadov dolini Neretve
i^DAR - Na veC obmo-jih Hrvaške so včeraj pote-_ ostri boji. Največ granat je padlo na območje Zadra in Biograda na mora. Iz adina so Srbi obstreljevali "kos in Suhovare, iz Kor-nta sela pa Skrabinjo in Galovac. Na tem območju Praktično ni več nobene nepoškodovane hiše, tako da se kakih 20.000 beguncev nima več kam vrniti. Najvecja tragedija za te ljudi je, da so od svojih do-jnov oddaljeni le nekaj kilometrov, vendar si zavoljo vojne nevamoti ne morejo ogledati ostankov svojega premoženja. Tragične so razmere tudi za blizu 10.000 srbskih beguncev, ki so morali zapustiti Obrovac, Benkovac in okoliške kra-je.Tod so zdaj vojaške utrdbe srbskih prostovoljcev. Boji na tem območju ne je-njujejo, saj se policija Milana Martiča ne more sprijazniti z izgubo strateško zelo
pomembnih območij v bližini porušenega masleni-skega mostu. Na dalmatinskem območju se boji nadaljujejo tudi v bližini Sinja in v zaledju Šibenika ter na območju Like. Iz Sonkoviča srbske sile s topovi obstreljujejo Bicine, iz Prokljana pa z večcevnimi raketometi Rasline.Hrvaškim silam tudi še ni uspelo ustvariti varnostne cone na jadranski magistrali od Rpvanjske do Zadra.
Spopadi so se nadaljevali tudi v okolici Karlovca, Duge Rese in Ogulina. Na drugih območjih Hrvaške ni bilo večjih spopadov, zato pa prihajajo informacije o sila napetih razmerah v zahodni Hercergovini. Po poročilih HVO za zahodno Hercegovino je mogoče pričakovati nov napad Srbov od Stolca do Mostarja, kjer želijo srbske sile zavzeti vzhodni breg reke Neretve.
Goran Moravček
Spopadi na Hrvaškem so povzročili mnogo ranjenih
TEHERAN / IZVRŠITI »FATVO«
Dolžnost vsakega muslimana je, da umori Rushdija
TEHERAN - Voditelj islamske republike Iran ajatolah Ali Khamnei je v nedeljo od britanske vlade zahteval izročitev Sal-niana Rushdieja, avtorja Satanskih stihov, ki pomenijo žalitev muslimanov in njihove vere. Khamnei želi izvršiti »fatvo«, verski ukaz imama Homeinija, ki je Rushdija pred štirimi leti, zaradi vsebine knjige, obsodil na smrt. Na nekem verskem shodu je Khamnei dejal, da se bodo »fatvo« izvršili in da je uboj Rushdieja dolžnost vsa^ kega muslimana. Vodja iranskega sklada za usmrtitev avtorja Satanskih stihov, ajatolah Hasan Sanei, vanj je sam vložil dva milijona dolarjev, pa je izjavil, da na Rushdieja ne bodo nikoli pozabili, vsakega, ki ga bo podpiral, pa bodo prav tako usmrtili. Sal-man Rushdie je za televizijsko mrežo CNN še v petek izjavil, da tokrat le upa, da bo Iran njegovo smrtno obsodbo preklical.
____RIM / MANCINO V FORLIJU O PRENOVI KRŠČANSKE DEMOKRACIJE_
Zadrega strank: kako politično rešiti afero o podkupninah
Po jamstvenem obvestilu se je nekdanji proračunski minister Cirino Pomicino podal k sodnikom - O vsebini pogovorov se za sedaj ne ve nič
Vojmir Tavčar
RIM - Kako lahko odgovori politika na vprašanja, ki jih je zastavila preiskava o podkupninskem škandalu? Kako je mogoče zapolniti vse globjo vrzel med strankami, državnimi institucijami in državljani? To so vprašanja, s katerimi se ukvarjajo stranke in razmišljanje je tem bolj pospešeno, od kar je tudi sodnik Antonio Di Pietro predlagal pošteno politično rešitev problema.
Recept, ki ga je včeraj ponudil v razmišljanje notranji minister Nicola Mancino na okrogli mizi v Forliju, izhaja iz teze, da morajo sodniki nadaljevati s svojim delom brez vsakršnih zunanjih pritiskov, obenem pa da mora biti to delo manj spektakularno. S temi poudarki je Mancino nato prešel najprej k strankarskim vprašanjem in poudaril, da »kdor je zgrešil, ne more zahtevati, da postane protagonist prenove KD. Kdor je zlorabil svojo vlogo v javni upravi, mora zapustiti politično sceno. Politika si mora spet pridobiti svojo vlogo, vendar mora po naporni in strmi stezi priznanja svojih odgovornosti.«
Potem ko je poudaril nujnost prenovitve volilnih pravil in določitve nove vloge za parlament, vlado, dežele in potem ko je priznal, da je odslej politika predpisovala »slabe terapije in ni zdravila tistih bolezni, ki bi jih morala,« je notranji minister podčrtal
Visoki krogi v Veliki Britaniji so zaradi omenjene zahteve nekoliko zaskrbljeni, saj bo še bolj zaostrila odnose z Iranom. Zaradi odloka o usmrtitvi Rushdieja odnosi med Veliko Britanijo in Iranom že do sedaj niso bili preveč prisrčni; Britanci so Rushdieju zagotovili varnost, s tem pa tvegali prekinitev diplomatskih odnosov med državama. Velika Britanija si bo kljub temu še naprej prizadevala za Rushdiejeve pravice in za preklic fatve, zatrjuje tiskovni predstavnik angleškega zunanjega ministrstva. Velika Britanija tudi razmišlja, da bi razpravo o tem problemu naCela tudi v ZN. Na aja-tolahove pozive se je odzval tudi iranski zunanji minister Velajati. Zahodne države je pozval, naj zadeve Rushdie ne povezujejo z iransko zunanjo politiko in naj zaradi tega ne prekinjajo odnosov z njim, saj je to povsem verska zadeva.
(Reuter)
Novi kadri v vladne službe
LJUBLJANA - Vlada je doslej imenovala enajst državnih sekretarjev, znanih pa je še nekaj kandidatov, ki jih vladna kadrovska komisija, v kateri so predstavniki vseh vladnih strank, še ni potrdila. Med drugimi so predlagani Anka Osterman (ministrstvo za delo), Brane Omerzu (ministrstvo zadelo), Ignac Golob (zunanje ministrstvo), Peter Vencelj (zunanje ministrstvo), Janez Širše (ministrstvo za gospodarstvo) in Dunja Piškur - KosmaC (ministrstvo za zdravstvo). Vlada bo nove sekretarje imenovala prihodnji teden. Po naših informacijah je zastoj v pogajanjih nastal, ker socialdemokrati zahtevajo dva sekretarja (za okolje in za promet), ki naj bi jim pripadala po koalicijski pogodbi. LDS pa trdi, da mandatar pri podpisu pogodbe takšne zahteve ni sprejel.
nujno prisotnost strank v politiki, saj brez strank ni demokracije. Njegov recept proti možnim zlorabam predvideva omejitev števila parlamentarnih mandatov, saj »tolmačiti politiko kot časovno omejeno izkušnjo prispeva h kakovosti in prosojnosti političnega dela«.
In medtem ko se razprava o tem, kako politično rešiti vprašanja, ki jih je načela podkupninska afera, se je včeraj javil sodnikom v Foggii bivši zakladni minister Paolo Cirino Pomicino, ki je v soboto dobil jam-
stveno obvestilo v zvezi z gradnjo novega pristanišča v Manfredonii. Sodniki o vsebini razgovora niso spregovorili, Cirino Pomicino pa je v daljšem sporočilu poudaril, da ni bil vpleten v zadevo, češ da sploh ni bil elan. medministrskega odbora za gospodarsko načrtovanje CIPE, ko je ta organ določil finančne prispevke za pristanišče. Dodal je tudi, da je sodnikom v Foggi prijavil tiste, ki so ga vpletli v zadevo in izrazil »prepričanje, da bo v nekaj dneh zadeva pojasnjena«.
Nekdanji minister za proračun Paolo Cirino Pomicino
ITALIJA / PUSTNI SPREVODI PO VSEJ ITALIJI
Viaregaio v ospredju
V povsem spomladanskem vzdušju je potekal v Viareggiu sprevod pustnih vozov, ki si ga je tokrat ogledalo kar 200 tisoč ljudi. Glavna tema letošnjih alegorij je bila seveda afera s podkupninami, ki je pretresla Italijo. (AP)
JAPONSKA - ZDA / GOSPODARSTVO
Japonci »tipajo« novo ameriško administracijo
Stabilen dolar - stabilno svetovno gospodarstva
VVASHINGTON, TOKIO - Svetovno gospodarstvo je v velikih težavah. Tokrat niso pod pritiskom samo manj razvite države, kot v zadnjih desetletjih, ampak se z gospodarsko krizo bolj ali manj uspešno bojujejo tudi industrijske velesile sveta. Zato so se minuli konec tedna v Washingtonu sestali najvišji ameriški predstavniki z japonskim finančnim in zunanjim ministrom, da bi ob nastopu nove ameriške administracije obe državi »otipali teren«. Američani so Tokio obtoževali že pod predsednikom Georgeem Bushem, da Japonska preveč zapira svoj trg za ameriške izdelke, s prihodom Billa Clintona v Belo hišo pa so se prepiri še zaostrili.
Zaradi trgovinskih obtoževanj med velikimi -tudi tretja velesila Nemčija v očeh tekmecev ni nedolžna - so v veliki nevarnosti pogajanja o liberalizaciji svetovne trgovine, kljub velikan-
skim dobičkom, ki jih ves svet pričakuje od urugvajskega kroga GATT.
Japonski finančni minister Joširo Hajaši je po srečanju z ameriškim predsednikom Billom Clintonom izjavil, da je treba zagotoviti stabilnost ameriškega dolarja, ker je glavna svetovna valuta. Po njegovem mnenju bi oster padec vrednosti ameriškega dolarja povzročil inflacijo v Združenih državah Amerike, kar bi v končni posledici spodkopalo stabilnost svetovnega gospodarstva. Hajaši, ki se je v ZDA sestal tudi z ameriškim finančnim ministrom Benzsonom, je povedal še, da so z ameriškimi sogovorniki menili, da je treba okrepiti sodelovanje med obema državama, posebno še glede uravnoteže-vanja medsebojne trgovinske menjave, saj je znano, da imajo Združene države Amerike velik primanjkljaj v trgovanju z Japonsko.
Prav tako so se dogovorili, da bosta državi redno reševali medsebojne spore, saj ti ne koristijo nikomur.
Japonsko in ameriško gospodarstvo sta najmočnejša gospodarska sistema na svetu, zato je od njiju veliko odvisna stabilnost svetovnega gospodarstva. Po Hajašije-vih besedah je možno tudi to, da bi državi sklenili podoben sporazum kot leta 1985 v hotelu Plaza v New Yorku. Ta sporazum je namreč omogočil japonskemu jenu, da je kar osem let rahlo naraščal glede na ameriški dolar. Tovrstna rešitev bi sicer začasno ustalila razmerje med dolarjem in jenom, dolgoročna rešitev pa bi bila le zdravo razmerje v gospodarskih odnosih med državama. Japonska tudi veliko pričakuje od srečanja finančnih ministrov sedmih industrijsko najbolj razvitih sveta, ki bo 27. februarja v Londonu.
(Reuter)
Lošinja do Milj brez meja
PAZIN - Na včerajšnji konvenciji Istarskog demokrat-skog sabora (IDS) so za predsednika stranke vnovič izvolili Ivana Jakovčiča iz Pazina. Stranka sodi, da morajo v prihodnje Istrani »živeti po domači meri«in da ne bo dovolila Zagrebu, da bi se preveč vmešaval v zadeve Istre. Jakovčičeva stranka namerava Istro spremeniti v najbolj razvito turistično območje Mediterana, izboljšati položaj pripadnikov italijanske manjšine.Ti-sto, kar bo verjetno povzročilo najbolj ostre reakcije Zagreba, je zahteva IDS, da postane Istra regija brez meja, ki bi se raztezala od Lošinja in Opatije, prek hrvaških občin Istre, slovenskega Kopra do italijanskih Milj.
(G. M.)
Gradimojjjcupaj
■	■ I
■bčIkb,
BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA
■ DANES V PRIMORSKEM DNEVNIKU
Zaradi nepazljivosti je umrlo 18 mladih
V noči na nedeljo so italijanske ceste terjale težak krvni davek, saj je v petih različnih prometnih nesrečah ugasnilo 18 mladih življenj. Vsem je botrovala pretirana hitrost in mladostniška nepazljivost.
......................stran 4..
Politični zapleti po aferi COOP
Po začetnem šoku je bil včeraj dan premisleka glede afere COOP v Gorici. Danes se bodo tajniki strank večine na občini sestali, da bi razrešili zapleten politični vozel v zvezi z morebitnimi zamenjavami v občinski upravi, potem ko sta dva njena člana prejela sodni obvestili.
......................stran 4..
Ob koncu tedna vrsta prireditev ob dnevu kulture
Tudi ob tem koncu tedna so se po raznih društvih in slovenskih šolah na Tržaškem zvrstile raznolike prireditve v čast Prešernu in slovenski kulturi. Tokrat na kratko poročamo o proslavah, ki so bile v nekaterih slovenskih društvih od petka do nedelje, na njih pa so se predstavili predvsem domači poustvarjalci-ljubiieiji in s tem izpričali svoj odnos do kulture.
......................stran 4..
Slavje Triestine
Pred 15 tisoč gledalci je v velikem derbiju nogometne C lige na stadionu Rocco v Trstu Triestina z 1:0 premagala Vicenzo. Edini zadetek je v 32. minuti dosegel La Rosa. Triestina ima zdaj na lestvici spet le točko zaostanka za drugouvrščenim Em-polijem. Po tekmi so razjarjeni navijači Vi-cenze poškodovali stole na stopniščih stadiona.
....................stran 10.
Tretji zaporedni poraz Stefanela
Stefane! je v tržaški športni palači proti Kleenexu doživel tretji zaporedni prvenstveni poraz. Izgubil je z 81:88. Uvrstitev med prve štiri se tako vse bolj izmika in vse kaže, da Tanjevičevo moštvo brez Fučke in Cantarella ne zmore dosti več.
....................stran 10.
Seizingerjeva zlata v superveleslalomu
Na svetovnem prvenstvu v Morloki so podelili še zadnje kolajne. V superveleslalomu za ženske je zlato kolajno odnsela 20-letna nemška specialistka Katja Seizinger (na te-lefoto AP), največje presenečenje pa je priredila Blejka Špela Pretnar, ki je z visoko štartno številko prismučala vsega spoštovanja vredno 7. mesto. Ostaja odprto vprašanje moškega superveleslaloma, ki bi moral biti tudi včeraj pa so ga zaradi slabega vremena odpovedali.
............................stran 11......
2
Ponedeljek, 15. februarja 1993
DOGODKI - MNENJA
NOVICE
Grčija se strinja s kompromisnim poimenovanjem Makedonije
ATENE - Grški premier Konstantin Micotakis je v nedeljo povedal, da bi bila za Grčijo sprejemljiva rešitev, da v uradnem nazivu Makedonije »ne bi bila samo beseda Makedonija«. Takšno poimenovanje ne bi bilo v nasprotju z grškimi nacionalnimi intreresi, je povedal Micotakis. Kljub temu je Grčija protestirala pri italijanski vladi, ki je članice Evropske skupnosti pozvala, naj priznajo Makedonijo. Zunanji minister Emilio Colombo je v posebnem sporočilu poudaril, da bi bilo nujno potrebno čim-prej priznati še zadnjo izmed držav, ki so nastale na ozemlju nekdanje Jugoslavije. S tem bi končali »dolgotrajno izolacijo te republike«, ki po Colom-bovem mnenju že ogroža politično stabilnost na Balkanu. Stalni predstavnik Italije v Združenih narodih je pismo s podobno vsebino izročil tudi predsedujočemu Varnostnega sveta. (STA)
Gospodarsko povezovanje treh držav
BUDIMPEŠTA - Zunanji ministri Poljske, Ukrajine in Madžarske so včeraj podpisali sporazum o dolgoročnem sodelovanju, ki naj bi pospešil trgovanje v obmejnih krajih treh držav. Vse tri vlade so dale soglasje k nesporednemu sodelovanju lokalnih oblasti teh držav na območju Krpatov ter ob Tisi. Pri podpisu sporazuma je bila navzoča tudi generalna sekretarka Sveta Evrope Catherine Lalumiere. Sporazum so krstili za »Karpati - Evroregije«, z njim pa naj bi razvili večstranske vezi med prebivalci teh regij, in to na področju šolstva, kulture, znanosti, zdravstva in varstva okolja. (AFP)
Po 27 dneh spopadov končno premirje v Kabulu
KABUL - Ljudje v afganistanskem glavnem mestu so, prvič po 27 dneh, lahko v miru prebili noč iz sobote na nedeljo, saj 'je, tako vsaj kaže, končno le začelo veljati premirje med vladnimi in islamskimi fundamentahstičnimi silami. Premirje so sklenili po posredovanju Pakistana, ki je sprti strani prepričal, da je nadaljevanje spopadov nesmiselno, saj vojaška rešitev ni mogoča.
V Abu Dabiju odprli sejem »trgovcev s smrtjo«
ABU DABI - Včeraj so v glavnem mestu Združenih arabskih emiratov odprli prvi sejem orožja in vojaške opreme, na katerem razstavljajo vse, kar ponujajo »trgovci s smrtjo«, od strojnic in avtomatskih pušk do tankov, topov, letal, helikopterjev, najrazličnejših raket, radarskih in komunikacijskih sistemov, fregat... Kar 95 odstotkov razstavljenih »predmetov« predstavlja novo ponudbo, organizatorji so prepričani, da bodo do 18. februarja sklenili bajne posle, saj so lani samo zalivske monarhije porabile za svoje vojaške potrebe kar 48 milijard dolarjev. V dokaz temu optimizmu so Združeni arabski emirati sklenili nabaviti 436 francoskih tankov leclerc, skupaj vrednih 4 milijarde dolajev.
Rasni nemiri v Los Angelesu
LOS ANGELES - Uboj korejskega trgovca je močno zaostril že dalj časa napete odnose med korejsko skupnostjo in kalifornijskimi črnci. 65-letni Hyung Soo Kirn je sicer brez večje škode preživel zadnje rasne spopade, do katerih je prišlo, ko je sodišče oprostilo policaje, ki so pretepli črnca. Zažgali so mu sicer trgovino, njemu pa je le uspelo pobegniti. Ko so se nemiri polegli, je s sinovo pomočjo trgovino obnovil in spet začel delati. Kaže pa, da se je zameril svojim črnskim sosedom. V četrtek je stopil v trgovino 13-letni temnopolti fant, ukradel čokolado in zbežal. Hyung se je podal za njim in padel v skrbno organizirano past. Po pretepu so ga odpeljali v bolnišnico, kjer je umrl. Fanta so aretirali in sedaj iščejo tiste, ki so pretepli Korejca.
Doslej Korejci na uboj niso odgovorih, tudi po zaslugi Hyungovega sina, ki je dejal, da noče, da bi se zaradi smrti njegovega očeta začeli novi nemiri.
Vožnja po avtocestah zastonj samo za Nemce?
BERLIN - Predsednik nemške socialdemokratske stranke se je včeraj pridružil tistim, ki so ostro protestirajo prod predlogu kanclerja Kohla, da bi odslej plačevali vožnjo po avtocestah. Po mnenju Bjoma Engholma bi avtoceste v Nemčiji morali plačevati samo tujci, vsemu evropskemu združevanju v brk.
Mečiar mora plačati odškodnino
BRATISLAVA - Slovaški ministrski predsednik Vladimir Mečiar mora po sklepu sodišča v Bratislavi nekdanjemu dopisniku Liste 77 Vladimirju Pav-liku plačah okoli 1000 nemških mark odškodnine in se mu hkrati pisno opravičiti. Mečiar je namreč leta 1990, ko je bil notranji minister, označil državljansko pobudo Pavlika, s katero se je le-ta zavzemal za odpravo podkupovanja v politiki, kot »državi sovražno in nezakonito dejanje«. (STA)
Brodolom v Bangladešu: pet mrtvih in 30 pogrešanih
Daka - Na reki Meghna v vzhodnem delu Bangladeša je potonil brod, ki je imel na krovu petdeset oseb. Reševalci so iz reke do sedaj potegnili pet trupel, 15 oseb se je rešilo, pogrešajo še 30 potnikov.
Zaradi prehitevanja 14 mrtvih in 28 ranjenih
TEHERAN- Na cesti, ki povezuje Siraz z Larom v južnem Iranu, je življenje izgubilo 14 oseb, 28 pa jih je bilo ranjenih. Linijski avtobus je med prehitevanjem čelno trčil v nasproti vozeče terensko vozilo. V nesreči je življenje izgubilo vseh šest oseb v terenskem vozilu, v avtobusu pa sedem potnikov in šofer.
ZDA / KONEC PRIVILEGIJEV ZA PREMOŽNEJŠE
Clinton bo ljudstvu prikazal cilje svojega davčnega udara
Podjetja bodo plačevala nižje davke le na dohodke, ki jih bodo investirale za gospodarsko rast - Naspovedi klestenja tudi za zdravstvo
NEW YORK - Ameriški predsednik Bill Clinton je namerno obšel Kongres in sklenil, da bo ljudstvu neposredno preko televizijskih ekranov razložil vzroke in cilje težkih davčnih ukrepov, s katerimi se je večina Američanov že nekako sprijaznila, ker smatra, da so neizbežni.
Glasnik Bele hiše George Stephanopoulos je napovedal, da bo Clinton spregovoril državi drevi ob 21. (ob treh zjutraj po srednjeevropskem času). Clintonov načrt za zmanjšanje zveznega proračuna ob istočasnem vzgonu za ameriško gospodarstvo bodo Kongresu predstavili šele v sredo zvečer. Bela hiša je že napovedala, da bo to izredno grenko zdravilo z zvišanjem davkov tako za zasebnike kot za podjetja.
Da bi izpilil svoj načrt, se je Clinton umaknil v poletno rezidenco v Čamp David, v soboto je k sebi poklical gospodarske svetovalce, včeraj in danes pa bo vnesel še zadnje popravke. Ko bo končal, bo ljudstvu prikazal glavne smernice svojega gospodarsko-davčnega programa, ne da bi počakal na kongresno razpravo.
»Predsednik bo spregovoril ameriškemu ljudstvu o pripravah na ta
načrt, o načelih, ki so ga vodila pri njegovi sestavi in o posledicah za vso državo.« To je včeraj povedal glasnik Stephanopoulos, ki je obenem poudaril, da se hoče Clinton s to potezo prepričati, da bodo vsi Američani soudeleženi v tem naporu, da bodo razumeli, da predsednik za njih rešuje gospodarske probleme.
Sam Clinton (na sliki AP) je v sobotnem radijskem sporočilu zagotovil: »Gradili bomo Ameriko, v kateri bodo morali dah svoj pravični doprinos tudi najbolj priviligirani sloji.« Podpredsednik Al Gore pa je v intervjuju za CNN izjavil, da ne bodo storili ničesar, kar ne bi bilo pravično.
V zameno za žrtve je Clinton obljubil manj premožnim (ti so omogočili njegovo izvolitev) popolnoma nov gospodarski pristop. Celih 12 let sta njegova republikanska predhodnika Reagan in Bush vztrajala na nizkih davkih za višje sloje in za podjetja. Trdila sta namreč, da bodo od davkov neutesnjeni podjetniki ustvarjali blaginjo in nova delovna mesta. To se ni zgodilo, tako da je Clinton za njima podedoval gospodarsko recesijo in rastočo brezposelnost. Prav zato mora sedaj prekiniti
z dosedanjo republikansko politiko, napraviti pravi preobrat. Kdor ima letno več kot 200 hsoč dolarjev dohodka, bo sedaj plačal precej več davkov kot doslej.
S težko roko bodo obdavčili tudi dobičke podjehj, razen v primeru, da ne bodo ta reinvestira-la svoje dobičke za ure-
snilitev gospodarske rasti. Clinton namerava dobesedno izžeti industrij-ce, ki sta jim predsednika Reagan in Bush odobrila celo vrsto davčnih in drugih privilegijev. Davčni pritisk pa bo občutil tudi srednji sloj, saj se Clinton ubada z več kot 300 milijardami dolarjev pri-mankljaja. Večji davčni
pritisk po vsemu sodeč ne bo zadostoval, tako da bo moral Clinton seči tu-' di po nepriljubljenih proračunskih klestenjih. Na udaru naj bi bilo zdravstveno skrbstvo premožnejših upokojencev, ker bi za revnejše vzpostavli posebne blažilne mehanizme.
KOMENTAR
Teorije
in
neznanke
Tanja Starič
Obstaja teorija, po kateri se v slovenski politiki čisto nič več ne dogaja. Ker so vsi na oblasti, vsi govorijo, delajo, celo mislijo enako. In se je tako začelo nekakšno novo »enoumje«, v katerem komunisti trde roke prijateljujejo z zakrknjenimi klerikalci, levica je desnica, desnica je levica, vsi skupaj sredina...in tako naprej. Obstaja tudi nasprotna teorija, po kateri se konsolidacija slovenskega političnega prizorišča začenja z velikimi koraki. Z lastninjenjem se bo počasi a zanesljivo oblikovala »prava« politična levica in desnica, z združevanjem strank pa trije močni bloki, ki bodo v naslednjih desetletjih obvladovali polihCne in predvsem ekonomske centre mod.
Napaka prve teorije hci v banalnem dejstvu, da je nova oblast svoj »zgodovinski sporazum« prevedla predvsem v temeljito prenovo struktur oblasti in uprave po Se bolj znamenitem »tripartitnem« načelu kadrovanja. Pod navideznim zatišjem v vladnih in parlamentarnih kabinetih se tako nadaljuje boj za oblast v najbolj elementarnem smislu te besede. In vse več znamenj kaže, da slovenski politični sistem ne le ni imun na korupcijo in zlorabo oblasti. Obe teoriji se zamajeta tudi ob dejstvu, da se slovenska politika še vedno deli na predstavnike«starega režima« in na tiste, ki bi v imenu »demokracije« in popravljanja krivic kar po hitrem postopku obračunali z zgodovino. Kar pomeni, da bodo gospodje v vladi zares sedeli skupaj izključno do tistega trenutka, ko jim bo to koristilo, sicer pa si ne bodo nič bliže kot doslej. In da prenoviteljem tudi z najbolj prepričljivimi obljubami v kratkem ne bo tako kmalu uspelo združiti levice v eno stranko, krščanskim demokratom pa ne desnice. Nazadnje lahko vse skupaj usodno sprememeni sicer na videz malo verjetna tretja teorija. Nihče namreč ne more izmetih, kolikšno bo lahko v zelo bližnji prihodnosti nezadovoljstvo delavskih množic, na katerega je računal Zmago Jelinčič, Ce gre seveda verjeti njegovim nekdanjim strankarskim sodrugom. Kar spet pomeni, da Slovenija prehaja v morda doslej najbolj »občutljivo« obdobje. V čas teorij z neštetimi neznankami - tudi najbolj mračnimi.


PISMO IZ RUSIJE
Najprej večerja, potem pa še Mamula
-r -večer se je začel sla-\ / bo. S kolegom sva V imela sestanek s predstojnico filozofske fakultete na odročni postaji metroja, toda gospe, ki je obljubila, da naju bo spremila v dom zurnalistov, od nikoder. Po enournem čakanju in telefoniranju se je izkazalo, da je zbolela in da si morava pomagati sama. Vrnila sva se v mesto in po nekoliko hlastnem iskanju po že izpraznjenih ulicah vendarle našla palačo, kjer naj bi se udeležila ustanovitve slovensko-ruskega društva. Ker sva zamudila za debelo uro, so že začeli z večerjo. Posadili so naju k mizi, kjer sta sedela znanka z balkanološkega inštituta in zdmvnik, ki je obesil svoj poklic na klin
in se lotil bolj donosnega posla - predstavništva nekaterih slovenskih podjetij. Ponudili so nam za ruske razmere razkošno večerjo, ki smo jo zalili z briškim tokajem in vodko. Medtem ko smo se borili z žilavim kotletom in mrzlim ocvrtim krompirjem, se je začela pisana zabava: najprej sta nastopila dva kozaka, ki sta s svojo tovarišico zapela nekaj kozaških pesmi, nato pa so preizkusili naše znanje s kvizom, ki je danes v Moskvi zelo v modi. Moj prijatelj je pravilno odgovoril na vpmšanje o Kopitarju in njegovih stikih z Rusi ter za nagrado dobil zobno kremo. Sledil je nastop brhke »estradne artistke«, nato pa še iluzionista, ki je z zavezanimi očmi skušal uganiti, kaj
Jože Pirjevec
imajo ljudje v žepih. Proti koncu večera so si prireditelji zamislili še dražbo »umetnikov, ki so razstavljali v Louvru« (karpa topoglavih Slovencev ni premamilo, da bi kaj kupili). Vse skupaj pa so kronali z izborom lepotice
večera. Izbmna je bila gospa, ki je že krepko prekoračila kanonično starost, je pa zato predstavnica nekega slovenskega podjetja. Skratka, večer slovensko-ruskega društva je izzvenel tako, da bi bolje ne mogel.
Sel sem v muzej Rdeče armade, ker mi je prijateljica, ki se spozna na vojaške stvari, rekla, da si ga je vredno ogledati. Po svoje je muzej, ki predstavlja podvige Rdeče armade od revolucije do druge
svetovne vojne, zares zanimiv, saj s svojimi eksponati, zastavami in medaljami izzveni kot mogočna glorifikacija vojne in nekdanje Sovjetske zveze. V določenem smislu je tudi zelo poveden, tako zaradi stvari, ki jih zamolči, kot zaradi onih, ki jih posebej izpostavi. O nesrečni ekspediciji v Afganistan, na primer, ne reče niti besede, zelo zgovoren pa je, kar zadeva odnose med JLA in Rdečo armado. V osrednji dvorani, posvečeni drugi svetovni vojni, je na častnem mestu razstavljena »zastava zmage« -tista, ki so jo sovjetski vojaki razobesili nad Reich-stagom, ko so maja 1945 zavzeli Berlin. Navada je bila, da so se pred zastavo fotografirale tudi voja-
ške delegacije, ki so kot gostje Rdeče armade obiskale muzej. To sem ugotovil nekoliko pozneje, ko sem v eni od naslednjih dvoran odkril steno, posvečeno oboroženim silam, s katerimi je Sovjetska zveza gojila še posebej prijateljske odnose: vietnamskim, kubanskim, jugoslovanskim. Na steni »prijateljstva« je poleg rdeče zastave, ki so jo članice AFZ iz Srbije seši-le leta 1945, tudi fotografija admirala Mamule iz leta 1988 pred »zastavo zmage«. S svojim spremstvom se postavni Dalmatinec zadovoljno smehlja v tem »sancta san-ctorum« sovjetskega templja, posvečenega vojni, ne vedoč, da ga v Sloveniji že čaka Mladina s svojimi dolgimi noži.
Vaša dopisnica Svetlana Slapšak, ki v Republiki pa tudi v drugih sredstvih javnega obveščanja pogosto pride do besede, da lahko podalpskim nacionalistom, tatovom in ksenofobom (variiram njene oznake)
zviška deli nauke, ki so se skotili nekje tam, kjer so zakuhali največjo morijo in gnusobo po drugi svetovni vojni, je danes ponovno razveselila svoje pristaše.
V Republiki modruje, kako bi s splošno večje-
POŠTA



Zakaj ne branijo svojih najbližjih?


V J- ;

zičnostjo »v bazi« in blokado tistih, ki jim identiteta pomeni nekaj več kot golo zadovoljevanje potreb in nagonov, uredila skupnost, ki ni njena domovina.
Bralcu, ki ve, da se je gospa Slapšakova dolgo časa oglašala iz Beograda, zdaj pa, ko tam ni več kaj zameštrati, deluje v Ljubljani, se vzbujajo kaj čudni občutki.
Dokaj čudna je tudi njena skrb za begunce,
ki bi radi študirali na neugledni ljubljanski Univerzi, pa jih oderuške šolnine odganjajo na cenjene in znamenite tuje univerze. Kot da jim tega ne privošči. Pa tudi tega ne pove, da mora Slovenec, ki hoče študirati ob delu in vse življenje plačuje davke in prispevke, da država Slovenija lahko obstaja, plačevati prav toliko, če ne še več šolnine.
Umestneje bi se bilo
vprašati, kako to, da nekoga skrbi, kako bi fi mladi, za boj sposobni ljudje čim ceneje študirali, ne pa, zakaj ne branijo svojih najbližjih, ki jih mori in posiljuje podivjana horda.
Ne vem, kako je bilo v krajih, kjer je svoje življenjsko držo pridobila Svetlana Slapšak; pri nas so, ko je deželo okupiral sovražnik, mladi ljudje prijeli za orožje. Kdor je pobegnil ali pa
na varnem skrbel le za svoje dobro, je veljal za izdajalca. Kontrola sredstev javnega obveščanja in »usmerjeno« poročanje, kar predlaga za vse dobro vneta dopisnica, pa preveč diši po nečem dobro znanem. Gospa Svetlana! Ne razmetavajte svojih moči tam, kjer tega ne potrebujejo! Kličejo vas dežele, kjer so begunci in tujci v neznatni manjšini, pa jih kljub čvekanju o svobo-
di, demokraciji in enakosti in vašim PC-jem pobijajo in jim požigajo domove! Dokler bo naša država z neverjetno potrpežljivostjo in toleranco skrbela prek svojih moči za ogromno množico beguncev in tujcev, pa ni zato nobenega Rostocka, nas pustite vsaj pri miru, če že ne pomagate!
Andrej Lenarčič Proletarska 9 Ljubljana
LIKOVNA UMETNOST / RAZSTAVA GRAFITOV
NA KRATKO
Mondial, Metelkova in Opera
Strip core je skupino mladih oblikovalcev grafitov — S fotografijami Jožeta Suhadolnika jih predstavljamo v času njihove prve razstave v Sloveniji
. me skupine izhaja Se iz Časov, ko sta bila dva . 3na’ Jani in Božo, disc’ l°u -a V Uubu K4 in se je aiio imenoval veCer hard ^ore glasbe. V skupini so e Pero, Izi, Samo in . P1!’ občasno pa sodelu-)eJ° tudi z drugimi.
Zaradi oganizacijske sheme Skuc-Foruma so morali izbrati redaktorico, to je Katra, ki zdaj deluje kot manager.
Rišejo sicer predvsem zaradi lastnega veselja, brez kakšnega posebnega namena, ki ga običajno
pripisujejo grafitom.
Avtorji ideje so ponavadi tudi avtorji grafita, nimajo neke skupne tematike, kadar rišeta dva, gre pač za dogovor.
Na povabilo oblikovalske skupine Novi kolektivizem so po njihovih predlogih zrisali plakate za opero Martin Krpan.
Slikajo na platna in karton, samo na Metelkovi in na Kersnikovi so delali na stenah in drugih uporabnih površinah.
V tem projektu - za naročnika Opera in balet SNG Ljubljana - so bili njihovi grafiti reproduci-
rani na ogromnih plakatih, razstavljenih po vsej Ljubljani, ki so učinkovali kot stene, postavljene posebej za njihove slikarije.
Sedanjo razstavo v Clubu Galoise hotela Creina v Kranju so jim pomagali pripraviti prav elani Novega kolektivizma. Z njo želijo Stripco-rovci pokazati, da grafiti niso le mladostni vandalizem, ampak so lahko tudi neka vrsta umetnosti.
Grafite so zaceli risati sredi osemdesetih let. Razstavili so jih najprej v tujini: milanskega festivala z naslovom Coloriamo
gli Šport (Pobarvajmo šport), ki je potekal v okviru Mondiala, so se udeležili skupaj z grafiterji iz vsega sveta. Ogranizatorji so priskrbeli spreje in platna, od tam pa je Strip coru ostal samo grafit Simpatiko, ostale so, očitno navdušeni mimoidoči, ponoči pokradli.
Sledili sta dve gostovanji na Nizozemskem v okviru izmenjave mladinske kulture, pri prvem leta 1990 so bili Strip-corovci celo soorganizatorji razstave, drugo, ki je bilo januarja letos, pa je organiziral Skuc-Forum.
Strip core so se pred-
stavili kot grafiterji in hkrati kot glasbena skupina 2227.
Dogovarjajo se, da bi opremili dva avstrijska glasbena kluba, želeli bi izdati CD plošCo, ki ji bo namesto ovitka priložen katalog s fotografijami
grafitov.
Grafite izdelujejo z av-tolak sprayi, ki so sicer strupeni in škodljivi za okolje, toda za ekološko neoporečne nimajo denarja. Za razstavo jim je spraye podaril Color Medvode.(V.S.)
Bo Slovenija nastopila na letošnji Euroviziji?
Ker se je z razpadom Vzhodnega bloka in bivše Jugoslavije naenkrat pojavilo precej novih držav, so organizatorji Eurosonga prisiljeni nekoliko spremeniti pravila. Tako bo Slovenija 27. 2. najprej izbrala svojo popevko, s katero se bo v konkurenci Hrvaške, BiH, Bolgarije, Romunije, Madžarske, Slovaške, Češke, Rusije, Belorusije, Estonije in Litve potegovala za pravico nastopa. Izmed popevk iz teh dvanajstih' držav bodo namreč samo tri lahko nastopile na festivalu v irskem Millstreetu 15. maja. Predtekmovanje, ki se imenuje »Eurosong ’93 (izbor slovenske popevke)« bo v Ljubljani, selektorji pa so izmed 40 prijavljenih popevk izbrah 12 najboljših, ki bodo kasneje izšle tudi na kaseti.(A.K.)
Grenka luna
Pred dvema letoma ali tremi se je v slovenskih knjigarnah pojavil srbski prevod esejistične knjige Novi ljubezenski nered, ki jo je P. Bruckner napisal skupaj z A. Finkelkrautom in v kateri sta definirala modernost na podlagi opozicije prostitutka-dela-vec: dosežena je šele takrat, ko vsaka kurba lahko reCe: »Jaz delam« in vsak delavec: »Jaz sem kurba.« Pred desetimi leti je napisal prozno delo Grenka Luna. Te zgodbe se je zdaj lotil R. Polanski in s scenarijem G. Bracha posnel Bitter Moon. Vlogi je zaupal svoji ženi E.. Seigner in P. Coyotu.
Peter Coyote je 51-letni posebnež, ki je doslej kazal najrazličnejše obraze: bil je hipi, kavboj, politik, režiser, igralec, družinski človek itd. Debitiral je z romanom Kronika svobodnega padca, v katerem tematizira mladinsko subkulturo v Kaliforniji 60. let, po katerem je posnel tudi film.
Takrat je, kot pravi, »imel tako dolge lase, da je lahko sedel nanje«. Živel je v komuni in s približno dvesto pripadniki delil vse: od denarja, prek vsakdanjih življenjskih potrebščin do različnih mamil in seksualnih partnerjev.
Peter Coyote je umetniško ime, ki naj bi izhajalo iz njegove izkušnje skupnega odraščanja z dvema kojotoma. V to razlago lahko verjamete ali pa ne, kot lahko sprejmete ali zavržete njegovo ekscentrično izjavo: »Kojoti so Židje med živali.« (A. M.)
MuNCHEN / PARIZ
EUROAGENDA
BERLIN / HAMBURG / LONDON
MUNCHEN___________________________________
Inženirji duše
Vila Stuck, Prinzregentstrasse 60, 27. januar-18. opril: Inženirji duše - Sovjetsko slikarstvo socialističnega realizma; od torka do sobote od lOh do 17h, ob Četrtkih od lOh do 21h;
Razstavo je organiziral oxfordski Muzej moderne umetnosti in z njo gostuje po večjih evropskih mestih (o njeni postavitvi v Bruslju je obširno poročal že naš dopisnik Risto Vitanov).
V Miinchnu so razstavo Inženirji duše umestili v Širši kontekst treh razstav, s katerimi želijo predstaviti umetnost 20. stoletja v nekdanji Sovjetski zvezi. Zaceli so z razstavo Pogovor s Kijevom, ki je lani poleti predstavila sodobno ukrajinsko umetnost. Po razstavi socialističnega realizma bodo 5. maja odprli še tretjo tematsko razstavo - Ukrajinska avantgarda, 1910 - 1930, ki je že gostovala v nekdanji Jugoslaviji.
Ob razstavi so izdali tudi barvni katalog v nemškem in angleškem jeziku. Poleg tega, da se lahko poglobijo v »natisnjene besede«, obiskovalci 11. marca lahko prisluhnejo tudi »živemu« besedičenju Borisa Groysa, docenta za rusko »duhovno zgodovino« na Filozofskem inštitutu Univerze v Munstru in strokovnjaku za sovjetsko umetnost 20. stoletja. Groys bo predaval o svoji priljubljeni temi: Celostna umetnina Stalin (Gesamtkunstwerk Stalin). (A.M.)
PARIZ
BERLIN--- HAMBURG
Louis Bouchard gostuje pri Isabelle Bongard
Galerija Isabelle Bongard, 4, rue de Bivoli, Pariz 75004: 28.januar-6. marec: Louis Bouchard: L’Invenraire, La Salle a Manger;
Galerija Isabelle Bongard, ki so jo ustanovili pred dobrima dvema letoma, se s svojo razstavno dejavnostjo usmerja predvsem na dve področji: predstavitve mladih umetnikov, ki jim prireja samostojne razstave, te so konceptualne, tematske ali pa predstavljajo posamezno umetniško tehniko. Poleg tega je Isabelle Bongard skupaj z umetniki, ki razstavljajo v njeni galeriji, zaCela izdajati knjige/objekte, šatuljice in antologije. Ti objekti povsem enakovredno predstavljajo eno od izraznih tehnik razstavljajočih umetnikov. Galerija zastopa pomembne sodobne francoske likovne umetnike: kiparje Louisa Boucharda, Lorenza Cambina, Stephana Dumasa, Gillesa Pennaneac’ha, fotografinji Emmanuelle Danoy in Corinne Mercadier, slikarja Denisa Lanzenberga in Cornelio Vogel, ki se ukvarja z multimedijskimi projekti.
Trenutno so v prostorih njene galerije na ogled kiparske stvaritve Louisa Boucharda, ki je svoje delo poimenoval kar Inventar, jedilnica. Delo, nastalo leta 1992, sestavljajo različni materiali in predmeti: Crno-bele fotografije, lakirani les, akrilne slike in električne žarnice. (A.K.)
* j	Fiorfsrs aeu Besim
V Berlinu poteka 34. mednarodni filmski festival. V tem tednu bo v uradnem delu nekaj zanimivih predstav:
15. 2.: Zoo-Palast, ob 22.30, Un jour dans la Mort de Sarajevo (Francija, r.: T. Ravalet, ideja: B.-H. Levy)
17.2.	: Atelier am Zoo, ob 16.00, Lilien in der Bank (Nemčija, r.: M. Rosenbaum, G. Samaan, i.: K. Thalbach, N. Ha-gen).
18.2.	: Zoo-Palast, ob 22.30, Used People (ZDA, r.: B. Kidron, i.: S. MacLaine, M. Ma-stroianni, K. Bates, J. Tandy), ponovitve: Zoo-Palast, 22.2., ob 14.00, Urania, ob 23.30.
18.2.: Atelier am Zoo, ob 16.00, Accidental Hero (ZDA, r.: S. Frears, i.: D.FIoffman, G. Davis, A. Garcia)
18.2.	: Zoo-Palast, ob
22.30,	Diano di un vizio (Italija, r.: M. Ferreri, i.: J. Gala, S. Ferilli, V. Mačehi), ponovitve: Zoo-Palast, 19.2., ob 14.45, International, ob
23.30,	Urania, 20.2., ob
22.30,
21.2.	: Zoo-Palast, ob
17.30,	Gorilla Bathes at Noon (Nemčija, .r: D. Makavejev, i.: S. Cvetkovič), ponovitve: Zoo-Palast, 22.2., ob 9.30, Urania, ob 18.30.
22.2.	: Zoo-Palast, ob
19.30,	La petite Apoca-lypse (Francija/Italija/Poljska, r.: C. Gavras, i.: J. Menzel), ponovitve: Zoo-Palast, 23.2., ob
9.30,	Urania, ob 18.30, International, ob 22.30.
(A.K.)
Ogenj, zemlja, voda, zrak
Deichtorhalle, Altlander Strasse, 5. februar - 28. marec.
V Hamburgu se je 5. februarja zaCel sejem medijev Mediale. Pripravili so tudi multimedijsko razstavo z naslovom Ogenj, zemlja, voda, zrak, ki jo sponzorirata Philips in Lufthansa.
V razstavno dvorano Ogenj je Jannis Kounellis po ceveh speljal propanski plin in v njej prižgal pravi ogenj. Pri umetnikih, ki se izražajo z videom, je stvar nekoliko drugačna: ogenj predstavljajo posredno, prek ekrana.
Klaus Rinke: Kroženje vode II, 1969
Tako nam Jan Dibets z dosti ironije kaže podobo kamina z gorečim ognjem, seveda je med njim in nami video ekran.
Voda kot element, izvor življenja, nosilec številnih pomenov in kot vsakdanja dobrina: Klaus Rinke, ki danes v Kahfomiji goji kaktuse in jih imenuje Skulpture gospodinjenja z vodo, je že v 60. in 70. letih uporabljal vodo kot umetniški material. Shikego Kubota v svoji videoinstala-ciji Reka predstavlja vodo, valovečo v posebni posodi, na njeni površini pa se zrcafijo podobe, ki jih producira na treh video ekranih.
Richard Lang je na svojih popotovanjih zbiral kamne in jih v prostoru razpostavil v obliki kroga, ki izžareva magično moC. Marina Abramovič se v svoji instalaciji Postati viden ukvarja s problemom poenotenja z naravo in močjo zemeljske energije. Iz kvarca, ki so ga izkopali v brazilskih rudnikih, je sestavila mizo in nanjo postavila monitorje z video risbo njene predstave Zmajeva glava.
Na sliki je ženska glava, ki jo ovija dolga in debela kaCa. KaCe so namreč edine živali, ki sledijo magnetnim silnicam Zemlje.
V 60. letih je Hans Haacke skušal odkriti sistem, po katerem delujejo zrak, instrumenti in glasbene skulpture. Iz rjuh, ki so plapolale v pišu, je sestavljal stroje na veter. Svetlobne instalacije Jamesa Turrella pa ponazarjajo vibriranje zraka. Gledalec ne more ločiti resničnosti od učinka, ki je proizvod domišljije. (A.K.)
LONDON
Pasivno kajenje
Science Museum, 14. januar-14. marec, Exhibition Road, London SW7 2DD, odprto vsak dan razen ponedeljka od 9h do 18h.
m
Science Museum
Razstava s praktičnimi poskusi dokazuje, da je pasivno kajenje zdravju škodljivo, hkrati pa poudarja, da je težko najti oprijemljive znanstvene dokaze.
Obiskovalci razstave lahko preizkusijo škodljivost pasivnega kajenja na instrumentu, ki mu pravijo smokelyzer in meri količino ogljikovega monoksida v sapi, ki se z vdihavanjem tobakovega dima bistveno poveCa. Ogljikov monoksid ostane v telesu 4-6 ur in v tem Času lahko izmerimo tudi vpliv pasivnega kajenja. PljuCa vsrkavajo ogljikov monoksid s pomočjo hemoglobina, to pa pomeni, da hemoglobin ne more izločiti kisika in ga prenesti v kri. Posledica tega je pomanjkanje kisika v krvi, kar je tudi eden od razlogov, da imajo strastni kadilci težave s krvnim obtokom.
Pano s človeškim telesom v naravni velikosti prikazuje vpliv pasivnega kajenja na delovanje posameznih organov in delov telesa, posebej za to programiran računalnik pa prikazuje povprečno število ljudi, ki bodo v Času razstave umrli zaradi bolezni, ki jih povzroča kajenje
Desetega marca, takrat je angleški nacionalni nekadilski dan, bodo v muzeju pripravili delavnice, na katerih bodo obiskovalci lahko s pomočjo znanstvenih poskusov ugotovili, ali je cigaretni dim že vpiival na njihovo zdravstveno stanje ali ne. Priredili bodo tudi Zmajevo sapo, dramsko igrico za sedem- do enajstletnike, ki se ukvarja s problemi aktivnega in pasivnega kajenja. Istega dne bo tudi predavanje dr. Grahama Čopa iz Medicinskega centra Kraljice Elizabete v Birminghamu. Pogovor je namenjem odraslim in mladini, stari veC kot trinajst let.
Ker se tudi Science Museum želi dejavno vključiti v protikadilsko politiko, so s 1. januarjem prepovedali kajenje v muzejski kavami.
Pasivno kajenje je že Četrta razstava iz serije razstav o dosežkih sodobne znanosti, ki jo sponzorira Nuclear Electronic pic. Do sedaj so pripravili razstave o povezavi med DNA in prstnimi odtisi pri človeku, o laserjih in o ozonu. (A.K.)
ITALIJA, FURLANIJA JULIJSKA KRAJINA
Ponedeljek, 15. februarja 1993
NOVICE
Pismo Središču OZN za človekove pravice
TRST - Slovenska skupnost je opozorila Širok krog strokovnjakov za manjšinsko pravo z vsega sveta na nerešena vprašanja naše narodnostne skupnosti.
Prejšnji teden je bilo v Ženevi v Švici tridnevno strokovno zasedanje o manjšinskih vprašanjih na pobudo Središča Združenih narodov za človekove pravice. Deželno tajništvo Slovenske skupnosti je poskrbelo, da je bil na voljo udeležencev tudi strankin dokument o naših problemih.
Gre za krajše pismo z naslovom: Slovenci v Italiji - manjšina brez pravne zaščite. V njem SSk opozarja strokovno javnost na dejstvo, da Italija ne spoštuje evropskih standardov o manjšinskem varstvu, ki jih je sama pomagala oblikovati. V prilogi pa je bila kopija spomenice, ki jo je skupno slovensko predstavništvo 30. januarja naslovilo na predsednika italijanske vlade Ama-ta, ko je bil na obisku v Trstu. Kot je znano, so v njej zlasti poudarjene zahteve po pravičnem zaščitnem zakonu, po zajamčenem zastopstvu v izvoljenih telesih in po sodelovanju pri sloven-sko-italijanskih pogajanjih o posodabljanju Osima.
Mogoče že v kratkem zakon o novih igralnicah
Ljubitelji hazardnih iger bodo verjetno veseli vesti, da je posebna komsija poslanske zbornice sklenila, da je treba Cimprej sprejeti ustrezen zakon o odprtju 11 igralnic, ki bodo popestrile tovrstno ponudbo v Italiji. Med raznimi mesti, ki bodo prišla v poštev, je zelo moCna tudi kandidatura letovišCarskega kraja Lignano Sabbia-doro, ni pa Trsta, na veliko žalost tržaških nacionalističnih krogov.
Financer težko ranjen na cesti Tržič-Gradež
GORICA - Mlad brigadir finančne straže iz Gra-deža se je včeraj težko ponesrečil v silovitem trčenju na pokrajinski cesti med Tržičem in Gradežem. 33-letni Armando Porzio z bivališčem v Pierisu je nekaj pred 14. uro potoval z oplom v smeri proti Tržiču. Zaradi avtomobila, ki je prehiteval drugo vozilo v nasprotni smeri, je zavozil v desno, nato ga je zaneslo v levo, naposled pa je vanj trčil golf, ki ga je upravljal 25-letni Alessio Cargnel iz Gorice. Porzio je dobil udarec v prsni kos. S helikopterjem so ga prepeljali v bolnišnico na Katinari, kjer so ga sprejeli s pridržano prognozo. V tržiški bolnišnici se zaradi lažjih poškodb zdravita 24-letna Cargnelova žena Roberta in njena 28-letna sestra Barbara, Alessio Cargnel pa je dobil le nekaj udarcev.
ITALIJA / POLITIČNI MANEVRI
Volilna problematika spet v središču pozornosti
Veliko razprave o oblikovanju novih političnih zavezništev
Vojmir Tavčar
RIM - Po pravkar končanem »vročem« tednu, ki je odstranil s politične scene socialističnega tajnika Bettina Craxija in njegovega glavnega tekmeca Claudia Martel-lija, se za italijansko politiko ne napovedujejo nic manj zahtevni dnevi. Jamstvena obvestila in aretacije, ki jih ne podpisujejo več samo milanski sodniki, pac pa tudi javni tožilci iz drugih italijanskih mest, ter naraščajoče nezadovoljstvo ljudi, silijo stranke k spoznanju, da je treba marsikaj spremeniti, vendar nikomur ni še zelo jasno, kako spremeniti.
Potem ko je prejšnji teden dvodomna parlamentarna komisija pripravila načelni osnutek volilne reforme, ki ga bo predala v razpravo pristojnim komisijam zbornice in senata, bo volilna problematika, sicer glede drugačnih problemov, v ospredju pozornosti poslanske zbornice in senata. Zbornica bo ta teden začela razpravo o zakonskem predlogu, ki racionalizira upravne volitve in predvideva zanje dva datuma: pozno spomladi za vse tiste občinske in pokrajinske svete, katerih mandat zapade v prvem polletju, pozno jeseni pa za tiste, katerih mandat
zapade v drugem polletju. Če bi bil zakon sprejet, bi tudi tržaške pokrajinske volitve, predvidene za 28. marec, za-drknile na poznejši datum. Zakonski predlog je bil na dnevnem redu zbornice že pred desetimi dnevi, razprava je nato zdrknila zaradi odpora misovcev. Razlog je jasen: skrajnodesnicarska stranka bi se rada okoristila z naraščajočim protestom v italijanski družbi, obenem pa noče, da bi bil prej sprejet novi zakon o izvolitvi županov, ki ji ne bi bil v korist. O tem zakonu, ki ga je sprejela poslanska zbornica, se bo moral sedaj izreci senat. Ta teden bi morala o njem začeti razpravo senatna komisija, ki med drugim skuSa že veC tednov, a doslej brezuspešno, oblikovati predlog besedila o novem zakonu za javno finansiranje stranke.
Gre za pomembna vprašanja, z rešitvijo katerih bi parlament dal državi vsaj prvi dokaz, da resno misli z reformo inštitucij. Toda vladna koalicija je prešibka, da bi vsilila svojo voljo, opozocija pa je dovolj moCna, da po eni strani prepeci sprejetje zakonov, ki niso v skladu z njenimi načeli, po drugi pa pešibka, da bi
Predsednik vlade Giuliano Amato
uveljavila svoja stališča. In tudi vlada, ki je zaradi podkupninskega škandala stalno na prepihu, nima jasnih predlogov.
Kriza socialistične stranke je doslej v znatni meri upočasnila dogovarjanje za razširitev vladne koalicije, sedaj pa je pobudo prevzela KD. Mino Martinazzoli se najbrž zaveda, da mora zaigrati vse svoje karte - prenovitev stranke, državnih inštitucij in volilnih pravil - da bi dal tisti politični odgovor, za katerega se zavzema tudi milanski javni tožilec Di Pietro in ki je edina pot, da se KD ohrani. In tako je v soboto tajnik KD napovedal, da bo »preučil vse možnosti
za kakovostno močnejšo vlado«. Na isti valovni dolžini je tudi predsednik dvodomne komisije De Mita, ki je milanskemu II Giomo povedal, da »sem govoril z Occhet-tom in naša staliSCa so manj narazen od tega, kot bi se lahko zdelo« in dodal, da »Ge se uresničijo nekateri bistveni pogoji za širši sporazum, bi lahko v katkem dozorela možnost za sprmembo.«
Če in kako hitro »zorijo« ti pogoji, bo najbrž pokazala Se ta teden razprava v parlamentu o odstopu pravosodnega ministra Martellija in njegova zamenjava z juristom Giovannijem Consom. Predsednik vlade Giulia-
no Amato je tudi prejšnji teden poudaril, da je pripravljen na razširitev vladne	koalicije,
vprašanje pa je, kako bo s tega vidika ravnal novi tajnik PSI Giorgio Benve-nuto in kako bo stopil na obljubljeno »pot prenovitve stranke« in prekini-ve s prakso preteklosti.
Na nekatere nevarnosti in pasti sedanje situacije pa je opozoril socialdemokratski tajnik Vizzini. Po njegovem mnenju DSL, PSI in PSDI morajo najprej oblikovati skupen načrt in Sele nato se skupaj lotiti dialoga s KD. »V nasprotnem primeru,« trdi Vizzinini, »bi lahko prišlo spet do drsečega kompromisa med DSL in KD, kar bi bilo nevarno za prehodno obdobje in škodljivo za potem, ko se bodo izoblikovale nove volilne koalicije, ko bomo volili z novimi pravili.«
Tajnik DSL Achille Occhetto je potrdil, da je v pogovoru s predsednikom dvodomne komisije De Mito prišlo do »pomembnega zbliževanja glede volilne reforme«, medtem ko za oblikovanje vlade vztraja, da mora pomeniti preok-ret v dosedanji praksi. In v tem pogledu je zbližanje s PSI in PSDI nujno. Morda bo že ta teden pokazal, ali bodo vzklila semena, ki so bila posejana med razpravo o nezaupnici.
TRST / GRADBENI NAČRTLh
Staro mesto in
upepeljevalnik burita duhove
Občinska uprava v težavah
TRST - Tržaška občinska uprava se, kot vemo, raje ukvarja z obrambo italijanstva Trsta, kot pa z drugimi, resnejšimi zadevami. Zupan Staffieri in njegovi očitno Čutijo patriotizem kot osnovno poslanstvo in so verjetno za druge zadeve bolj slabo verzi-rani, kajti komaj se spustijo na druga področja, kaj radi zabredejo v težave. Te dni je v tržaški javnosti čutiti precejšnjo razdraženost zlasti v zvezi z dvema projektoma, ki jih občinska u-prava trmasto poriva naprej, Čeprav sta naletela na hude odpore. Prvi zadeva vrsto posegov za preporod starega mestnega jedra, drugi pa gradnjo novega upe-peljevalnika. Načrt za urbanistično poživitev razpadajočega starega mesta je silno razgrel ne le tržaške temveč tudi vsedržavne kulturne kroge, ker predvideva vrsto gradbenih (tudi podzemeljskih) posegov, ki ne upoštevajo arhitektonskih in zgodovinskih značilnosti območja. Protest je šel tako daleC, da je minister za kulturne dobrine Ron-chey poslal predvčerajšnjim svojega inšpektorja, naj preveri, kaj je s tržaškim zgodovinskim jedrom in kaj z njim nameravajo. Vse kaže, da
bodo prvotni načrt zavrnili na najvišji ravni. Medtem se veliko razpravlja že o novem načrtu, vendar se okrog tega plete Čudna zgodbica. Staffieri je namreC med petkovim srečanjem s krajevnim prebivalstvom zagotavljal, da ima Občina že nov načrt, ki popravlja napake prejšnjega, ko pa je prvi občan zapustil srečanje, sta ga njegova tesna sodelavca, odbornika za načrtovanje in javna dela, glasno demantirala. Povsem očitno je, da je mestni odbor razklan in bo s tem moral delati račune.
Kaj pa upepeljevalnik? Danes naj bi se o »miljarderski varianti« Občine, za katero stoji veliko podjetje EMIT, ki je med drugim vpleteno v škandal upepeljeval-nika v Comu, od včeraj pa tudi v škandal v zvezi s pristaniščem v Man-fredoniji, ki je prinesel prvi sodni poziv bivšemu ministru Cirinu Fo-micinu, izrekel Pokrajinski tehnični odbor. Tržaško združenje Zelenih je včeraj izdalo tiskovno poročilo, v katerem pravi, da se bo obrnilo na sodne oblasti, ce bo načrt odobren, kajti tudi v Trstu se kot na vsedržavni ravni dogajajo stvari, ki jih je treba osvetliti.
GORICA / ZAPLETEN POLITIČNI VOZEL
ITALIJA / TE2AK DAV E K
TRST / PROSLAVE
Nocoj vrh strank večine o posledicah afere Coop
Nekdanji župan Antonio Scarano v radijski oddaji zagovarjal korektnost upravnih aktov pri gradnji hale
Marko Marinčič
GORICA - Po Četrtkovem izbruhu afere COOP je bil včerajšnji dan namenjen premisleku pred najbrž vroCo razpravo o političnih posledicah sodnih obvestil na nocojšnjem vrhu tajnikov večinske koalicije na goriški občini. Politični vozel je dokaj zapleten: podžupan Mario Del Ben je napovedal, da nikakor noCe odstopiti, pokrajinsko vodstvo PSI pa pritiska, da bi do odstopa prišlo in je Del Bena ter arh. Bruna Brunella (ki je kot predstavnik PSI na Čelu družbe SDAG, ki upravlja avtoporto in obemjen naprave pri Standrežu) suspendiralo iz stranke. Ravno obratno je stanje pri SSk, saj je odbornik BrešCak takoj po prejemu sodnega obvestila napovedal odstop, nato pa ga je vodstvo stranke pozvalo, naj ostane na svojem mestu.
Za razplet bo morda potrebna širša prenova občinskega odbora, v okviru katere naj bi prišlo do zamenjav posameznih odbornikov. Pri tem ni izključeno, da bi v upravo lahko vstopil kak “tehnik” kot tudi, da pride do razširitve ali vsekakor spremembe koalicije. Nocojšnji sestanek bo najbrž uvod v razmišljanje v to smer, ki utegne biti zapleteno in dolgotrajno. Res pa je, da si stranke v sedanjem trenutku ne morejo dovoliti podaljševanja krize, ki dejansko traja na občini že dva meseca, in bodo morale na pričako-
vanja javnega mnenja Cimprej odgovoriti s konkretnimi novostmi.
Svoje poglede na afero je včeraj v radijski oddaji z odv. Liviom Ber-notom na Ljudksem radiu predstavil bivši župan Antonio Scarano. Scarano je bil župan v Času, ko naj bi prišlo do domnevnih nepravilnosti v postopku za gradnjo hale v Ul. Lungo Isonzo Argentina. Čeprav sam ni imel neposredne vloge v zadevi in nikakor ni zajet v sodno preiskavo, je za njegovo oceno zadeve, ki je javnosti še precej nejasna, bilo precej pričakovanja.
Bernot in Scarano sta obnovila postopek za odprtje hale COOP in pred mikrofonom razmišljala o možnih prekrških s tem v zvezi, četudi je zadeva glede možnih sodnih posledic še tako nejasna in ovita v preiskovalno tajnost, da nista mogla o tem povedati nic točnega. Scarano je sicer postregel z nekaj zanimivimi informacijami v prid tezi o korektnosti postopka. Pri izdaji gradbenega dovoljenja so bili spoštovani redni Časovni roki, je dejal, saj je bilo dovoljenje izdano 89. dan po predložitvi prošnje: le dan kasneje bi bila gradnja možnja vseeno in sicer zaradi deželnega predpisa, ki dovoljuje gradnjo v primeru, da ni odgovora v 90 dneh. Nobenega “preferenčnega kanala” torej, ki bi dajal misliti na podkupnino.
Prav tako ni videti, meni Scarano, kje naj bi bil prekršek glede komercialnega dovoljenja, saj je zadruga COOP v blagovnico takorekoc prenesla prodajno enoto na 400 kv. metrih površine, ki jo je že imela v Stražicah in nekaj drugih licenc, ki jih je odkupila. Za občino je bila torej izdaja dovoljenja dolžnostno dejanje vsaj za dve prodajni enoti po 400 kv. metrov površine, ki naj bi bili vsaj formalno ločeni Četudi pod isto streho nove prodajne hale.
Scarano je med drugim izjavil, da je prepričan v korektnost delovanja občinskih odbornikov Breščaka, ki ga je Se posebej označil kot poštenega človeka, in Del Bena. Oddaja se je le bežno dotaknila anonimne prijave, ki so jo prejeli voditelji Severne lige v Gorici in jo posredovali sodstvu in torej ni prispevala veliko novosti k razkritju ozadja zadeve.
Slišati pa je bilo zanimiv namig na konkurenco med podjetji na področju velike distribucije, ki jo mnogi navajajo kot razlago za ozadje zadeve, Cesar tudi Scarano ni izključil v oddaji: obstaja torej tudi možnost, da je vsa afera - neglede na to, ali je kdo resnično prejel ali plačal podkupnine ali ne - nekak “nizek udarec” zaenkrat uradno Se neznanega konkurenta zadruge COOP na področju velike distribucije.
Zaradi nepazljivosti in pretirane hitrosti je umrlo 18 mladih
Skoraj vsi so se vračali iz disko klubov
Prireditve ob dnevu kulture po raznih slovenskih društvih
Proslave v Miljah, Borštu, Saležu in na Proseku
RIM - V noCi na nedeljo so italijanske ceste terjale težak krvni davek, saj je v petih različnih prometnih nesrečah ugasnilo 18 mladih življenj. Vsem je botrovala pretirana hitrost in mladostniška nepazljivost.
Prva nesreča se je pripetila že v soboto nekaj pred 23. uro na Avtocesti sonca pri Ortah. Težak tovornjak je nenadoma zavrl, ker je pred njim vozečemu osebnemu avtomobilu razneslo plaSC. To je bilo usodno štirim mladim v alfi 33, šofer je prepozno zaznal nevarnost, tako da je avto silovito trčil v zadnji del tovornjaka. Vse štiri žrtve so bile stare od 19 do 21 let, z njimi pa je bil tudi 18-letni brat enega od umrlih, ki je sedaj v kritičnem stanju v bolnišnici v Ortah.
Naslednja tragična nesreča se je pripetila ob 1. zjutraj v kraju Sindacale di Concordia Sagittaria pri Benetkah na državni cesti Jesolana. Pet prijateljev je preživelo sobotni večer v nekem disku v Caorlah, po polnoči so sklenili, da gredo v Lagugnano pri Porto-guaru, kjer je neki drugi disko klub. Za volanom fiata tip o je bil 19-letni Marco Babbo iz Eraclee, z njim pa še 21-letni Denis Bartolomai, 20-letni Emanuele Schiavon, 18-letni Cristian Antoniazzi in 23-letni Roberto Savian. Iz Se nepojasnjenih vzrokov je avto zaneslo s ceste, tako da je trčil v neko drevo. Za Antoniazza, Bartolomaia in Schiavona ni bilo več pomoči, Savin in Babbo pa sta izdihnila med prevozom v bolnišnico.
V dolini Suša pri Buso-lenu je na nekem ovinku monceniške ceste fiat rit-
mo Ceno trčil v terenca. Življenje sta izgubila osemnajstletnik in njegova vrstnica ter 19-letni prijatelj.
Pred zoro se je tragično končala brezskrbna noC tudi za štiri mlade (od 19 do 21 let) iz apuljske Cerigno-le. Iz nekega disko kluba pri Bariju so se vračali domov po državni cesti 16 bis, ko je njihov avto zaradi prevelike hitrosti zaneslo v nosilni steber avtose-ste. Vozilo se je odbilo od stebra in se vnelo, tako da so gasilci lahko iz vozila izvlekli le štiri zoglenela trupala.Vceraj ob 6.30 je podobna usoda doletela 27-Walterja Beninija in 19-letnega Cristiana Perugio, zaradi prevelike hitrosti je njuno vozilo na ovinku zaneslo s ceste.
TRST - V župnijski dvorani na Proseku je bil včeraj večer o kraškem naravnem okolju. Priredila ga je 2. Četa Slovenskih tržaških skavtov ob koncu dvomesečnega raziskovalnega podviga, pri katerem je sodelovalo 6 vodov z OpCin, Proseka, iz Kontovela in Re-pentabra.Vsak vod je imel nalogo, da razišče neko zanimivost v okolici svoje vasi. Tako so proseški in kontovelski izvidniki in vodnice temeljito raziskali konto-velsko mlako, Openci so prevrtali svoje jame in preučili krajevno favno,
TRST - Slovenci, ki živijo v Furlaniji-Julijski krajini se zelo konkretno zavedajo, kakšen pomen ima in mora imeti kultura za manjšino malega naroda, ki hoče enakovredno vstopiti v ”nov evropski dom“. Verjetno gre v tej luCi brati številčnost in tudi kakovost raznovrstnih prireditev, ki se že od veC kot deset dni vrstijo predvsem po slovenskih šolah in društvih. O večini tistih, ki so bile pred tem koncem tedna, smo že poročali, danes pa nekaj prostora namenjamo proslavam, ki so jih v raznih društvih priredili od petka do nedelje, šole pa bodo morale na zapis še malo počakati.
Kratek pregled začenjamo z Miljami, kjer je
Repentabrci pa so se z različnih prirodoslovnih vidikov lotili okolice Repna.
Udeleženci sinočnjega večera so si lahko ogledali diapozitive in razstavo, s katerimi so mladi razislovalci prikazali rezultate svojega dela. V razlagi so opisali tudi zanimivejše doživljaje, ki so popestrili njihove pohode v naravo, govorili pa so tudi o odnosu prebivalcev do naravnega okolja, ki je marsikdaj hudo pomanjkljiv.
Kot nam je obrazložil Cetovodja Mitja OzbiC, sodijo taksni podvigi v
Društvo Slovencev milj-ske občine priredilo Praznik slovenske kulture v petek zvečer, in sicer v župnijski dvorani, kjer je zbrane pozdravil predsednik društva Jurij Vodopivec. V kulturnem programu so nastopili tako ženski kot mešani domači pevski zbor Jadran (oba vodi Mirjana Bonin) in duo Barbara Briscik-kitara ter Tamara Tretjak-flavta (obe sta gojenki glasbene Sole GM). O kulturi oziroma o njenem zapostavljanju glede na druga področja pa je govoril Marij Čuk. V družabnem delu večeru je na harmoniko igral Corrado Bossi.
Praznik slovenske kulture so počastili tudi v Saležu s prireditvijo, ki
redno skavtsko dejavnost. Vsaka Četa ima nalogo, da jih v teku ene zimske sezone izvede po veC. Posebno zanimiv podvig vodi zdaj 4. Četa STS, ki združuje izvidnike in vodnice iz Rojana in od Sv. Ivana. Gre za skupen podvig z 2. Četo italijanskih skavtov AGESCI, ki je namenjen medsebojnemu spoznavanju Italijanov in Slovencev. Podvig se bo zaključil 7. marca s »slovenskim« kosilom in z dvojezično mašo v rojan-ski cerkvi. Peli bodo tudi dvojezične pesmi, ki so jih zložili sami skavti.
sta jo v petek zvečer pripravili društvi KD RdeCa zvezda in SK Kras. V uvodnem pozdravu je podpredsednica Rdeče zvezde Jasna JureCiC podčrtala, kako kulturo pravzaprav nosimo v srcu vsak dan. Kultura je namreC biti zvest svojemu jeziku, istočasno pa biti odprt do drugih jezikov in narodov. V prvem delu kulturnega progama so se na odru predstavili glasbeniki Igor Kante, Aleksander Ipavec in Dario Savron, gojenci podružnice GM s Proseka, ki so na harmoniko izvedli tri zahtevnejše skladbe. Bolj sproščeno in veselo vzdušje je zavladalo v dvorani, ko so se na sceni prikazali elani dramskega odseka prosvetnega društva iz Standreža, ki so uprizorili Goldonijevo komedijo v treh delih »Sluga dveh gospodov«.
V Kulturnem domu na Proseku so Dan slovenske kulture praznovali v soboto. Prireditelj večera je bil domači pevski zbor Vasilij Mirk, ki se ie pod vodstvom Mirana Žitka predstavil s sporedom osmih pesmi slovenskega skladatelja Hraboslava Volariča. Nekaj misli ob tej priliki je povedal Sergij Cesar, ki se je uvodoma dotaknil pomena tega praznika ter v zaključku dodal:»Težki pogoji niso samo gospodarske narave, lahko so tudi problemi narodnostnega preživetja, večnega dokazovanja sebi in drugim, da le nismo, pa čeprav majhni, manjvredni drugim še tako velikim narodom, da bi se morali tega sramovati. Kljub maloste-vilcnosti pa je. iz tega na-
roda, za druge izgubljenega in utopljenega v nekakšne regionalne No-ricume, izšlo relativno veC velikanov duha kot pri drugih, ki pa so nam, in upamo tudi bodočim rodovom, pomagali ostati to kar smo, samozavestni, lastniki čudovitega malega prostora med gorami, jezeri, ravnicami in morjem." Gost večera je bil mešani pevski zbor Svoboda iz Mengša, ki je pod vodstvom mladega dirigenta Matevža Gosica zelo dognano podal osem pesmi. Sicer pa obisk ob tej priložnosti morda ni bil najboljši: v dvorani je bilo namreč nekaj prostih mest, kar je za Prosek neobičajno, prireditev pa bi gotovo zaslužila večjo pozornost.
Tudi v Borštu je bila Prešernova proslava v soboto zvečer, in sicer v Srenjski hiši. Prireditelj -PD Slovenec za Boršt-Za-brezec - je v goste povabil dekliški zbor Vesna iz Križa, ki ga vodi Bogdan Kralj. Pevke so ob spremljavi glasbe in besede izvajale koncert Pesem v svet: to je nekakšno gla-sbeno-govorjeno popotovanje v 13 jezikih in 3 narečjih, ki iz Križa zaide tudi na druge celine. Pevke so spremljali Aljoša Starc (klavir), Raffaella Petronio (violina), Tamara Tretjak (flavta) in Ivo Tul (kitara),"spremni tekst, ki ga je prispeval Marij Čuk, je brala Ilde Košuta.
Marij Čuk je v govoru predvsem naglasil pomen kulture in današnji podcenjevalni odnos do nje, zato se je treba boriti za njeno pravilno vrednotenje.
MLADINA I NA PROSEKU VEČER O KRAŠKI NARAVI
Podvigi slovenskih skavtov
V Rojanu se spoznavajo z italijanskimi vrstniki
P
CJ
__ ZGONIK / SEJA OBČINSKEGA SVETA
Regulacijski načrt v popravilu
Zahteva po kraškem zdravstvenem okraju
Boris Simoneta
Devet let po sprejetju splošnega regulacijskega načrta se je v zgoniški občini pokazala potreba, da se vnesejo določeni popravki v obliki delne variante. Urbanistični koncept, ki je predstavljal izhodiščno iztočnico leta 1984, se je v teh letih izkazal kot pravilen in korekten način pristopa do upravljanja teritorija. Pokazale pa so se tu pa tam manjše šibke točke, ki jih gre odpraviti in zato nameravajo izpeljati delno revizijo z varianto. Splošna urbanistična strategija bo ostala nespremenjena in lahko bi rekli, da gre le za periodično fiziološko ažur-niranje oziroma prilagajanje novim razmeram.
Zgoniški občinski svet je v petek enoglasno izglasoval splošne vsebinske smernice, ki jih bodo naknadno uresničili pri oblikovanju delne variante občinskega regulacijskega naCrta. Ce navedemo nekatere opredelitve splošnega značaja, nameravajo nekoliko skrčiti zazidljivost v nekaterih kmečkih conah in v isti meri predvideti alternativne naselitvene lokacije, vendar v zelo omejenem obsegu. V prizadevanjih, da bi zavarovali pred gradbenimi posegi CimveC naravnega okolja,
naj bi povečali možnost razširitve obstoječih zgradb. Kazalo bi tudi zmanjšati površino obrtne cone in jo lokacijsko nekoliko pomakniti proti vzhodu na območje, kjer je sedaj še nakopičen trdi kamniti material, ki so ga nagrmadili ob izkopu hitre ceste. Manjši popravki bi bili potrebni tako na območju športne cone na Proseku, kot cone za znanstvene raziskave pri Briščikih.
Tudi na zgoniškem občinskem svetu je bila jasno in glasno postavljena zahteva, naj KZE takoj poskrbi, da polno zaživi zdravstveni okraj za Zahodni Kras s sedežem v Nabrežini. Odbornik za zdravstvo Rado Milic je poročal o skupnih prizadevanjih krajevnih uprav in sindikalnih organizacij, da bi ponovno zaživeli neupravičeno ukinjeni otroška in družinska posvetovalnica, obenem pa naj bi z imenovanjem koordinatorja dr. Ivana SimuniCa bistveno izboljšali storitve in tako dali pravi odgovor na potrebe in zahteve krajevne populacije, ki je v luči zdravstvenega varstva precej potisnjena na obrobje.
Tako bi lahko z minimalno finančno bremenitvijo zagotovili in-
jekcijsko službo, specialistične preglede in oskrbo na domu. Resolucijo s to vsebino so soglasno podprli vsi svetovalci. Istotako je bil brez pomislekov odobren izvršilni načrt zasebnika za izgradnjo manjšega gospodarskega poslopja v Bajti za vinifikacijske potrebe.
V uvodnem posegu je župan Miloš Budin poročal, da je uprava v januarju vložila celo vrsto prošenj, da bi ji dežela dodelila prispevke za raznorazne posege. Obenem je odgovoril svetovalcu Grudnu na nekatera vprašanja, ki zadevajo odlagališče trdih odpadkov pri Proseku. Pri odstranjevanju izkopanega materiala je prišlo do zamud, Ceš da niso še dokončana dela hitre avtocestne povezave. Temu botruje tudi dejstvo, da se na omenjenem delu teritorija križajo pristojnosti zgoniške oziroma tržaške občine, pokrajine, jusarskega odbora in komisarja za jusarska zemljišča. Poverjeno podjetje sicer ima dovoljenje za predelavo odpadkov, vendar pa so ugotovili, da je bil nezakonito navožen nov material in pokrajina je že vložila prijavo, kar bo storila tudi zgoniška občina.
OPČINE / PRIREDITEV V POROSVETNEM DOMU
Srebrni jubilej društva Tabor
Društvo bogato žanje, kar je sejalo
»Po setvi pride žetev«, tako je KD Tabor z OpCin imenovalo proslavo, ki jo je sinoCi pripravilo v Prosvetnem domu v počastitev 25-letnice svojega delovanja. Ob udeležbi številnega občinstva in ob sodelovanju moškega in ženskega zbora, ki ju vodi Sveto Grgič, ter elanov starejše in mladinske dramske skupine, se je odvijala prireditev, ki je vključevala poleg petja in govorov še prizore iz narečne igre Ivana ArtaCa »Ruse rige Crjez uograde« pa še nekaj pesmic iz igrice »ZmajCev rojstni dan«. Dramsko dogajanje se je prepletalo s petjem, z veznim besedilom Olge Lupine, ki si je proslavo
zamislila in jo tudi zrežirala in z govorom Viktorja Sosiča.
Številna društva so nato prinesla pozdrave in voščila, med njimi SKD Ivan Grbec, cerkveni pevski zbor Sv. Jernej z OpCin, pevski zbori Vesela pomlad, SKD Primorec; v imenu Zveze slovenskih kulturnih društev pa je prinesla pozdrave še Damiana Ota.
O prireditvi ter o dejavnosti društva bomo še poročali. Tokrat naj se omejimo še na zahvalo občinstva Olgi Lupine, ki je proslavo pripravila, in vsem nastopajočim. Pesem Zdravljica in družabnost sta zaključili ta lep veCer. (N.L.)
Ocene
sklepa
TAR
Referendum: nič suspenzije
Pri goriškem odboru za referendum o financarski šoli ne dramatizirajo vesti o petkovem sklepu Deželnega u-prav-nega sodišča, ki ni odredilo suspenzije odloka odbora garantov pri goriški občini. Suspenzija bi že takoj omogočila referendum, tako pa bo treba počakati, da se sodišče izreče o vsebini priziva. Pri odboru upajo, da do tega pride Cimprej. Sicer pa napovedujejo tudi druge korake v zvezi z domnevnimi nepravilnostmi, do katerih naj bi prišlo na občini s tem v zvezi.
GORICA / SLOVESNOST V KATOLIŠKEM DOMU
Pevski zbori počastili KHetnico Bommarca
Na večeru so tudi predstavili knjigo o cerkvenem zakladu - Župan Tuzzi podaril škofu spominsko plaketo
Zborovski večer, na katerem so tudi predstavili knjigo prof. Sergia Tavana o zakladu oglejske bazilike in goriške stolnice, je v petek v Katoliškem domu sklenil praznovanja 10. obletnice patra Bommarca na čelu goriške nadškofije. Zupan Tuzzi je škofu podaril spominsko plaketo, nastopili pa so zbori Podgora, Monteverdi iz Rude, S, Ignazio iz Gorice in Schola Cantorum iz Tržiča (na sliki - Studio Reportage).
GORICA / NA DR2AVN1 CESTI PRI SLOVRENCU
Prevrnjen rešilec, nihče ranjen
Podobna nesreča na avtocestnem odseku Gorica-Vileš
Rešilec 118, ki je drvel po drž. cesti proti Vidmu na pomoC akutnemu bolniku, se je včeraj zaradi manevra avtomobilista, ki ni zapazil prihajajočega vozila, prevrnil. Slikovita nesreča se je pripetila pri Slovrencu. Voznik rešilca Giuseppe Paone ter bolničarja Alessandro Moretti in Alessandro Bevilacqua so bili na sreCo nepoškodovani.
Podobna nesreča prav tako brez ranjenih se je pripetila dopoldne na avtocestnem priključku proti Vilešu, kjer se je prevrnila panda z vi-Prevrnjeni rešilec v Slovrencu (foto Studio Reportage) demsko registracijo.
Razprava o načrtu za jez na Soči
Je nov jez na Soči še potreben? Na to vprašanje bodo odgovarjali udeleženci okrogle mize krožka Frontiera aperta danes ob 17.30 na Trgovinski zbornici. Sodelujejo predsednik italijanskega dela mešane komisije za vodno gospodarstvo Ludovico A. Car dueti., slovenski Član komisije Rajko Korene, Gasto-ne Novelli z deželnega odborništva za okolje in Mario Pre-stamburgo, docent na univerzi v Trstu.
□ OBVESTILA
DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV obvešča, da bo 8. marca tradicionalni izlet v mestece Asolo (kosilo v Castel-francu Veneto). Prijave ob sredah samo na sedežu društva od 10. do 11. ure do vključno 3. marca.
OBČINSKA UPRAVA DOBERDOB obvešCa, da je na oglasni deski razgrnjen pravilnik Kraške gorske skupnosti za dodeljevanje prispevkov kmetom v smislu dež. zakona št. 16/92. Pravilnik si intersenti lahko preučijo med uradnimi urami.
PRIREDITVE
SD SOVODNJE priredi 20. februarja veselo pustovanje v Kulturnem domu v Sovodnjah. Ples z ansamblom Biljard, večerja, žrebanje nagrad, zaželene maske. Vabila pri Davorinu, Lucijanu, Gianniju, Mirici in Mirjam.
_____________KINO
GORICA
VITTORIA 20.00-22.00 »II danno«. Rezija L. Mal-le, igrajo Jeremy Irons in Juliette Binoche.
CORSO 17.00-19.30-22.00 »Luna di Fiele«. R. Roman Polanski.
VERDI 18.00-20.00-22.00»Trappola in alto mare«.
TRŽIČ
EXCELSIOR Danes zaprto. Jutri 17.30-22.00»I1 buchetto e 1’estasi«. Prep. ml. pod 18. letom.
C~3 LEKARNE
DEŽURNA LEKARNA
V	GORO
AL MORO - ul. Car-ducci 40 - tel. 530268
DEŽURNA LEKARNA
V	TRŽIČU
OBČINSKA LEKARNA
ST. 2 - ul. A. Manlio 14/A/B - tel. 480405.
ČESTITKE
VČERAJ-DANES
Danes, PONEDELJEK,
15.	februarja 1993
JORDAN
Sonce vzide ob 7.07 in zatone ob 17.31 - Dolžina dneva 10.24 - Luna vzide ob 2.58 in zatone ob 11.50.
Jutri, TOREK,
16.	februarja 1993 JULIJANA
LEKARNE
KINO
ARISTON - 16.30, 18.25, 20.25, 22.15 »Sister Act -Una svitata in abito da suo-ra«, r. Emile Ardolino, i. Whoopy Goldberg. EXCELSIOR -17.15,19.40, 22.00 »Luna di fiele« r. Roman Polanski.
EXCELSIOR AZZURRA -17.30, 19.45, 22.00 »I si-gnori della truffa». NAZIONALE I - 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »Trap-pola in alto mare», i. Števen Seagal.
NAZIONALE II - 16.30,
18.15,	20.10, 22.00 »Teso-ro, mi si e’ allargato il ra-gazzino».Walt Disney. NAZIONALE III - 15.45, 22.15 »Guardia del corpo», i. Kevin Costner, Whitney Houston.
NAZIONALE IV - 16.30,
18.20,	20.15, 22.15 »Sin-gels , 1’amore e’ un gioco», i. Bridget Fonda, Campbell Scott, Matt Dillon. GRATTACIELO - 17.30 19.45, 22.00 »Dracula« r. Francis Ford Coppola. MIGNON - 16.30, 18.25,
20.20,	22.15 »Tesoro, mi si e’ allargato il ragazzino*. Walt Disney.
EDEN - 15.30 - 22.10 »Lo voglio tutto dentro«, pom., prepovedan mladini pod 18. letom.
CAPITOL - 16.00, 17.30,
19.00,	20.30, 22.10 »Label-la e la bestia», Walt Di-sney.
LUMIERE - 16.30, 18.20,
20.15,	22.15 »La storia di Qiu Ju», r. Zhang Yimou. ALCIONE - 16.00, 18.00,
20.00,	22.00 »Puerto Escondido«, r. Gabriele Salvatores, i. Diego Aba-tantuono, Valeria Golino. RADIO - 15.30 - 21.30 »Be-stiali week end per copie infuocate», pom., prepovedan mladini pod 18. letom.
Danes praznuje v Dolini 80 let VIKTORIJA CUK. Vso srečo in obilo zdravja ji želijo vsi, ki jo imajo radi.
Od ponedeljka, 15. do nedelje, 21. februarja 1993
Normalen umik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30.
Lekarne odprte od 13.00 do 16.00
Trg Venezia 2 (tel. 308248), Ul. F. Severo 112 (tel. 571088). BAZOVICA - Ul. Gruden 27 (tel. 226210) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
Lekarne odprte od 19.30 do 20.30
Trg Venezia 2, Ul. Fabio Severo 112, Ul. Ginnasti-ca 6.
BAZOVICA - Ul. Gruden 27 (tel. 226210) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30
UL Ginnastica 6 (tel. 772148).
Za dostavljanje zdravil na dom tel. 350505 -TELEVITA
Urad za informacije KZE-USL - tel. 39911.
Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure. -tel. 39911.
Zdravstvena dežurna služba
NoCna služba od 20. do 8. ure, tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
M PRIREDITVE
SLAVISTIČNO DRUŠTVO Trst-Gori ca-Vi dem prireja v. počastitev Prešernovega dneva predavanje prof. dr. Borisa Paternuja »Podoba ženske v prešernovi poeziji« v sredo, 17. t.m., ob 18. uri v Gregorčičevi dvorani v Trstu, UL sv. Frančiška 20. Vabljeni tudi dijaki in študentje.
SLAVISTIČNO DRUŠTVO Trst-Gorica-Videm vabi na predstavitev nove knjige prof. Fedore Ferlu-ga Petronio »Cultura clas-sica e italiana nel dalmata Ante Tresič-Pavicič (1867-1949), ki bo v Gregorčičevi dvorani v Trstu v Četrtek, 18. t.m., ob 18. uri. Delo bo v hrvaščini predstavil zagrebški literarni zgodovinar prof. dr. Mirko TomasoviC; povzetek v slovenščini. Vljudno vabljeni.
SKD PRIMOREC - Trebče gostuje danes, ob 17. uri v Ljudskem domu dramsko skupino KD Kraški dom-Repentabor z delom S. Milic »Kdo je kriv ?« v režiji D. Gorjupa. GLASBENA MATICA -Trst šola »M. Kogoj« vabi na interni nastop svojih gojencev (klavir, violina, flavta, kitara) jutri, 15.
V naslednjih dneh se bodo zvrstili
POGOVORI O PRIMORSKEM DNEVNIKU
na OPČINAH:
jutri, 16. t.m., ob 20.30 v Prosvetnem domu. Prisotna bosta predsednik založniškega upravnega odbora KLAVDIJ PALČIČ in odgovorni urednik BOJAN BREZIGAR
v BORŠTU:
v sredo, 17. t.m., ob 20.30 v Srenjski hiši. Prisotna bosta predstavnik založniškega upravnega odbora DUŠAN UDOVIČ in novinar IVAN FISCHER.
VABLJENI VSI NAROČNIKI IN BRALCI PRIMORSKEGA DNEVNIKA.
t.m., ob 17. uri. in na interni nastop gojencev trobilnega oddelka s sodelovanjem glasbene šole Piran, ki bo v sredo, 17. t.m., ob 17. uri na sedežu na sedežu, Ul. R. Manna 29. Vabljeni.
KLUB PRIJATELJSTVA
vabi na pustno srečanje, ki bo v sredo, 17. t.m., ob 16. uri v Ul Donizetti 3. KD PRIMOREC vabi na praznik slovenske kulture, ki bo v torek, 16. t.m., ob 20. uri v Ljudskem domu v Trebčah. Sodelujejo OS P. Tomažič, veseli godci in mladinska skupina iz Trebe.
DANES, 15. t.m. bo v Društvu slovenskih izobražencev v Ul. Donizetti 3, ob 20.30 predaval prof. Andrej Vovko o Cirilme-todijskem društvu v Trstu od začetkov do njegove likvidacije.
□ OBVESTILA
VII. ZIMSKE IGRE - Sklada »M. Cuk« bodo v nedeljo, 28. februarja na Črnem vrhu. Prijave za avtobusni izlet in tudi samo za kosilo v uradu Sklada, Narodna ul.126 vsak dan od ponedeljka do petka od 9. do 12. ure. Informacije po telefonu 212289. SEKCIJA SLOVENSKE SKUPNOSTI v občini Dolina priredi danes, 15. t. m., ob 20. uri v dvorani Mladinskega krožka v Dolini »Širše srečanje elanov in somišljenikov«. Sodelovali bodo predstavniki pokrajinskega vodstva stranke. Vabljeni.
H ŠOLSKE VESTI
SINDIKAT SLOVENSKE SOLE- tajništvo Trst - vabi na 34. OBČNI ZBOR,danes 15. februarja, ob 8. uri v prvem in ob 8.30 v drugem sklicanju.
SINDIKAT SLOVENSKE SOLE obvešCa, da bo 16. februarja objavljena na oglasni deski DEŽELNEGA ŠOLSKEGA URADA (trg Sv.Antona Novega 6 v Trstu) lestvica uCnega osebja, ki je doseglo usposobljenost za poučevanje literarnih predmetov na slovenskih višjih srednjih šolah.
MALI OGLASI
OSMICO ima odprto Ušaj v Nabrežini. Toči belo in Črno vino.
OSMICO sta odprla v Sa-ležu Silva in Maurizio. OSMICO je odprl Edi Glavina v Lonjerju. ToCi belo in Črno vino. RABLJEN motorni kopaC srednje jakosti za obdelavo vrta kupim. Tel. 575145
KUPIM rabljeno ali za prilično ceno motorno žago (za hlode) srednje velikosti. Tel. 575145. PRODAM originalni japonski avtomobil Suzuki v dobrem stanju. Tel. 200605
PRODAM avtomobil A 112, oktober ’86, v odličnem stanju, cena po dogovoru. Telefon 040/391124 ob večernih urah 17 LETNO dekle z veliko volje do dela išCe kakršnokoli zaposlitev. Telefon 417937 ob urah obedov. PRODAM stroj za molžnjo krav. Telefon 327240.
PRODAM avtomobil Fiat 131 supermirafiori, cena 1.500.000 lir. Tel. ob uri kosila (0481) 391338. HIŠICO Z VRTOM (80 kvm) pri sv. Ivanu dajem
v najem s kratkotrajno pogodbo. Tel. 575145 IŠČEM DELO za nekaj ur na teden v popoldanskih urah kot gospodinjska pomočnica v okolici OpCin ali Trsta. Tel. 0038-67-61720 od 15. ure dalje. ŠTUDENTA iz Slovenije najemata dvosobno stanovanje v Trstu ali na Krasu. Tel. 0038-67-72934 ob delavnikih po 20. uri. ODDAJAMO V NAJEM na zahodnem Krasu popolnoma obnovljeno stanovanje veliko 115 kvm; prednost nebivajoči. Dve spalnici, dnevna, kuhinja, kopalnica in klet. Telefon 040-220300.
AVTOMOBIL NIVA 4x4
bele barve, letnik 90 v odličnem stanju, cena 9 milijonov + 500.000 lir super kolek. Draga 31 - tel. 040/228932.
V NAJEM dajemo trgovski prostor, 35 kvm v središču Nabrežine primeren tudi za ambulanto ali pisarno. Tel. 040/212735 od 16. do 18. ure. IŠČEMO posameznika(co) ali mlajši par z manjšim kapitalom za vključitev v trgovsko dejavnost (tab. XII - XIII) v prodajnih prostorih pred skorajšnjim odprtjem. Zagotovljen zaslužek. Tel. (0481) 82770. KOZJI in konjski gnoj primeren za vrtnarstvo prodaja kozjereja Žbogar - Sa-natorca 47.
PRODAJAM med - domač pridelek po ugodni ceni. Ul. Brigata Etna 4 - Gorica, tel. (0481) 81314 NUJNO išCem delo kot skladiščnik. Tel. (481) 78188 v večernih urah. GUME v dobrem stanju za avtomobil Fiat Ritmo prodam. Tel. ob večernih urah (0481) 78188. AGRARIA FURLANI -Ul. Milano 25, nudi po ugodnih cenah visokotač-ne Čistilne naprave (idro-pulitrici), Črpalke za pretakanje vina, kosilnice BCS in nahrbtne obrezo-valnike (decespugliatori). Tel. 632200.
PRISPEVKI
Namesto cvetja na grob Pine Košuta darujeta Marta in Davči 30.000 lir za SD Vesna.
Namesto cvetja na grob Pine Maganja darujejo Pepka, Liana in Vojko
50.000	lir za SD Vesna. Namesto cvetja na grob Pine Maganja vd. Košuta darujeta LuCana in Ančko
20.000	lir za SD Vesna. Namesto cvetja na grob Savininega očeta Stanka Cuka 15.000 lir za Sklad Mitja Cuk.
V	spomin na Draga Gantarja daruje M.C. 20.000 lir za SD Polet.
V	spomin na Bruna Sarda darujejo Marcello Doliak z družino 50.000 lir, Marica Furlan z družino
50.000	lir, Ivanka Legiša z družino 50.000 lir, Ermi-nia in Luciano Cicutto 50.000 lir, Bruno Milic z družino 50.000 lir, Sergio Bresciani 50.000 lir, Ladi Bresciani 50.000 lir, Fabio Scher 50.000 lir, Mario Germek 20.000 lir, Da-rio Grisonic 20.000 lir, Ivo Gregoretti 10.000 lir, Miloš Mrak 10.000 lir, Corrado Bresciani 20.000 lir, Janko Škabar 20.000 lir, Žarko Suc z družino 50.000 lir za Kulturni dom NOB iz BrišCikov. Namesto cvetja na grob pok. Francka Košute daruje družina Glavic 50.000 lir za Sklad Mitja Cuk.
Primorski dnevnik
Lastnik: ZTT d.d. Založništvo tržaškega tiska - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.d. — Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796699 - fax 040-773715 Fotostavek: ZTT, Trst Tisk: VITA, Videm
Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR
Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax: 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel: 0481-533382, fax: 0481-532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432-731190, fax: 0432-730462 Ljubljana, NIA, Slovenska 54, tel. 061-113121, fax: 061 -322468 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel: 0463-318510, fax: 0463-318506
Prodajno naročninska služba
Italija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel: 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel: 0481-535723 fax: 0481-532958 Ekonomska propaganda: Trst in Gorica: Publiest tel: 040-7796611, fax: 040-768697 Italija: podružnice SPI
Cene oglasov
Italija: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec višina 42 mm) 80.000 LIT, finančni in legalni 120.00 LIT, ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 850 LIT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 19%
Cena: 1.200 LIT - 40 SIT
Naročnina za Italijo: letna 300.000 LIT plačljiva do 31.1.93. za Slovenijo: mesečna 1.200 SIT Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6.-12-1948 Član italijanske zveze Časopisnih založnikov FIEG
NOVICE
Taksa za alkoholne pijače in rafinirani sladkor
LJUBLJANA - Za uvoženo pivo iz sladu, vermut in drugo vino iz svežega grozdja, aromatizirano z rastlinami ali s sredstvi za aromatiziranje, bo treba plačati posebno takso v višini 15-odstotne carinske osnove. Taksa se plača tudi za druge fermentirane pijače (jabolčnik, hruskovec in medica), ne-denaturirani alkohol z alkoholno močjo pod 80 odstotkov, za žganja, likerje in druge alkoholne pijače. Poleg tega pa še za cigarete, cigarilose in cigarete iz tobaka in tobakovega nadomestka ter za drug predelani tobak in tobačne nadomestke. Te takse je oproščeno blago, uvoženo iz Bosne in Hercegovine, Cme gore, Makedonije in Srbije. Posebne takse ni treba plačati tudi za uvoz surovin in reprodukcijskega materiala za proizvodnjo, ki se v celoti izvozi takoj po končanem tehnološkem proizvodnem procesu, najpozneje pa leto po izvršenem uvozu. Taksa se prav tako ne plačuje, če gre za posle, pri katerih je bil odprt akreditiv oziroma plačan avans pred 21,9. 1992. To velja tudi v primeru, če je bila posebna taksa že obračunana. Na uvoz rafiniranega sladkorja je potrebno plačati posebno takso v višini razlike med borzno ceno, povečano za 15 odstotkov, in zneskom plačane carine ter drugih uvoznih dajatev v primerjavi s povprečno ceno na domačem trgu. Ta je predpisana na podlagi zakona o posebnih dajatvah pri uvozu kmetijskih pridelkov in živil.
Poročilo o transakcijah s tujino
LJUBLJANA - Banka Slovenije je izdala navodilo za izvajanje sklepa o obveznosti poročanja o poslih s tujino. O njih poročajo rezidenti Republike Slovenije neposredno ali posredno prek banke, ki je pooblaščena za opravljanje plačilnega prometa s tujino, in republiške carinske uprave. Poročati morajo o vseh transakcijah z nerezidenti, o stanju imetij v tujini in terjatev do nerezidentov ter o stanju imetij nerezidentov v Republiki Sloveniji in obveznosti do nerezidentov. Za mesečno poročanje je Banka Slovenije izdala tudi poseben obrazec, obrazec C za mesečno poročilo o transakcijah.
Uvoz rumene koruze oproščen davkov
LJUBLJANA - Uvoz rumene koruze do 53.500 ton je oproščen plačila posebne davščine za izravnavo davčne obremenitve uvoženega blaga v letu 1992. Koruzo bodo uvozili za potrebe republiških blagovnih rezerv na podlagi potrdila o količini blaga, ki se uvaža, izdaja pa ga ministrstvo za ekonomske odnose in razvoj. Potrdilo je treba predložiti pri vsakem posameznem uvozu in je namenjeno odpravi posledic suše, ki je lani prizadela našo drža-
VLADA / KADROVANJE
Vsi na oblasti
Podatki kažejo, da z odpravo ministrstev državna uprava ne bo nič manjša - Pet ministrov prosi za »nadomestilo plače«
LJUBLJANA - Vlada je minuli teden imenovala še tri državne sekretarje, tokrat v kršCanskodemo-kratskih ministrstvih. Tako je zdaj uradno imenovanih enajst državnih sekretarjev nove vlade v štirih liberalnodemokratskih ministrstvih, dveh krščansko demokratskih in v enem od resorjev, ki jih pokriva minister Združene liste.
V osmih primerih gre za dosedanje namestnike, ki so sicer prav gotovo naklonjeni tisti politični opciji, ki jo zastopa minister (konec koncev to določata obe koalicijski pogodbi), niso pa izrazito strankarsko opredeljeni. Eden od sekretarjev (Davor Valentinčič, LDS) je bil doslej minister in se je skupaj s svojim resorjem preselil v mnistrstvo za splošno gospodarske zadeve. Samo dve imeni sta v vladi novi, v javnosti sta bili znani predvsem po svoji strankarski pripadnosti -Andrej Ster in Marjan Dvornik.
Podobno delitev »interesnih področij« kažejo tudi imena kandidatov, ki so predlagani za državne sekretarje v drugih resorjih, vendar jih vladina kadrovska komisija še ni potrdila. V ministrstvu za delo, ki pripada Združeni listi, bosta najmanj dva sekretarja, ki sta tudi člana ene
Tanja Starič
od strank liste (Anka Osterman, Branko Omerzu). Isto velja za zunanjepolitično ministrstvo, kjer sta oba kandidata (-Ignac Golob in Peter Vencelj) seveda »blizu« krščanskim demokratom.
Načelo, da bodo tudi državni sekretarji člani ali pristaši stranke, ki
Setu (LDS) - očitno novemu sekretarju v ministrstvu za gospodarstvo, ki sicer »pripada« Združeni listi.
Skratka, za kadrovske »premike« v vladi je značilno najmanj dvoje: prvič, učinek zmanjšanja števila ministrstev je zelo vprašljiv, saj bo večina teh resorjev na tak ali
misija za volitve in imenovanja je dobila seznam nekdanjih ministrov, ki prosijo za znamenito »nadomestilo plače« za največ eno leto oziroma dokler ne dobijo nove zaposlitve. Kaže, da na službo v vladi ne računajo več samo Jelko Kacin (DS) , Janko Prunk (SDSS), Dušan Sešok,
Nekaterih ne bo več v vladi, drugi ostajajo (Foto: Srdjan 2ivulovid/TRIO)
»zaseda« določen resor, velja praktično v vseh primerih, razen pri kandidatki za sekretarko v ministrstvu za zdravstvo (Dunja Piškur - Kosmač), ki je članica LDS, čeprav je minister v stranki zelenih, in pri Janezu Sir-
drugačen način še naprej delovala v sklopu drugih ministrstev, z ministri vred - Davorjem Valentinčičem (LDS) , Anko Osterman (ZLJ, Janezom Siršetom (LDS) in morda tudi Miho Tomšičem(ze-leni). Parlamentarna ko-
Borut Suklje (SSS) in Viktor Žakelj (SSS). Gre torej za ministre tistih redkih strank, ki niso v vladni koaliciji ali pa za tiste, ki računajo na druge (državne) službe. Po naših informacijah namreč Prunk in Suklje odhajata
KAJ SE BO ZGODILO TA TEPEN
Skozi
parlament in sodišče
v diplomacijo. Skromen seznam tistih, ki odhajajo, in število kandidatov za sekretarje ( v vsakem ministrstvu po trije) pa kaže, da znamenita reorganizacija vlade očitno ne pomeni tudi zmanjšanja državne uprave. Nasprotno, zato da bi koalicija obstala in da bi bil v njej mir, bo verjetno treba število resorjev celo povečati.
Druga značilnost pa je ta, da je delitev interesnih področij po strankarskem ključu najbolj očitna v krščanskodemo-kratskih ministrstvih. Prav v teh ministrstvih se namreč pojavlja nekaj novih imen, ki se odlikujejo v glavnem samo po tem, da so člani stranke, v resorjih, ki naj bi jih »pokrivali«, pa nimajo nikakršnih izkušenj. Krščanski demokrati očitno še vedno nimajo dovolj »kadrov«, pri katerih bi se strankarska opredeljenost prekrivala s strokovnostjo.
V vodstvu stranke pravijo, da zato, ker so bili toliko časa »odrinjeni« iz vseh pomembnejših ravni odločanja. Seveda pa bodo zaradi svojih »kadrovskih predlogov« (in so že) najbolj na udaru opozicije, ko bo dokazovala, da se v Sloveniji pomembne službe še vedno delijo po merilu »samo, da je naš«.
Ivanka Mihelčič
Nedeljo smo, vsaj upati je tako, namenili ljubezni, saj smo menda na vseh krajih in koncih naše ljube deželice počastili'svetega Valentina. A danes je že nov teden in znova, bi rekli, gre za res. Nadvse dejavno bo predvsem v slovenskem parlamentu. Sreda bo zelo pomemben dan, saj se bodo takrat spet sestali državni svetniki, ki so se odločili, da bodo že tega dne povedali svoje mnenje o tistih zakonih, o katerih bo državni zbor razpravljal 23. februarja. S takim načinom dela - se pravi, s sprotnim odzivanjem na zakone - naj bi se izognili poseganju po odložnem vetu, ki so ga svetniki na prejšnji seji uporabili pri petih zakonskih predlogih. Nad tem poslanci seveda niso bili navdušeni, saj so se začeti spraševati, ali državni svet res postaja drugi dom parlamenta, kar sicer menda ni bil namen piscev slovenske ustave.
»Vrač« teden pa se kajpada začenja že danes. Vodje poslanskih skupin se bodo znova sešli za zaprtimi vrati in se že tretjič poskušali dogovoriti, kako si bodo razdeliti predsedniške in podpredsedniške stolčke v delovnih telesih.
Stranke pa bodo nadaljevale tam, kjer so se konec minulega tedna ustavile. SociMisti pri intenzi-
vnem premišljevanju, komu ponuditi svoje politične usluge in sposobnosti, ne da bi pri tem trpela identiteta, člani Slovenske nacionalne stranke pa pri premišljevanju, ali sodijo v SNS ati v »SNS». Po sobotnem kongresu, ki je za del članstva legitimen, za del pa ne, bo to vprašanje še najverjetneje poskušalo razrešiti sodišče, čeprav si iz te moke ne kaže obetati kakršnega koti kruha. SNS je namreč zelo zgodaj začela stopati po poti Slovenske obrtno - podjetniške stranke, ki je svoj »* prav« že dokazovala na sodišču, a brez haska. Zakonodaje, ki naj bi razreševala spore v strankah, ni niti na obzorju, kaj šele kje drugje. Sicer pa se dovče-rajšnjemu nespornem prvaku SNS Zmagu Jelinčiču obeta drugačno srečanje »bližnje vrste« z justi-co. 2e danes ga namreč čaka glavna obravnava na ljubljanskem temeljnem sodišču. Tožilstvo ga, med drugim, bremeni ogrožanja življenja na javnem mestu.Teden pred nami bo minil tudi v pričakovanju letošnjega proračuna, ki ga mora sprejeti državni zbor do konca tega meseca, saj se čas začasnega financiranja države neusmiljeno izteka, o tem pa ne premišljuje le država, temveč tudi davkoplačevalci...
VLADA / NALOGE
Od delitvene bilance do agrarnih skupnosti
Državni zbor pričakuje realizacijo sklepov
LJUBLJANA - Državni zbor Republike Slovenije je po obravnavi predloga zakona o varstvu terjatev v postopkih preoblikovanja podjetij in drugih pravnih oseb sprejel sklep, naj vlada Republike Slovenije z ustreznim predpisom v uredi nadaljnje preoblikovanje pravnih oseb, in sicer tako, da morajo nove pravne osebe pri registraciji registrskemu sodišču predložiti ustrezno delitveno bilanco.
Državni zbor je vladi tudi naložil, da najkasneje v dveh mesecih prouči ustreznost dvanajstmesečnega roka, ki je določen za lastninsko preoblikovanje podjetij v primerih, če je sprožen sodni postopek na podlagi 50. člena zakona o lastninskem
preoblikovanju podjetij. Pripraviti bi morala tudi morebitne spremembe in dopolnitve zakona. Vlada mora državnemu zboru najkasneje do 1. aprila letos v obravnavo predloži še zakonski predlog, s katerim bo urejeno vračanje kmetijskih zemljišč in gozdov vaškim in podobnim skupnostim. Upoštevajo pa naj vse oblike vaških in agrarnih skupnosti v Sloveniji, ki so uporabljale skupna zemljišča, ne glede na to, ali je bilo lastništvo zemljišč pred 6. aprilom 1941 formalizirano ali ne.
Vlada naj k pripravi zakonskega predloga povabi tudi predstavnike Zveze razlaščenih vasi Slovenije. Do 1. aprila naj vlada predloži še ana-
lizo, če je datum 6. april 1941 ustrezen za občine in dele občin, ki so bile do 9.9.1943 v sestavi Kraljevine oziroma Republike Italije. Po potrebi naj predlaga ustrezne rešitve tega vprašanja.
Ministrstvo za finance pa mora do naslednje seje zbora pripravi rešitve za banke, ki so že izplačale devizne vloge in v katerih ne bo uveden postopek sanacije. Vlada naj v postopku sukcesije poleg terjatev in obveznosti Republike Slovenije do nekdanje federacije opravi tudi evidentiranje terjatev in obveznosti pravnih in fizičnih oseb v republikah nekdanje Jugoslavije ter v dveh mesecih pripravi izhodišča za reševanje teh vprašanj.
Ideja naj živi
MERL - Včeraj ob 7.00 zjutraj po lokalnem času je v Merlu, v Argentini, po težki bolezni v 63. letu starosti umrl Albert Cuk, vodja radijske oddaje Slovenski kotiček in človek, ki so ga mnogi imeti za vodjo primorskih Slovencev v tej daljnji deželi. Ni dolgo tega, ko smo bralcem Republike predstaviti tega entuziasta in človeka, ki se je pred petimi leti odločil stopiti na težko pot neprofesionalnega novinarja z eno samo željo: da bi prek radijskih valov pomagal združiti »stare naseljence« in člane politične emigracije. Poznavalci pravijo, da mu je to, žal, le delno uspelo, saj mu nekateri predstavniki društev po-
Albert čuk
vojnih izseljenecv niso bili naklonjeni. Albert Cuk je Slovenskemu kotičku, kot je zapisal Andrej Rot 6.de-cembra lani, ob peti obletnici delovanja te pomembne radijske oddaje, vsti-snil svojo podobo, saj je mikrofon vedno’ rad ponudil vsakomur, ki je to želel, z eno samo omejitvijo: vztrajal je pri tem, da je treba biti spoštljiv do vseh. Cuk je vedno pojasnjeval, da je program, ki ga je pri-
pravljal z veliko dobre volje skupaj s svojimi sodelavci, popolnoma nepolitičen, saj je namenjen predvsem za poročanje o življenju Slovencev v izseljenstvu in v sami Sloveniji. »Tisti, ki vodimo oddajo, svoja mnenja ohranjamo zase in jih ne objavljamo, vsakemu gostu pa dovolimo, da izrazi svoje misli in prepričanje,« je vedno poudarjal Albert Cuk. Danes ga ni več. Za njim pa ostaja pomembno poslanstvo, strnjeno tudi v njegovem prepričanju, da je slabo, če ljudi delimo na leve in desne. Vedno je namreč poudarjal, da skrajnosti niso dobre, saj tako eni kot drugi vedno ponavljajo iste napake.
PREKMURJE / PRAZNOVANJE POMLADI
Borovo gostovanje
Na Valentinovo so tudi letos obudili stare ljudske običaje -V Strukovcih so opravili borovo, v Malencih pa ftičije gostuvanje: poroke ljudi in ptic - Preteklost živi v sedanjosti
STRUKOVCI, MALEN-CI - Tradicionalnih šeg in navad, ki so povezane z odhajajočo zimo in prihajajočo pomladjo, je v Prekmurju kar nekaj. Za kmete, ki že stoletja predstavljajo glavnino prebivalstva v pokrajini ob Muri, je prvo spomladansko sonce pomenilo začetek priprav za delo na polju, s katerim bodo preživeti sebe in svojo družino do prihodnje pomladi. Po dolgih zimskih dneh, ko so ljudje lenarili ob toplih pečeh v skromnih, s slamo kritih domačijah, so prihod pomladi označili s praznovanjem, ki so ga doživljati kot ponovno rojstvo, ponovno združitev človeka in narave. Zato je tudi toliko tradicionalnih prireditev, povezanih s poroko - gostovanjem, ki jih v Prekmurju pripravljajo v pustnem času.
V nedeljo, na Valentinovo, so v dveh majhnih prekmurskih vaseh, Strukovcih in Melincih, pripraviti dve taki, v teh krajih tradicionalni prireditvi. V Strukovcih so pripraviti borovo
Robert Titan - Feliks, Jože Gabor
gostovanje, ki je značilna šega prebivalcev Goričkega. Vsako leto imajo v Prekmurju eno ali dve taki prireditvi. V vasi Melinci pri Beltincih pa so pripravili prireditev ftičje gostovanje, kar bi lahko prevedli kot »poroka ptic».
Borovo gostuvanje
Strukovci so majhna vas s 50 hišami, zato je tako velika prireditev zanjo prav gotovo velik zalogaj. Vaščani že skorajda mesec dni pred tem dogodkom živijo le zanj, tuhtajo, kaj bi se še dalo izbrskati iz zakladnice običajev, da bi bila prireditev za obiskovalce čim bolj pestra in zanimiva. Izposoditi ati zašiti si je treba čim bolj originalne kostume in maske, si priskrbeti narodno nošo in druge podobne reči. Seveda pa pričakujejo, da bodo s prireditvijo zaslužiti tudi kaj denarja, ki ga potrebujejo za razvoj vasi in naložbe v gasilsko društvo. Da pa bi borovo gostovanje sploh lahko prirediti, se do predpus-
Maske kot znanilci pomladi (Foto:Matej Fišer)
tnega časa nihče v vasi ne sme poročiti. Govorniki ves čas poudarjajo, da bi bilo to »sramota«, v tem času se raje vsi prijetno zabavajo in uganjajo pustne norčije.
Strukovski kroki
Strukovce je torej zadela »nesreča«, saj se v celem leto v tej vasi ni nihče poročil. Vaški veljaki so staknili glave, malce pomo-drovati in ugotoviti, da jim pravzaprav ne preostane nič drugega, kot da organizirajo borovo gostovanje, da bi se vas tako rešila sramote.
Komaj je izza goriških hribov pokukalo sonce, so se pred gasilskim domom našemljeni zbrala vsi vaščani. Sama vas si je za to priložnost nadela podobo mesta: zato imajo zdaj popa, učenjake, bolničarje, seveda tudi oblast in policijo. Tukaj je tudi ciganka z medvedom, saj imajo prerokovalke pri tem običaju še vedno pomembno vlogo. Tudi fotograf pri gostovanju ne manjka, seveda ga imenujejo »Pu-rač«, po fotografu, ki je pred drugo vojno taval po prekmurskih brezpotjih in beležil te in podobne stvari. Sicer pa borovo gostovanje ni samo prikaz starega običaja, saj to prireditev sestavljajo tudi elementi sodobnega življenja, je pač del pustnih rajanj, Segava upodobitev poroke in samega življenja.
Ko fotograf »Purač« opravi svoje delo, se povorka odpravi v gozd - tam bodo potem popoldan posekali bor, se vrnili na zborno mesto in opraviti poroko. Povorka gre skozi vso
vas, maškare se ustavljajo pri hišah in pobirajo darove. Ko navsezadnje le dospejo do gozda, je prvi del obreda končan. Tam se pije in veseljači. To pa seveda ne velja za predstavnike oblasti in policije, ti morajo biti nadvse budni. Fantje iz sosednjih vasi bodo namreč narediti vse da bi prireditev zmotiti ali pa celo onemogočili. Maskam kradejo orodje, še najbolj pa se trudijo razmetati voz, ki so ga vaščani pripeljali v gozd, da bi na njem odvlekli bor na zborno mesto vasi. Voz je seveda dobro zastražen, to velja tudi za vozove s kuhanim vinom in klobasami.
Tako minevajo dopoldanske ure. Ljudje so vse bolj veseli, razvneti, to pa velja tudi za fante iz sosednjih vasi, ki jo skušajo zagosti svatom, njihove potegavščine postajajo vse bolj domiselne, in že se začenjajo ravsati. Najhuje je takrat, ko podrejo bor - ko je namreč drevo na vozu in ga peljejo v vas, je čast vasi že napol rešena.
Med ravsanjem okoli bora in nato tudi med samim vračanjem v vas pop trikrat okliče poroko. Ko se naposled vrnejo, neko mladenko le prepričajo, da se bo simbolično poročila z enim od mladeničev, tega si vas pač ne sme privoščiti, da bi se poročila z borom, nekako pa le morajo rešiti svojo čast. In ko je čast vasi rešena, se začne splošno veseljačenje, ponavadi vse tja do ranih jutranjih ur.
Ftičje gostovanje
»Vaši vdani ftički vas vabijo na ftičje gostovanje, ki bo...«
Tako nekako je pred leti, ko še ni bilo radia in časo-
Tucč žrvof hnqo svojo vlogo v $udskem roganju (Foto: Matej Fišer)
pisov, odmevalo po prekmurskih vaseh vabilo na ftičje gostovanje, ki so ga vedno pripraviti na Valentinovo, na »dan, ko se ftički ženijo«.
V nedeljo je to prireditev v Melincih pripravilo Društvo za varstvo in vzgojo ptic Slavček iz Beltincev. V dveurnem programu smo najprej prisluhniti ptičji himni. V svatovskem nagovoru so opozoriti ljudi na skrb za te ljubke živali-ce, potem pa so med vaščani izbrali botre, ki bodo skrbeti za posamezne vrste ptic do naslednjega ptičjega gostovanja. Osrednja osebnost gostovanja je ftičji
pop, torej v duhovnika našemljeni vaščan, ob njem pa so še ministrant, starešina in seveda harmonikar. Vse dogajanje pa spremlja petje in recitiranje pesmi o pticah. Verovanje, da se ptički ženijo na Valentinovo, je v tem okolju zelo staro. Prebivalcem je v spominu že otroških let naprej, ko so jim starši pripovedovali, da ptički na Valentinovo prinesejo »vrtanke«, posebno vrsto sladkega kruha, ker se takrat ženijo. Zaradi takih zgodbic pa so ljudje v tem okolju tudi dejansko vzljubiti ptice, v čemer se skriva tudi precej

_______POLITIČNE SPREMEMBE V SVETU_
Nedeljske volitve v Litvi in na Cipru
V Litvi pričakujejo zmago komunista Brozouskoso
*,aiPeda	šjaujjJriG
DAVOS 93 / OSKAR LAFONTAINE
Nemčijo čaka deset težkih let
Pogovor s predsednikom zveznega sveto
Jelka Kušar
VILNIUS - Nekdanji komunist Algirdas Brazau-skas, ki bi rad ponovno sklenil premirje z Rusijo, litvansko mogočno sosedo in nekdanjo vladarico, da bi s tem zajezil naraščajočo gospodarsko krizo, je glavni kandidat, ki mu pripisujejo zmago.
Raziskava javnega mnenja na večer pred volitvami je pokazala, da lahko Brazauskas upa na 54 odstotkov glasov, medtem ko njegovega glavnega tekmeca Stasysa Lozoraitisa, nekdanjega litvanskega veleposlanika v VVashing-tonu, podpira približno tretjina volivcev.Pričakuje-jo, da bo volilna udeležba presegla 85 odstotkov.
Odločitev večine volivcev je povezana z ekonomskimi razmerami; prej je vso litvansko industrijo napajalo poceni gorivo iz Rusije, zdaj pa so ostali brez ogrevanja in precej to-
varn so morali zapreti, saj niso mogli plačati goriva po ceni, ki jo je določila Moskva.
Landsbergis, ki je bil na novembrskih volitvah poražen, tokrat ni kandidiral, vendar pa se ni odrekel političnim ambicijam in zato Brazauskasu očita pridobivanje »poceni« glasov, ko obljublja, da bo ustavil krizo, ki je dvignila cene hrani in ustavila delovanje številnih tovarn.
Volilci pa se odločajo po svoje, in neka Zenička je povedala: »Glasovala sem za Brazauskasa, kljub njegovi komunistični preteklosti, saj bo edini kos nastalim političnim raz-meram.«Nekdo drug pa je povedal, da je volil za Lozoraitisa, ki je »dolgo živel v tujini in bo prinesel dosti svežih idej, te bi lahko koristile, da se bo država izvlekla iz težkega gospodarskega položaja.« (Reuter)
NIKOZIJA - V grškem delu Cipra poteka drugi krog predsedniških volitev. V ta krog sta se uvrstila dosedanji predsednik George Vasiliu, ki je sicer neodvisni kandidat, vendar ga podpirata levica in konzervativni Glafkos Kle-rides.
Osrednja tema predvolilne kampanje je načrt Združenih narodov o ponovni združitvi otoka, ki je razdeljen že od leta 1974, ko je Turčija intervenirala v prid turške manjšine na otoku ter nato ustanovila marionetno Turško republiko severni Ciper.
Po Vasiliujevem mnenju morajo ciprski Grki podpreti načrt Varnost nega sveta Organizacije Združenih narodov o ponovni združitvi otoka, poudaril pa je tudi pomen svoje dinamične zunanje politike, ki je cipsko vprašanje uvrstila na dnevni
red mednarodne diplomacije. Med njegovim mandatom so se tudi začeli pogovori s predstavniki turškega dela otoka o ponovni združitvi, vendar niso prinesli otipljivejših rezultatov, zatoso bili novembra lansko leto prekinjeni in se bodo predvidoma nadaljevali spet v marcu.
Njegov nasprotnik Kle-rides sicer podpira načrt ZN o ponovni združitvi Cipra, vendar meni, da bi ga bilo treba bistveno spremeniti. Po njegovem mnenju je Turčija leta 1974 okupirala severni del otoka in tako z agresijo posegla v suvereno državo.
Načrt ZN pa tega sploh ne upošteva. Oba kandidata se zavzemata, da bi se Ciper začel vključevati v evropske integracije, zato se strinjata, da bi morala država zaprositi za članstvo v Evropski skupnosti. (Reuter, M. O.)
Madžari in njihova čedalje močnejša skrajna desnica
BUDIMPEŠTA -Najmanj 2000 ljudi se je v soboto zbralo na prvem kongresu stranke Madžarska pot (-Magyar Ut), skrajno desničarskega in nacionalističnega krila vladajoče koalicije Demokratični forum. Ustanovitelj Istvan Csurka je bil deležen glasnega ploskanja, ko je zavrnil zamisel mirnega prehoda iz komunizma v demokracijo: »S tem sistemom je treba pomesti!« Csurka je dejal, da bo morala njegova stranka sama nastopiti na naslednjih volitvah na Madžarskem.
Na januarskem kongresu je Josef Antall, ki ga v tujini cenijo kot enega najbolj premišljenih in ravno prav konservativnih politikov nekdanjega vzhodnoevropskega bloga, le s težavo preprečil razkol v svojem gibanju. Csurkovi skrajni desničarji in nacionalisti so na madžarskem političnem prizorišču čedalje močnejši kljub temu, da je prav Antal-lova umerjena politika v državo privabila največ tujega kapitala od vseh sosednjih tekmic. Tudi Madžarska s skrajnim nacionalizmom plačuje ceno zahtevnih in bolečuh gospodarskih reform. (APP)
Nedeljske novice iz Nemčije poročajo o napadu skrajnežev na tujce. Tudi gospodarska poročila iz najmočnejše evropske države so vsak danj bolj črna. Sodelavka Republike se je o tem v Davosu pogovarjala s predsednikom nemškega zgornjega doma Oskarjem Lafontainom.
Ali bi z današnjega stališča rekli, da je bila združitev Nemčij prehitra? Odločitev o uvedbi denarne unije z menjalnim tečajem 1:1 je bila napačna, ker vodi k deindustrializa-ciji nekdanje NDR in krepko dviga stroške obnove. Vodilne je presenetil nenaden propad komunizma in nastal je nenavaden položaj. Zahodna politika je vedno poskušala doseči propad komunizma, ko pa se je to zgodilo, ni imela no-
Oskar Lafontaine
benih konceptov za usmerjanje političnega procesa. Gospodarski položaj se zaradi združitve slabša.
Ali ne obstaja bojazen, da se bodo ljudje navadili na to kotna izgovor?
Tržno gospodarstvo zahteva spremembo navad, ne zagotavlja zaposlenosti in tisti, ki se odloči za tržno gospodarstvo, mora sprejeti njegove posledice. Socialdemokrati smo se odločili zanj, zavedamo pa se, da moramo to tržno gospodarstvo vedno socialno oblikovati.
Socialdemokrati ste se odločili. Kaj pa delavci? Socialdemokrati so bili po vojni vedno za tržno gospodarstvo. Toda hočejo ga socialno oblikovati in o tem imajo veliko izkušenj.Toda sama politična odločitev ne zadošča, ampak morajo ljudje začeti drugače delati.
Koliko časa pa bodo vzhodni Nemci, potrebovali, da bodo razmišljali tržno-gospodarsko oziroma da bodo sposobni tako razmišljati?
To je pri vsakem posamezniku različno. Nekateri hitro sprejmejo pravila igre novega sistema, drugi s tem nikdar ne opravijo, toda odločilen je skupni razvoj in potrebno bo najmanj desetletje, da bomo premagali prve preusmeritvene procese.

1 5
Tari
ourun
«w„ ~sr .
OPtR Si,
■a
Afl
. / ||fv

. w0$ 1fmax 7
femesds aka t - ' L,friassoj 7arabu,t
tužto
Tarti
Ulu
ČRNA GORA / GOSPODARSTVO
SRBIJA / PROPADANJE DRUŽBE
ISTRA / TEŽAVE MANJŠINE
Fašizacija zaradi stiske
Pretijo socialni nemiri
Srbska resničnost kot kriminal in brezzakonje
Oblast dovoljuje vladavino kriminala, ljudje pa se sprašujejo, ali ni kriminal že zavladal tudi nad oblastjo
Dijaki italijanskih šol na cesti?
Zagreb ne da sredstev za šole
Slobodan Rackovič / Podgorica
PODGORICA - »Katastrofalno stanje v Črni gori je idealna podlaga za novo "protibirokratsko revolucijo”. Čutiti je bli-Zanje socialnih nemirov, ker lahko državljani pri taki krizi in hiperinflaciji na dan kupijo največ kilogram kruha, liter mleka in zavojček slabih cigaret. Plače so padle na 30 nemških mark, primanjkuje pa tudi osnovnih zdravil in živil. Bojimo se, da želijo tako stanje 'izkoristiti črnogorske skrajno desne in fašisti-. čne sile za državni udar, podoben tistemu, ki so ga sedanji oblastniki izvedli 10. januarja 1989,« je na današnji tiskovni konferenci SDPR novinarjem izjavil dr. Dordije Suhik, član najožjega vodstva najmanjše črnogorske parlamentarne stranke.
Težak socialno-eko-nomskega položaj očitno izrabljajo za uveljavljanje fašističnih idealov, za kar je zelo dobro rabilo tudi nedavno zborovanje v zetski regiji, ko so zaradi nevarnega onesnaževanja okolja ostro in upravičeno napadli črnogorsko oblast in upravo Kombinata aluminija v Podgorici. Predsednik tako imenovane SAO Hercegovine Božidar Vučurevič je javno ščuval zetsko prebivalstvo, naj se dvigne proti Momirju Bulatoviču in Miletu Dukanoviču, ki se po njegovem mnenju vse preveč ukvarjata z avtentičnimi interesi Črne gore.
Reformisti in drugi privrženci črnogorskega bloka ne želijo izrabiti seda-
njih razmer za pridobivanje novih političnih točk, ker se zavedajo, da so aktualni nacionalni interesi, ki nikakor niso socialni nemiri, terorizem, kriminal in fašizem, pomembnejši od strankarskih, zato so se tudi pridružili koaliciji vlade Mileta Dukanovida.
Pregovor »Kdor se z ognjem igra, bo z ognjem pokončan,« bi lahko veljal tudi za zborovalce na mitingu januarja 1989, ki je imel hude posledice za stanje v tedanji SFRJ, mogoče je pripomogel celo k državljanski vojni, novi nemiri v Cmi gori pa verjetno ne bi minili brez posledic v tem delu Balkana.
»Položaj Črne gore v Zvezni republiki Jugoslaviji se vse bolj slabša. Zvezni in srbski funkcionarji v svojih uradnih izjavah govorijo izključno o "srbskih interesih”, medtem ko črnogorskih niti ne omenjajo. Enako je storil pred dnevi predsednik srbske skupščine Zoran Lilič, ki je celo zagrozil, da bodo v federalnem vrhu kmalu na vrsti čistke tistih, ki delajo v nasprotju s srbskimi interesi. Tudi v mednarodnih okvirih ni dosti bolje, saj Črne gore sploh ne omenjajo, njeni predstavniki pa pri pogajanjih igrajo zgolj vlogo statistov. Omenjena ni niti v dneh, ko se odkrito govori o oblikovanju balkanske ekonomske in carinske skupnosti,« je na tiskovni konferenci izjavil Mio-drag Marovič, predsednik SDPR.
BEOGRAD - Beograjčane in ostale prebivalce Srbije bo v tem tednu prizadel val novih podražitev. Podražila se bodo predvsem živila - kar za 300 odstotkov. Ekonomisti so že izračunali, da je Srbija prehitela bolivijsko hiperinflacijo, saj se cene zvišujejo za 10 do 15 odstotkov na dan. Oblast bi se morala zavedati, da sedi na zelo nevarnem sodu smodnika, ki ga bo le nekaj časa še lahko hladila s »patriotizmom«.
Siri pa se tudi val stavk in za ta teden so jo napovedali zdravniki, kovinarji in tekstilni delavci. V tej turobni podobi se očitno izrisuje še strašnejše poteze Srbije - nasilje, teror in brezzakonje. Grožnje, izsiljevanje, napadi na drugače misleče in vse tiste nesrečneže, ki se ne pišejo na -ič. Podoba nasilja in
Nadezda Gače / Beograd
vojne se je naselila tudi v izobraževalne ustanove, kjer se otroci igrajo Srbe in Hrvate, kakor so se nekoč igrali Nemce in partizane ah pa kavboje in Indijance.
Predsednik republike in oblast, ki jo predstavlja, zapirata oči in popuščata pred močjo umazanega denarja, četudi je krvav in smrdi po vojnih strahotah, poleg tega pa se ravno z njim podaljšuje vojno stanje. Nobena skrivnost ni, da gre za denar, pridobljen z mamili in s prodajo orožja. Povezava moči kriminala in oblasti je nedvoumna, vprašanje pa je, ali ni kriminal že postal glavno gibalo družbe - od gospodarstva do politike.
Opozicija, ki je omrtvičena in razočarana nad
volilnim porazom, se poskuša spet organizirati. Vuk Draskovič najavlja demonstracije, ki ne bodo minile v miru. Trdi, da del srbskega prebivalstva noče doživeti usode, ko bi morah živeti v fašističnih luknjah, vse glasnejše pa so tudi zahteve, naj se odpravijo strankarske razlike in naj se vsi združijo v splošnem odporu.
Najresnejši predlog doslej je prišel iz kroga, beograjskih izobražencev, poimenoval pa se je antifašistično gibanje. Profesor Miladin Životič pravi, da je mogoče že pozno, vendar je treba vseeno poskusiti s konkretnimi akcijami preprečiti fašizacijo Srbije.
Povezava kriminala s srbsko oblastjo ni naključna, saj so oblasti naredile vse, da je postalo rodolju-bje eno zadnjih zavetij za kriminalce.
Slike iz antibirokratske revolucije (Foto: Srdjan Zivuloviti / TRIO)
Ennio Opassi / Buje
PULJ - Na obzorju se kaze oster spor med italijansko srednjo šolo iz Pulja in hrvaškim ministrstvom za šolstvo. Profesorica Clau-dia Milotti, ravnateljica šole, ki sodi v skupino največjih ustanov italijanske manjšine na Istrskem polotoku, ne more prikriti razburjenja, ko razlaga, da ni povsem izključeno, da bo tristo dijakov italijanske narodnosti že prihodnje leto obiskovalo pouk v eni od zapuščenih vojašnic nekdanje JLA.
Obstaja pa še bolj dramatična rešitev: dijaki italijanske manjšine lahko ostanejo dobesedno na cesti, saj poslopje, v katerem je trenutno italijanska srednja šola, pripada Pedagoški fakulteti in Akademiji za glasbo. V zadnjih letih je stara baročna zgradba, ki stoji v bližini razpadajoče hiše, kjer je leta 1904 kratek čas stanoval tedaj še neznani irski pisatelj James Joyce, v puljskem predmestju postala pretesna za Pedagoško fakulteto, Akademijo za glasbo in italijansko srednjo šolo.
Pred petindvajsetimi leti je bila v tej zgradbi pedagoška akademija, ki se je leta 1978 razdelila na Pedagoško fakulteto in Akademijo za glasbo. Pred dvanajstimi leti se je v isto zgradbo preselila še tedanja gimnazija z italijanskim učnim jezikom. Leta 1990 sta vodstvi Pedagoške fokultete in Akademije za glasbo jasno povedali, da so oni edini pravi lastnik zgradbe. Italijanska srednja sola, ki jo obiskuje približno tristo dijakov s tega območja, bi se torej
morala čimprej preseliti.
Leta 1991 so pripravili idejni načrt za italijansko srednjo šolo, ki bi jo morah zgraditi v bližini italijanske osnovne šole Giuseppina Martinuzzi. Šolska uprava se je obrnila na izvršni odbor Italijanske unije s prošnjo, da vsaj delno zagotovi denarna sredstva za uresničitev tega projekta.
Italijanska vlada je za graditev nove šole v Pulju nedavno prispevala 2 milijardi lir iz sredstev, namenjenih razvoju italijanske manjšine. Prav paradoksalno je, da se je pravi spor pričel ravno v trenutku, ko so finančna sredstva odobrena. Hrvaška ministrica za šolstvo Vesna Girardi-Jukič trdi, da lahko Hrvaška trenutno zagotovi le minimalna denarna sredstva za popravilo porušenih šol v Slavoniji in Dalmaciji.
V teh dneh je vodstvo Italijanske skupnosti iz Pulja ocenilo, da ja po prepričljivi volilni zmagi IDS v koaliciji z italijansko manjšino v Pulju in drugih krajih Istrskega polotoka iluzorno pričakovati, da bo centralna oblast priskrbela 3, 5 milijarde lir za graditev sodobne šole za pripadnike italijanske manjšine.
Najboljši učitelji so ta teden napovedali, da se bodo kaj kmalu preselili v Italijo s trebuhom za kruhom. Ni torej izključena možnost, da bo več kot tristo dijakov italijanske srednje šole jeseni pričelo pouk na glavnem puljskem trgu. Tako bo širša javnost spoznala, s kako budimi problemi se spopada šolstvo italijanske manjšine.
NOVICE
Kouchner v Sarajevu
SARAJEVO - Francoski minister za zdravstvo in človekoljubne akcije Bernard Kouchner je v soboto pozno ponoči prispel na Pale. Kouchner ni bil dogovorjen za nikakršno srečanje s srbskimi lokalnimi vojaškimi ali političnimi oblastmi, njegov postanek na Palah je bil naključen, trdi predstavnik Unproforja. V nedeljo se je francoski minister sestal s predsednikom BiH Alijem Izet-begovičem. Pogovarjala sta se o pošiljanju človekoljubne pomoči muslimanskemu prebivalstvu na vzhodu BiH in o odklanjanju pomoči Sarajevčanov ter o izmenjavi približno sto srbskih in muslimanskih ujetnikjov. Kouchner je v nedeljo obiskal tudi poveljnika modrih čelad v BiH Phi-lippa Morillona. O podrobnostih srečanja ne poročajo.
S Srbi, ki zadržujejo konvoje s pomočjo za vzhodno Bosno, pa se je pogovarjal posebni odposlanec visokega komisariata za begunce v nekdanji Jugoslaviji Jose Maria Mendiluce. Vodja bosanskih Srbov Radovan Karadžič mu je obljubil, da bodo Srbi spustili konvoje le, če bodo Muslimani prenehali napadati srbske položaje vzdolž Drine. (Reuter)
Papež spet poziva k miru v BiH
VATIKAN - Papež Janez Pavel II. je v nedeljo na trgu Svetega Petra pred desettisočglavo množico ponovno pozval k miru v Bosni in Hercegovini, saj so razmere v BiH iz dneva v dan bolj tragične in krute. Poleg vseh vojnih grozot prebivalce pestita tudi lakota in mraz. Vse vernike je zaprosil, naj »molijo k bogu, ki bi trpečemu prebivalstvu naklonil mir in politike vodil k razumu, da bi končali nasilje in bi človekoljubna pomoč prispela na cilj.« (AFP)	*
Albanija in Bolgarija podpisali mirovni sporazum
TIRANA - Albanski predsednik Šali Beriša in predsednik Bolgarije Zeljo Zelev sta v nedeljo podpisala sporazum o miru in sodelovanju. Sporazum naj bi ustalil odnose med državama in začrtal skupno politiko do vojne v BiH, da bi se tako izognili morebitnemu vpletanju in širitvi vojne na ves Balkan. Oba predsednika sta se tudi zavzela za priznanje Makedonije pod grškimi pogoji, saj so za sodelovanje med Bolgarijo in Albanijo pogoj dobri odnosi z Makedonijo. To pa bo omogočilo tudi razvoj vseh balkanskih regij. (Reuter)
Vlada JAR ne bo podpisala sporazuma z ANC
LONDON - Južnoafriški predsednik Frederic de Klerk je v nedeljo demantiral vest, da je njegova vlada z Afriškim nacionalnim kongresom dosegla sporazum o delitvi oblasti. Končni sporazum o novi ustavi bo sprejet šele po večstrankarskih pogajanjih. De Klerk je za angleško televizijo izjavil, da želi k pogovorom pritegniti vse stranke v državi, še posebno stranko Inkahata in tako preprečiti razpad republike na balkanski način. (Reuter)
Enote ZDA v okviru ZN prvič pod tujim poveljstvom
VVASHINGTON - Generalni sekretar ZN Butros Gali je pripravil načrt, ki predvideva vrnitev večine ameriških vojakov iz Somalije. Nadomestile naj bi jih čete iz več drugih držav, poveljeval pa naj bi jim turški general Cevik Bir. V Somaliji bo ostalo le tri do pet tisoč vojakov ZDA, ki bi jim poveljeval turški general. Čete ZDA v okviru enot ZN bi bile tako prvič v zgodovini mirovnih operacij pod tujim poveljstvom. Predsednik ZDA Bill Clintom se je že naklonjeno izrazil o prenosu poveljstva nad človekoljubno operacijo Vrnimo upanje v Somaliji.
Iz Mogadiša pa so sporočili, da je v nedeljo blizu somalskega mesta Beledogli med rutinskim poletom strmoglavil ameriški vojaški helikopter s štirimi člani posadke. Žrtev ni bilo, zadevo že preiskujejo, pri tem pa ne izključujejo možnosti, da je vpletena ena od sprtih somalskih skupin. (Reuter)
Napetost v Alžiriji se stopnjuje
ALZIR - Po sobotnem neuspelem atentatu na alžirskega obrambnega ministra so v nedeljo fundamentalisti napadli avtobus, ki je otroke oficirjev alžirske redne vojske peljal v Solo. Uradno poročilo trdi, da so trije oboroženi fundamentalisti napadli šolski avtobus tik pred šolo, šoferja so pri tem huje ranili. Uradno poročilo ne omenja, ali bi bil ranjen kateri izmed otrok. (Reuter)

LESTVICE
MOŠKA C-l LIGA
IZIDI 15. KOLA: Petrarca - Montecchio 3:1 (6:15, 15:11, 15:5, 15:9); La Sedla - Mussolente 3:0 (15:7, 15:13, 15:12); Riviera - Ma-niago 3:1 (15:9, 15:11, 10:15, 17:15); Copat Pordenone - Marzola 3:2 (15:10, 13:15, 13:15, 15:4, 15:9); Valprapor - Noventa 3:1 (9:15, 15:12, 15:11, 15:8); S. Giustina - Mo-gliano 3:1 (15:5, 15:12, 5:15, 15:11); Jockey
-	Vivil 0:3 (6:15, 12:15, 2:15).
VRSTNI RED: Riviera del Brenta 28, Montecchio in Valprapor Imsa 22, San Giustina 20, Mogliano in Petrarca PD 18, Vivil 16, Copat Pn 14, Marzola n Nova Gens Noventa 12, Mussolente 10, Maniago 8, La Sedia San Giovanni al Natisone 6, Jockey Schio 4.
PRIHODNJE KOLO (20.2.): La Sedia - Petrarca; Noventa - Vivil; Montecchio - Riviera; Mussolente - Pordenone; Marzola -Valprapor; Maniago - S. Giustina; Mogliano - Schio.
ŽENSKA C-l LIGA
IZIDI 15. KOLA: Altura - Cus UD 3:1 (12:15, 15:9, 15:12, 15:4); Vivil - Koimpex 0:3 (15:12, 15:6, 15:10); Mogliano - Marzola 1:3 (15:12, 14:16, 10:15, 3:15); Battsti Tn
-	Camst UD 1:3 (16:14, 11:15, 8:15, 4:15); Bor Tombolini - Martignacco 3:0 (15:4, 15:4, 15:6); Lasalle Romano - Biadenese 1:3 (14:16, 13:15, 15:9, 13:15); Kennedy -Fontane 2:3 (13:15, 14:16, 15:13, 16:14, 13:15).
VRSTNI RED: Camst Videm in Marzola Povo 26, Fontane 22, Bor Tombolini Drinks 20, Mogliano Veneto, Kennedy in Battisti TN 18, Koimpex in Vivil Villa Vi-centina 16, Biadenese 12, Lasalle Romano 8, Cus Videm 6, Altura Omse 4 in Martignacco 0.
PRIHODNJE KOLO (20.2.): Vivil - Altura; Martignacco - Fontane; Cus Ud - Mogliano; Koimpex - Battisti Tn; Pav Ud - Bor Tombolini; Marzola - Lasalle; Biadenese -Kennedy.
MOŠKA C-2 LIGA
IZIDI 15. KOLA: Porcia - Flebus 0:3 (12:15, 7:15, 13:15); Mossa - Sacile 1:3 (14:16, 7:15, 15:12, 11:15); 01ympia - Ipem Buia 3:1 (15:6, 15:2, 13:15, 15:12); Cremcaffe -Bor 3:0 (15:11, 15:5, 15:8); Sloga - Rozzol 2:3 (11:15, 14:16, 15:11, 15:12, 13:15); San Vito - Prata neodigrana.
VRSTNI RED: Cremfcaffe 28, Sacile 22, Flebus Povoletto in Oljrmpia CDR 20, Porcia 16, Mossa 14, Sloga in Rozzol 12, Prata, Ipem Buia inSan Vito 10, TolmeC 4 in Bor 0. (Povoletto, Prata, San Vito in TolmeC imajo tekmo manj.)
PRIHODNJE KOLO (20.2.): Bor - Prata; Pe-tris - Mossa; Flebus - 01ympia; Ipem Buia -Cremcaffe; Sacile - Sloga; Rozzol - San Vito; Porcia prosta.
ŽENSKA 02 UGA
IZIDI 15. KOLA: Tarcento - Banear 3:0 (15:8, 15:5, 15:2); Porcia - Sokol Indules 2:3 (13:15, 15:6, 7:15, 15:5, 15:17); Ottica Tommasini - Monfalcone 3:1 (15:10, 7:15, 15:5, 15:12); Tomana - Ausa Pav 0:3 (9:15, 4:15, 9:15); Gemona - Martignacco 3:0 (15:4, 15:6, 15:4); Sangiorgina - Mossa 3:2 (9:15, 15:8, 15:7, 9:15, 15:9); Fiume Veneto
-	Kmečka Banka 2:3 (8:15, 15:3, 15:8, 10:15, 12:15).
VRSTNI RED: Gemona 30, Tarcento 26, Porcia in Ausa Pav 20, Sokol Indules 18, Fiume Veneto in KmeCka Banka 16, Fellini caffe Monfalcone in Sangiorgina 14, Martignacco in Torriana 12, Mossa 8, Ottica Tommasini 4 in Benear 0.
PRIHODNJE KOLO (20.2.): Porcia - Tarcento; Martignacco - KmeCka Banka; Banear - Ottica Tommasini; Sokol Indules -Torriana; Ausa Pav - Gemona; Fellini Monfalcone - Sangiorgina; Mossa - Fiume Veneto.
MOŠKA D LIGA
IZIDI 15. KOLA: Prevenire - Fagagna 1:3 (15:12, 6:15, 10:15, 8:15); SoCa Sobema -Faedis 1:3 (8:15, 15:1, 13:15, 5:15); Grado -Torriana 3:2 (16:14, 6:15, 14:16, 15:5,
15:11); Pordenone - Rojalese 2:3 (15:12, 8:15, 16:14, 12:15, 13:15); Volley Bali UD -Asfrj Čedad 3:0 (15:5, 15:5, 15:11); Zaule -Ronchi 3:0 (15:6, 15:4, 15:11).
VRSTNI RED: Volley bali Videm 26, Fagagna 22, SoCa Sobema 20, Itely Fojda in Rojalese 18, Zaule. Fiume Veneto in Grado 14, Prevenire 12, Asfjr Čedad, Torriana in Acli Ronchi 6 in Copat Pn 0. (Fagagna, Zaule in Asfjr imajo tekmo manj, Fiume Veneto in Copat PN imata dve točki manj.) PRIHODNJE KOLO (20.2.): SoCa Sobema -Prevenire; Asfrj Čedad - Volley Club Ts; Fagagna - Grado; Faedis - Pordenone; Rojalese - Volley Bali Ud; Torriana - Zaule; Ronchi - Fiume Veneto.
ŽENSKA D LIGA
IZIDI 15. KOLA: Virtus - Rivignano 3.2 (15:6, 15:3, 11:15, 12:15, 15:10); Asfrj Čedad - Koimpex 2:3 (15:4, 11:15, 15:9, 10:15, 15:17); Sagrado - Villacher 3:1 (8:15, 15:7, 15:12, 15:0); Celinia - Bor Friulexport 3:0 (15:2, 15:4, 15:6); Codroipo - Pav Natisoma 3:0 (15:9, 15:2, 15:8); San Leonardo -Albatros 3:1 (15:9, 13:15, 15:5, 15:12); Šanson LoCnik - Paluzza 0:3 (6:15, 3:15, 10:15).
VRSTNI RED: Codroipo 28, Koimpex 26, Albatros System 22, Sagrado, Publiuno Asfjr in Rivignano 20, Paluzza 16, Celinia 12, Pav Natisoma 12, Šanson LoCnik 10, Bor Friulexport in Virtus 8, San Leonardo 6 in Villacher 2.
PRIHODNJE KOLO (20.2.): Asfrj Čedad -Virtus; Pav Natisone - Paluzza; Rivignano -Sagrado; Koimpex - Celinia; Bor Friulex-port - Codroipo; Villacher - San Leonardo; Albatros - Šanson LoCnik.
Po porazu Montecchio spet dragi
Proti Nova Gens Valprapor Imsa spet zaigral uspešno
Valprapor Imsa - Nova Gens 3:1 (9:15, 15:12, 15:11,15:8)
VALPRAPOR IMSA: Aleš Feri (8+23), Mitja Feri (9+9), Stabile (10+11), Paoletti (4+7), Rigo-nat (1+4), Buzzinelli (7+3), Populini, Prinčič (0+0), Superga, Petejan, Florenin.
Valprapor je po dveh porazih končno spet prišel do pomembnih točk. Zmaga je še toliko bolj dragocena, če vemo, da je moštvu briško-štandreškega društva omogočila, da se je spet povzpelo na drugo mesto, saj je Montecchio v soboto izgubil v Padovi proti Charru.
Pozitivnih not pa ni še konec. Glavna ugotovitev s sobotnega srečanja v Standrežu je ta, da je šesterka odlično prestala zamenjavo podajaCa. Mladinec Stefano Rigonat, ki bo šele septembra dopolnim 18 let, in je proti Nova Gensu prvič letos igral od prve do zadnje minute namesto Ber-zacole, je namreč podajal še veliko bolje, kot so od njega pričakovali. Zataknilo se mu je samo v sredini prvega seta, vendar pa takrat ni bil edini, saj je vso moštvo po vodstvu 8:2 doživelo pravi black-out. Sprejem je začel pešati, napad pa je zato postajal predvidljiv, saj so bili centri v bistvu odrezani od vsake kombinacije, Stabile in Feri sta bila na krilu prisiljena premagovati tudi trojni blok, Mitji Feriju pa nikakor ni šlo od rok.
Valpraporovci so v drugem setu dobro reagirali, čeprav se nasprotnikov do končnice niso mogli otresti, nasprotno, šesterki sta se izmenjavali v vodstvu, gostje pa so k sreči na koncu popustili.
Zelo razgiban tretji set je bil menda odločilen. V tem delu je zelo dobro zaigral Mitja Feri, Paoletti je bil v bloku izredno učinkovit, Rigonat pa je izkoristil svojo višino in z nekaj efektnimi plasiranimi žogami ukanil nasprotnikovo obrambo. Set je trajal skoraj 35 minut, pri rezultatu 10:5 za Valprapor Imsa pa so bili gledalci priča tudi najdaljši akciji, ko je žoga velikokrat prešla mrežo, ne da bi padla na tla, naposled pa so jo od tal pobrali gostje. Ti so se nato približali še na 10:8, nato je bilo 13:8 in še 13:11, zadnjo besedo pa je imel Buzzinelli z blokom in asom. Četrti set je bil za domače igralce bolj ali manj formalnost.
Valprapor Imsa je torej spet prišel do točk, najvažneje pa je to, da je spet zaigral kot zna.
____ŽENSKA C-l LIGA / OBE NASI ŠESTERKI USPEŠNI_
Koimpex vrnil udarec Borovke z levo roko
Slogošice igrale sistem 4:2 - Zbran nastop plavih
Vivil - Koimpex: 0:3 (12:15, 6:15,10:15)
KOIMPEK:	Brisco
(6+1), Fabrizi (0+0), Gre-gori (6+2), Mjot (0+0), Pertot (7+6), Sosič (3+0), Starc (4+0), Ukmar (10+11).
Z neprijetnega gostovanja v Villi Vicentini se Koimpex vrača z gladko zmago, s katero so se naše igralke tudi pošteno oddolžile Vivilu za poraz iz prvega dela prvenstva. Pred samo tekmo naj bi nihče ne stavil na Slogi-no zmago, saj se težave pri našem društvu kar kopičijo. Igralk je itak ostalo le devet, Zottijevo pesti poškodba, Mijotova in Fabrizijeva pa zaradi študijskih obveznosti oziroma gripe nista trenirali ves teden. Trener Peterlin je bil zato prisiljen ponovno spremeniti postavo in sploh ves koncept igre, saj je Koimpex v soboto moral igrati s sistemom štiri - dva, tako da sta vseskozi podajali SosiCeva in Starčeva, v centru sta zaigrali Brisco-va in Gregorijeva, kot tolkačici pa Pertotova in Ukmarjeva. Ta šesterka je ostala na igrišču domala ves čas, saj sta Mjotova in Fabrizijeva vskočili le občasno na pomoč svojim soigralkam. Naše ekipe pa vse te spremembe niso spravile s tira. Igralkam je bilo povsem jasno, da morajo, če hočejo biti uspešne,
predvsem onemogočiti napad visokih domačink. Zato so tudi vseskozi zelo forsirale servis. Koim-pexov blok pa je imel tako več časa za pravilno postavitev. Sploh pa je naša ekipa zaigrala vseskozi mej eno, preudarno in taktično zrelo. Po-dajacici sta tako zalagali napad, da mu blok velikokrat ni mogel do živega, čeprav je domači trener v prvo linijo stalno uvršCal svoje najvišje igralke, med katerimi tudi sestri Princi. Stalno je bila na mestu tudi Koim-pexova obramba, ki je prestrezala Vivilov napad, kar je spravljalo ob živce in moralo domače igralke. To se je zlasti poznalo v zadnjem setu, v keterem je Koimpex že povedel z 11:1. Vivil je tedaj še zadnjic reagiral, se našim približal do 14:10, po večkratnih menjavah servisa pa so slogašice zaključile niz. Za celoten potek tekme pa je bil verjetno odločilen že uvodni set, v katerem je po začetni izenačenosti Vivil povedel z 12:8. V zelo dobrem fi-nišu je Koimpex dosegel delni izid 7:0 in spravil set pod streho. Za zmago zaslužijo pohvalo Cisto vse igralke (Inka)
Bor Tombolini - Pav Martignacco 3:0 (15:4, 15:4,15:6)
BOR TOMBOLINI:
Karin Starc (Koimpex)
Maver (4 + 3), Gregori (2+0), Grbec, Ažman (4+2), Vodopivec (3+7), Nacinovi (8+4), Cok (4+6), Pitacco (0+0), Be-nevol (1+0), Flego (0+0), Guštini.
V tekmi z zadnjeu-vrščenim Martignaccom so borovke po pričakovanjih prepričljivo zmagale. Osvojitev desete zmage je bila sicer v napovedih, do nje pa je prišlo še lažje od pričakovanega, saj je Martignacco v dvorani šole Suvich potrdil vse svoje slabosti mlade in tehnično ligi nedorasle šesterke. Menda dovolj pomenljiv je podatek, da Furlanke niso zbrale niti za niz točk, borovke pa
so samo s servisom dosegle trinajst direktnih točk, vrh tega pa so jim nasprotnice kar devetnajst točk podarile po lastnih napakah.
Ce je torej Martignacco »dokazal«, da si zadnje mesto povsem zasluži in da v bistvu ni v primerjavi s prvim nastopom v Martignaccu pokazal nobenega pravega napredka, je treba tudi poudariti,, da so plave tekmo vzele nadvse resno. Zaigrale so zelo zbrano od začetka do konca, zato pa naredile tudi zelo malo napak, tako da niso nasprotnicam nikoli dovolile, da bi reagirale. Trener Sore se je večji del srečanja opiral na standardno postavo, a v tretjem setu je pri rezultatu 10:5 poslal na igrišče še Flegovo, Bene-volovo in Pitaccovo, ne da bi se zato dotedanje ravnotežje porušilo.
Borovke so tako dosegle svoj minimalni pred-prvenstveni cilj - osvojitev 20 točk, ki ponavadi v tej ligi zagotavljajo obstanek. Ker pa bo dese-touvrščeni moral igrati dodatni play out za obstanek, Biadenese, ki zdaj zaseda to mesto, pa igra v zadnjih kolih vse bolje in si na vse kriplje prizadeva dohiteti ekipe s sredine lestvice, se zdi, da bo letošnji fond točk za obstanek le nekoliko višji.
Za
FIPAV
izvrši
naših
Da razpolagata odbojkarski sredini Bora in Sloge s kvalitetnim trenerskim kadrom ni pravzaprav nobena novost. Nadaljnja potrditev tega dejstva prihaja tokrat naravnost iz uradov odbojkarske zveze ob priliki imenovanja selektorjev FIPAV za pokrajinske in deželne mladinske selekcije.
Tako je bil prof. Franko DrasiC potrjen za deželnega selektorja za moško selekcijo under 16, na ta položaj pa je bil za enakovredno žensko selekcijo postavljen trener ženske Borove članske ekipe Christian Sorč, ki prevzema mesto Furlanke Marie Savonitto.
Moško pokrajinsko selekcijo naraščajnikov bo vodil Slogin trener Mario CaC, »dečke« pa Paolo Lipizer (Pallavolo Trieste). Zenski sektor pa je v rokah Borovih trenerjev Betty Naci-novijeve (narašCaj-nice) in Igor Gombač (deklice).
Vsem trenerjem naših društev ob imenovanju, kajpak, Čestitamo!
ŽENSKA C2 UGA / OBE SLOVENSKI ŠESTERKI ZMAGALI PO TIE BREAKU
Uspeh sokolovk razpletel boj za vrh Kmečka banka vse bolj navzgor
Za Sovodenjke bo drugi del prvenstva precej bolj uspešen od prvega
Zoran Jerončič - trener Sokola (foto Sergio Ferrari)
Porcia - Sokol Indules 2:3 (13:15, 15:6, 7:15, 15:10,15:17)
SOKOL INDULES: Marucelli (12+10), Tanja Masten (12+4), Brumat (8+4), Lara Masten (11 + 16), Vidali (4 + 3), Košuta (3 + 5), Skerk (0+0), Vižintin (0+0), Lupine, DrasiC.
Direktne točke na servisu: Porcia 13, Sokol 14; Zgrešeni servisi: Sokol 21.
Sobotno tekmo v Porciji je prav gotovo pogojevala izredno slaba razsvetljava v telovadnici. Bila je zelo temna, poleg tega pa je na eni strani še pregorela žarnica, tako da je bila ena polovica igrišča temnejša od druge. To je igralkam povzročalo velike težave, saj ni slučaj,
da je vsak set osvojila ekipa, ki je igrala na svetlejšem igrišču. Porcia je to tekmo morsala zmagati, če je hotela ohraniti stik z vodilnimi. Zato so bile igralke zelo nervozne, kar je seveda pogojevalo njihovo igro. Nasprotno so bile soko-lovke povsem neobremenjene z rezultatom. V soboto so bile Na-brežinke uspešne zlasti v bloku, s katerim so dosegle kar 15 točk, napade nasprotnic so potem zaustavili še sedemnajstkrat, a so bile domačinke zelo pazljive pri kritju bloka. V bloku se je odlikovala predvsem Karmen Brumat, ki je s tem elementom dosegla 7 točk. Igra v napadu je slonela zlasti na Lari Masten, ki je bila za
MOŠKA C2 UGA / IPEM BUIA SLABŠI NASPROTNIK
Olympia CDR uspešna
01ympia CDR - Ipem Buia 3:1 (15:6,15:3,13:15,15:12)
OLVMPIA CDR: S. Terpin (8+16), J. Terpin (6+13), A. Vogrič (5+2), M. Vogrič (1+0), Sfiligoj (6+4), Dornik (3+1), Devetak (4+2), Povše (0+3), Petejan (6+9).
Po spodrsljaju v prejšnjem kolu je Dlympia CDR prišla na domačem igrišču do nove zmage. Ipem je gotovo šibkejša ekipa, ki 01ympiji se zdaleč ni dorasla. To je prišlo do izraza predvsem v prvih dveh setih, ko so Goričani povsem nadigrali nasprotnika. Oljrmpia je namreč začela tekmo izredno motivirana in koncentrirana. Ni se prilagodila počasni in slabi igri nasprotnika, ampak je takoj na začetku vsilila svoj ritem igre in držala pobudo stalno
v lastnih rokah. Zelo dober je bil sprejem, ki je omogočil tudi uspešne napade z lepimi kombinacijami. V tretjem setu je trener Petejan poslal na igrišče spremenjeno postavo, zato da bi dal možnost igranja vsem igralcem. Seveda se je to poznalo potem na igrišču. Poznalo pa se je tudi, da nekateri igralci med tednom ne trenirajo redno. Vse to so izkoristili gostje, ki so takoj na začetku povedli z 10:2. V vedno isti postavi je nato Dlympiji uspelo dohiteti nasprotnika pri rezultatu 10:10. Končnica seta je bila potem zelo borbena, vendar so v odločilnih trenutkih domačini naredili nekaj usodnih napak. V četrtem setu je OIympia zopet nastopila s standardno postavo.
Na začetku ji sicer ni steklo najbolje. Težko je namreč dobiti nazaj pravi ritem igre, ko ga enkrat zgubiš. Poleg tega pa je zmaga v tretjem setu vlila gostom več samozavesti in poguma. Ipem je tako vodil od začetka seta do rezultata 10:5. Tedaj so se goriški odbojkarji zopet predramili. Bolj uspešni so bili v bloku, na koncu pa so z uspešnimi napadi dokončno strli odpor gostujoče ekipe. Zmaga je torej povsem zasluzena, domačinom pa je seveda žal za nerodno izgubljeni tretji niz. Poleg običajno solidne igre standardnih igralcev Dlym-pie tokrat med posamezniki zaslužita pohvalo centra Devetak in Povše, ki sta svojo nalogo opravila zelo uspešno.
■j ŽENSKA D LIGA / PORAZ h
Črn dan Bora Friulexpoit Boj za obstanek vse težji
Celinia - Bor Friulexport 3:0 (15:2,15:4,15:6)
BOR FRIULEXPORT: Irena in Tamara Vidali, Gruden, Bezenšek, Zadnik, Antonella in Michela Faimann, Pernarčič, Bezenšek, Calligaris.
Proti neposrednemu konkurentu za obstanek v ligi so borovke naletele na izredno slab dan. Odigrale so namreč letošnjo daleč najslabšo tekmo. O ne-igri borovk priča že podatek, da je bilo tekme konec po samih 32. minutah igre. Predvsem je odpovedal sprejem, tako da so domačinke dosegle veliko točk neposredno na servisu. V celi tekmi pa se borovke niso znali zbrati in reagirati. Verjetno se je tu poznala odsotnost starejših in bolj izkušenih igralk, kot so Forausova in Stoperjeva, ki zaradi službe letos ne moreta na daljša gosto-■ vanja. To pa bo velika pomanjkljivost Bora tudi v naslednjih kolih, ko bo Bor moral nujno zmagati tudi v gosteh, da doseže obstanek v ligi. Njihova naloga pa je zmeraj težja, saj so v tem kolu nekatere ekipe iz spodnjega dela lestvice nepričakovano zmagale proti vodilnim ekipam v ligi.
domačinke neustavljiva, solidna pa je bila tudi Ai Ling Marucelli. Pohvalo pa zasluži tudi Betty Vižintin, ki je vstopila v igro v ključnih trenutkih prvega in petega seta in z odličnimi obrambnimi posegi prispevala k zmagi-
Fiume Veneto Kmečka banka 2:3 (8:15, 15:3,15:8, 10:15,12:15)
KMECKA BANKA: Vižintin (7+6), Luvisutti (10+7), Bressan (3+6), Zavadlav (5+4), Žbogar (7+6), Tiberio (5+0), Pelerin (0 + 0), Krašček, Maša in Magda Braini.
Direktne točke na se-visu: 13
Zgrešeni servisi: 22
Kmečka banka se vrača iz Fiume Veneta s pomembno zmago, vendar bi lahko bil končni rezultat bolj gladek, če bi bile igralke koncentrirane od začetka do konca srečanja. Prvi set so namreč začele odlično in povsem nadigrale domačinke. Po gladki zmagi pa so Goričanke neverjetno popustile. Naredile so ogromno napak, zgrešile tudi štiri servise zaporedoma, domačinke pa so seveda reagirale in spretno izkoristile, kar so jim gostje podarile. Tretji set je bil podoben drugemu. Kmečka banka je veliko grešila, tako da je bil poraz v tem nizu neizbežen. V četrtem setu so Goričanke dosti bolje servirale in dosegle 6 točk neposredno. Prav tako koncentrirano pa so zaigrale v tie-breku, ki je bil izenačen do sredine seta, nakar si je Kmečka banka pridobila nekaj točk prednosti in jo obdržala do konca.
PROMOCIJSKA LIGA / PRIMORJE IN JUVENTINA NISTA NAVDUŠILA
H3. AL / DERBI NA PADRlCAH-j
LESTVICE
Z neodločenim izidom
Prosti strel za Juventino z roba kazenskega prostora (foto Sergio Ferrari)
Na Padričah v znamenju dobre igre
Gajevci so se oddolžili
Aleksander Kalc
Edvin Bevk
Primorje - Juventina 0:0
PRIMORJE: Babich, Luxa, Milani, Podrecca, Trampuš, Savarin, Štolfa, Auber, Miclaucich, Crevatin, Digovic.
JUVENTINA: Pasco-lat, Chizzolin, Travasin, Capotorto, Kobal, Kaus, Zanier ( v 85’ Dario), Gandin, KoriC, Cecotti, Braida.
IZKLJUČENI: Miclaucich v 67’, Trampuš v 73’ in Kaus v 40’.
SODNIK: Simeoni iz Tolmezza.
Kot sta na koncu srečanja povedala trenerja obeh ekip, bi že pred začetkom tekme podpisala z'a neodločen izid, saj sta imela precejšnje težave s sestavo ekip, tako da sta morala poslati na igrišče tudi igralce, ki so komaj okrevali od poškodb, in mladince. Srečanje ni bilo zanimivo, enajsterici sta predvajali bolj zaspano igro, medtem ko je veter večkrat spremenil smer žoge, tako da so bile podaje netočne. Vseeno pa so domačini v prvem polčasu poskušali nekaj veC napadati, a zabeležili smo le nekaj strelov, ki so šli nad vrati, neuspešni so bili Crevatin, Miclaucich, Digovic in Trampuš. Edine resnejše priložnosti je imel Mi-
Opicina - Vesna 1:0
(0:0)
VESNA: Zemanec, Castello, Sambaldi, Savi, Sedmak, Bertoli, Košuta, Vlah, Candotti, Leonardi, KrišCak.
Križane je vCeraj žal doletel poraz, ki resno postavlja v dvom upanje za prestop v višjo ligo. Trener Petagna tokrat ni imel na razpolago kar štiri diskvalificirane igralce, tako da se je ekipa predstavila na igrišču brez rezervnih igralcev. Križani so tekmo zaceli zelo odločno in so takoj silovito napadli in približno v deseti minuti je Sambaldi z lepim strelom resno zaposlil domačega vratarja. Toda domačini jim niso ostali dolžni in so večkrat spravili kriško obrambo
claucich v zadnjih petih minutah polčasa, prvič je z glavo poslal žogo nad vrati, drugič pa je iz ugodnega položaja poslal ven.
V nadaljevanju se slika tekme ni spremenila, rdece-rumeni so predvajali bolj napadalno igro medtem ko so se gostje solidno branili. V prvi minuti je imel lepo priložnost Podrecca, ki je po osebni akciji po de-
v težave, tako da je bil Zemanec v tem delu tekme precej zaposlen. Okrog 35. min. pa je Vesna imela izredno priložnost za zadetek, ki pa je ne izkoristil Košuta. Ta je obetaven napad zaključil s strelom preko gola v gol-out.
V drugem polčasu so Križani imeli rahlo terensko premoč, vendar so njihovi streli redno končevali mimo gola. Dve minuti pred končnim sodnikovim žvižgom pa so igralci Vesne doživeli hladen tuš, saj so domačini dosegli gol in s tem osvojili tudi srečanje. Križani so ob zadetku odločno protestirali, saj je ob zaključni akciji nasprotnikov igralec podal strelcu žogo z roko. Tudi tokat je sreCa
snem krilu strelja ven. Gostje so imeli le dve priložnosti in sicer z Gandijem in Braido, ki sta streljala nad vrati. V petinšestdeseti minuti je Luxa s strelom od daleC resno zaposlil vratarja Pascolata, ki je žogo poslal v kot. V šestinse-demdeseti minuti pa je sodnik zaradi dvojnega opomina izključil Mi-claucicha, pet minut kasneje pa še Trampuša za-
Križanom obrnila hrbet, saj bi Križani povsem zaslužili vsaj točko, s svojim sojenjem pa je povsem razočaral sodnik. (S. K.)
Pro Romans - Zarja 3:3 (1:2)
ZARJA: KoCevar, Do-naggio, Tognetti, Štrukelj, Kalc, Marassi, Egon Fonda, Gregorič, Damjan Fonda, Volje, De Micheli.
Strelca za Zarjo: v 7. in 18. min. Gregorič, v 49. De Micheli.
Čemur so bili navijači Zarje priča na nedeljski tekmi s Pro Romansom, bi lahko mirno rekli kar »nogometni harakiri«. Bazovci so namreč zapravili eno točko proti zelo povprečni ekipi iz Romansa, kateri je uspe-
radi nešportne reakcije nad Cecottijem. Toda številčne premoči Stan-drežci niso izkoristili saj so le enkrat poskusili pot do gola z Gandinijem, ki pa je streljal visoko preko gola. Pet minut pred koncem pa je bil izključen tudi Kaus zaradi dvojnega opomina.
Po tekmi smo vprašali trenerja za kratek komentar o današnji tekmi: NEVIO BIDUSSI ( Pri-
lo nadoknaditi zaostanek dveh golov in ob koncu izenačiti. Po našem mnenju gre krivdo za to pripisati zelo slabi razporeditvi zarjanov, ki so kljub prednosti dveh golov igrali kar s tremi čistimi napadalci, kar je precej oslabilo sredino igrišča in ustvarjalo luknje v obrambi Zarje. Take igre si seveda »nekaznovano« ni možno privoščiti niti z zadnjeu-vršCenimi ekipami.
Ce pogledamo tekmo samo, je bila tehnična premoč Zarje veC kot očitna že od vsega začetka. Bazovci so prešli v vodstvo že v 7. minuti z odličnim Gregoričem, ki je spretno izkoristil nesporazum domaCe obrambe. Po golu so imeli zarjani še nekaj dobrih
morje): »Kljub okrnjeni postavi smo odigrali dobro tekmo predvsem v prvem polčasu, imeli smo tudi nekaj priložnosti in po dvojni izključitvi smo se dobro branili. Z rezultatom sem zadovoljen, ker se nadaljuje naša pozitivna serija.«
LUCIANO MAURI (Juventina): »Srečanje je bilo skromno, stopili smo na igrišče kar brez osmih standardnih igralcev in zato sem s končnim izidom zadovoljen. Pohvalil bi rad Kobala in Zaniera, dva mlada igralca, ki sta danes dobro opravila svoje delo.«
DIMITRIJ LUKA (Primorje):« V prvem polčasu smo veC napadali a brez uspeha. V nadaljevanju pa je bila igra bolj izenačena. Zal pa ta remi ne velja dosti, ker bomo tudi drugi teden imeli ponovno težave s postavo. Drugače pa bi še dodal, da kljub temu, da že vrsto let igramo na tem terenu, se še nismo navadili na boj z vetrom.«
MASSIMO TABAJ (Juventina): »Zaradi poškodb in izklucitev so nam manjkali številni igralci, tudi sam nisem nastopil zaradi izključitve. Tako so dobili možnost za igro mladi igralci, ki so igrali tudi v soboto. Rezultat je pravičen, le škoda da nismo na koncu izkoristili številčne premoči.
priložnosti, ki so jih kronali v 18. minuti, ko je bil ponovno uspešen odlični Gregorič. Po drugem golu je igra in koc-nentracija Bazovcev padla, to so izrabili domačini in v 27. min. zmanjšali razliko.
Tudi drugi polčas se je zaCel podobno kot prvi. Zarjani so napadli in že v 49. minuti so spet vzpostavili razliko dveh golov. Vse je torej kazalo, da bodo zarjani z lahkoto prepričljivo slavili, ko so domačini s srčno igro v 74. min. najprej zmanjšali razliko in le nekaj minut pred koncem s pomočjo pravilno dosojene 11-metrovke še izenačili. Zares Skoda za Zarjo, saj je tokrat povsem po nepotrebnem izgubili točko. (Big)
Gaja - Mladost: 3:2
(1:1)
STRELCI: v 30’ D. Argentin (M), v 40’ Gombač (G), v 50’ Neppi (G), v 70’ Marušič (M) in v 85’ Ghiotto (G)
GAJA: Baxa, Neppi, Leban, Masala, Bilo-slavo, Vengust, Kraje-vic, Kalc (v 85’ Puglie-se), Gombač, Giussi, Ghiotto.
MLADOST: Zanier, Gergolet, Bidut (v 55’ Devetak), Marušič, M. Argentin, Lavrenčič, Cogo, Blason, D. Argentin, Culata.
Tretjeligaški slovenski derbi se je tokrat zaključil z zmago gropajsko-padriške ekipe, ki si je tako opomogla od dveh zaporednih porazov. V Doberdobu pa se je prvi derbi zaključil brez zmagovalca. Na pa-driškem pravokotniku se je v lepem sončnem popoldanskem vremenu zbralo kar precej navijačev in športnikov. Obe ekipi sta pokazali dober nogomet, zagrizenost in borbenost. Kot smo jih bili vajeni gledati v vsakem slovenskem derbiju pred leti.
Sicer je gropajsko padriška ekipa pokazala boljšo igro kot pa doberdobska Mladost. Gajevci so stopili na igrišče kar brez petih standardnih igralcev, a so jih nekateri rezervni nogometaši odlično nadomestili in pokazali dober napredek. V prvem delu i-gre sta obe ekipi igrali hitro, po trenerjevem navodilu so gajevci igrali pretežno v napadu, doberdobska Mladost pa se je nanašala na protinapade. Po enemu izmed teh pa je celo prišla v vodstvo po napaki domače obrambe, saj je Vengust nerodno podaril žogo zadetka igralcem Mladosti Argentinu.
Po tem je Gaja še bolj pritisnila na Za-nierijeva vrata, a brez uspeha. Najprej je po lepi akciji Kalc slabo odbil žogo v kot, nadalje pa še GombaC. Brezuspešen je bil tudi igralec Giussi s svojimi streli iz kakih 30 metrov. V 40 minuti pa so zeleno-rumeni končno razbili led in remizirali z odličnim Gombačevim strelom. V prvem polčasu je trener Privileggi preštudiral taktiko igre, kar mu je prineslo ob koncu 90 minut celotni izkupiček. Igra je postajala iz minute v minuto bolj zagrizena in groba, tako da je moral sodnik večkrat pokazati rumene kartone. ZaCela pa je nagajati celo burja. V 50 minuti se je stanje spremenilo v korist Gaje, ki je po lepem Neppijevem strelu prešla začasno v vodstvo. Doberdobci pa niso popustili in se podali v napad ter remizirali z dvomljivim, sicer pa lepim golom Marušiča iz kakih 35 metrov s ponovno pomočjo domače obrambe, ki je povsem zaspala. Gajevci pa neodločenega rezultata niso imeli v naCrtu, tako da je za zmagoviti zadetek poskrbel Ghiotto, ki je z glavo poslal žogo v mrežo.
Ob koncu nam je nekaj besed o tekmi povedal branilec Gaje Leban, ki je s svojim prvim devetdesetminutnim nastopom i-gral zares odlično in borbeno: »Igrali smo res dobro. Pričakoval sem veC od Mladosti. Tudi tokrat nas je sodnik oškodoval, saj ni razveljavil drugi do-berdobski zadetek. Upam, da se bo naše prvenstvo nadaljevalo vse bolj uspešno in da si bomo prislužili prestop v višjo ligo«.
PRVA AMATERSKA LIGA / ZARJA IN VESNA BI LAHKO IZTR2ILI VEC
Nezaslužen poraz Vesne na Opčinah Nogometni »harakiri« bazovske Zarje
Zarji ni zadostovalo niti prepričljivo vodstvo - Neregularen gol Opicine
DRUGA AMATERSKA LIGA / KRAS DRUGIČ ZAPORED IZGUBIL
Obe točki osvojili le Sovodenjci, Breg moral priznati premoč vodilnega
Primorec na gostovanju pri zadnejuvrščeni ekipi samo remiziral, čeprav je imel tudi priložnost za zmago - Sovodnje so se izkazale z dobro igro na sredini
Sovodnje - Medea 2:1
(0:1)
Strelca za Sovodnje: Modula v 60. min. (11 m), Fajt v 85. min.
SOVODNJE:Gergolet, Černič, Gulin, Hmeljak, Zotti, Grillo, Sambo, Vi-sintin, Modula, Fajt, Aconcia.
Sovodenjci so včeraj dosegli pomembno zmago proti solidni ekipi Medee, ki se v prvenstvu bori za mesta v zgornjem delu lestvice. Do uspeha so prišli v drugem polčasu, potem ko so gostje v prvem delu z agresivno igro že v 5. minuti povedli in nato prednost
obdržali vse do konca polčasa.
V drugem delu pa se je slika na igrišču precej spremenila. Domači so se odločno vrgli v napad, pri tem pa so jim pomagali tudi igralci Medee, ki so zaigrali bolj zaprto. V 60. minuti so v kazenskem prostoru podrli Aconcio in sodnik je dosodil 11-metrovko, ki jo je Modulo izkoristil. Po izenačenju so Sovodenjci še okrepili naoade in v 85. minuti premoč kronali z zmagovitim golom, ki ga je dosegel Fajt po podaji Modula.
Sovodnje so se včeraj
še posebej izkazale na sredini igrišCa, kjer so se izkazali Visintin, Zotti in Fajt, v napadu pa je tudi poznalo, da se je po daljši odsotnosti vrnil Modula.
Breg - Fincantieri 1:3 ( 1:3)
STRELCI: v 10’ Mauri V., v 12’ in 17’ Ciaiffa, Mauri v 35’.
BREG: Gregori, Pečar, Zobec, Prašel, Diminich, Laurica ( v 70’ Buzzi), Amoroso, Lavriha ( v 46’ Ota), Paoli, Udovicich, Mauri V..
Proti prvouvršCeni ekipi prvenstva so Brežani žal izgubili, a poveda-
ti je treba, da je imel trener Valdevit precejšnje težave s sestavo ekipe, tako da je moral Črpati moCi iz mladinskih vrst. Srečanje se je dobro začelo za domačine, ki so že po desetih minutah prešli v vodstvo z lepim diagonalnim strelom Maurija. Toda gostje so po dveh minutah izenačili v protinapadu in kmalu nato celo podvojili po akciji iz kota. Zadetka sta Brežane patrla, tako da so gostje nadaljevali z napadi in pred koncem polčasa dosegli Se tretji zadetek. V drugem polčasu ni bilo važ-
nejših dogodkov, plavi so napadali a ustvarili so le eno priložnost z Pao-lijem, ki je poslal usnje nad vrati. Ob koncu naj omenimo še krstni nastop v tej ligi Laurice, ki je pozitivno opravil svojo nalogo in bo lahko v nadaljevanju še koristen ekipi.
Ronchis - Kras 2:0 ( 0:0)
KRAS: Rebec, Sirotti, Massai, Cucarich, Tul, Norbedo ( v 80’ Vitrani), Pitacco, Fadda (v 80’ Procentese), Spazapan, Lepore, Božic.
Po porazu na domačih tleh izpred tednom dni
so morali tudi tokrat Krašovci zapustiti igrišče poraženi.Zal je nasprotnik z edinima resnejšima streloma v Krasova vrata dosegel dva zadetka. Varovanci trenerja Colavec-chie so predvajali bolj organizirano igro predvsem v prvem polčasu, ko so imeli tudi dve lepi priložnosti s Spazapa-nom in Cucarichem. Nato pa je bila igra bolj izenačena. Domačini so prešli v vodstvo v petinšestdeseti minuti s posrečenim strelom, ki je presenetil vratarja Rebca. Krašovci so skušali nadoknaditi razliko a Božic
je bil kar dvakrat netočen. Deset minut pred iztekom srečanja pa so domačini podvojili.
Zompicchia - Primo-pse 0:0
PRIMOREC: Savarin, Mule, Finessi, Sreberni-ch, Cuk, Kralj, Gargiuolo, Giuressi, Benet, Facchin ( v 50’ Apuzzo), Smilovi-ch ( v 90’ Milkovič).
Tudi iz drugega zaporednega gostovanja se vračajo Trebenci s točko. Proti zadnje uvrščeni ekipi prvenstva so igrali skozi vso tekmo v napadu, a ustvarili so le eno priložnost s Finessijem, ki je zadel prečko.
ELITNA AMATERSKA LIGA
IZIDI 19. KOLA San Sergio - S. Marco 1:3 San Giovanni - Ronchi 1:3 San Daniele - Pro Gorizia 0:1 Gemonese - Porcia 1:1 Monfalcone - Tamai 1:2 Cussignacco - Sacilesel:3 San Canzian - Gradese 1:1 Fontanafredda - Serenissima 1:0 VRSTNI RED: Pro Gorizia 32, Tamai 29, Ronchi 26, Porcia 25, Gradese in Fonta-naffedda 23, Sacilese 21, Gemonese 20, San Daniele in Cussignacco 18, Itala San Marco in San Sergio 16, San Giovanni 12, San Canzian 10, Monfalcone 8, Serenissima 5.
PRIHODNJE KOLO (21.2.): Serenissima -San Canzian; Gradese - Cussignacco; Sacilese - Monfalcone; tamai - Gemonese; Porcia - San Daniele; Pro Gorizia - San Giovanni; Ronchi - San Sergio; San Marco - Fontanafredda.
PROMOCIJSKA LIGA
IZIDI 19. KOLA
Gonars - Pro Fiumicello 1:0
Fortitudo - San Luigi 0:2
Valnatisone - Varmo 1:1
Primorje - Juventina 0:0
Lucinico - Union 1:0
Ruda - Cormonese 0:3
Flumignano - Aquileia 0:3
Trivignano - Costalunga 0:0
VRSTNI RED: San Luigi in Aquileia 26,
Cormonese in Juventina 22, Trivignano,
Valnatisone in Fortitudo 21, Ruda 20, Pro
Fiumicello in Lucinico 19, Gonras 18,
Flumignano 16, Primorje 15, Costalunga
14, Union 91 in Varmo 12.
PRIHODNJE KOLO (21.2.): Costalunga -Flumignano; Aquileia - Ruda; Cormonese - Lucinico; Union - Primorje; Juventina -Valnatisone; Varmo - Fortitudo; San Luigi - Gonars; Pro Fiumicello - Trivignano.
1.	AMATERSKA LIGA
IZIDI 19. KOLA Ponziana - Portuale 0:0 Pro Romans - Zarja 3:3 Staranzano - Isonzo 0:0 Opicina - Vesna 1:0 Mossa - Villanova 0:1 Cividalese - Torreanese 0:1 Piedimonte - Edile 1:5 San Marco - Turriaco 0:1 VRSTNI RED: Ponziana 30, Staranzano 27, Vesna 25, Mossa 24, Torreanese in Zarja 21, Edile Adriatica 19, Opicina 18, Cividalese, Portuale in Isonzo Turriaco 17, Pro Romans 15, Isonzo S.P. 14, Villanova in San Marco 13, Piedimonte 9. PRIHODNJE KOLO (21.2.): Turriaco -Piedimonte; Edile - Cividalese; Torreanese - Mossa; Villanova - Opicina; Vesna -Staranzano; Isonzo - Pro Romans; Zarja -Ponziana; Portuale - San Marco.
2.	AMATERSKA LIGA
SKUPINA D
IZIDI 19. KOLA Morsano - Talmassons 0:0 Castionese - Camino 2:2 Santamaria - Bertiolo 0:0 Junior - Zaule 3:1 Romans - Mereto 0:2 Ronchis - Kras 2:0 Lestizza - Lavarianese 0:0 Zompicchia - Primorec 0:0 VRSTNI RED: Santa Maria Longa 26, Mereto in Lavarianese 24, Talmassons 23, Zaule 22, Junior 21, Bertiolo in Kras 20, Primorec in Morsano 19, Castionese 18, Romans 17, Camino 16, Ronchis 13, Lestizza in Zompicchia 11.
PRIHODNJE KOLO (21.2.): Primorec - Lestizza; Lavarianese - Ronchis; Kras - Romans; Mereto - Junior; Zaule - Santamaria, Bertiolo - Castionese; Camino - Morsano; Talmassons - Zompicchia.
SKUPINA F IZIDI 19. KOLA Pieris - Villesse 1:2 Capriva - Morsano 1:2 Poggio - Fogliano 1:1 Audax - Roianese 2:3 Pro Farra - Domio 0:0 Breg - Fincantieri 1:3 Fossalon - Muggesana 0:1 Sovodnje - Medea 2:1 VRSTNI RED: Fincantieri 29, Muggesana 26, Fogliano 25, Pro Farra 24, Moraro 22, Medea, Capriva in Roianese 21, Sovodnje 19, Fosslaon in Domio 18, Villesse 17, Breg 13, Poggio 12, Audax in Pieris 9. PRIHODNJE KOLO (21.2.): Medea - Fossalon; Muggesana - Breg; Fincantieri - Pro Farra; Domio - Audax; Roianese - Poggio; Fogliano - Capriva, Moraro - Pieris; Villesse - Sovodnje.
3.	AMATERSKA LIGA
IZIDI 16. KOLA Union - San Nazario 2:5 Grado - Lelio 4:1 San Vito - Romana 1:2 Stock - Cgs 2:2 Montebello - Fincantieri 0:1 Don Bosco - Cus 1:4 Gaja - Mladost 3:2
VRSTNI RED: Cus 25, Romana 23, Gaja 22, San Vito, Stock in Fincantieri 20, Mladost 19, Cgs 16, Lelio Team, Grado in Montebello 14, San Nazario 8, Don Bosco 5, Union 2.
PRIHODNJE KOLO (21.2.): Gaja - Don Bosco; Cus - Montebello; Fincantieri -Stock; Cgs - San Vito; Romana - Grado; Lelio - Union; Mladost - San Nazario.
NOGOMET / PO ZMAGI V »DVOBOJU TRETJIH« PROTI VICENZ1 LE TOČKO OD EMPOLIJA
Triestina spet upa
r KOŠARKARSKA Al LIGA / PRESENEČENJE _h
Nesrečen poraz Stefanela doma
Zmagoviti gol La Rose - 15 tisoč gledalcev - Na tribunah lomili stole
Strel včeraj sicer slabega Milaneseja v 8. minuti je vratar Vicenze zlahka ubranil
Triestina - Vicenza: 1:0
(1:0)
STRELEC: v 32. min. La Rosa.
TRIESTINA: Facciolo, Bagnato, Milanese, Con-ca, Tangoma, Cerone, Marino (v 64’ Danelutti) Ter-racciano, Mezzini (v 78’ Bressi), Bianchi, La Rosa.
VICENZA: Sterchele, Ferrarese, Di Carlo, Valeti, Frascella, Lopez, Gabriele (v 60’ Monelli), Berretta (v 40’ Cecchini), Gasparini, Viviani, Bria-schi.
Sodnik Treossi iz For-lija.
Koti 6:3 za Vicenzo, gledalcev 15.000, izključen Milanese v 84’.
Triestini je v včerajšnjem velikem derbiju C lige uspelo premagati neposrednega tekmeca v boju za napredovanje.
Napovedi, da se bo tekma odvijala v znamenju strahu in boja za biti ali ne biti, so se povsem uresničila. Tehnike in spektakla je bilo bolj malo, bilo pa je mnogo grobe igre in živčnosti. Kakor se v nogometu skoraj vedno dogaja, je zmagal, kdor je prvi zatresel mrežo. Tokrat je to uspelo Triestini, ki je tako osvojila res zlata vredni točki. Gol je padel v 30. minuti prvega polčasa. Najprej je branilec Tristi-ne Milanese, ki je bil vče-
raj gotovo najslabši v vrstah Tržačanov, banalno izgubil žogo na sredini igrišča in dopustil hitremu Gasperiniju, da se je neovirano približal kazenskemu prostoru in od desne strani podal v sredino. Vratar Facciolo je le za las preprečil strel napadalca Berettija (ki se je v tej akciji poškodoval), v protinapadu pa je sodnik dosodil kazenski strel v korist Triestine zaradi prekrška nad Bianchijem. Sam Bianchi je podal v kazenski prostor Marinu, ki je takoj streljal, a vratar gostov je žogo odbil. Ponovno se je polastil žoge Marino in jo podal Conci, ki jo je znova poslal v gneCo pred vratarjem. Tam je bil z glavo najhitrejši La Rosa.
Kot kaže kronika zadetka, je tekma temeljila na epizodah. Triestina je sicer v prvem polčasu veliko napadala, a pritisk je obrodil le precej izrazito terensko premoč. Tržačani so bili nevarni le v 8. minuti, ko je Milanese iz neposredne bližine vrat streljal z glavo, toda vratar Sterchele je bil na mestu. Do pravih priložnosti ni prišlo, tudi zato, ker je bila obramba gostov zelo gotova. Ravno ko je zglodalo, da se bo domačih igralcev začela polastiti nervoza (dva rumena kar-
tona zaporedoma), je prišlo do opisanega razpleta, ki je bistveno spremenil potek tekme. Gostje so po začetnem šoku po prejetem golu bili prisiljeni kreniti v ofenzivo, ki je postala še bolj očitna v drugem polčasu, ko je Triestina mogla napeti vse sile, da je ubranila svoja vrata. Res je, da so igralci iz Vicenze pokazali zelo malo prodornosti in so ustvarili le dve veliki priložnosti in sicer v 71. minuti z Valotijem (njegov volej je šel za las
mimo vrat) in 10 minut pred koncem, ko se je po napaki tržaške obrambe Cecchini znašel v ugodnem položaju, a je Facciolo mojstrsko posegel.
Za razburljiv zaključek srečanja je poskrbel Milanese, ki se je dal čisto po nepotrebnem izključiti zaradi očitnega zavlačevanja. Tako je morala Triestina zdržati zadnjih 6 minut obupanih napadov gostov z igralcem manj. Za vse prisotne je bil torej trojni sodniški žvižg prava odrešitev. Zal
pa se je s tem tudi začelo divjanje prenapetih navijačev iz Vicenze, ki so prizadeli strukturi stadiona precejšnjo škodo, saj so izruli veC plastičnih stolčkov in jih pometali na igrišče.
Res škoda, da je treba ob takih tekmah vedno prevečkrat poročati o dogodkih, ki so prava sramota za nogomet.
Izjave po tekmi
Perotti (trener Triestine): »Tekma ni bila lepa, a zelo zagrizena in napeta. Vicenza nas je spravi-
la v težave, naš protinapad pa ni deloval usklajeno. Zmaga je velikega, predvsem psihološkega pomena. Prepričan sem, da smo dokončno odpravili posledice domačega poraza s Comom«.
Ulivieri (trener Vicenze): »Svoji ekipi ni-mamčesaj očitati, saj so igrali verjetno svojo najboljšo tekmo. Tekmo sta odločili epizodi v prvem polčasu. Seveda tudi po tem porazu ne bomo vrgli puške v koruzo.«
IZIDI 21. KOLA
Alessandria - Palazzo-lo 0:0, Arezzo - Pro Šesto 1:2, Carpi - Sanbenedet-tese 3:0, Empoli - Carra-rese 1:1, Leffe - Ravenna 1:4, Massese - Chievo 1:0, Spezia - Siena 1:2, Triestina - Vicenza 1:0, Vis Pesaro - Como 0:0.
VRSTNIRED
Ravenna 30, Empoli 29, Triestina 28, Vicenza 26, Como in Pro Šesto 24, Leffe in Chievo 21, Massese in Sambenedettese 20, Vis Pesaro in Alessandria 19, Spezia, Carra-rese in Carpi 18, Palazzo-lo 17, Siena 16, Arezzo 10.
PRIHODNJE KOLO
Siena - Alessandria, Empoli - Arezzo, Carrarese -Carpi, Leffe - Massese, Chievo Verona - Palazzo-lo, Spezia - Pro Šesto, Sambenedettese - Triestina, Como - Vicenza, Ravenna - Vis Pesaro.
Brez Fučke in Cantarella težko
Marko Oblak
Stefanel-Kleenex 81:88 (37:40)
STEFANEL: Bodiro-ga 11 (2:2, 3:7, 1:5), Budin, Pilutti 5 (1:4, 2:4, -), De Pol 9 (3:4, 3:3, 0:1), Bianchi 8 (-, 1:1, 2:4), Alberti 6 (4:4,1:3, -), Meneghin 8 (2:3, 3:7, -), Pol Bodetto 1 (1:2, 0:1, -), English 33 (9:10, 12:17, 0:2), Cielo.
KLEENEK: Crippa 5 (3:4, 1:4, 0:4), Piperno, Campanaro, Lanza 9 (1:2, 4:5, 0:2), Valerio 4 (4:4, -, 0:1), Binion 15 (5:5, 5:7, -), Gay 30 (14:16, 8:11, -), Maguolo 2 (-, 1:1, -), Minto 9 (-, 3:6, 1:2), Forti 14 (5:6, 3:5,1:4).
Sodnika: Tullio iz Ferma in Pironi iz Ra-venne
Delni izidi: 9:10 (5), 16:18 (10), 25:30 (15), 46:46 (25), 54:57 (30), 68:72 (35)
5 ON: Binion (39), Bodiroga (39), Pilutti (40), Lanza (40), De Pol (40)
Po izenačenem boju je Stefanel doživel svoj tretji letošnji domači poraz proti solidni ekipi Kleenex iz Pistoie. Razlogov za poraz je več: v prvi vrsti gre omeniti odsotnost Fučke in Cantarella, ki sta pod košem nenadomestljiva; nato moramo poudariti slabo igro Bo-
diroge, ki ni dal običajnega doprinosa; nazadnje pa še slabo sojenje sodnikov, ki sta v veliki meri oškodovala tržaško ekipo v ključnih trenutkih. Poleg tega je Kleenex odigral taktično zelo dobro tekmo, saj so Toskanci stalno podajali pod koš Binionu in Gayu, ki sta s šibkejšimi nasprotniki imela lahko delo in skoraj vsakič dosegla koš ali pa si prislužila proste mete. Alberti, Pol Bodetto, Meneghin in De Pol so se sicer trudili, a nemogočega niso zmogli. Ob slabem dnevu Bodiroge in Piluttija je v napadu glavno breme nosil odlični English, ki je odigral verjetno letošnjo najboljšo tekmo. Od ostalih sta zadovoljila le še Bianchi v prvem polčasu in De pol v drugem. Tudi Meneghin je odigral dobro tekmo. Poraz je nedvomno precej potrl Tržačane, ki bi se v popolni postavi in ob razmeroma ugodnem sporedu (še štiri domače tekme v sedmih kolih) lahko borili še za prva mesta. S tako postavo pa bo že uvrstitev v prvo osmerico uspeh. Računati pa bo treba na izreden doprinos vseh razpoložljivih igralcev.
Po treh porazih Ciemme zmagal
Ciemme - Monti-chiari 95:83 (40:45)
CIEMME; Fazi 23, Angeli 19, Vitez 21, Mian, Stramaglia 6, Sfiligoi 2, Passarelli 19, Castellazzi, Di Fa-bio, Colmani 5.
Po treh porazih so goriski košarkarji ponovno zmagali. Končni izid pa ne odraža poteka na igrišCu, saj je Ciemme do polovice 2. polčasa stalno zasledoval goste, ki so z enostavnimi kombinacijami držala vajeti igre v svojih rokah. Sele v zadnjih minutah se je domačinom odprlo.Z veCjo odločnostjo pri zaključevanju napadov, kjer se je sinoči izkazal tudi Boris Vitez, so Goričani le uspeli streti odpor nasprotnikov. Zmaga bo morda pripomogla, da se bo naelektreno vzdušje v goriških košarkarskih krogih le umirilo in da bo DalipagiC obdržal svoje trenersko
mesto. (Mal)
V A ligi bo za Krasovke odločilna tekma z Reeoarom Važen uspeh mladih igralk v namiznoteniški C ligi
A LIGA
Krasova dekleta so v gosteh pri Coc-cagliu izgubila s 5:2. Za nasprotnice je dve točki oddala Elena Montalto. Slednja je nadomestila italijansko prvakinjo Aresijevo, ki je trenutno zaposlena z italijansko reprezentanco. Kitajka Dai Lili ter članica italijanske reprezentance Merenda sta bili za Krasovke premočni. V prvih dveh srečanjih je Bersanova dokaj gladko premagala nasprotnikovo tretjo igralko, Simonetova pa se je vdala Merendi. Nato sta se odvijali srečanji med Rado-vičevo in Dai Lili ter Bersanovo in Me-rendo. Obe tekmi sta se zaključili v korist nasprotnic. Monika Radovič je osvojila Še eno točko proti Montaltovi. Biserka Simoneta pa je klonila proti Dai Lili. Pri stanju 4:2 je še enkrat zaigrala Radovičeva proti Merendi. Prvi set je le za las zgubila, v drugem pa je popustila in tako se je tekma zaključila z rezultatom 5:2. Cocaglio zaseda prvo mesto v skupini A in je kandidat za play off. Zato je bil poraz Krasovk pričakovan. Do konca prvenstva je samo Se ena tekma in sicer z bocenskim Reeoarom, ki bo odločala o izpadu in play outu.
IZIDI: Montalto-Bersan: 11:21, 20:22; Merenda-Simoneta: 21:11, 21:16; Dai Lili-Radovič: 21:8, 21:9; Merenda-Ber-san: 21:16, 21:11; Montalto-Radovič: 12:21, 10:21; Dai Lili-Simoneta: 21:5, 21:10; Merenda-Rhdovič: 21:19, 21:6. (Biserka Simoneta)
ZENSKA C LIGA
Kot smo že poročali, je mlada Krasova ekipa v postavi Vanje Milič in in Erike Radovič dosegla pomembno zmago za obstanek v ligi na gostovanju pri Lainate. Ekipo domačink sestavljajo same seniorke, izkušene tretjekategorni-ce. Vanja in Erika sta vložile ves svoj trud, da so jih premagati. Dvojice sta žal izgubili v treh setih a sta se izkazali v posamičnih bojih. Dvakrat je bila uspešna Vanja, piko na i pa je postavila Erika, ko je strla upor Stevanatejeve s 26:24 v zaključni tekmi srečanja.
Lainate - Kras: 2:3; Stevanato-Vanja Milič: 0:2 (15:21, 18:21), Gallo-Erika Radovič: 2:1 (21:19, 12:21, 21:19). Dvojice Stevanato-Bongert - MiliC-Ra-dovič: 2:1 (21:18, 16:21, 21:16); Gallo -Vanja Milič: 0:2 (14:21, 9:21); Stevana-
to - Radovič: 0:2 (16:21, 22:24).
Obsodbo za izpad si je podpisala Az-zurra, ki je na domačem igrišču s 3:2 izgubila s Chiadinom.
Promocijska liga
V soboto so se zaključila promocijska prvenstva v katerih je Kras nastopal s tremi ekipami. Obe ženski ekipi sta izgubiti s 4:1: Kras D na gostovanju v Pordenonu, Kras A pa na domačem igrišču z Rangersom iz Vidma. Postava Krasa A, za katero sta igrali Ivana Stu-belj in Nataša Milič si je zapravila priložnost za morebitno napredovanje. Paradoks je, da jim je prav ta psihični pritisk omogočil uresničitev cilja. Točko doma je dosegla Nataša Mitič, v gosteh pa Nataša Grom.
Kras A - Rangers: 1:4; Stubelj Ivana -Fiorito: 1:2 (16:21, 21:17, 20:22); Mitič Nataša - Gambini: 0:2 (19:21, 12:21); dvojice Stubelj-Milič - Fiorito-Gambini: 0:2 (12:21, 17:21); Stubelj - Gambini: 0:2 (7:21, 12:21); Mitič - Fiorito: 2:1 (21:14, 21:23, 21:6).
Končna lestvica: Rangers Videm 10 točk razlika v setih +10; Kras A 10 točk, razlika v setih +9; San Giovanni Porde-non 10 točk, razlika v setih +4; Kras B 6 točk.
San Giovanni - Kras B: 4:1; Bagnariol - Nina Mitič: 2:1 (20:22, 22:20, 21:17); Vortali - Grom: 0:2 (18:21,18:21); dvojice Bagneriol-Vortali - Grom-Rustja: 2:0 (23:21, 21:11); Vortali - Nina Mitič: 2:0 (21:14, 21:13); Bagneriol - Rustja: 2:0 (21:10, 21:18).
Za konec prvenstva v moški D 2 ligi so krasovi igralci Peter Santini, Gorazd Mitič in Jani Grom prijetno presenetiti. V Zgoniku so zabeležiti prvo zmago. Nadigrali so mnogo Starejše igralce Fin-cantierija s 5:2. Kapetan Santini je osvojil 3 točke, Mitič in Grom po 1. Zadnja tekma obeta lepo perspektivo mladih Kraševcev v prihodnji sezoni.
Kras - Fincantieri 5:2: Gorazd Milič -Fafax: 2:0 (21:17, 21:15); Santini - Dele-rio: 2:0 (21:7, 21:17); Grom - Cioccolan-ti: 0:2 (15:21, 12:21); Santini - Fafax: 2:0 (21:7, 21:12); Milič Gorazd - Ciocco-lanti: 0:2 (13:21,14:21); Grom - Delerio: 2:1 (3:21, 21:10, 21:17); Santini Peter -Cioccolanti: 2:0 (21:17, 24:22).
Končna lestvica: 1. Sakura Gradež 12 točk; 2. Fincantieri Trst 9; 3. Azzur-ra Gorica 8; 4. Kras 7. (J.J.)
ROKOMETNA C LIGA / VOLKSBANK BOLJŠI OD KRASA TR1MAC
Za poraz v Moranu kriva neodločna igra
Volksbank Meran - Kras Trimac 20:16 (19:6)
KRAS: Klinc, Rossi, Vidali, Vremec 3, Pertot 5, Raseni, Čebulec 4, Purič, Colja, Milič 3, Oberdan 1.
Krasovi rokometaši so zaključiti prvi del prvenstva C lige s porazom v gosteh pri mladi a solidni postavi Volksbank Meran. Krašovcem je šlo slabo od rok že od vsega začetka srečanja. Domačini so namreč presenetili naše rokometaše z globoko 3-2-1 obrambo in v Krasovih vrstah je precej časa vladala nekakšna zmeda.
Pri tem naj povemo, da so krasovi igralci tokrat stopili na igrišče očitno premalo odločni. Tako si je Volksbank priigral precejšnjo prednost, ki jo je nato lahko uspešno branil.V nadaljevanju srečanja so se krasovci sicer požrtvovalno borili, še posebno v obrambi, žal pa so bili v napadu še vedno pemalo nevarni. Zgubili so precej žog in utrpeli marsikatri protinapad. Prav s protinapadi so si domačini ohranjevali prednost, ki je v sredini drugega polčasa znašala samo en gol, Krasovi igalci pa so žal zamuditi enkratno priložnost, s katero bi lahko izenačili.
Ostati izidi 11. kola: Malo - Meran 24:26; Eppan -Klausen 23:19; S. Vito - taufers 27:19; Caldogno -Mezzocorona 20:20.
Lestvica: S. Vito, Malo in Meran 14, Eppan 12, kras Trimac in Volksbank Meran 10, Klausen in Taufers 8, Mori in Mezzocorona 6, Caldogno 3. (Pjotr)
ROKOMET / ZENSKA C LIGA
Nov poraz Krasa
Zgoničanke nastopile močno okrnjene
Fides - Kras: 15:4 (7:0)
KRAS: V. Bizjak, Calzi, Milkovič 2, Frassinelli, D. Ferluga, Zapušek, N. Bizjak, V. Ferluga 1, Ker-mec 1.
Zgleda, da v letošnjem prvenstvu ženske C-lige našim rokometašicam sreča ni naklonjena. Tokrat so se predstavile na igrišču S. Vito al Taglia-mento v okrnjeni postavi. Zaradi zdravstvenih razlogov je manjkala večina standardnih igralk, tako da so Krasovke izgubile eno izmed redkih možno-
sti, da bi zmagale.
Prvi polčas se je začel enosmerno, saj Kraševkam ni uspelo priti do zadetka. Proti koncu prvega polčasa si je Milko-vičeva poškodovala gleženj, tako da so stopile na igrišče začetnice. Kljub končnemu rezultatu 15:4 so se vse igralke potrudile. Krasovke čaka dvotedenski premor, med katerim bodo redno trenirale. Naslednjič bodo igrale v soboto, 6. marca, ob 19.30 doma s Coletti Treviso. (Vesna)
ZIMOVANJE / DIJAKI POKLICNEGA ZAVODA JOŽEF STEFAN
Lep teden na Ravasclettu
Prvi teden februarja so bili dijaki DPZIO Jožef Stefan na zimovanju v Ravsclettu. Na smučanje se je odpravilo 92 dijakov in 5 profesorjev spremljevalcev. Vsak dan so si sledile ure smučanja z učitelji ter ure pouka. Kljub pouku, je bila morala visoka in zagoreli obrazi so bili vsi nasmejani. Nekaj dijakov je v sredo, 3. februarja, tekmovalo v Sappadi na pokrajinskem dijaškem prvenstvu in doseglo nekaj dobrih uvstitev. Po tedni dni so sončni Ravascletto sza-menjali za megleni Trst. (I. M. Hrovatin)
PLAVANJE / SPET V VODI .
Solidni dosežki tekmovalcev Bora na dveh tekmah
Možnosti za napredovanje velike
V soboto, 6. februarja so borovi plavalci ponovno nastopili na dveh tekmovanjih. Najmlajši so sodelovali na drugem delu Trofeje delfinov, ki se je odvijala v Trstu v bazenu Altura, medtem ko se je ena plavalka višje kategorije Nicoletta Corossez v Cordenonsu udeležila nadaljevanja deželnega absolutnega tekmovanja.
Kot pred dvema tednoma so se tudi tokrat najmlajši borovi plavalci zelo izkazali. Luka Peric je potrdil svojo nadarjenost za ta šport in nas prepričal, da bi lahko zasedel še višja mesta' v lestvici, če bi vadbi v plavanju odmeril malo več svojega časa. V isti situaciji se nahaja tudi Giulia Giorgi, ki se je na tem tekmovanju tudi dobro uvrstila. Rezultati vsekakor kažejo, da je v Borovi plavalni šoli veliko nadarjenih plavalcev, ki bi bili potencialno sposobni pokazati veliko več od teh že tako dobrih rezultatov. Vodstvo kluba se vsekakor zaveda velike obremenjenosti današnjih otrok s šolskimi in izvenšolskimi zadolžitvami, kljub temu pa še vedno upa in dela na tem, da bi veliki napori, ki se že leta vlagajo v klub, obrodili tudi primerne sadove.
Rezultati Trofeje delfinov:
50m prosto, dečki: 9. Luka Peric 44”20; 32. Marko Coletta 56”90; 39. Martin Lis-
siach 1’09”30; 41. Jan Sossi 1’12”0; 46. Ivan Zupan 1’23”0; 49. Danijel	Pettirosso
1’29”50.
50m prosto deklice: 9. Giulia Giorgi 54”90; 24. Ivana Mahorcic.
50m prsno, dečki: 8. Luka Peric 55”0; 19. Marko Coletta 1’03”0; 31. Ivan Langella 1’12”60; 32. Jan Sossi 1’16”50; 38. Martin Lissiach 1’22”0; 42. Ivan Zupan 1’34”20; 43. Danijel Pettirosso 1’36”80; 45. Federico Giuliani 1’49”50.
50m prsno, deklice:
9.	Giulia Giorgi 1’07”20; 14. Ivana Mahorcic 1’12”90; 23. Julija Kjuder 1’42”80.
LESTVICA POSAMEZNIKOV po 2. tekmovanju: med dečki ima Luka Peric 20 točk in je na 6. mestu, med deklicami pa je Giulia Giorgi s 7 točkami na
10.	mestu.
Kot že rečeno, je Nicoletta Corossez nastopila na nadaljevanju deželnega absolutnega tekmovanja v Cordenonsu in dosegla naslednje rezultate: na 200 m prosto je bila 27. s časom 2’39”40, na 50m prosto 28. s časom 32”90 in na 100m metuljček 20. s časom 1’35”30. Dosežki so vsekakor dobri, saj so na nivoju osebnih in društvenih rekordov. Borova plavalka se odlikuje z zelo dobro plovnostjo, ki bi ji z nekoliko več tedenske vadbe zagotovo omogočila tudi preseganje njenih sedanjih osebnih mejnikov.
SVETOVNO PRVENSTVO V ALPSKEM SMUČANJU / KONEC BREZ MOŠKEGA SUPERVELESLALOMA
Sreča le za dekleta
Nemki Katji Seizinger superveleslalom namesto smuka - Špela Pretnar s sedmim mestom presenečenje št. 1 - Slovenski delež pri Aamodtovih uspehih
Iz Morioke Andrej Dekleva
MORIOKA - SIZUKU-ISI - Na jutro zadnjega dne prvenstva v alpskem smučanju se vreme nikakor ni moglo odločiti, ali naj potegne s prireditelji, ki jim je Slo že pošteno za nohte. Čakala sta še dva kompleta kolajn za najboljše superveleslalo-naiste in supeveleslalomi-stke. Ob 9. uri, ko naj bi štartala dekleta, je bil položaj videti prezupen. Do 10. ure, ko je res štartala prva, se je vreme kar nekajkrat spremenilo, od sonca do take slabe vidljivosti, da s cilja ni bilo videti niti zadnjih vratič. Toda od trenutka, ko je štartala številka 1, Rusinja Tatjana Lebedeva, pa do nastopa zadnje Kitajke s štartne liste so bile razmere za vse smučarke enake. Nekoliko je pihalo, malo je snežilo in tudi vidljivost ni bila najboljša. Več kot 30 centimetrov čez noč zapadlega snega so marljivi prireditelji odstranili s proge in boj deklet za kolajne v superveleslalomu je bil povsem regularen.
Minil je brez večjih presenečenj. Nova svetovna prvakinja v superveleslalomu, ki je kolajno prejela kar ob zaključni prireditvi v ciljni areni proge Takakura, je postala 20-letna nemška specialistka za hitre discipline Katja Seizinger. Zmagovalka lanske smukaške razvrstitve svetovnega pokala in tudi ta trenutek na prvem mestu te lestvice se je tako gotovo potolažila po nehvaležnem četrtem mestu v smuku, ko ji je bron ušel za borih 5 stotink. Podobno kot lansko leto na olimpijskih igrah v Albertvillu, ko je bila v smuku prav tako četrta, nato pa še bronasta v superveleslalomu.
Žlahtnejšo kovino kot mlajša sestra Elfi, ki je bila v slalomu tretja, si je v su-peveleslalomu prismučala 27-letna Avstrijka Sylvia Eder. Za veteranko to je tretja srebrna kolajna s svetovnih prvenstev, kombinacijski ima iz Bor-mia in Crans Montane, v svetovnem pokalu pa je na najvišji stopnički stala samo enkrat, v smuku v Badgesteinu že leta 1986.
Med dobitnicami kolaj ni mogla manjkati smučarka na letošnjem svetovnem prvenstvu najuspešnejše reprezetance. Astrid Loedemel je po drugem mestu v smuku Norveški prismučala sedmo kolajno s tega prvenstva.
Za največje presenečenje v prvi deseterici je poskrbela prav slovenska smučarka. Blejka Spela
Pretnar je z visoko štartno številko 37 prihitela kar na 7. mesto in tako uspešno zaključila svoj nastop na prvenstvu: »Vedela sem, da se lahko tudi v superveleslalomu visoko uvrstim. Čeprav ves čas sneži, je bila progra zelo dobra tudi pri moji štartni številki. Slabša je bila vidljivost, a sem vseeno šla na vso moč, kot bi se včasih v takšnih razmerah bala. Večje napake nisem naredila. S svojimi dosežki na prvenstvu sem zelo zadovoljna. Za cilj sem imela uvrstitev med deseterico v velelslalomu, dober rezultat pa sem pričakovala tudi v kombinaciji, kjer sem dosegla malo manj.«
Se bolj bi bila verjetno zadovoljna, če bi uspelo tudi njenemu prijatelju Juretu Koširju: »Zagotovo. Se dobro, da naša tekma ni bila včeraj, ker sem bila zaradi Juretove smole tako žalostna, da na svoj nastop sploh nisem mogla misliti.«
Mojca Suhadolc pa s svojim nastopom ni bila zadovoljna: »Proga je bila dolga, a lepa in ne pretežka, na njej pa si nisi smel privoščiti nobene napake. Sama sem eno naredila in zato zgrešila petnajsterico, do katere mi ne manjka veliko. Sposobna sem doseči še dosti več.«
Naši tretji tekmovalki, Nives Sitar, se je nastop ponesrečil in je bila ob pogledu na semafor zelo razočarana: »Delala sem napake na ravnini in v skokih, kar trikrat sem skočila v cel sneg ob pravi smeri. Nekaj napak sem naredila tudi v spodnjem delu, a vseeno ne vem, od kod tolikšen zaostanek. Tako slabo se mi vendarle ni zdelo.«
Po tekmovanju je črto pod slovenski nastop na prvenstvu potegnil vodja slovenskih alpskih smučarskih reprezentanc Tone Voginec: »Kljub temu, da kolajne Slovenci tukaj nismo osvojili, lahko s ponosom odpotujemo domov, kajti prav gotovo smo opozorili na svojo novo smučarsko generacijo. Lep občutek je, če te vsi omenjajo kot kandidata za kolajno. Jure Košir in Urška Horvat sta bila kolajni nedvomno blizu in bosta prav gotovo še veliko dosegla, tako kot tudi drugi.«
Rezultati - ženske:
1.Seizinger (Nem) 1:33,52; 2. Eder (Avt) 1:33,68; 3. Loedemel (Nor) 1:34,07; 5. Compagnoni (Ita) 1:34.44; 7. Pretnar (Slo) 1:34,74; 16. Perez Ota) 1:35,06; 18. Suhadolc 1:35,11; 43. Sitar 1:39, 28.
Zmagovalke včerajšnjega supvverG: z leve Sylvia Eder, Katja Seizinger in Astrid Loedemel (Telefoto AP)
OB ROBU / MATERIALI IN STROKOVNJAKI
Kjetil Aamodt, smučar devetdesetih let
Japonska je s 15 milijoni smučarjev obljubljena dežela za smučarsko industrijo
MORIOKA - sizu-KUISI - Na letošnjem svetovnem prvenstvu v alpskem smučanju se je še več kot na prejšnjih velikih smučarskih tekmovanjih šušljalo o veliki prednosti tega ali onega proizvajalca smuči. Kar revolucionarna dognanja največjih naj bi namreč bistveno prispevala k uspehom tekmovalcev, ki uporabljajo njihov »material«, kot opremi modno rečejo tudi v drugih športih. Se posebno v moškem smuku z gore Takakura, kjer naj bi po besedah mojstrov VVengna, kit-zbiihelskega Streifa in drugih »klasično« zahtevnih smukov odločalo vse, razen znanja.
Koliko so bili pri boju za kolajne udeleženi proizvajalci smuči in kaj je za njih prvenstvo pomenilo, o tem razmišlja Boštjan Gaser, vodja tekmovalne službe Elana: »Japonska je glede snega, strukture snežnih kristalov in vlažnosti čisto poseben primer. Vsi proizvajalci smuči so bili na take razmere že pripravljeni, saj so bila tukaj že mednarodna tekmovanja, predhodnica svetovnega prvenstva. Tukajšnjim razmeram smo se poskusili kar najbolj prilagoditi, zlasti v hitrih disci-
plinah, z izbiro drsne obloge, strukture in seveda maž. Med firmami pri tem ni bilo več ali manj nobene skrivnosti, saj smo vedeli, kaj je v teh razmerah nahitrejše in mislim-, da na teh tekmah material ni odločal.
Prevlade kakšnega določenega proizvajalca ni, vidi pa se, da so nekateri tekmovalci, ki so rojeni za velika tekmovanja, kot sta denimo Kjetil Andre Aamodt in Marc Girardelli, že s prvimi uspehi dobili tolikšno motivacijo, da jih ni bilo več mogoče ustaviti.
Ne glede na to, da so se tekmovanja v Mo-rioki prestavljala z dneva v dan in da je bila zato živčnost večja kot običajno, smo vsi proizvajalci smuči s prven stvom zadovoljni. 15 milijonov japonskih smučarjev daje smučarski industriji in seveda tudi Elanu velike načrte. Že čakamo na naslednjo veliko zimskošportno prireditev na Japonskem, olimpijske igre v Naganu.«
So odločale smuCi?
Kdo ve, če ne bi najuspešnejši udeleženec letošnjega svetovnega prvenstva po zlatu v slalomu in veleslalomu ter srebru v kombinaciji osvojil kolajne tudi v supervelelslalomu? Morda celo zlate?
Mladeniču bi to kaj lahko uspelo, čeprav je bil po sobotni zmagi že nekoliko utrujen od vsega cirkusa, ki gre zraven.
Za njegove uspehe sta zaslužna tudi dva Slovenca, trener za tehnične discipline pri norveški reprezentanci Aleš Gartner iz Železnikov in Kjetilov »mehanik«, serviser smuči Jeseničan Borut Varl, ki ga je šampion obdržal iz časov, ko je smučal na slovenskih smučeh.
Aleš Gartner je o svoji zmagoviti vrsti povedal: »Gotovo nisem pričakoval, da bo šlo v vseh disciplinah kot po maslu. Skakanje z ene discipline na drugo, vmes še razglasitve, vsakodnevni treningi - mislil sem, da
bo za fante kar prenaporno, še posebno v tem vremenu. Toda v prostem času so se znali prav lepo sprostiti. Zmaga v slalomu me je najbolj presenetila in se moram zanjo zahvaliti tudi Slovencem, da za Koširja niso vzeli štartne številke 1. Jaz sem jo nato z velikim zadovoljstvom vzel za Kjetila. Želel si je le čim nižjo številko, četudi ne enko, ki je sicer marsikdo zaradi svojevrstnega bremena, ki ga nosi tisti, ki smuča prvi, noče. Veliko mu je pomagalo, da je že nastopil na dveh svetovnih prvenstvih in na olimpiadi, tako da je že vedel, kaj ga čaka. Praktično pa je to njegova prva sezona, pred in med katero ni bil poškodovan.«
Borut Varl pa po sobotnem vnovičnem zmagoslavju iz sebe ni uspel spraviti resne izjave. »Jaz sem svoje delo samo opravil tako, kot ga znam, kaj bi šele bilo, če bi imel Kjetil dobre smučke in dobrega serviserja.« (A.D.)
Kakšna bo usoda super
veleslaloma za moške?
MORIOKA - VCeraj so imela srečo samo dekleta. Med njihovim superveleslalomom je le snežilo, ko so prišli na vrsto fantje, pa je goro Kotakakura znova obiskal snežni vihar. Svetovno prvenstvo se je tako končalo brez te tekme, katere usoda Se ni znana.
Generalni sekretar mednarodne smučarske zveze, gospod Gianfranco Ka-sper, na vprašanja o nadaljnjem razpletu ni vedel natančnega odgovora: »O tem Se nismo govorili. Po pravilih FIS tekmovanje vsekakor ne more biti prestavljeno kam drugam, vendar bomo o tem razpravljali. Več pa bomo o tem lahko povedali čez teden dni, med nordijskim svetovnim prvenstvom v Falunu.«
Mi osprav
ELA/V
_______NOGOMET / V ITALIJANSKI A LIGI_
Milanu tokrat »le« točka
KOŠARKA / PO 23. KOLU V Al IN A2 LIGI
Knorr vse bolj osamljen na vrhu
Težka zmaga Philipsa in presenetljiv uspeh turinskega moštva
Petnajst zmag, pet delitev točk, brez poraza. V italijanski nogometni A ligi nadaljuje Milan svojo zmagovito pot, vendar tokrat »vsaj« ni povečal prednosti, saj je v Bergamu proti tretjeu-vrščeni Atalanti požel »le« neodločen rezultat. Vse se je zgodilo v zadnjih dvajsetih minutah: Milanov vratar Rossi je najprej ubranil 11-me-trovko Rambaudija, vse boljši Papin je v 41. minuti povedel goste v vodstvo, vnovično zmago Milana pa je le minuto zatem preprečil Ganz.
Drugouvrščeni Inter je
doma proti Napoliju igral brez golov. Spet je docela razočaral Pančev. Po podaji Ruben Sose se je znašel sam pred vratarjem Gallijem, a enkratne priložnosti zaradi naglice ni izkoristil. V moralno popolnoma pokvarjenem italijanskem nogometnem svetu izstopa lepa poteza vratarja gostov Gallija. Zadel ga je predmet, ki je priletel s tribune, a kljub temu ni hlinil poškodbe, da bi dosegel zmago svojega moštva brez boja. Čeprav obvezan, je v vratih vztrajal do konca.
Od boljših moštev sta
zmagala še Sampdoria in Juventus. Genovežani so doma z 2:0 ugnali Udi-nese. Za goste je Balbo v prvem polčasu zastreljal 11-metrovko. Prekršek nad njim je storil vratar reprezentance Pagliuca, ki pa ga sodnik ni izključil. Prvi zadetek je v 54. min. dosegel Buso, ki ga je trener Eriksson poslal na igrišče šele v drugem polčasu. Končni izid je 11 minut pred koncem postavil Serena. Juventus je z golom sivolasega Ravanellija v 53. minuti premagal Genoo, spet pa ni blestel. Preseneča poraz Lazia v Rimu
proti Cagliariju. Gostitelji so povedli 1:0 s krasnim golom Fuserja, gostje iz Sardinije pa so obrnili rezultat, čeprav so vso tekmo odigrali brez pravih napadalcev. Strelca sta bila Cappioli (47) in Firicano (62).
Fiorentina vse bolj tone. Izgubila je tudi na igrišču že obsojene Ancone. Dva gola je dosegel Agostini, odločilnega z 11-metrovko v 69. minuti, za goste pa je vmes izenačil Baiano. Trenerju Fiorentine, bivšemu TV polemistu Agroppi-ju, znanemu po kritikah kolegov, so ure štete.
Z lahko in predvideno zmago nad Middletono-vim Marrom iz Riminija (93:61) je bolonjski Knorr na domačem parketu v včerajšnjem 23. kolu košarkarske Al lige utrdil svojo premoč na lestvici, na kateri vodi z 38 točkami pred drugouvrščenim Philipsom, ki ima 32 točk. Knorrov igralec Danilovič se je tokrat izkazal z meti za dve točki, pri katerih je realiziral 8/9, medtem ko je njegov bivši kolega Djordjevič za Philips dosegel 24 točk. V milanski ekipi, ki je beneški Scai-ni s težavo in v veliki
živčni napetosti premagala šele po podaljšku, je bil vsekakor najboljši Pit-tis s 27 točkami.
Rimskemu Virtusu je uspel domači podvig proti Scavoliniju, ki mu očitno ni pomagalo niti 38 točk Američana Peta Mayersa. Dino Radja je dosegel 23 košev. Podčrtati gre še velik uspeh tu-rinske ekipe Robbe di Kappa, ki je v Reggio Ca-labrii nepričakovano premagala tretjeuvrščeni Panasonic.
V lestvici najboljših strelcev Al lige vodi Boni (Bialetti) s 582 točkami, 2. je Mannion (Clear)
556, 3. Danilovič (Knorr) 508, 4. Vincent (Robe di Kappa) 500, 5. English (Stefanel) 491, 6.a Midd-leton (Marr), 7. Radja (Roma) 481 in 12. Bodi-roga (Stefanel).
V A2 ligi je najboljši strelec običajni Oscar (Fernet Branca) z 879 točkami, 2. Rowan (Toga) 730, 3. M. Mitchell (Sidis) 665, medtem ko je Slovenec Alibegovič (Mangiaebevi) s 506 koši na 12. mestu. Alibegovič je v včerajšnji zmagoviti tekmi svojega moštva proti ekipi Acqua Panna v Firencah (z rezultatom 88:107) realiziral 17 točk.
NOVICE
Italijanska nogometna A liga
IZIDI 20. KOLA: Pescara - Brescia 2:0; Lazio - Cagliari 1:2; Ancona - Fiorentina 2:1; Juventus - Genoa 1:0; Atalanta - Milan 1:1; Inter - Napoli 0:0; Foggia - Roma 0:0; Parma - Torino 2:2; Sampdoria - Udinese 2:0. VRSTNI RED: Milan 35, Inter 26, Atalanta 24, Lazio, Juventus in Sampdoria 23, Torino 22, Cagliari 21, Roma in Parma 19, Napoli in Foggia 18, Udinese in Fiorentina 17, Brescia in Genoa 16, Ancona 12, Pescara 11.
PRIHODNJE KOLO (28.2.): Napoli - Ancona, Cagliari - Atalanta, Udinese - Foggia, Fiorentina - Inter, Roma - Juventus, Genoa - Lazio, Brescia - Parma, Torino - Pescara, Milan - Sampdoria.
Italijanska nogometna B liga
Nogometna B liga je včeraj počivala, v četrtek in soboto pa sta bili na sporedu zaostali tekmi tega prvenstva med Ascolijem in Andrio (0:2) in med Barijem in Piso (1:0).
VRSTNI RED PO 22. KOLU: Reggiana 34, Lecce 31, Cremonese 30, Ascoli in Cosenza 26, Venezia in Verona 25, Picenza in Bari 24, Padova 23, Piša in Mo-dena 21, Cesena 20, Bologna in Spal 19, Monza 18, Lucchese 17, Andria 16, Taranto 13, Temana 8. PRIHODNJE KOLO (21.2); Taranto - Bari, Ascoli -Bologna, Temana - Cosenza, Andria - Cremonese, Reggiana - Lecce, Spal - Modena, Padova - Monza, Cesena - Piša, Piacenza - Venezia, Lucchese - Verona.
Italijanska košarkarska Al liga
IZIDI 23. KOLA: Baker - Benetton 90:82; Virtus R.-Scavolini 99:92; Scaini - Philps 97:98; Bialetti -Clear 73:67; Teamsystem - Phonola 84:78; Knorr -Marr 93:61; Stefanel - Kleenex 81:88; Panasonic -Robe di Kappa 93:103.
VRSTNI RED: Knorr 36, Philips 32, Panasonic in Clear 28, Stefanel in Benetton 26, Bialetti in Scavolini 24, Virtus R. in Kleenex 22, Baker 20, Phonola 18, Robe di Kappa in Teamsystem 16, Scaini in Marr 14. PRIHODNJE KOLO (21.2): Benetton - Knorr, Baker
-	Virtus R., Scavolini - Philps, Phonola - Stefanel, Kleenex - Bialetti, Clear - Marr, Panasonic - Team-system, Robe di Kappa - Scaini.
Italijanska košarkarska A2 liga
IZIDI 23. KOLA: Teorematour - Glaxo 87:96; B. Sardegna - Femet 103:91; Toga - Ticino 104:114; Cagiva - Hyundai 83:78; Acqua Panna - Mangiaebevi 88:107; Telemarket - Ferrara 92:71; Auriga - Bur-ghy 84:77; Sidis - Medinform 77:70.
VRSTNI RED: Sidis 32, Mangiaebevi in GIaxo 30, Ticino in Hyundai 28, Cagiva 26, Femet, B. Sardegna in Telemarket 24, Burghy, Auriga in Teorematour 22, Toga in Ferrara 18, Acqua Panna 12, Medinform 8.
PRIHODNJE KOLO (21.2.): Mangiaebevi - Cagiva, Ticino - Auriga; Ferrara - Telemarket; Teorematour
-	Toga; Medinform - Hyundai; Burghy - B. Sardegna; Femet - Sidis; Glaxo - Acqua Panna.
Italijanska odbojkarska Al liga
IZIDI 21. KOLA: Misura - Alpitour 3:0 (15:9, 15:12, 15:9); Sisley - Lazio 3:2 (10:15, 15:5, 15:4, 10:15, 15:11); Aquater - Gabeca 2:3 (15:8,11:15,13:15,15:12, 13:15); Centra Matic - Charro preložena na 17. februar; Panini - Maxicono 1:3 (6:15,15:13,5:15,12:15); Sidis -Messaggero 3:1 (10:15,15:13,16:14,17:15); Oho Ven-turi-Jockey 3:2 (15:10,15:11,14:16,10:15,18:16). VRSTNI RED: Maxicono 36, Misura in Sisley 34, Messaggero 32, Alpitour 26, Gabeca 24, Charro 20, Centra Matic 18, Panini in Sidis 16, Jockey 12, Oho Venturi 10, Lazio 8, Aquater 6.
PRIHODNJE KOLO: Gabeca - Misura; Maxicono -Charro; Lazio - Centra Matic; Alpitour - Sisley; Messaggero - Aquater; Venturi - Panini; Falconara -Jockey.
Totocalcio
ZMAGOVITI STOLPEC: 1XX X12 XII12X1. KVOTE: 13 (96 dobitnikov) 163.453.000 lir 12 (3.936 dobitnikov) 3.986.000 lir.
Totip
ZMAGOVITI STOLPEC: X22 XX2 XIX 11X.
V Torontu ne bo Otleyeve in morda niti Bubke
T.TEVTN - Jamaičanka Merlene Ottey, kijev soboto v Lievinu v Franciji izboljšala svetovni rekord v teku na 200 metrov v dvorani s časom 21,87 sekunde, je napovedala, da se ne bo udeležila dvoranskega svetovnega prvenstva, ki bo v Torontu od 12. do 14. marca. Izjavila je, da bo raje trenirala v Kaliforniji. Ta odločitev naj ne bi imela nobenega opravka z dejstvom, da bo v Torontu nastopila Rusinja kina Priva-lova. »Nisem prepričana, da bi me njena konkurenca spodbudila k boljšim rezultatom, gotova pa sem, da me ne bi premagala,« je nekohko samovšečno pristavila Jamajčanka, ki sicer že dalj časa zasleduje sen, da bi ponovila ali celo izboljšala absolutni rekord Florence Griffith Joynerjeve (21,34 sekunde). Zanimivo je, da se prvenstva v Torontu mogoče ne bo udeležil niti Sergej Bubka, ki je prav tako v soboto v Lievinu zabeležil rekord. V skoku s palico je pomaknil znamko na 6,14 m in dosegel svoj 33. svetovni rekord. Kaže, da ga boh noga. »Lani mi je nagajala desna, zdaj pa leva,« je pojasnil znameniti Ukrajinec. »Biti moram previden. Nočem imeni predolge sezone,« je še pristavil. Resnici na ljubo je Bubka v preteklosti ze grozil na podoben način, a se potem »potolažil«, ko so mu zvišali plačilo. Zdaj ima že 29 let in se mu vse manj ljubi tekati sem ter tja po svetu brez ustreznih »spodbud«. Bubka ima pred seboj še zelo ambiciozen program. Rekel je, da namerava še v tem letu preskočiti 6,20 m.
Boris Becker zmagal v Milanu
MILAN - Nemec Boris Becker je zmagovalec 16. mednarodnega milanskega dvoranskega turnirja. V finalni tekmi je včeraj v dveh setih premagal Spanca Sergija Bruguera po 1 uri in 19 minutah igre, in sicer z rezultatom 6:3. Berker je bil že dvakrat najboljši na milanskem turnirju, in sicer v letih 1987 in 1989, z včerajšnjo zmago pa je osvojil že 38. naslov v svoji sijajni karieri. Iz Milana bo odnesel kar 112.500 dolarjev nagrade, poraženi Spanec pa se bo moral zadovoljiti z 62.500 dolarji.
LESTVICE
ELITNA B LIGA
IZIDI 20. KOLA Brescia - Biesse 81:72 Ciemme - Montichiari 95:83 Elledi - Sarvin 91:94 Fracasso - Serapide 97:81 IIva - Agrofina 79:88 Leonardo - G. di Carnia 103:83 Popolare - Gewiss 76:71 Sidis - Victors 73:72
VRSTNI RED: Fracasso Vi 32, Elledi Pd 26, Leonardo Imola in Serapide 24, Goccia di Carnia Ud 22, Agrofina, Ciemme Go, Popolare Rg, Sarvin Gg, Montichiari in Sidis Psg 20, Gevviss Bg 18, Brescia, Ilva Piombino in Victors Rim 14, Biesse Ps 10.
BLIGA
IZIDI 20. KOLA Cento - Ancona 84:86 Montecchio - Argenta 88:69 Ravenna - Ozzano 69:68 Faenza - Mestrina 73:62 San Dona - San Marino 81:84 Sant’ Elpidio - Montegranaro 98:80 Campli - Oderzo 62:70 Jadran Tkb - Pordenone 94:76
VRSTNI RED: Faenza 32, Cento in Ravenna 30, Montegranaro in Ancona 26, Campli in Oderzo 24, Montecchio 22, Ozzano 18, Argenta in San Dona 16, Pordenone 14, Jadran Tkb, Mestrina in Sant’ Elpidio 12, San Marino 6.
PRIHODNJE KOLO (20. in 21.2.): Ancona -Argenta; San Marino - Faenza; Cento - Sant’ Elpidio; Ozzano - San Dona; Oderzo - Montecchio; Pordenone - Ravenna; Mestrina -Campli; Montegranaro - Jadran Tkb (ned. 21.2. ob 18.00).
JADRANOVI STRELCI:
Cuk 291 (poprečno 14, 5), Rauber 277, Merlin 247, Starc 149, Oberdan 120, Smotlak 115, Pregare 114, Crisma 88, Pertot 40, Emili 35, Rebula 30.
D LIGA
IZIDI 19. KOLA Martignacco - Arte Go 93:73 Udinese B. - Sgt 83:94 Kontovel - San Daniele 78:95 Jesolo - Limena 54:107 Staranzano - Porcia 88:90 Intermuggia - Bor Radenska 86:74 Portogruaro - Virtus Ud 123:76 Conegliano - Don Bosco 89:75
VRSTNI RED: Don Bosco 34, Portogruaro 30, San Daniele in Conegliano 28, Martignacco 26, Intermuggia, Virtus Ud in Porcia 18, Bor Radenska in Sgt 16, Limena 14, Kontovel, Staranzano, Arte Go in Udinese B. 12, Jesolo 10.
PRIHODNJE KOLO (20. in 21.2.): Arte Go -, Jesolo; Udinese B. - Kontovel (sob. 20.2. ob
20.00)	; Staranzano - Intermuggia; Don Bosco -Porcia; Sgt - Martignacco; Limena - Conegliano; Portogruaro - Bor Radenska (ned. 21.2. ob 17.30); Virtus Ud - San Daniele.
PROMOCIJSKA LIGA NA TRŽAŠKEM
IZIDI 16. KOLA
Breg - Barcolana 62:98
Santos - Lega Nazionale 106:78
Ferroviario - Cicibona Plasteredilizia 71:95
Sokol VVann - St. Azzurra 69:71
Fincantieri - Fiamma B. 78:69
Libertas - Cus Ts 63:54
Inter 1904 - Scoglietto 84:72
VRSTNI RED: Barcolana 28, Cicibona Plasteredilizia in Santos 26, Ferroviario 24, Fincantieri 20, Sokol Wann 16, Cus Ts 15, Lega Nazionale, St. Azzurra in Inter 1904 12, Breg 10, Fiamma in Libertas 8, Scoglietto 6.
PRIHODNJE KOLO (20. in 21.2.): Cicibona Plasteredilizia - Santos (sob. 20.2. ob 18.00); Sokol VVarm - Ferroviario (sob. 20.2. ob
18.00)	; Cus Ts - Scoglietto; Libertas - Fincantieri; St. Azzurra - Breg (ned. 21.2. ob 11.00); Barcolana - Lega Nazionale; Fiamma B. - Inter 1904.
NA GORIŠKEM
IZIDI 14. KOLA Pom - Villesse 78:66 Largo Isonzo - Senators 108:112 Dom Simek - Ardita 67:97 Petrolifera - Grado 96:85 Isontina - Ronchi 85:88 Alba prosta
VRSTNI RED: Senators 22, Pom 20, Ardita in Grado 16, Petrolifera 14, Isontina 10, Villesse in Largo Isonzo 8, Alba in Ronchi 6, Dom Simek 4.
PRIHODNJE KOLO (20.2.): Villesse - Grado; Senators - Petrolifera; Ronchi - Ardita; Dom Simek - Isontina (sob 20.2. ob 18.00); Alba -Pom; Largo Isonzo prost.
Domači šport Danes
Ponedeljek, 15. januarja 1993
DEŽELNI MLADINCI
19.00 v BriSCikih, dom Ervatti: Kontovel - Ri-creatori; 21.00 v BriSCikih, dom Ervatti: Cicibona Radenska - Autonsandra; 20.30 v Trstu, Ul. Ginnastica: SGT - Bor Radenska
BLIGA / PO PREPRIČLJIVEM USPEHU S PORDENONOM
D LIGA / 19. KOLO
Obdobje metamorfoz za košarkarje Jadrana
Pride bliže, če si upaš, pravi Dean Oberdan igralcu Pordenona (foto Križmančič)
San Daniele za razred boljši od Kontovela
Porozno igro noših v l.delu
Igor Canoani
Obdobje metamorfoz se za jadranove košarkarje nadaljuje. V soboto zvečer na tekmi s Pordenonom pa so Drvaričev! varovanci presegli same sebe in sicer maloštevilnemu občinstvu postregli s predstavo, katere učinki so zelo blizu tistim iz že zgodovinske grozljive pripovedi »Doktor Jeckill in mister Hyde«. Drugače si ni mogoCe obrazložiti take preobrazbe v tako izredno kratkem Časovnem presledku. Moštvo iz Pordenona je v Trst pripotovalo močno okrnjeno, da ne rečemo že kar zdesetkano (odsotni pa so bili Spangaro, Marega in Sguassero) in brez trenerja, kar še dodatno potrjuje, da so v Pordenonu v organizacijsko finančnem smislu že kar na psu.
Seveda, glede na to, da je košarkarsko prvenstvo B 2 lige zasnovano na Cisto profesionalnih postavkah je treba košarkarjem Pordenona nasploh šteti v veliko Čast že samo dejstvo, da so kljub stihijskim razmeram v lastnem klubu dopotovali v Trst in- se udeležili tekme. In v takih okoliščinah, v režimu popolnega samoupravljanja so
PordenonCani v prvem delu srečanja prevzeli pobudo in si že v uvodnih fazah tekme priigrali solidno prednost (10:17 v 5’ prvega polčasa) ter do odmora povzročali precejšnje preglavice gostiteljem, ki so se zdeli nemočni proti Borsiju, Valentin-sigu in izredno razpoloženemu Grionu, ki je v prvih dvajsetih minutah igre dosegel že 15 toCk z enim samim zgrešenim metom iz igre, pri tem pa zelo
uspešno opravil svojo nalogo pod košema.
V bistvu so vsi igralci gostujočega moštva delovali zelo samozavestno in umirjeno, medtem ko je bilo pri Jadranu TKB sodeč po prekomerno živčnem vedenju nekaterih posameznikov, zaznati, da si ekipa strastno želi to zmago in morda je bil v tem tudi temeljni vzrok za tako neprepričljivo in učinkovito igro v prvih 20 minutah. Starc in Merlin sta bila ves
čas svojega igranja čustveno prisotna, jadranov play maker pa je bil morda celo malce preveč živCno vzburjen. Vsi ostali pa so sodelovali nekako medlo, v senci samih sebe. Samo kot primer navajamo zgovoren podatek, da je Sandi Rauber dosegel prvi koš šele po 18 minutah igre.
Po odmoru so se Ja-dranovci vrnili na igrišče v nekoliko bolj sproščeni podobi in to je kmalu obrodilo zaže-
lene sadove: v 5 minuti drugega polčasa je prišlo prvo vodstvo (49:48), Rauber je zaigral tako, kot je potrebno ekipi, Merlin je v napadu deloval nepogrešljivo, vzporedno z rastjo »modrih bojevnikov« pa sta padala nivo aspiracije in zmogljivost Pordenona, pri katerem so sicer nekaj poskušali do 15 minute drugega polčasa (73:64 za Jadran TKB), nato pa popolnoma popustili.
V teh zadnjih petih minutah je DrvariCeva ekipa zaigrala še najbolj motivirano:	v
stremljenju za čim višjo končno razliko (v Pordenonu so naši izgubili z 8 točkami in nujno je bilo treba zmagati za večjo razliko v predvidevanju morebitnih računic med postavami z istim številom točk ob koncu lige) so jadranovi košarkarji dobili krila in v velikem slogu zapečatili tekmo, ki se je bila začela v znamenju skromnih pričakovanj. Naša združena ekipa je po tej zmagi vnovčila dve izredno dragoceni točki, naslednjo nedeljo pa bo na vrsti gostovanje v Monte Granaro, ki zaseda četrto mesto v razpredelnici. To bi bila priložnost za uresničitev enega izmed še neizpolnjenih presenečenj.
San Daniele - Kontovel 78:95 (28:46)
KONTOVEL: Sosič 8 (2:2), D. Gulič 5 (3:4), Sterni 2, Grilanc 20 (6:6), Civardi 28 (3:5), Paulina 6 (2:6), Hmeljak, Vodopivec, Turk 8 (2:2); trener M. Ban.
PM:	18/25	(72%).
SON: 23. 3T: Grilanc 2, Civardi 1.
Tudi tokrat je prišlo na dan, da so moštva na vrhu lestvice za razred boljša od ostalih, saj je postava San Daniele brez vsakršnih težav visoko premagal vsekakor manj bojevito in angažirano ekipo Kontovela, kot smo jo bili doslej navajeni.
Že v prvih dvajsetih minutah je bilo jasno, da je naloga naših izredno trežka, saj so bili gostje zelo uspešni v obrambi, v napadu pa so redno polnili nasprotnikov koš in razlika med postavama se je neusmiljeno večala. Trener Ban je skušal svoje prebuditi in motivirati, toda brez uspeha, medtem ko sta bila v napadu učinkovita le Grilanc in Civardi.
V drugem delu so Kontovelci skušali poostriti agresivnost, nekoliko so znižali zaostanek (približali so se na -13), zmaga gostov pa je ostala na gotovem vse do konca, saj je bilo preveč osnovnih napak, doprinos ostalih Kontovelcev pa je bil manjši kot sicer,
Robi Paulina (Kontovel)
kar se je pri končnem seštevku seveda poznalo.
Pomožni trener Luka Furlan je takole komentiral: »San Daniele so igrali mnogo boljše od nas, ki ne moremo upati, da bomo osvojili kakšno »nemogočo« tekmo brez odvečnega truda in napora. Vsekakor se za nas še ni pričelo »mini prvenstvo«, ki zadeva medsebojne spopade med kandidati za obstanek v zadnjem hipu, naš cilj pa je, da osvojimo čim več takih tekem. «(VJ)
Irs
■
■
__________PROMOCIJSKA LIGA / 16. KOLO_____
Cicibona »iztirila« Ferroviario in se znebila tekmeca za vrh
Neroden spodrsljaj Sokola proti okrnjeni postavi St.Azzurre
PRVA DIVIZIJA / DERBI NA OPČINAH ___
Poletovci s težavo ugnali cono Proseka
Valter Bon (28 točk) najboljši strelec derbija
Ferroviario - Cicibona Plasteredilizia 71:95 (27:44)
CICIBONA: Kovačič 4 (2:5 za 2, - za 3, - pm); Simonič 19 (4:10, -, 11:16); Jogan 37 (8:12, 1:2, 18:23); I. Bajc NV; Cupin 15 (5:8, 0:2, 5:6); G. Bajc; Semen 14 (2:6, -, 10:15); Jankovič; Furlan 6 (3:6, -, 0:1); Sarini; trener Mari.
Met za 2: 24/47 (51%), met za 3: 1/4 (25%), pm: 44/61 (72%). SON: 23. PON: Simonič (38), Furlan (38). 3T: Jogan 1.
V prvi izmed tekem, ki bodo najbrž odločale o vrhu lestvice, je Cicibona dobesedno pregazila Ferroviario, čeprav obeti pred tekmo niso bili dobri. Volk ni igral zaradi bolezni, s postelje pa sta le za priliko vstala Furlan ter Iztok Bajc in tudi Simonič ni bil naj-
bolje razpoložen. Domačini pa so bili v popolni postavi in zadnja dva poraza naj bi jih dodamo motivirala. Po začetni sodniški žogi pa presenečenje: v hitri in nepretrgani igri je Cicibona dosegala koše z vseh strani, Ferroviario pa nikakor ni mogel priti do koša in takoj je bilo 0:13, v 9’pa 2:21.
Sele odtlej je srečanje pridobilo »normalno« obliko, domačini so nekoliko znižali zaostanek (-6 v 13’), Cupin in Simonič pa sta svojim spet zagotovila zavidljivo prednost 17 točk ob koncu polčasa. V drugem delu je cicibo-našem uspelo zajeziti reakcijo »železničarjev«, ki so z izredno agresivno obrambo in »tricami« znižali razliko na -12 (28) in -10 (34). Mazijeva posta-
va pa se ni »sesula« ter spet povedla +15, zatem pa so domačini naše zaustavljali izključno le še s prekrški v upanju, da bi neuspešno izvajali proste mete v kombinaciji 1+1. V tem elementu pa so cicibo-naši še enkrat dokazali, da so res najboljši v ligi, da je razlika spet narasla na +25.(VJ)
Sokol VVarm - Stella Azzurra 69:71 (29:37)
SOKOL:	Gruden,
Terčon 3 (1:2), Sosič 19 (2:2), Caharija 4 (0:2), Sker-lavaj 2, Devetak 9 (2:2), Starc 27 (2:2), Sedmak 2, Ušaj 3, Lesica. Trener: Vatovec.
PM: 7/10. 3T: Sosič 3, Devetak, Starc in Ušaj 1.
Odsotnost Stanise tretjega zaporednega poraza ne more opravičiti. Košarkarji Sokola Warm so zaigrali
slabo, zlasti v prvem polčasu.	Posebno
neučinkoviti so bili v napadu. Premalokrat so se odločali za prodore, preveč so forsirali met z razdalje, vse odbitke pa so pod košem pobirali gostje. Nič čudnega torej, če je še tako povprečna St. Azzurra imela v 19.’ že 12 točk prednosti, ta pa bi lahko bila še višja, ko bi sokolov-cev ne »reševal« Starc. Bolje so igrali v drugem polčasu. V 34. minuti je bil zaostanek le še -5, Martin Sosič pa je v dveh minutah dosegel 13 točk! Toda v 37. min. je bilo spet 69:61 za goste. Sokolovci so nato z agresivno obrambo 1-3-1 spet manjšali zaostanek, imeli tudi zaključni napad, a v zadnji sekundi je Sosiču met za dve točki žal spodletel.
Valter Ban (z žogo) najboljši strelec (foto Križmančič)
__________D LIGA / BLOCK NOTES_____________
G. Carbonara in Š, Turk »tolažilni točki« Monticolo, Smotlak in Bajc 18% pri metu
MATCHVVINNER? »SPEREMO«: Žal tudi tokrat ne bomo napolnili tega »okenca« saj je bil Bor nemočen v Miljah, Kontovelci pa so morali priznati premoč ekipe San Daniele. Po okrepitvi Ažmana pri Boru pa se vedno močneje šušlja o skorajšnjem povratku Stefana Guliča. »Speremo«... mrmrajo privrženci Banove ekipe.
NAD PRIČAKOVANJEM: V žalostnem obračunu tega konca tedna se skušajmo potolažiti z »mini« podvigi nekaterih posameznikov, ki so drugače nekoliko v
ozadju. V Borovih vrstah se je po daljšem času končno nasmehnil Gian-franco Carbonara, ki je proti svojim lanskim soigralcem tudi dvakrat uspešno stresel mrežico z meti izza črte treh točk, element v katerem je doslej slovel, letos pa je le redkokdaj izpolnil napovedi. Zanimivo je zaznati, da je bil ob Grilancu in Ci-vardiju v napadu najbolj uspešen mladi Stefan Turk, ki postaja v vlogi centra soliden tekmec »veterana« Pauline.
TAKO PA NE GRE: Redkost, če ne izjemo predstavlja dejstvo, da so
borovci boljše metali iz razdalje treh točk (6:12) kot pa za 2 (19:50). Najbolj »nerodni« pri zaključevanju na koš so tokrat bili: Monticolo 1:7, Smotlak 1:6 in Bajc 1:5, skupno 3:18, kar je natanko 16%. Kaj če bi razširili borov košarkarski obroč?
TOP SCORERS: Nič novega med strelci, vodi Ivo Grilanc s 331 točkami (17, 4 na tekmo), Igor Civardi jih je zbral 304 (16, 8), Robi Smotlak pa 250 (15, 6). Tudi izza črte treh točk je najuspešnejši Grilanc (52), Marko Debeljuh jih ima 18, Smotlak pa 13.
PROMOCIJSKA LIGA / BLOCK NOTES
Mladi Brežani boljši od starih
Štefan Semen odličen v vseh elementih - Škerlavaj izven forme
MATCHVVINNER: Malo trenira in večkrat zgleda, da ga bo treba odnesti iz igrišča zaradi pomanjkanja kisika, vsakič pa dokaže, da je Ciciboni neobhodno potreben. Stefan Semen se je tokrat ob številnih skokih (9 v obrambi in 4 v napadu), blokadah in psiholoških ovirah nad nasprotniki tudi proslavil pri izvajanju prostih metov (10:15), kar je za centre večkrat šibka točka.
NAD PRIČAKOVANJEM: Katastrofa, ki je doletela docela vse posameznike Brega, zlasti pa običajno najučinkovitejše
strelce (Korošec 6 točk, B. Žerjal 6, Corbatti 2), jasno priča, da je bila tekma enosmerna. Iz splošne sivine sta se vsaj občasno povzdignila Maurizio Schiulaz, ki je bil tudi najboljši strelec svoje ekipe ter Aleš Salvi, ki je bil pod košema še kar aktiven.
TAKO PA NE GRE: S porazno igro Brega in Sokola je kandidatov za to rubriko na pretek, opredelili pa smo se le za en primer, ki se je ponovil že drugič zaporedoma. Po izredno uspešnem prvem delu prvenstva je Robert Škerlavaj najbrž
odšel na zimsko spanje, saj je svoje poprečje 15 točk v zadnjih tekmah znižal na 2, Sokolov trener Vatovec pa se že cel mesec ne smeji več, saj se vrsta porazov in slabe igre stalno večajo.
TOP SCORER: Vanja Jogan ima 344 točk (poprečno 21,5), Fortunati (Santos) 312, Andrej Cupin 311 (19,4), Damir Starc 300 (20,0 na tekmo). V »trojkah« sta od naših ekip najuspešnejša Igor Corbatti in Martin Sosič (23), sledijo Jogan (22), Starc (21) in Boris Žerjal ter Martin Ušaj (15).
Polet - Prosek 69:61 (30:22)
POLET: Jančar, Cunja
I	(1:2), Pupulin, Strain, Vecchiet 8 (4:10), Malalan 11 (4:5), D. Bogateč 19 (9:16), Berdon 19 (3:4), Gregori 11 (1:3). trener Granier.
PROSEK: Ban 28 (4:6), Pertot 3, Rupel, An. Gruden 2, Bogateč, A. Emili
II	(1:4), Al. Gruden 11 (2:4), L. Emili 4, Nabergoj, trener Lukša.
TRI TOČKE: Bogateč 2, Berdon 2, Malalan 1; Ban 2, Pertot 1. PON: Berdon, Ban, Pertot in Rupel.
V	slovenskem derbiju 1. moške divizije so Poletovci šele po trdem in zelo izenačenem boju strli odpor trdoživih Prosečanov. Le-ti so jim namreč »nastavili« consko obrambo 1-3-1, proti kateri so imeli gostitelji nemalo težav. Doimačini nikakor niso našli poti do koša, kar so Proseča-ni spretno izkoristili in celo povedli.
V	drugem polčasu so si prav s to consko razvrstitvijo namreč tudi priigrali rahlo prednost, tako da so nekateri že pomislili, da bosta točki odšli na Prosek. Toda poletovci so v končnih minutah srečanja vendarle našli protiutež za cono nasprotnikov in nato tudi zasluženo zmagali.
Od posameznikov je treba pri Poletu posebej omeniti Davida Bogatca in Janeza Berdona, ki sta bila pri domačinih najbolj učinkovita, pri gostih pa Valterja Bana, ki je bil z 28 točkami tudi najboljši strelec srečanja. (Andrej)
Gledališča
Slovenija
LJUBLJANA
CANKARJEV DOM
DANES: ob 18. uri (Linhartova dvorana) G.Ta-bori: Natanova smrt. Gostuje Bavarsko državno gledališče iz Munchna. Vstopnica 500 SIT, dijaki, študentje in upokojenci imajo 50 odstotkov popusta.
JUTRI: ob 20. uri (Štihova dvorana) P. Shaf-fer: Leticija in Luštrek. Cena vstopnice 500 SIT.
Informacije na tel. 061/222-815.
DRAMA SNG LJUBLJANA
DANES: ob 19.30 uri G. Strniša: Samorog (abonma Dijaški 7 Večerni in izven).
JUTRI:	ob 19.30 uri A. Schnitzler: Anatol
(abonma Torek in izven).
V	PRIHODNJIH DNEH: 17. t. m. ob 18. uri J. B. P. Moliere: Svatba po sili (abonma Dijaški 1 Popoldanski).
Obiskovalce obveščamo, da so vse februarske predstave W. Allen: Zaigraj Se enkrat, Sam., razprodane. Informacije in rezervacije vsak delavnik od 11. do 12. ure ter od 18. ure do zaCetka predstave na tel. 061/221-511.
OPERA IN BALET
DANES: ob 15. uri Golob: Krpanova kobila (mladinska).
JUTRI: ob 19. uri G. Verdi: Don Carlos.
V	PRIHODNJIH DNEH: 18. t. m. ob 19.00 uri G.Verdi: Don Carlos.
17.	t. m. ob 19. uri J. Offenbach: Hoffmanove pripovedke.
19.	t.m ob 15.uri, 20. t. m. ob 19. uri in 22.t.m. ob 15. uri Strauss: Netopir.
26. t. m. ob 19. uri Bizet-Scedrin: Carmen, balet - premiera; Bartok: Čudežni mandarin (obnovljena predstava)
Blagajna je odprta med 11. in 13. uro ter med 17. in 19. uro. Rezervacije na tel. 331-950 samo med 9. in 11. uro.
FESTIVAL LJUBLJANA
DANES: ob 21. uri predpremiera predstave: VValter Wolf, v izvedbi gledališča Vdor realnega. Režija Vlado Repnik.
V	PRIHODNJIH DNEH: 17. t. m. ob 24. uri premiera predstave VValter Wolf, gledališča Vdor realnega.
Informacije na tel. 061/221-948.
KD SPANSKI BORCI
V	PRIHODNJIH DNEH: 18., 19. in 20. t. m. ob 20. uri komedija M. Gavran: Mož moje žene.
Prodaja vstopnic od 9. do 13. in od 16. do 19. ure ter uro pred predstavo. Informacije na tel. 061/448-920.
MARIBOR
SNG DRAMA
V	PRIHODNJIH DNEH: 18., 19., 20. in 21.t.m. ob 21.uri (Mali oder) VVladimirjev večer- nastop mariborskih magov.
Informacije na tel. 062/211-461.
MINORITSKA CERKEV
V	PRIHODNJIH DNEH: 17., 18., 24. in 25. t. m. Frey: Dogodek v mestu Gogi. Predstava dne 25. t. m. je odkupljena.
CELJE
SLOVENSKO LJUDSKO GLEDALIŠČE
V	PRIHODNJIH DNEH: 19.t.m. ob 19.30 R.Vi-trac: Volkodlak. Gostuje PDG Nova Gorica. Razprodano.
20.	t.m. ob 19.30 A. Rozman: Tartif. Gostuje SMG Ljubljana Razpordano.
Informacije na tel. 063/25-332.
KLUB
V	PRIHODNJIH DNEH: 18. t. m. ob 22. uri ter 20. in 27. t. m. ob 17. uri A. Strindberg in Eksperimentalno gledališče F: Gospodična Julija.
V	izvedbi Eksperimentalnega gledališča F Gimnazije Celje.
VELENJE
DOM KULTURE
JUTRI:	ob 17. uri A.A:Rozman: Tartif. Go-
stuje slovensko mladinsko gledališče iz Ljubljane. Vstopnina je 300 SIT.
V	PRIHODNJIH DNEH: 18. t. m. ob 19.30 predstava skupine 4.bataljon z naslovom Reduc-tio ad absurdum. Vstopnina je 150 SIT.
26. t. m. ob 19.30 F.Schiller: Razbojniki. Gostuje SLG Celje. Za gledališki abonma in izven.
KRANJ
PREŠERNOVO GLEDALIŠČE
V	PRIHODNJIH DNEH: 17. t. m. ob 16.30 uri musical M. Dekleva: Mi se ne damo, za izven.
18.	t. m. ob 19.30 uri R. Cooney: Zbeži od žene, za izven.
Informacije na tel. 064/222-681.
BISTRICA PRI TRŽIČU
V	PRIHODNJIH DNEH: 17. t. m. ob 10., 11.30 in 13. uri musical M. Dekleva: Mi se ne damo. Predstave so zaključene.
NOVA GORICA
KULTURNI DOM
JUTRI: ob 20. uri T. VVilder: Naše mesto. Gostovanje Stalnega gledališča v Trstu.
V	PRIHODNJIH DNEH: 17. in 18. t.m. ob 20. uri T.VVilder: Nase mesto. Gostuje ansambel Slovenskega stalnega gledališča v Trstu. Režija: Adrijan Rustja. Za abonmaje in izven. Vstopnice za izven lahko rezervirate pri upravi PDG, osebno ali po telefonu 065/25-326 ali 25-328 vsak delavnik od 8. do 15.ure.
KOPER
GLEDALIŠČE
V PRIHODNJIH DNEH: 18. t. m. ob 20.uri R.Vitrac. Volkodlak. Gostuje PDG Nova Gorica. Informacije na tel. 066/21-027.
ŽALEC
DANES: ob 19.30 gostovanje Mestnega gledališča Ljubljanskega s predstavo M. Frayn: Hrup za odrom.
Furlanija-Julijska krajina
TRST
GLEDALIŠČE ROSSETTI
JUTRI: ob 20.30 gostovanje gledališke skupine Comunita teatrale italiana z delom I. Horovvitza Čare conoscenze e cattive memorie. Režija Gian-carlo Sepe. Nastopata Aroldo Tieri in Giuliana Lojodice. Predstava v abonmaju: odrezek St. 8A (alternativno). Predprodaja vstopnic in rezervacije pri osrednji blagajni v Pasaži Protti in v gledališču Rossetti.
LATISANA
GLEDALIŠČE ODEON
JUTRI: ob 21.00 - Opera Omnia - II ritorno di Butterfly» v izvedbi skupine Banda Osiris.
VIDEM
GLEDALIŠČE LUIGI BON (Colugna)
DANES: ob 21. uri H. von Kleist: Kohlhaas. V glavni vlogi nastopa Marco Baliani.
Glasba____
Slovenija
LJUBLJANA
SLOVENSKA FILHARMONIJA
DANES: ob 19.30 uri koncert - Thomas Cri-stian, violina, Magdalena Kumpf, violina in Em-ma Schmidt, klavir.
V	PRIHODNJIH DNEH: 17.t.m. ob 19.30 koncert Komernega orkestra Stuttgart. Program: Bach, Mozart, Schubert. V organizaciji CD. Vstopnina je 500 in 300 SIT.
Informacije na tel. 061/222-815.
KLUBK4
JUTRI: ob 21. uri koncert Tomoža Pengova, promocija novega CD Rimska cesta.
V	PRIHODNJIH DNEH: 18. t. m. ob 22. uri Ol-dies Goldies noc z gosti Moonlight Cats. Informacije na tel. 061/113-282.
ATRIJ NARODNEGA MUZEJA
V	PRIHODNJIH DNEH: 17.t.m. ob 20. uri koncert Tartini kvarteta. Program: Golob, Haydn. Informacije in vpis abonmaja: sedež koncertne agencije Gallus International, tel. 061/137-098, in Galerija Labirint. Tel 061/150-155.
TIVOLSKI GRAD
V	PRIHODNJIH DNEH: 17. t. m. ob 18.uri koncert AleSa Snofla, pozavna. Iz cikla Muza pri muzi. Tel. 061/322-367.
CANKARJEV DOM
JUTRI: ob 19.30 uri (Gallusova dvorana) orgelski večer Francesco di Lernia. Program: Franck, Kerll, Bach, Mozart in Regel. Cena vstopnice 200 SIT.
V	PRIHODNJIH DNEH: 18. t. m. ob 19.30 uri in 19. t.m. ob 20. uri (Gallusova dvorana) koncert Orkestra slovenske filharmonije. Dirigent: UroS Lajovic. Solist: Thomas Christian, violina. Oranžni abonma. Cena vstopnice 300, 400 in 500 SIT.
MARIBOR
UNIONSKA DVORANA
JUTRI: ob 10. in 11. uri koncert orkestra Opere in baleta SNG Maribor. Dirigent Simon Robinson.
V	PRIHODNJIH DNEH: 17. t.m. ob 10. in 11.uri koncert orkestra Opere in baleta SNG Maribor. Dirigent: Simon Robinson. Solistka: Nataša Majer.
18. t.m. ob 19.30 koncert orkestra Opere in baleta SG Maribor. Dirigent: Simon Robinson. Solistka: Nataša Majer.
KAZINSKA DVORANA
DANES: ob 19.30 uri III. abonmajski koncert Komornega ciklusa koncertne poslovalnice. Nastopata: Črt Sinkovič, violina in Janko Šetinc, klavir.
V	PRIHODNJIH DNEH: 19. t. m. ob 18.uri Dobrodelni koncert za izgradnjo bolnišnice. Za izven.
CELJE
NARODNI DOM
JUTRI: ob 19.30 koncert Zagrebškega kitarskega tria. Za koncertni abonma Zavoda za kulturne prireditve in izven.
GLASBENA SOLA
JUTRI: ob 18.uri (koncertna dvorana) javni nastop dijakov in uCencev Glasbene šole Celje.
SLOVENJ GRADEC
KULTURNI DOM
V	PRIHODNJIH DNEH: 17. t. m. ob 18. uri bo koncert nekomercialnih skupin: Ilex, H.M.D., Pulso Theatro, Pegazz in Marko Merčnik. Informacije na tel. 0602/42-660.
NOVA GORICA
KULTURNI DOM
DANES: ob 20.15 izvenabonjamski koncert violinista Stefana Milenkoviča. Na programu Bach, Schubert, Debussy, Paganini, de Serasate.
NAPOVEDUJEMO: 22. t. m., G. Rossini: Mala slavnostna maša, ob 200-letnici skladateljevega rojstva. Glasbeni abonma in izven.
ROGAŠKA SLATINA
RAZSTAVNI SALON
V	PRIHODNJIH DNEH: 19. t. m. ob 20. uri koncert MOPZ Zdravilišča Rogaška slatina z naslovom Slovenska pesem od romantike do ljudske.
Furlanija-Julijska krajina
TRST
GLEDALIŠČE MIELA
V	NASLEDNJIH DNEH: v četrtek, 18. t. m., ob 20.30 abonmajski koncert Glasbene matice - Sodobni deželni skladatelji in pihalni trio. Nastopajo: Giorgio Marcossi (flavta), Lino Urdan (klarinet), Vojko Cesar (fagot).Program obsega Vida-lijeve, Sofianopulove, Coralove, Merkujeve, Nie-derjeve, Bilucaglieve, Dominuttijeve in Zenetto-vicheve skladbe.
Prodaja vstopnic eno uno pred pričetkom koncerta v gledališču Miela.
GLEDALIŠČE ROSSETTI
DANES: ob 20.30 koncert Tržaškega koncertnega društva. Nastopil bo Shangai Quartet.
NAPOVEDUJEMO: 26. in 28. marca musical My fair lady s Sandrom Massiminijem; 29. in 30. aprila koncert Giorgia Gaberja.
ŠPORTNA PALAČA PRI CARBOLI
DANES: ob 21. uri celovečerni koncert italijanske rock skupine Litfiba z naslovom »Terre-moto tour«.
NAPOVEDUJEMO: aprila bo v športni palači nastopil kantavtor Marco Mašini.
Razne prireditve
Slovenija
LJUBLJANA
KLUBK4
DANES: ob 21. uri predstavitev Qi Gong metode Wang Ai Ping. Vodi Rudi Klarič.
Informacije na tel. 061/113-282.
CANKARJEV DOM
DANES: ob 17. uri (Okrogla dvorana) literarni večer s hrvaško novinarko in pisateljico Sla-venko Drakulič.
Ob 20. uri (Linhartova dvorana) film po romanu M. Pagnola: Slava mojega oCeta. Vstopnica 300 SIT.
JUTRI:	ob 20. uri film po romanu M. Pagno-
la: Dvorec moje matere. Vstopnica 300 SIT.
16. t. m. ob 19. uri (Dvorana V4)
predavanje Marka Pogačnika: Religiozno izročilo neolitskih kultur. Predavanje sodi v cikel predavanj Društva za primerjalno religiologijo. Vstop prost.
16.	t. m. ob 19. uri (Kosovelova dvorana) predavanje Janeza Valanta: Rafting- ekstremni turizem za vsakogar.
V PRIHODNJIH DNEH: 17., 18., 22., 23., 25. in 26. t. m. ob 20. uri (Linhartova dvorana) film K. Kieslovvskega: Dvojno Veronikino življenje. Vstopnice 300 SIT.
17.	in 24. t. m. ter 3. marca ob 18. uri (Štihova dvorana) Delavnica Marka Pogačnika 1983-1993: K celoti. Komplet vstopnic 900 SIT, Stu-detje, dijaki in upokojenci imajo 20 odstotkov popusta.
ZEMLJEPISNI MUZEJ SLOVENIJE
JUTRI: ob 11. uri predstavitev prevoda knjižice Ne tako, ampak tako Hermana van Dycka. predstavitev nelcaterih prijetnih napotkov za druženje s slepimi bo obogatilo kratko razmišljanje dipl.psih. Marje Strojin, kratek kulturni program bosta onlikovala dramska igralca Stanislava Bonisegna in Dušan Porenta. Organizirata Zemljepisni muzej Slovenije in Zveza društev slepih in slabovidnih Slovenije. Tel. 061/213-537.
MARIBOR
DVORANA ROTOVŽ
V	PRIHODNJIH DNEH: 18. t. m. ob 18. uri literarni večer s Francetom FrostneriCem. V organizaciji Mariborske knjižnice.
CELJE
DVORANA PLESNEGA FORUMA
DANES: in do 20.t.m. teden Plesnega foruma Celje ob kulturnem prazniku, predstavitev plesnih projektov zadnjih veh sezon.
SLOVENSKO LJUDSKO GLEDALIŠČE
V	PRIHODNJIH DNEH: 17. t.m. ob 19.30 Freddyjeve nočne more. Plesni rekvijem v izvedbi Plesnega foruma Celje. Predprodaja vtopnic v Zvezi kulturnih organizacij Celje.
ŠKOFJA LOKA
KNJIŽNICA IVANA TAVČARJA
V	PRIHODNJIH DNEH: 17. t. m. ob 18. uri Anapurna 1992 - večer z diapozitivi.
18. t. m. ob 17. uri Živalski svet, diapozitivi.
Informacija na tel. 0664/620-200.
PTUJ
ULICE IN TRGI
DANES: in vse do 19.t.m. vsak dan ob 18. uri nastop skupin.
V	PRIHODNJIH DNEH: 23.t.m. otroški in mladinski karneval.
MESTNI TRG
V	PRIHODNJIH DNEH: 20.t.m. ob 10. uri nastop pustnih skupin, sodelujejo Folklorna skupina Bolnica in kurenti iz Ptuja.
GLAVNA TRŽNICA
V	PRIHODNJIH DNEH. 21.t.m. ob lO.uri nastop gostujočih pustnih skupin.
21.t.m. ob 14. uri začetek povorke po ulicah starega mestnega jedra
MARKOVCI
V	PRIHODNJIH DNEH: 21.t.m. ob 12.30 zbor pustnih mask iz vasi in okolice. Vstopnina za osrednjo povorko bo 200 SIT, za otroke 100 SIT.
Furlanija-Julijska krajina
TRST
GREGORČIČEVA DVORANA
Ul. Sv. Frančiška 20
V	PRIHODNJIH DNEH: v sredo, 17. t.m., ob 18. uri - Predavanje prof. dr. Borisa Paternuja »Podoba ženske v Prešernovi poeziji«, v priredbi Slavističnega društva Trst.
V	Četrtek, 18. t.m., ob 18. uri - Predstavitev knjige prod. Fedore Ferluga Petronio »Cultura classica e italiana nel dalmata Ante Tresic-Pa-vicič (1867-1949). Delo bo v hrvaščini predstavil dr. Mirko Tomasovič, profesor na Filozofski fakulteti v Zagrebu, povzetek v slovenščini, v priredbi Slavističnega društva Trst.
GLEDALIŠČE MIELA
V	organizaciji Zadruge Bonaventura bodo predvajali film v izvirniku posvečen velikemu režiserju Petru Brooku, današnjemu direktorju Mednarodnega centra za gledališke raziskave v Parizu. Vstop prost.
JUTRI: od 18.00 in 20.00 »King Lear«. Igrajo Paul Scofield, Cyril Cusack in Patrick Magee.
AVDITORIJ MUZEJA REVOLTELLA
Ul. Diaz 27
DANES: ob 18. uri srečanje z Deboro Barone-si, ki nastopa v teh dneh v dvorani Tripcovich. Ob klavirski spremljavi Fione De Luca bo izvajala Mozartove skladbe.
Za najmlajše
Slovenija
LJUBLJANA
KD SPANSKI BORCI
DANES: ob 9. in 10.30 uri Andersen-LainšCek: Snežna kraljica. Predstavi sta zaključeni. Informacije na tel. 061/448-920.
MARIBOR
LUTKOVNO GLEDALIŠČE
V	PRIHODNJIH DNEH: 19.t.m. ob 19.30 M.Pungartnik: Pravljica o zobatem Frideriku, premiera. Krstna uprizoritev - predstava za vabljene, goste in odrasle.
21.t.m. ob 11. uri M. Pungartnik: Pravljica o zobatem Frideriku.
Informacije od 10. do 12. ure na tel. 062/26-748.
CELJE
SLOVENSKO LJUDSKO GLEDALIŠČE
DANES: ob 11. in 16. uri ter 16. uri Baum: Čarovnik iz Oza.
V	PRIHODNJIH DNEH: 17. t. m. ob 10. in 12.uri L.F.Baum: Čarovnik iz Oza. Za abonmaje in zaključene predstave.
18. t. m. ob 10.uri Burger: Lažnivi Kljukec. Zaključena predstava.
DVORANA GOLOVEC
V	PRIHODNJIH DNEH: 21.t.m. tradicionalna maškarada: ob 14.30 za otroke do 5 let, ob 17.uri za otroke nad 5 let.
ŠMARJE PRI JELŠAH
KULTURNI DOM
V	PRIHODNJIH DNEH: 19.t.m. ob 10. in 12. uri F .baum: Čarovnik iz Oza. Gostuje SLG Celje.
DOBRNA
PLOŠČAD PRED ZDRAVILIŠKIM DOMOM
V	PRIHODNJIH DNEH: 21.t.m. ob 14. uri otroška maškarada.
KOČEVJE
MUZEJ
DANES: ob 9. uri lutkovni abonma: Naredimo lutkovno predstavo.
JUTRI: ob 9. uri lutkovni abonma: Naredimo lutkovno predstavo. Ob 10. uri lutkovna igrica: Zrcalce.
Na ogled je razstava V svetu lutk - poskus otroškega muzeja. Odprto od ponedeljka do petka od9. do 13. in od 16. do 18. ure ter v soboto od 9. do 12. ure. Zaradi lažje razporeditve prosijo, da obiske skupin pravočasno sporočite na telefon 061/851-864. Na to številko lahko prijavite tudi udeležbo na lutkovni delavnici, najkasneje do 22.t.m.
ŠKOFJA LOKA
KNJIŽNICA IVANA TAVČARJA
JUTRI: ob 17. uri ura pravljic.
Informacije na tel. 064/620-200.
Slovenija
LJUBLJANA
CANKARJEV DOM
Do 14. marca je v Mali galeriji CD na ogled razstava Roberta Allana Claytona Quiet Pride - fotografske razstava poti ljubezni in spominov po ameriškem zahodu.
Do 14. marca je v Galeriji CD na ogled razstava slik Andreja Jemca. Tel. 061/222-815.
NARODNA GALERIJA
Do 21. marca bo na ogled razstava dveh ciklov Goye-vih grafik: Strahote vojne in Norosti.
NAPOVEDUJEMO: 17. t. m. ob 11. uri (pritlični prostori) tiskovna konferenca ob otvoritvi razstave Marka Pernharta: Izbrane slike iz Slovenije in Koroške. Razstavo bo odprl dr. Arnulf Rohsmann. Informacije na tel. 061/219-740.
MESTNA GALERIJA
DANES: ob 19. uri otvoritev že tradicionalnega, tretjega po vrsti, Zimskega salona. Letošnji salon je v celoti namenjen domačim umetnikom (kiparskemu in prostorskemu ustvarjanju). Razstavljajo: Jiri Bezlaj, Takayuki Nagai (kot gost), Drago Rozman, Mojca Smr-du, Dušan Tršar, Jože VrSaj in NataSa Prosenc. Galerija je odprta vsak dan, razen ponedeljka, od 10. do 18. ure, v nedeljo od 10. do 13. ure.
GALERIJA GRADU TIVOLI
JUTRI: ob 12. uri otvoritev razstave Mlada slovenska grafika. Razstavljale!: Črtomir Frelih, Klementina Golija, Samuel Grajfoner, Gregor Kokalj, Karel Plemenitaš, NataSa Ribic, Zora Stančič, Marija Starič- Jensko in Petra Varl- Simončič.
MODERNA GALERIJA
Do 7. marca si lahko ogledate razstavo oljnih slik, plastik in grafik Jožeta Gorjupa.
Na ogled je razstava Alberta Burrija. Razstava je postavljena v. sodelovanju z obalnimi galerijami, Piran.
Galerija je odprta vsak dan, razen v ponedeljek, od 10. do 18. ure, ob nedeljah od 10. do 13. ure. Cena vstopnice za odrasle 100, za študente 50 SIT. Tel 061/214-106.
VODNIKOVA DOMAČIJA
Do 24. februarja je na ogled razstava akademskega slikarja Darka Slavca. Razstavišče je odprto vsak dan, razen ponedeljka, od 10. do 14. ter od 16. do 19. ure, ob sobotah in nedeljah od 10. do 13. ure.
PREDSTAVNIŠTVO
MURE
JUTRI: ob 18. uri (Ajdovščina 1) otvoritev 1. razstave del elanov Da Likovnih Umetnikov Prekmurja in Perlekije.
MALA GALERIJA
Do 21. februarja bo na ogled razstava skulptur in fotografij belegijskega umetnika Jana Fabreja.
Odprto vsak dan razen ponedeljka od 10. do 18. ure, ob nedeljah
od 10. do 13. ure. Tel. 061/214-106.
BEŽIGRAJSKA GALERIJA
Na ogled je razstava slik iz let 1985- 1992 Toma Podgornika. Galerija je odprta vsak dan, razen sobote popoldan in nedelje, od 10. do 13. in od 16. do 19. ure.
JAKOPIČEVA GALERIJA
Na ogled je razstava arhitekta Cveta Mejača.
KAPELICA
Do 19. februarja je na ogled razstava Mirjana Rukavina. Razstavišče je odprto od 11. do 17. ure.
KUD FRANCE PREŠEREN
Na ogled je razstava slik Janeza Ferlana. Tel. 061/332-288.
GALERIJA STOPNIŠČE
Do 20. februarja si lahko ogledate razstavo fotografij Damjana KocjanCiCa. Galerija je odprta vsak delavnik od 8. do 4. zjutraj. Informacije na tel. 061/313-926.
GALERIJA LABIRINT
Na ogled je razstava grafik iz ciklusa Zapisi Iva Mršnika. Odprto oa 10. do 13.00 ure in od 17. do 19. ure, v soboto od 10. do 13. ure, ob nedeljah in praznikih zaprto. Tel. 061/150-155.
GALERIJA ZDSLU
Na ogled je razstava ilustracij akademske slikarke Irene Majcen. Tel. 061/320-730.
GALERIJA ILIRIJA
Do 4. marca bo na ogled razstava: DrgaCne podobe,
portreti Irine Rahovsyy-Kralj. Tel. 061/266-461.
GALERIJA KRKA
NAPOVEDUJEMO: 18. t. m. ob 13. uri otvoritev razstave slik dipl. ing. gradb. Uroša Žitnika. Razstava bo odprta do 24. marca.
GALERIJA SKUC
JUTRI: ob 20. otvorite razstave fotografij Gregorja Kališnika.
GALERIJA COMMERCE
Do 26. t.m. bo na ogled razstava fotografij arhitekta Braneta Zalarja - fotografije s potovanj po ZDA in Ukrajini. Tel. 061/122-241.
FOYER MGL
Na ogled je kiparsko slikarska razstava Metoda Bohinca. Vstopnine ni.
SLOVENSKI ETNOGRAFSKI MUZEJ
Do 20. februarja 1993 je na ogled razstava »Ta trava je sacana...«, ki sta jo za Odsek za zgodovino pri Narodni in Studijski knjižnici v Trstu pripravili Kristina Kovačič in Martina Repinc. Tel. 061/218-886.
MUZEJ NOVEJŠE ZGODOVINE
Do 28. februarja je na ogled razstava Vizualne interpretacije -
predstavitev grafičnega oblikovanja in ilustracij v Južni Moravski.
Do aprila si lahko ogledate razstavo Življenje na listkih 1945- 1990.
Muzej je odprt od torka do nedelje od 10. do 18. ure. Vstopnine ni. Tel. 061/323-968.
MARIBOR
UMETNOSTNA GALERIJA
Do 28. februarja je na ogled razstava slik Mihe Maleša.
RAZSTAVNI SALON ROTOVŽ (Trg Borisa Kraigherja)
Na ogled je razstava del mariborskega grafika Simona Grajfonerja, nagrajenca raznih razstav, med drugim tudi letošnjega grafičnega bienala na OtoCcu.
GALERIJA ROTOVŽ (Rotovški trg)
Na ogled je razstava mariborske slikarske vedute Ota Rimeleja: Slike - instalacije.
MALA DVORANA (Rotovški trg)
Do 5. marca bo na ogled razstava Lubi Slovenci s podnaslovom Reformacija na Slovenskem. Obveščajo vse osnovne in srednje Sole in vse, ki bi si želeli ogledati predstavo, z vodstvom ali samostojno, naj pokličejo na tel. 062/26-367.
CELJE
LIKOVNI SALON
Na ogled je razstava Komedija na plakatu.
VELENJE
KULTURNI CENTER IVAN NAPOTNIK
Na ogled je razstava slik akademskega slikarja Jožeta Ciuhe.
PTUJ
GRAD
Na ogled je razstava z naslovom Nakit - magična moc oblike, ki jo prirejata Pokrajinski muzej Ptuj in Arheološki muzej iz Zadra.
PIRAN
GALERIJA MEDUZA
2
Na ogled je prodajna razstava keramike - uporabnega posodja Tanje Smole Cvelbar iz Ljubljane. Informacije na tel. 066/73-753.
TARTINIJEVA HIŠA
Na ogled je razstav likovnih del Sama Tavzlja.
GALERIJA SV: DO-NATA
Na ogled je razstava del Janeza Boljke.
KOPER
GALERIJI LOŽA IN MEDUZA
V prostorih je odprta razstava slikarja Tadeja Pogačarja- Instalacija Kopernik.
NOVA GORICA
GRAD KROMBERK
Na ogled je pregledna razstava slikarja in ilustra-totja Milka Bambiča. Razstava bo na ogled do konca marca.
PREDVERJE POKRAJINSKEGA ARHIVA
Na ogled je razstava Nova oblast - nova imena, preimenovanje krajev na območju občin Ajdovščina, Nova Gorica in Tolmin v letih 1945-1955.
AVLA OBČINSKE SKUPŠČINE
Na ogled je razstava Reševanje zavezniških letal-
cev med NOB. Odprta je vsak dan od 7. do 19. ure.
SOLKAN - VILA BAR-TOLOMEI
Do junija je na ogled etnološka razstava Skedenj-ska krušarica. Razstava je med tednom odprta od 8. do 14. ure, ob sobotah in nedeljah pa od 13. do 17. ure.
KANAL
Na ogled je razstava 100 let rojstva muzealca, arhivi-sta in pesnika Ludvika Zor-zuta, originalne skladbe Vinka Vodopivca.
TOLMIN
TOLMINSKA KNJIŽNICA
Na ogled je razstava umetniške fotografije Tihožitja Mojmirja Maraža. Razstava je posvečena slovenskemu kulturnemu prazniku.
SEŽANA
KD SREČKO KOSOVEL
Na ogled je razstava slik Jožeta Tisnikarja.
POSTOJNA
GALERIJA POD KLANCEM
Na ogled je razstava akademskega slikarja Toma Vrana.
AJDOVŠČINA
PILONOVA GALERIJA - MARGINALIJA
Do 21. februarja je na ogled razstava del italijanskih umetnikov. Razstavljajo: Marco Baratella, Alessandro del Gaudio, Giulio de Mitri, Delia Fi-schetti, Carlo Marzuttini, Giammarco Roccagli, Wla-dimiro Tulli in Anna Valla.
ŠKOFJA LOKA
CAFE GALERIJA PUNGERT
Na ogled je razstava fotografij z naslovom Pikova dama, fotografa Petra Kozjeka.
GALERIJA FARA
Na ogled je likovna osebna izkaznica Marjane Segu-la-Miške iz Škofje Loke.
GALERIJA LOŠKEGA MUZEJA
Na ogled je razstava Sledi narave in izročila v sodobnem oblikovanju oblikovalca Oskarja Kogoja.
BEGUNJE
GALERIJA AVSENIK
Na ogled je razstava fotografij Tihomirja Pinterja.
BLED
GALERIJA GRADU GRIMSCE
Na ogled je razstava kranjskih motivov Fedorja Žigona.
JESENICE
RAZSTAVNI SALON DOLIK
Do 24. februarja je na ogled razstava likovnih del Evgena Guština. Razstavišče je odprto vsak dan, razen sobote popoldan, nedelje in praznikov, od 9. do 12. ure in od 16. do 19. ure.
KOSOVA GRASCI-
NA
Do 20. februarja je na ogled razstava Ilustracij Prešernovih pesmi in knjižnih oprem Prešernovih Poezij. Galerija je odprta vsak dan, razen sobote popoldne in nedelje, od 10. do 15. ure in od 16. do 18. ure.
RADOVLJICA
FOTOGALERIJA PASAŽA (RADOVLJIŠKA GRAŠČINA)
Na ogled je del klubske razstave fotografij foto-kino kluba Radovljica.
TRBOVLJE
DELAVSKI DOM
Na ogled je razstava slik slikarja Ervina Malešiča. Razstava bo odprta vsa dan do februarja od 16. do 19. ure.
ZAGORJE
AVLA DD
Na ogled je razstava 29. slikarske kolonije.
MURSKA SOBOTA
POKRAJINSKA IN STUDIJSKA KNJIŽNICA
Do 27. februarja bo v Studijskem oddelku na ogled razstava del prekmurskih doktorjev znanosti.
GALERIJA
Na ogled je razstava del, ki so nastala na mednarodni likovni koloniji Lendava. Razstava bo na ogled do 9. marca.
ROGAŠKA SLATI-NA
RAZSTAVNI SALON
Do 26. t. m. je na ogled razstava beneških umetnikov v sodelovanju z beneško galerijo iz Spetra.
FJK
TRST
TK GALERIJA
Ul. Sv. Frančiška 20 Na ogled je slikarska razstava Gianfranca Carpanija.
GALERIJA MINERVA
Ul. S. Michele 5-8 Do 27. t. m. je na ogled retrospektivna razstava slikarja Vittoria Cossutte.
MUZEJ ZIDOVSKE SKUPNOSTI CARLO IN VERA VVAGNER
Ul. Del Monte 5 Na ogled je razstava Srebrnine in sakralne opreme židovske liturgije odprt za publiko. Urnik ogledov: ob nedeljah od 17. do 20. ure, ob torkih od 16. do 18. ure, ob Četrtkih od 10. do 13. ure.
ART GALLERV
Ul. S. Servolo 6 Do 21. t. m. razstavljajo kipar Giorgio Benedetti, ter slikarji Silvano Clavora, Claudia Raza, Adriana Sca-rizza in Edi Žerjal. Razstavo si lahko ogledate ob delavnikih od 10.30 do 12.30 in od 18.00 do 19.30, ob praznikih 11-13.
STUDIO D’ARTE NA-DIA BASSANESE
Trg Giotti 8
Do 10. marca bo na ogled razstava Maurizia Cosua z naslovom »Madonna delVOrto 3533 Venezia«. Razstavo si lahko ogledate ob delavnikih od 17. do 20, ure.
KAVARNA S. MARCO
Na ogled je razstava slikarke Claudie Raza.
GALERIJA A.C.T.I.S.
Ul. Corti 3/a
Do 22. t. m. je odprta razstava Marka Pogačnika »Li-topunktura ali zdravljenje zemlje v severni Irski«. Urnik ogleda od 17. do 20. ure.
STUDIO PHI
Ul. S. Michele 8/1
Na ogled je skupinska razstava »Impressioni arti-stiche«.
GORICA
POKRAJINSKI MUZEJ NA GRADU
Do 28. februarja je na ogled razstava »Ex universa pnilosophia - baročni tisti tez iz jezuitskega zavoda v Gorici«. Vodeni skupinski ogledi ob Četrtkih in petkih.
GALERIJA EXIT
Ul. Favetti 16/3 Do 27. t. m. je odprta razstava goriskega slikarja Fla-via Bella. Ogled ob torkih, Četrtkih in sobotah od 17. do 20. ure.
GRADIŠČE
DEŽELNA GALERIJE SODOBNE UMETNOSTI SPAZZAPAN
Se danes je na ogled razstava sodobnih goriskih umetnikov. Ogled od 10.30 do 12.30 in od 15. do 18. ure.
SPETER SLOVENOV
BENEŠKA GALERIJA
Na ogled je razstava Vla-dimira Makuca.
Umetnikove slike so razstavljene tudi na sedežu Tržaške kreditne banke v Čedadu.
PORDENON
ZEROIMAGE
(Aula magna Centro studi Pordenone)
Do 7. marca 1993 , je na ogled fotografska razstava Pietra Modottija. Razstavo je organiziral Cinemazero.
Koroška
CELOVEC
GALERIJA SLAMA
Na ogled je razstava risb Ernesta Grafa.
GALERIJA CA-RINTHIA
Na ogled je razstava novih del Manfreda Bockel-manna.
HIŠA UMETNIKOV
Mala galerija Na ogled je razstava slikarja Kurta Piberja.
BV GALERIJA
Feldkirchner Strasse 31 Na ogled je razstava Danila Lexa.
MOHORJEVA KNJIGARNA
Na ogled je razstava »Planine v sliki» in »Otroški portret« Slovenskega planinskega društva oz. Mohorjeve založbe.
MESTNA HIŠA
Velika galerija
Na ogled je razstava »L’art est inutile« - avantgardna umetnost 1960-1980.
RUBRIKE
Ponedeljek, 15. februarja 1993
IGRAČE
Sašo Krumpak
Sejem igrač m odrasle?
Vsako leto januarja in februarja se začne ves igračkarski svet zbirati na sejemskih prireditvah po celem svetu: v Hong Kongu, Parizu, Londonu, Niirnbergu, New Yorku.
Prav nemški sejem je največji; namenjen je profesionalnim kupcem igrač. Na obisk sejma ne spustijo obiskovalcev brez vizitke, prav tako na sejem nimajo vstopa otroci, mlajši od Šestnajst let. Pravo protislovje, boste rekli: sejem igrač, namenjen otrokom, ti pa jih ne morejo videti! Vendar imajo organizatorji nekako prav. Taksen sejem je za otroke vsekakor prevelik napor, poleg tega pa se prireditelji želijo izogniti vrvežu, prijemanju igrač in izsiljevanju starSev. Temu botruje dejstvo, da je sejem namenjen izdajanju licenc, rojali-tet, kupovanju novih idej, sirjenju poslovnega sodelovanja ... Prav zato so ti sejmi v začetku leta, saj lahko podjetja le tako pravočasno izdelajo kataloge za naslednje leto. Največji sejem igrač, namenjen tudi za prodajo posameznim obiskovalcem, pa je septembra v Essnu.
Tokratni sejem je po-
kazal, da industrija igrač Se zdaleč ni v recesiji. To dokazuje veliko zanimanje razstavljalcev, ki morajo na prostor na sejmu čakati do deset let! In vendar je iskanje novih trgov in načinov postalo neogibno. Resda je zahodnoevropski trg Se vedno najmočnejši (tudi pred ameriškim), vse zanimivejši pa postajajo trgi tako imenovane nove evropske demokracije, torej države z nekdanjimi komunističnimi režimi. Prednjačijo seveda Madžarska, Poljska, Češka in Slovaška, čeprav je tudi zanimanje za Slovenijo zelo veliko. Tako se nam kmalu obeta velik preobrat na tem področju.
To sta na sejmu že dokazala edina slovenska razstavljalca, Ciciban in Efekt, ki sta z zanimivimi izdelki dobro zastopala Slovenijo. Zdaj že pripravljajo prevode in nove kakovostne igrače naj bi že letos preplavile slovenski trg.
Po mojem mnenju so zelo razočarali Azijci, predvsem seveda največji izdelovalci igrač, Hong Kong, Taivvan, Koreja, Singapur in Tajska. Njihovi izdelki so bili namreč popolnoma nedomiselni. Venomer ponavljajoče se plastične igrače za zahtevni evropski trg gotovo niso zanimive. Nasprotno so me ugodno presenetili Skandinavci in Kanadčani. Finci so dokazali, da so najboljši oblikovalci lesa, Legu se pridružujejo mnoga druga zelo zanimiva danska podjetja. Enako je s Švedi in Kanadčani, ki so z izborom svojih izdelkov pokazali, da vedo, kaj je kakovost. Tako so se Severnjaki odlepili od svojih močnejših sosedov, Zahodnoevropejcev in Američanov. Drugače je z Avstralijo, ki ne more skriti močnega ameriškega vpliva. Vendarle pa je očitno, da se usmeritve v razvoju igrač
spreminjajo.
Očitno so v globoki krizi namizne igre, predvsem seveda zaradi velikega vpliva računalniških iger in pomanjkanja novih idej. Med najuspešnejše namizne igre sodijo »Civilizati-on«, »Leonardo«, »Ascalion« in igre po delih J. R. Tolkiena, čeprav prodaja le-teh Se ne presega 50.000 primerkov. Zanimiva je igra »The game of pea-ce«, za katero je idejo dala žena ministrskega predsednika Francije, gospa Mitterand. Standardno uspešna sta Monopoli in Risk iz Parke-rjeve kolekcije, vse več je tudi vesoljskih namiznih iger, povečini polnih nasilja, ki se skušajo zoperstaviti računalniškim.
Igram s kartami Se ni videti slabih dni. To dokazuje prodaja kart Ena in različnih vrst kart gospe Maureen Hiron, ki z igrami, kot so »Conti-nuo« (ki pravzaprav ni igra s kartami), »Duo«,
»77«, »Teddy’s party« in »Croque« dosega milijonske naklade. Vse manj zanimiv postaja šah, ki ga uspešno nadomeščajo druge strateške igre. Predvsem imam v mislih igro» abalone«, ki osvaja svet (in ki prihaja tudi k nam!).
Ne gre pozabiti tudi zanimive igre »Pusher« in pa zelo taktične igre »Ramzes«, za katero so arheologi našli osnovo v grobnici faraona Tutankamona. Zelo priljubljena sta namizni biljard in stara indijska igra, podobna igri »Snooker«, kjer palico nadomeščajo kar prsti.
Veliki seveda ostajajo veliki, čeprav se morajo v hudi konkurenci zelo truditi. Tako so se v preteklem letu združile družbe Kenneth-Parker, Milton-Bradley in Hasbro ter se s tem ponovno povzpele na tron sveta igrač. Mattelova proizvodnja punčk z imenom Barbie se kljub temu ni zmanjšala, v Ameriki je pravzaprav
šele dosegla vrhunec. Tu sta Se nemški velikan Ravensburger in danski Lego, ki kljub hudi konkurenci ohranjata prvenstvo. Predvsem to velja za Lego, ki je v preteklem desetletju s svojimi programi napolnil svet.
Se vedno so aktualne raznovrstne sestavljanke, otroške punčke, vedno več je iger za deklice. Angleškim plastičnim medvedkom -teddyjem se pridružujejo še skoraj vsi ostali sesalci, s konjem v naravni velikosti na čelu. Hobi program, modeli letal, železnice in zmaji zaokrožujejo podobo sejma.
Seveda ne smemo pozabiti didaktičnih igrač. Novi so ekološki programi, zelo zanimive zbirke poskusov iz fizike in kemije ter zelo nazorni otroški atlasi. Sicer pa kaj več o tem s sejma didaktike in učil, ki bo v začetku marca v Stuttgartu, in s sejma otroških knjig aprila v Bologni.
goveja juha z žlikrofi postrvin file s paradizno omako masleni krompir solata
sladoled z vročimi brusnicami
Postrvin file z omako
SESTAVINE:
4 srednje velike sveže postrvi, sol, limonin sok, bel poper v zrnju, 20 g vinskega kisa,
50 g Čebule, 120 g svežih paradižnikov, olje, bazilika, 20 g paradižnikove mezge, 100 g rdečega vina, sladkor CAS PRIPRAVE: pol ure
Očiščene postrvi operemo, posušimo in fi-liramo. Odstranimo kožo. Fileje posolimo, pokapamo z limoninim sokom in kisom in potresemo z grobo mletim poprom. Pokrijemo s folijo in damo v hladilnik, da se marinirajo. Medtem očistimo čebulo, jo zrežemo na kocke. Ravno tako olupimo paradižnik, odstranimo peske in ga narežemo na kocke. Na olju prepražimo čebulo, dodamo paradižnik, česen, baziliko, paradižnikovo mezgo in rdeče vino. Solimo in sladkamo. Medtem ko se kuha omaka, postrvi-ne filete popečemo na maslu. Pečene fileje oblijemo z omako in ponudimo z maslenim krompirjem.
ZA VEGETARIJANCE
Neva Miklavčič Predan
špinačni kroketi s kosmiči korenčkova omaka krompirjeva solata s poprom jabolčni kompot
ŠpinaCmi kroketi s kosmiči
SESTAVINE: 300 g Špinače, sol, 150 g koruznih kosmičev, 150 g ovsenih kosmičev, 1 dl mleka, 1 žlica masla, peteršilj, 1 strok česna, 1 jajce, 2 žlici drobtin, curry, muškatni oreSek, olje za cvrenje
Oprano Špinačo brez pecljev poparimo z vrelo vodo, jo odcedimo, ožamemo in sesekljamo. Ovsene in koruzne kosmiče namočimo v vrelo mleko. Na maslu prepražimo strt česen in sesekljan peteršilj, dodamo Špinačo in kosmiče ter temeljito premešamo. Ko se ohladi, oblikujemo svaljke, jih povaljamo v drobtinah in ocvremo v vročem olju.
16. februarja
Nikolaj II., car Rusije, se je znašel na prestolu v trenutku, ki je bil za njegovo dediščino usoden. Se več, za čase, ki so prihajali, bi težko našli manj primernega človeka.
Rusija, dežela nakopičenih nasprotij, rezpeta med notranjimi trenji in zunanjo ekspanzijo, je potrebovala vladarja s konceptom. Nikolaj II. za vladanje ni bil usposobljen. Želel si je mirnega družinskega življenja, tisto, kar je podedoval, je hotel ohraniti svojim naslednikom. Cas pa je šel svojo pot.
V zgodovinsko kontinuiteto zazrti monarh se ni zavedal, kako času neprimerna je njegova ignoranca. Ni se odzval na izzive časa, njegova avtokratska drža je bila znamenje nemoči, vsemogočna birokracija je storila svoje in boj se je pričel.
Ze junija leta 1896 je prvič počilo - v Petrogradu je začelo stavkati 30.000 delavcev. Revolucionarno krilo sociali-
stov se je vedno bolj uveljavljalo. Začel se je čas političnih ubojev in terorja. Rusko - japonska vojna je položaj še zapletla. Vojni poraz je sprožil revolucijo leta 1905. Revolucionarnega vrenja se ni dalo zadušiti, gasilske poskuse s parlamentarno ureditvijo je sproti izničeval politični teror. Ljudstvo je še poslednjič združil vstop v svetovno vojno,- a carja niti to ni rešilo. Leta 1917 je izbruhnila prva revolucija in 16. februarja se je moral Nikolaj II. odpovedati prestolu.
IZ ŽIVALSKEGA SVETA
Lovci pomagajo afriški divjadi
Hubert Kami. DPA
Z	NASE RIBE	X
Potočna
zlatovčica
Dušan Bravničar
Pilot cessne 206 je potegnil k sebi krmilno palico in se povzpel v višino tisoč metrov, da bi se bolje razgledal nad divjino velikanskega tanzanijskega lovišča Selous. V daljavi se je ob temnem zelenilu gozda Miombo odražala prstena barva letalske steze.
Med dveurnim poletom čez ta naravni rezervat so se pod nami menjavali samo gozdovi, savana in močvirja. Nikjer ni bilo videti ne vaške hiSe ne ceste. Samo vsake toliko je letalski motor pognal v brezglavi dir splašeno čredo slonov ali bivolov.
Neprehodni gozdovi, tri metre visoka trava, gore in soteske parka Selous so eno izmed poslednjih območij divje deviške Afrike. To je tudi eden izmed največjih lovskih rezervatov na svetu - s 50.000 kvadratnimi kilometri večji od Švice. Na njegovih nenaseljenihpro-stranstvih je Se dovoljeno nekaj, kar je v drugih delih Afrike prepovedano - lov na veliko divjad.
Kdor bi rad lovil slone, leve ali bivole, mora globoko seči v žep. Za odstrel slona je treba odšteti 4000 dolarjev, 2000 dolarjev pa staneta lev ali leopard. K temu je prišteti Se stroške za organizatorje safarija in lovske dovolilnice. Tistih 120 lovcev na veliko divjad, ki si lahko privoščijo te vrste zabavo, stane vsak lov-
ski izlet v povprečju 30 tisoč dolarjev.
“Mnogi od onih, ki so si rezervirali lov na slona, ne podrejo niti ene živali,” je povedal dr. Rolf Baldus, vodja programa za zaščito narave pri Nemškem društvu za tehniško sodelovanje (GTZ) v Selo-usu. “Tak lovec na veliko divjad včasih sploh ne naleti na slone, včasih pa so tisti, ki jih le stakne, premajhni in se jih ne sme streljati. Kdorkoli se poda na lovski safari, plača za utvaro,” je dodal dr. Baldus.
Zakaj neki je v Tanzaniji dovoljeno loviti slone, ki jim v Afriki sicer grozi, da bodo izumrli?
“Varstvo divjadi stane, a denar, ki ga prinašajo lovci na veliko divjad, je za Selous najpomembnejši vir dohodka. Ce bi lov prepovedali, bi to pomenilo konec največjega lovskega rezervata v Afriki,” je pojasnil dr. Baldus.
Ker je park tako zelo prostran, ni primeren za foto safarije. Turisti, ki prihajajo na safari, bi radi v enem dnevu videli leve, slone in nosoroge. V Selousu to ni mogoče, kajti ceste so speljane le v enem kotičku parka. Zaslužek od dva tisoč turistov, ki pridejo vsako leto sem na foto safari, je zanemarljiv.
»Kvote živali, ki jih lovci smejo ustreliti, so tako majhne, da ne
vplivajo na stalež«, je povedal dr. Baldus. Pretežni del kvot nikoli ne izkoristijo. Lani so lovci na veliko divjad ustrelili deset slonov. V istem obdobju so kmetovalci iz teh krajev pobili približno tisočveli-kih živali, da bi zavarovali pridelke.
Z denarjem, ki ga prinaša lov, se je moč boriti proti krivolovu in oskrbeti lovske čuvaje z boljšo opremo. Sliši se nemara skregano s pametjo, vendar prav lovci na veliko divjad največ storijo za ohranitev živalskega rezervata. “Lovske dovolilnice prinesejo na leto približno milijon dolarjev. Dokler do tega denarja ni moč priti po drugi poti, je nadzorovani lov boljši kot nič,” meni dr. Baldus. Od tri tisoč nosorogov jih je ostalo samo nekaj sto, toda divji lov so v glavnem zatrli in število divjih živali se je prvič po 70-tih letih več ali manj ustalilo.
Za ohranitev Selousa je Nemčija porabila 6,4 milijona mark in jih je obljubila Se 7,5 milijona. Tako je Nemčija postala največja darovalka v okviru pomoči za varstvo divjih živali v Tanzaniji, vendar je zadnji obrok denarne pomoči nakazala Sele po polemiki s tanzanijskimi oblastmi. Bonn je namreč nepretrgan dotok denarja pogojeval z zahtevo, da park obdrži polovico dohodka od lova. V preteklosti je
ves dohodek pobralo finančno ministrstvo in denar je nato izginil v birokratskem labirintu poneverb in korupcije. Upajo, da se bo park s ponovnimi naložbami zasluženega denarja finančno osamosvojil in ne bo nenehno potreben pomoči.
Najtežja naloga, ki čaka načrtovalce razvoja, je najbrž ta, kako prepričati krajevno prebivalstvo o potrebi po varstvu divjine. Mnogim kmetom bi bilo ljubše, če bi slone, leve, krokodile in drugo “nadlego” kratko in malo iztrebili. “Politiki, ki
zahtevajo, naj bi bilo te živali dovoljeno streljati po mili volji, uživajo veliko podpore,” je povedal dr. Baldus.
“Menijo, da je sicer lepo pokazati turistom nekaj slonov in levov, vendar se sprašujejo, ali bi bilo res treba ohraniti toliko staleža,” je dodal.
Načrtovalci razvoja so posegli po nekaj ukrepih, da bi kmete zagreli za varstvo divjine. V vaseh, ki mejijo na lovski rezervat, so odprli šole in vsaka vas sme zdaj na leto upleniti enega bivola in eno zver.
Sodi med postrvje vrste. Njena domovina so reke in jezera Aljaske in Kanade. K nam so jo prinesli leta 1884 in je prva tuja vrsta ribe, umetno naseljena pri nas.
Glavne značilnosti
Potočna zlatovčica je najbolj živobarvna med našimi postrvmi. Osnovna barva je sivozelena, po trebuhu pa je oranžna. Po celem telesu je posuta z modroobroblje-nimi rumenimi in vijoličnimi pikami. Značilne za vse zlatovčice so izrazito belo obrobljene plavuti. Se posebej živobarvni so samci v času drsti. Takrat je zanje značilno, da se jim podaljša spodnja čeljust, ki se rahlo ukrivi navzgor. Zlatovčice so izredno cenjene zaradi kakovostnega mesa, ki je rdečkasto obarvano. To je posledica genetske določenosti, intenzivnost obarvanosti pa je odvisna od vrste hrane. Več je v hrani drobnih rakcev, bolj je meso rdeče obarvano. Pri umetni vzreji tako obarvanost dosežejo tako, da hrani dodajajo snovi, ki vsebujejo karotin.
Potočna zlatovčica med vsemi postrvmi najprej spolno dozori. Samci so spolno zreli že v prvem letu, ko so veliki le 10 cm, samice pa spolno dozorijo v drugem letu. Drstijo se od oktobra do decembra v hitreje tekočih delih rek ali potokov s peščenim dnom. Samica ima do 3 tisoč iker. Potočna zlatovčica se uspešno križa s sorodno jezersko zla-
tovčico. Križance so ponekod umetno gojili in jih imenovali alzaška postrv. V umetnih razmerah jo križajo tudi s potočno postrvjo, vendar je uspešnost oploditve majhna, potomci pa so neplodni. Zaradi značilne progavosti po telesu tega križanca imenujejo tigrasta postrv. Življenjska doba potočne zlatovčice je sorazmerno kratka. Pri nas živi do 5 let, ko doseže dolžino 50 cm in težo 2 kg. V svoji domovini doseže tudi 80 cm dolžine.
Razširjenost
Njena domovina sta Aljaska in Kanada. V Evropo je prišla skupaj s Sarenko leta 1880. Danes je najpogostejSa v hladnih izvirnih delih rek srednje Evrope. K nam jo je prinesel prof. Franke leta 1884 in zarod vložil v več potokov v okolici Ljubljane in na Gorenjskem. To je bilo prvo umetno poribljava-nje naših voda s tujo vr-
sto rib. Kljub temu pa je bila do nedavnega pri nas dokaj redka. Našli smo jo le v Zelencih (-izvir Save Dolinke) in v nekem pritoku Tržiske Bistrice. V zadnjih letih z njo poribljavajo posamezne dele rek, da bi popestrili športni ribolov. Tako je zdaj že precej pogosta v Poljanski Sori, Radovni, Kokri in zgornjem delu Krke. Zaradi kulinarične vrednosti jo tudi umetno vzrejajo do tržne velikosti, čeprav pri tem ne daje takih ekonomskih rezultatov kot šarenka. V zadnjh letih je v Sloveniji vzredimo na leto okoli 10 ton. S tem se ukvarjajo ribogojnice v Povodju pri Ljubljani, na Bledu in v Bohinjski Bistrici. Zelo je občutljiva na ribjo bolezen fu-runkulozo, posebej pri temperaturi vode, ki je višja od 15oC. Zato je proizvodnja potočne zlatovčice veliko bolj tvegana kot pri šarenki.
Športni ribolov
V svoji domovini je za ta šport zelo priljubljena, saj so posamezni ribiči pripravljeni narediti tudi več tisoč kilometrov z hidroplani, da pridejo na nahajališča te ribe, ki so pogosto sredi divjine oziroma v težko dostopnih predelih jezer in rek v centralni Kanadi in Aljaski. Pri nas postaja za športni ribolov zanimiva Sele v zadnjih letih, ko se pori-bljava že z večjimi oziroma lovnimi ribami. Je precej požrešna in rada prime tudi zgodaj spomladi, ko so vode se snežne in mrzle in druge postrvi Se mirujejo. Lovimo jo lahko le na umetno muho z muharjenjem. Nima najmanjše mere, ribolov nanjo pa ni dovoljen od 1. decembra do 28. februarja, razen če področna ribiška organizacija ne določi najmanjše mere in podaljša varstveno dobo.
RADIO TV
Ponedeljek, 15. februarjal993
ODDAJE V SLOVENŠČINI
IT SLOVENIJA 1
® RAI 1
RETE 4
Forum, ponovitev TV mernik, ponovitev
Bajke na Slovenskem: Dobro in zlo, 4/5 del dokumentarne oddaje, ponovitev, VPS 1105 Nedeljskih 60, ponovitev Videomeh, ponovitev Poročila
Rojstvo Evrope, 2/7 del angleške dok. serije, VPS 1305
Filmsko popoldne
Družina Addams, 13/16 del ameriške nanizanke, (CB) ponovitev, VPS 1405
Vlak otroštva in upanja, 2/6 del Češke nadalj., VPS 1430
Striček Vanja, 2„ zadnji del ruskega filma, VPS 1530
TV dnevnik 1 - slovenska kronika
Radovedni TaCek: Padalo
Pet prijateljev, 1/13 del angleške nanizanke
Regionalni studio Maribor
Štiri v vrsto, tv-igrica
TV dnevnik 2, vreme, šport
Sedma steza
Gore in ljudje, VPS 2030
Dokumentarec meseca: Piknik, VPS 2130
TV dnevnik 3, vreme, VPS 2215; šport
Gospodarska oddaja: 10 000 obratov
Video strani
SLOVENIJA 2
Znanje za znanje, učite se z nami. ponovitev Od Kolpe do Rabe: AFS France Marolt, 4. oddaja, ponovitev
Euroritem, 12. oddaja, ponovitev Športni pregled, ponovitev Poročila
Intervju: Tatjana Ličen, ponovitev Utrip, ponovitev Zrcalo tedna, ponovitev Dober dan, Koroška Ljudje in zemlja, ponovitev Obzorja duha, ponovitev Orion
Podjetniški klub, svetovalnonamenski program TV dnevnik 2, vreme, šport Izziv morja, dokumentarna oddaja
'Znanost: Duševne bolezni, 10. oddaja Andrejeva mati, ameriška drama
R. Strauss: Koncert za oboo Sova
Korak za korakom, 11/13 del ameriške nanizanke Cas za ples, 3., zadnji del angleške nadaljevanke Hollywood se jih spominja, 6/14 del ameriške dokumentarne serije (do 00.25)
A KANALA
RIS, risanke in spoti Ninja želve, 11. del
Helena, ponovitev 2. oddaje, v kateri gledalci Čestitajo in pozdravljajo
Avtotimes, ponovitev oddaje o avtomobilizmu Drugačne svet, ponovitev 95. dela Poslovni dosje, ponovitev 9. dela Ninja želve, 51. del ameriške risanke Dnevnoinformativni program in vreme Teden na borzi
Poslovni dosje, 20. del dokumentarne serije Poslednji strel, ameriški film Drugačen svet, 96. del ameriške nadaljevanke Jazzbina, 2. oddaja o jazzu Dnevnoinformativni program in vreme, ponovitev Poročila v angleščini: Deutsche VVelle (do 01.05)
S KOPER
Studio 2 šport Primorska kronika
Aktualno: Unomatti-na, vmes dnevnik Film: La Torre di Lon-dra (kom., ’62), vmes (11.00) vesti Vremenska napoved Variete: Servizio a do-micilio, vmes vesti Dnevnik in Tri minute Fatti, misfatti e ... Kulturne aktualnosti Dok.: Zemlja, Zrak, Voda in Ogenj Variete: Buon fortuna 7 dni v Parlamentu Otroška oddaja Mladinski variete: Big! Epizode iz Biblije Dnevnik 1
Sanremo: Corso fiorito Variete: Ci siamo? Vreme, dnevnik, šport TV film: Per amore o p er amicizia (4. del) Aktualno: Caffe italia-no, vmes (23.00) dnevnik in Emporion Dnevnik in vreme Danes v Parlamentu
RAI 2
Risanke in nanizanke Jutranji dnevnik Rubrika o vrtnarstvu Protestantizem Nan.: La stella del par-co, 11.00 Lassie Kratke vesti Segreti per voi Variete: I fatti vostri Dnevnik, Gospodarstvo in Diogenes Nad.: Quando si ama, 14.40 Santa Barbara Kronika v živo Dnevnik
TG2 Zenska stran Pogum življenja Športne vesti Nan.: Hunter, vreme Nad.: Beautiful Dnevnik in šport Variete: Ventieventi L’ispettore Derrick Aktualno: Mixer TG 2 Pegaz Nočni dnevnik
Nan.:	Družina
Bradford, 6.55 Družina Addams, 7.25 Jeffersonov!
Nad.: General Hospi-tal, 8.35 Marilena, 10.00 Ines, 10.50 Amanda, 11.50 Cele-ste, vmes (9.30) vesti Variete: A časa nostra TG 4 vesti
Variete: Buon pome-riggio
Nad.: Sentieri, 15.10 Greda, 16.05 Anche i ricchi piangono, 16.55 Febbre d’amore Rubrika o lepoti, vesti Aktualno: C’ eravamo tanto amati
Nad.: La signora in rosa, vmes (18.55) vesti Kviz: La cena e servita Film: Pane, amore e gelosia (kom., It. ’54) Film: Anni 40 (dram., VB ’87), vmes (23.30) nočne vesti
CANALE 5
Na prvi strani Variete: Maurizio Co-stanzo Show (pon.) Nan.: La časa nella prateria Variete: ore 12 Dnevnik TG 5 Sgarbi quotidiani Aktualno:	Forum,
14.35 Agenzia matri-moniale, Ti amo par-liamone, 15.30 Scene da un matrimonio Otroški variete Kviz: OK il prezzo e giusto, 19.00 La ruota della fortuna Dnevnik TG 5 Striscia la notizia Film: Arma letale (krim., ZDA ’87, i. Mel Gibson, D. Glover) Nan.: Časa Vianello Variete: Maurizio Co-stanzo Show, vmes (24.00) TG 5 vesti
® TMC		Ul Koper		OtO Hrvaška 1	
	Euronevvs		Mannix, ameriška tv		Dobro jutro, Hrvaška
	Nad.: Doppio imbro-		nanizanka		Poročila
	glio, 9.45 Potere		Juke box, glasbena od-		Zgodbe iz Monticella,
	Rubrika: Zenska TV		daja, ponovitev		67. del
	Nan.: Autostop per il		TV novice		Poročila
	cielo		Čarobna svetilka		TV šola
	TMC Nevvs - Šport		Dolgo iskanje, angl.		Operacija Barbarosa,
	Film: La spia dal našo		dokumentarna serija		7. del mladinske na-
	freddo (kom., VB ’66)		Vohuna, ameriška na-		nizanke
	Risanke in nanizanka		nizanka		Poročila
	Dok.: Prijateljska nara-		Meridiani, aktualna		Ko se svet vrti, 67. del
	va		tema, ponovitev		Mikser M
	Rubriki: Zenska TV,		Studio 2, pogovor z		Poročila
	19.10 Garderoba (vodi		gosti		Slika na sliko
	B. Barzini)		Primorska kronika		Ono (It), ponovitev 4.,
	Vremenska napoved		TV dnevnik		zadnjega dela ameri-
	Vesti: TMC Nevvs		Mannix, am. naniz.		ške nadaljevanke
	Nan.: Maguy		Nočni sodnik, ame-		Poročila
	Film: Good Morning		riška nanizanka		Tečaj nemškega jezika,
	Babilonia (dram., It.		Koncert: Irena Grafe-		21. lekcija
	’87, r. Paolo in Vitto-		nauer-flavta, Maria		Beverly Hills, 90210,
	rio Taviani, i. Vincent		Graf-harfa, ponovitev		20/23 del amer. naniz.
	Spano, J. De Almeida)		P.I. Čajkovski: Itali-		Hrvaška država in lju-
	Rubrika o motorjih		janski Capriccio		dje
	Crono		TV dnevnik		Poročila
	Nočne vesti in vreme		Globus		Santa Barbara, 331.
	Film: La notte del lu-		Tajna agentka Natalija,		del amer. nanizanke
	po mannaro (dram.,		francoska komedija;		Dnevnik 1
	ZDA '72, i. David		igrajo: Martine Carol,		Film-video-film
	Janssen, Barbara Rush)		Felix Marten in drugi		Do zadnjega diha, a-
	Aktualno: CNN Nevvs				meriški film; igrajo:
					Richard Gere; režija:
			*		Jim McBride
					Slika na sliko Poročila Sanje brez meja
® ITALIA7		inlMF1 Avstrija 1			
					
M Risanke
M Nad.: Čara čara, 13.05 I nan. I Campbell News Line - Vesti Nad.: Aspettando il domani, 14.30 II tempo della nostra vita Deželni programi Pojdimo v kino Sette in allegria Nevvs Line - Vesti Nan.: Buck Rogers II sasso nella scarpa Film: Banditi a Milano (krim., It. '67, i. G.M. Volonte, Don Backy) Nevvs Line - Vesti Colpo grosso story Film:	Il bestione
(kom., It. ’74, r. S. Cor-bucci, i. G. Giannini) Nevvs Line - Vesti
^ RAI 3		ITALIA1	
			
	Dok.: L’altrarete, vmes		Pregled tiska
			Otroški variete
	(6.50, 11.30) vesti		Nanizanke
	Dnevnik 3 iz Milana		Odprti studio
	Pogled na gledališče		Risanke
	Deželne vesti		Otroški variete
	Popoldanski dnevnik		Variete: Non e la RAI
	Bellitalia		Variete: Unomania
	Dok.: F. Mistral		Nan.: Baywatch
	Šport: nogomet C in B		Varieteja: Twin Clips,
	lige, deželni nogomet		17.35 Mitico
	Športna rubrika Derby		Nan.: MacGyver
	Pregled tujega tiska		Varieteja: Rock & Roli,
	Dok.: Geo, nato Lassie		20.00 Karaoke, vmes
	Šport, vreme, dnevnik		Studio šport
	Deželne vesti in šport		Film: Rimini Rimini
	Blob in Una cartolina		(kom., It. '87, i. Laura
	Ponedeljkov proces		Antonelli, P. Villaggio)
	Dnevnik ob 22.30		Varieteja: Mai dire gol,
	Aktualno: Milano, Ita-		23.45 A tutto volume
	lija, Diritto di replica		Nan.: Valentina
	Dnevnik in vreme		Odprti studio in šport
£$ TELEFRIULI	
m	Ena rastlina na dan
	Kratke vesti
	Starlandia
	Nan.: Villa Arzilla (i. E. Calindri)
	Nad.: Destini
	Večerne vesti
	Penne alParrabbiata
	Nad.: Giovani ribelli
	Variete:Anime furlane
	Nočne vesti
Družinske vezi, pon. Neroda, pon. filma Sinha Moča, 101. del Trojica s štirimi pestmi
Jaz in ti, otroški spored
Heidi, risana serija Am, dam, des Muppet babys, risana serija Cool
Video uspešnice in kviz
Mini Cas v sliki To je bil operni ples Cas v sliki Liebling Kreuzberg Cas v sliki, vreme Primer za dva: Nevarno dobra ideja Vikend pri Bernieju, ameriška komedija Nori safari, ameriška akcijska komedija
D$D Hrvaška 2	
	TV koledar
	SP v nordijskih disciplinah, 15 km, Z, posnetek iz Faluna
	Turbo Limach Show
	Dnevnik
	Fina gospa, 2. del humoristične nanizanke
	Glasba skozi čas, 15/16 del
	Cro-pop.rock
	Gospodična Marple, 6/8 del
	Haggart, 4/7 del hum. serije Magija, 7/12 del Starinska zgodba, ameriški film
# TELE 4	
	(Se povezuje s sporedi Italia 1)
	Lastne oddaje:
	Kronika in komentar
	Dogodki in odmevi
	
Avstrija 2	
	SP v nordijskih disciplinah, prenos iz Faluna
	Operni ples, nemška glasbena komedija
	SP v nordijskih disc.
	Družinske vezi
	Milijonsko kolo
	Regionalna poročila
	Cas v sliki, vreme
	Kultura
	Alpe: Solni rudniki, 6. del
	Šiling
	Mainz ostaja Mainz
	Noe v pariškem Lidu
	Poročila; Tisoč mojstrovin
(mtv) Madžarska	
	Cez dan
	Sosedje, 152. del, pon.
	Dallas, 113. del
	Igra
	Sotrpini
	Pomoč v duševni stiski
	Poročila
	Popoldanski saldo
	Spored za upokojence
	Kupil bom to žensko, 159. del
	Risanke
	Okno
	Primadona Hanna Honthy, ob 100-letnici rojstva umetnice
	Dnevnik
	Dallas, pon. 113. dela
	Kenny Vheeler, 2. del
	Vlak, francoski film
	Dnevnik
TV SLOVENIJA 2 / DANES OB 16.30
Dober dan, Koroška!
Informativna oddaja, ki jo pripravljajo v slovenskem uredništvu avstrijske televizije v Celovcu
Oblikovalci oddaje Dober dan, Koroška vam bo tudi danes posredovali pestro tedensko dogajanje na Koroškem. Najprej bodo spregovorili o obisku deželnega glavarja dr. Chri-stofa Zernatta, ki je v preteklem tednu obiskal Višjo šolo za gospodarske poklice v St. Petru in s tem podprl prizadevanja te izobraževalne ustanove. Predsednik Republike Slovenije Milan Kučan in zunanji minister Lojze Peterle pa sta sprejela predstavnike zamejskih Slovencev.
V ospredju kulturnega dogajanja preteklega tedna pa je prav gotovo podelitev Prešernovih na-
Sodelavci v uredništvu oddaje Dober dan, Koroška.
grad, zato sta osrednji kulturni organizaciji v ORF teatru pripravili prispevek o letošnjih Prešernovih nagrajencih - o pisatelju Dragu Jančarju in igralki Mileni Zupančič.
Dogodek za Slovenijo je tudi izid šestega dela
Enciklopedije Slovenije, v kateri so gesla od Kreka do Marijinega češče-nja.
Pester kulturni utrip na Koroškem bo z gibi izrazil se pantomimik Andres Valdez, ki je s svojim obiskom razveselil koroške otroke.
RADIO
Slovenija 1
5.00,	6.00, 6.30, 7.30, 8.00, 9.00,
10.00,	11.00, 12.00, 13.00, 14.00,
18.00.	19.00.21.00.23.00,Poročila; 6.50 Dobro jutro, otroci; 8.05 Radijska plus; 8.40 Minute za smeh; 11.30 Pregled tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 14.05 Poslovne informacije; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.15 Varnostna kultura; 17.00 studio ob 17-ih; 19.30 Obvestila; 19.00 Radijski dnevnik; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Sotočja; 21.05 Zaplešite z nami; 22.30 Slov. pevci šansonov; 23.05 Literarni nokturno
Slovenija 2
6.30,	7.30, 8.30, 9.30, 10.30,
11.30,	12.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 19,00 Dnevnik; 7.00 Jutranja kronika; 8.00 Strokovnjak svetuje; 8.40 Koledar prireditev; 10.40 Primorski val; 11.00 Ekološke teme; 12.00 Opoldne;
12.10	Športni dogodki; 12.40 Štajerski val; 12.45 Astrološki koledar; 13.00 Danes do 13-ih;
15.10	Menjalniški tečaj; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.40
^Večerni gost; 17.50 Šport na va-
lu 202; 19.30 Popularnih 40;
21.30	Ameriška country lestvica; 22.20 V soju žarometov.
Slovenija 3
9.00,	10.00, 11.00, 12.00, 13.00,
14.00.	18.00.22.00 Poročila; 8.10 Dobro jutro; 9.05 Matineja; 10.05 Kulturna panorama; 11.05 Reprize in soočanja; 12.05 Pojemo in igramo; 13.05 Radijska igra za otroke; 13.50 Intermez-zo; 14.05 Izobraževalni program; 15.00 Pihalne godbe;
15.30	Dogodki in odmevi; 16.45 Enciklopedija Slovenije; 18.05 Slov. glasbena ustvarjalnost; 19.35 Operni koncert; 20.30 Koncerti EBU; 22.30 Dvignjena zavesa; 22.50 Komorni studio; 23.Artes acusticae; 23.55 Utrinek; 24.00 Nočni program RS.
Radio Koper
(slovenski program)
8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30 Poročila; 12.30 Dnevnik; 6.00 Glasba in koledar; 6.30 Jutranjik; 7.00 Jutranja Kronika;
7.30	Pregled tiska; 7.45 Ever-green; 8.40 Od otroštva do mladosti; 8.45 Delo, informacije; 9.00 Pesem tedna; 10.30 Primorski val; 11.00 V podaljšku; 12.30
Opoldnevnik RK; 13.00 Jagode in podoknice; 15.15 Hit dneva;
15.30	Dogodki in odmevi; 16.00 Glasbeni desert; 17.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik, osmrtnice; 18.00 Iz butika Gallus; 18.40 Od otroštva do mladosti; 19.00 Dnevnik - 19,30 Prenos RS.
Radio Koper
(italijanski program)
6.15,	8.30, 9.30, 10.30, 13.30,
14.30.16.30.17.30.18.30	Poročila;
7.15,	12.30, 15,30, 19.30 Dnevnik; 6.20 Drobci; 7.00 Dober dan, otroci, 7.45 Prireditve; 8.00 Ura je 8; 8, 05 Horoskop, slovarček; 8.15 Na valovih RK; 8.35 Popevka tedna; 9.00 Ulica vrelikih vrtov: glasba, nasveti in kramljanja; 9.35 Ugibajmo skupaj; 9.50 Glasba po izbiri; 10.00 Pregled tiska; 10,05 Gost v studiu; 11,00 V studiu smo pripravljeni; 11.30 Velike osebnosti; 12.00 Glasbeni desert; 13,00 Glasba po željah; 14.45 Alfabeta e pentagramma; 16.00 Ob štirih; 16.10 Promocija plošče; 16.20 Prireditve in razstave; 16.35 Bouti-que Gallus; 16.50 Zgodovinske plošče; 17.20 Single tedna; 17.50 Priredbe uspešnic; 18.00 Souvenir d'ltaly; 18.45 Glasbena pričevanja; 20.00 Nočni program
Radio Trst A
7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00,
10.00	14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar in Pravljica; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Jugoslavija po letu 1945; 9,05 Glasba; 9.30 New Age; 10.00 Pregled tiska; 10.10 Koncert; 11.30 Odprta knjiga: Oštrigeca (M. Tomšič); 12,00 Taborišče Gonars; 12.30 Slov. glasba; 12.40 Koroška poje: Lovski zbor Železne Kaple; 13.20 Gospodarska problematika; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Kviz za otroke; 15.15 Evergreeni; 15.30 Mladi val; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba: Simf. orkester Hrvaške radiotelevizjje;
18.00	Alpe-Jadran; 18.30 Orkestri; 19.20 Napovednik.
Radio Opčine
11.30. 15.30, 17.30 Poročila;
10.00	Tedenski horoskop; 12.30 Pogovor z odvetnikom in Drugi Trst (pon,); 18.00 Tedenski športni komentar; 20.00 Za naše Iju-de: Informativna oddaja za emigrante v F J K; 20.30 Opera.
Radio Koroška
18.10 - 19.00 Mladina in Evropska skupnost.

SATELIT
SUPER
5.30	Victory; 6.00 Super Shop;
6.30	Poslovni tednik; 7.00 Financial; 8.00 Novice; 9.00 Channel E;
9.30	Super Shop; 11,00 Evropski dnevnik; 11.30 Turistični magazin;
12.00	Zahodno od Moskve; 13.00 Po letu 2000; 13.30 Inside Eition;
14.00	Focus; 14.30 Scena; 16.00 Ali Mixed Up; 17.00 On the Air;
18.30	Bonanza; 19.30 Šport; 20.00 The Rogues; 21.00 Inside Edition;
21.30	Eco Record; 22.00 Novice, reportaže; 22.30 poslovne informacije; 22.45 US Market WRAP;
23.00	Humpty Dumpty Man (dram., 1980); 0.45 Eco Record;
1.15	The Mix; 2.00 China News Europe; 5.00 The Mix.
SKV ONE
7.00	DJ Kat show; 9,40 Lamb Chop's play-along; 10.10 Risanke pred šolo; 10.30 The pyra-mid game; 11.00 Strike It Rich;
11.30	Drzni in lepi; 12.00 Mladi in nemirni; 13.00 Sokolov greben;
14.00	E Street; 14.30 Drugačen svet; 15.20 Santa Barbara; 15,45 Maude; 16.15 The Nev/ Leave It To The Beaver; 16.45 DJ Kat show; 18.00 Star Trek; The next generation; 19.00 Rescue; 19.30 E Street; 20.00 Alf; 20.30 Družinske vezi; 21.00 Parker Lev/is Can't Loose; 21.30 We Are The Chll-dren; 23,30 Studs; 24.00 Star Trek.
EUROSPORT
9.00	Aerobika: 9.30 SP v bobu;
10.30	SP v hitrostnem drsanju;
11.30	Aerobika; 12.00 Euroscores;
12.30	Zimske Ol '94; 14.00 Bandy;
16.00	Alpiros, dirke s pasjo vprego; 17.00 EP v namiznem tenisu;
18.00	Euroscores; 18.05 SP v smučanju; 21.00 Eurofun; 21.30 Športne novice; 22.00 Evrogoli;
23.00	Boks; 0.30 Športne novice.
SCREENSPORT
8.00	SP v dirkah na ledu; 10.00 Kegljanje; 11.00 Kickboks; 12.00 Košarka NBA; 12.30 Košarka;
14.30	Motošport: Monster Truck;
15.00	Go; 16.00 Hokej na ledu;
17.30	Nogomet; 19.30 Hokej na ledu; 21.30 Boks; 22.30 Nogomet;
23.30	Golf; 0.30 Kegljanje; 1.30 Global Adventure Šport.
MTV
7.00	Avvake On The VVild Side;
10.00	Video; 13.00 Video; 15.00 The Soul of MTV; 16.00 Greatest Hits; 17.00 Coca Cola report;
17.15	MTV v kinu; 17.30 Poročila; 17.45 Trije od enega; 18.00 Hit List UK; 20.30 Pure Cult Special; 21.00 MTV Prime; 22.00 Greatest Hits;
23.00	Coca Cola report; 23.15 MTV v kinu; 23.30 Poročila; 23.45 Trije od enega; 24,00 Rock Block Special; 2,00 Video; 3.00 Yoi;
3.30	Nočni video.
SKV MOVIES
7.00	Pregled programa; 11.00 Su-perman 3; 13.05 Hello Down The-re; 15.00 Some Kind Of A Nut;
17.00	The Last Of The Secret Agents; 18.55 Superman 3; 21.00 The Pope Must Die; 22.40 Uk Top Ten; 23.00 52 Pick Up; 0.40 Eve Of Destruction; 5.15 Black Eagle.
MOVIE CHANNEL
7.30	Dixie; 9.00 A Night To Re-member; 10.35 Oklahoma; 12.55 High Noon; 14.25 The Lost VVorld Of Sinbad; 16.05 Jack and the VVitch, 17.35 Arachnophobia;
19.30	Kposure; 22.00 Class Ac-tion; 24.00 Prayer of the Roller-boys; 1.40Backstreat Dreams; 3.25 Eat a Bowl of Tea; 5,10 The Charge of the Model TS.
PR0 7
4.00	Serije in ponovitve; 8.50 Star-sky in Hutch: Priča obtožbe;
11.15	Matlock; 12.10 Poročevalci; 12.40 Shortlist; 13.00 Agentka s srcem; 13.05 Zadeva Concorde (It. 1978); 15.25 Neizprosna, a prisrčna; 16.15 Risanke; 18.00 Parker Lewis; 18.30 Show Billa Cosbyja;
19.00	Ulice San Francisca; 20.00 Poročila; 20.15 Higway 91 (krim., ZDA 1988); 22.05 Ninja Academy (dram., ZDA 1989); 23.45 Max Headroom; od 0.35 do 4.50 Poročila, 0.45 Moj sosed vampir (ZDA 1988. 2.25 Poročila, 2.35 Serpico,
6.00	Jutranji magazin; 9.00 Serije in nagradne igre; 12.00 Opoldanski magazin; 12.30 Springfiel-dova zgodba; 13.25 Kalifornijski klan; 14.10 Klic na pomoč Kalifornija; 15.00 Umor je napisala;
16.00	Hans Meiser; 17.00 Kdo je šef?; 17.30 Strašno prijazna družina; 18.00 Enajst 99; 18,45 Poročila; 19.15 Eksplozivno; 19.45 Dobri časi, slabi časi; 20.15 Columbo -Playback (i. Peter Falk); 21.45 Quincy: Lažna preiskava krvi; 22,45 10 pred 11, magazin; 23.15 Flash - Rdeči blisk; 0.15 Troplcal Heat; 1.20 Nočni program: Strašno prijazna družina, 2.00 Kdo je šef?; 2.30 Hans Meiser.
SATI
5.30 Regionalna poročila; 6.00 Dobro jutro; 8.35 Ponovitve; 11.55 Herrmann; 12.25 Kolo sreče; 13.05 Dogodivščine mladega Indiana Jonesa; 13.55 Sence strasti;14.45 Sosedi; 15.10 Pod Kalifornijskim soncem; 16.00 Trojica s štirimi pestmi; 16,55 5 krat 5;
17.25	Pojdi na vse!; 18.00 Regionalna poročila; 18.30 Šport; 18,45 Poročila; 19,00 Sestanek na slepo; 19.30 Kolo sreče; 20.15 Bavarec na Rugnu; 21,15 Prosim, Javi se!; 22.15 Žgoče; 23.00 Novice in zgodbe; 23.45 Pozna letina; 0.05 Trojica s štirimi pestmi; 1.00 Sosedi; 1.25 Ura filmskih ustvarjalcev; 1.40 Pregled programa. Videoteki
PREMIERE
7.00	Klasične risanke; 8.00 Otrokova moč (Kan. 1989); 10.00 Box Office America; 10.25 Dvojni Notzli (Švica 1990); 12.00 Kino '93; 12.30 tvtv; 13.00 Premiere; 13.15 Romeo predstavlja; 14.15 Kaskaderji (dok.); 15.15 Pleše z volkovi (vestern, ZDA 1990, i. Kevin Costner); 19,00 Showbiz;
19.25	Šport; 19.30 0137; 20.15 V preddverju pekla (krim., ZDA 1990, i. Sean Penn, Gary Old-man); 22.50 The Dark Side of the Moon (fant., ZDA 1989, i. Wendy MacDonald); 22.55 Prekletstvo strasti (srh,, ZDA 1991); 1.25 Skip-per (srh.. Nem, 1990); 3.00 Misery (srh., ZDA 1990).
Ponedeljek, 15. februarja 1993
VREME
EVROPA/ VEČINOMA SUHO VREME
VREMENSKE NAPOVEDI HIDROMETEOROLOŠKEGA
ZAVODA SLOVENIJE
DANES
rlioio 1000
^4
✓71020
{
1040
topla
fronta
hladna
fronta
okluzija
VREMENSKA SLIKA
Nad večjim delom Evrope je območje visokega zračnega pritiska. K nam od vzhoda priteka hladen zrak.
Ponoči je kraje vzhodno od nas prešla oslabljena hladna fronta.
TEMPERATURE
POSVETU
HELSINKI....	-1/i
OSLO........ -6/'2
STOCKHOLM...	-3/2
K0BENHAVN...	2/3
MOSKVA......	-4/'2
BERLIN....... -V/
VARŠAVA.....	-2/5
LONDON......	3/6
AMSTERDAM...	-2/5
BRUSELJ.....	-3/8
BONN......... -3/0
FRANKFURT...	-V]
MUNCHEN.....	-4/'2
ZURICH......	9/3
ŽENEVA......	1/3
RIM.......... 2/15
MILAN....... -4/10
BEOGRAD.....	-6/5
NICA......... 6/16
BARCELONA...	5/15
BUKAREŠTA...	-7/1
CARIGRAD....	-1/3
MADRID......	4/12
LIZBONA.....	9/15
ATENE......... 3/6
LARNAKA.....	5/14
TUNIS........ 4/16
ALŽIR....... 11/17
MALTA....... H/15
JERUZALEM...	1/°
KAIRO........ 6/16
C A
središče središče ciklona anticiklona
DOLŽINA DNEVA
Sonce bo danes vzšlo ob 07.05 in zašlo ob 17.29. Dan bo dolg 10 ur in 24 minut. Luna bo vzšla ob 02 uri 57 minut in zašla ob 11. uri 46 minut.
PLIMOVANJE
Danes: ob 3.54 najvišje 22 cm, ob 12.13 najniZje-32 cm, ob 19.46 najvišje 14 cm.
Jutri: ob 0.13 najnizje 3 cm, ob 5.41 najvišje 24 cm, ob 13.06 najnižje -41 cm, ob 20.10 najvišje 23 cm.
ALPE-JADRAN / NA ZAHODU IN SEVERU DELNO JASNO, NA VZHODU RAHEL SNEG
TEMPERATURE
VČERAJ
OB 7. IN OB 13. URI
LJUBLJANA....	-4/-2
TRST......... 5/12
CELOVEC....	-6/3
BRNIK........ -7/-2
MARIBOR......	-2/-1
CELJE........ -2/0
NOVO MESTO	-4/-1
NOVA GORICA	-4/13
MUR. SOBOTA	-1/0
PORTOROŽ...	-3/13
POSTOJNA.....	-2/-1
IL. BISTRICA.	-7/-
KOCEVJE......	-11-2
ČRNOMELJ...	-7/-2
SL. GRADEC...	-6/-2
BOVEC........	-4/8
RATEČE.....	-6/-
VOGEL......	0/4
KREDARICA....	-6/-8
VIDEM......	0/-
GRADEC.....	-3/-2
MONOŠTER...	-2/0
ZAGREB.....	-1/1
REKA.......... 4/14
DANES
O SALZBURG
BELJAK
o
TRBIŽ O o
KRANJSKA GORA
O GRAZ
', O
GORNJI SENIK
O
MURSKA SOBOTA
VARAŽDIN O
O PORDENONE
O UUBUANA j!	"/
-O N. GORICA
GORICAUJ	O POSTOJNA	Q NOVO MESTO
O ZAGREB
o V *
O KARLOVAC
H I
puu o ________
OBLAČNOSTI DEŽ/SNEG mm na dan
4 *
pod 10% pod 5
44 **
10-30%	5-10
444 ***
30-50%	10-30
4444****
30-60
50-80%
O
nad 80%
444	#**
444	***
nad 60
V SLOVENIJI: Na Primorskem bo jasno, SOSEDNJE POKRAJINE: Danes bo v not-pihala bo burja. Drugod bo zmerno do pre- ranjosti Hrvaške rahlo snežilo, drugod bo težno oblačno, v južnih krajih bo občasno še	delno jasno in suho.
rahlo snežilo.Najvišje dnevne temperature od -2 do 3, na Primorskem do 10 °C.
VETER i NEVIHTE
5-10 m/s
ONESNAŽENOST
ZRAKA
Povprečne 24-urne koncentracije SO2 v mikrogramih na zraka:
Ljubljana	351
Maribor	128
Celje	205
Trbovlje	189
Hrastnik	214
Zagorje Šoštanj
Kritična 24 uma koncentracija S02 je 375 mikrogramov na m3 zraka.
V SLOVENIJI: V torek bo suho in hlad- OBETI: V sredo bo zmerno do pre-no vreme. Veter bo oslabel.	težno oblačno, vendar v glavnem
suho vreme.
nad 10 m/s
STANJE VODA
Višina vode v cm ob 7. uri: Mura, G. Radgona: 108, Drava HE Dravograd —; Sava Radovljica 35, Sava Šentjakob —, Sava Radeče 104, Sora Suha: 97, Ljubljanica Moste 46, Savinja Laško 91, Krka Podbočje 76, Kolpa Radenci 76, Soča Solkan: 171

M
*E
M
<*

&
kit.
HOROSKOP
Piše:
Aleksandra Zorc Berce
OVEN 21-3/2(M : Stari prijatelj ali sošolec bo stopil z vami v stik s predlogom, da skupaj preživita nekaj uric in se povrneta v stare, dobre in brezskrbne čase.
BIK 21-4/20-5 : Popoldan vam bo postalo jasno, kako se lotiti finančne priložnosti strokovno in s pravim prijemom. Z lastnino drugih boste tudi tokrat dobro zaslužili.
DVOJČKA 21-5/21-6 : Pustite, vso pobudo partnerju ali sostanovalcu, kajti zadevi niste kos. Brez pomena bi bilo tekmovakti s tako prepričljivimi idejami in trdno samozavestjo.
RAK 22-6/22-7 : Včerajšnji ploden razvoj dogodkov se nadaljuje tudi danes in zdi se vam, da boste poslej lahko zgradili prihodnost na ponujenih širokih in večjih priložnostih.
LEV 23-7/23-8 : Okoli vas je še vedno čustveno nabito ozračje, vendar se vam zdaj zdi nekoliko bolj umirjeno. Navezani Levi bodo resno premišljevali o tem, da se končno predajo.
DEVICA 24-8/22-9 : Drobna domača opravila in popravila so stvari, ki počakajo na vsakogar, zato se ne jezite, saj niste samo vi rojeni pod «nesrečno» zvezdo. Rezultati bodo solidni.
TEHTNICA 23-9/22-10 : Izrabili boste vse prednosti vašega čedalje večjega osebnega vpliva in dobrega glasu glede poslovne sposobnosti. Druženje s pravimi osebami je velik plus.
ŠKORPIJON 23-10/22-11 : Toliko stvari je odprtih in vse so finančno donosne, tako da ne veste, s katero bi se najprej začeli ukvarjati. Tudi družinske vezi bodo okrepile vaš položaj.
STRELEC 23-11 /21-12 : Nadaljujejo se ugodni dnevi, vendar tokrat tudi na popolnoma resnih področjih. Cas je torej primeren za začetek novih projektov in postavljanje novih ciljev.
KOZOROG 22-12/20-1 : Se en dan, ko bodo zaupne dejavnosti za zaprtimi vrati ponovno zelo plodne. Bodite pozorni, da vam ne uide informacije, ki bo povedana med vrsticami.
VODNAR 21-1/19-2 : Ponovno je dan primeren za družabnost in prijatelje, vendar se boste tokrat vsaj naučili nečesa koristnega za službo. Nemirni boste in neučakani.
RIBI 20-2/20-3 : Lahko bi splezali stopničko ali dve navzgor, saj za vami stoji in vas podpira pomembna oseba, ki bo še dolgo časa bdela nad vašo prihodnostjo.
CESTE / SUHE IN NORMALNO PREVOZNE
S	ZASTOJI
X	ZAPRTA CESTA
Jt	POPRAVILA NA CESTIŠČU
*	POLEDICA
S	SAMO Z ZIMSKO OPREMO
	ŠPORTNA PRIREDITEV
==	GOSTA MEGLA
	BENCINSKE ČRPALKE 24 UR
Ceste po Sloveniji so suhe in normalno prevozne, razen na Koroškem, kjer so na posameznih mestih vlažne in spolzke. Ponekod v kotlinah in ob rečnih tokovih se zadržuje megla, vendar vidljivost ni bistveno ovirana. Promet v notranjosti in na mejnih prehodih je tekoč, razen na mejnem prehodu Dolga vas, kjer tovorna vozila čakajo na izstop do 14 ur.
	SNEŽNE RAZMERE (v cm)				
SLOVENIJA		FURLANIJA-JK		KOROŠKA	
Kope		....-/20	Cimolais			NP	Podklošter			-/40
Vrhe			V-	Claut			-/-	Bad Kleinkirchheim ...20/70	
Lontovž			-/-	Piancavallo		..20/50	Pliberk/Peca			-/30
Stari vrh			Žabnice/Ovčja vas		NP	Sloveniji Plajberk		-/50
Rogla		.30/40	Raibl			NP	Dobrač		....30/80
Kanin		....-/90	Forni Avoltri			NP	Nassfeld/Mokrine ..60/80	
Cerkno		....-/25	Forni di Sopra		..30/50	Spittal/Goldeck.	....10/60
Soriška planina....		V-	Paluzza-Timau			NP	F-leiligenblut		..20/140
Vogel		....-/30	Paularo			NP	Katschberg		..60/110
Kabla		....-/20	Pontebba		..40/40	Koralpe/Golica.		-/30
Mariborsko Pohorje..-/40		Pradibosco		..30/60	Kotschach/Mauthen		30/40
Kranjska gora		....-/15	Prato Gornico			NP	Mallnitz		„20/140
Pokljuka ~			-/-	Zoncolan		..10/40	AVSTRIJA	
Rog - črmošnjice		-/-	Sauris		....5/10	Arlberg		„60/250
Prvine			-/-	Sella Chianzutan		NP	Seefeld		„„35/90
Jezersko			-/-	Nevejsko sedlo....	..20/80	Kitzbuhel		.„.10/30
Ulovka			-/-	Višarje		..35/60	Obertauern		140/260
Krvavec			-/-	VENETO		Zeli am See		..„20/80
Črni vrh			-/-	Sappada		20/100	Schladming/Planai .30/100	
V VEDNOST
Nadorjaška
zvezda
Na jugozahodnem delu neba lahko zdaj v večernih urah se vedno opazujemo najlepse zimsko ozvezdje Orion. V njem levo zgoraj brez težav s prostim očesom opazimo zelo svetlo zvezdo. To je najsvetlejSa zvezda v ozvezdju Oriona, Alfa Oriona, imenovana tudi Betelgeza.
Beteigeza je ena najbolj raziskanih zvezd. Ta temnordeča zvezda, ki sveti pri površinski temperaturi 3000 K, je od nas oddaljena okoli 650 svetlobnih let in v prostor seva energijo, ki je približno 20000-krat večja od energije, ki jo oddaja Sonce. Astronomi so se dolgo časa trudili, da bi izmerili velikost (premer) kake zvezde. To se jim je prvič posrečilo prav pri zvezdi Betelgezi (leta 1920).
S posebno napravo (zvezdnim interfero-metrom) so najprej izmerili kot, pod katerim je Betelgeza «vidna» z Zemlje. Ta kot je skrajno majhen, nekako tolikšen, kot če bi gledali škatlico vžigalic v razdalji 200 kilometrov. Pri znani oddaljenosti zvezde so nato izračunali njeno velikost.
Zvezda je poSastno velika, skoraj tisočkrat večja od Sonca. Ce bi postavili Sonce v njeno srediSče, bi planeti vse tja do Marsa krožili v njeni notranjosti (slika).
Marijan Prosen