_ 4 — Razno. Prekmurska železniea zagotovljena. Odbor za zgradbo prekmurske železnice v Ljutomeru poroča: V smislu rešitve g. ministra za sao-bračaj je bila določena komisija, ki bi imela odrediti smer trase za železniško zvezo med Mursko Soboto in obstoječo želez, progo Ko-toriba—Pragersko. Komisijo so se udeležili gg. inšpektor inž. Petar Milenkovič kot zastop- j nik direkcije za gradjenje novih železnic v | Beogradu, višji želez, svetnik inž. Petar La- j peua kot zastopnik direkcije državnih železnic v Zagrebu in gradbeni svetnik inž. Rudolf Kaučič kot šef sekcije za trasiranje železnice Murska Sobota—Ljutomer—Ormož. Komisija je od 27. do 31 julija pregledala vso progo na tem terenu, proučila vse že izdelane inženirsko projekte in načrte ter zabeležila svoje končne ukrepe v obzirnem zapisniku. Iz tega zapisnika povzamemo nastopne javnost zani-majoče točke: 1. Vsa proga se bo gradila kot velikopotezna železnica srednjeevropskega pomena. 2. V Ljutomeru se zgradi državni kolodvor, ki bo zvezan z že obstoječim kolodvorom Južne železnice 3. Ormož dobi nov državni kolodvor z možnostjo direktne zveze v smeri Čakovec in Pragersko. 4. Sekcija za trasiranje proge naj svoje delo pospeši tako, da se bo moglo spomladi leta 1922 pričeti z gradnjo te proge. S tem je stopila prekmurska železnica iz stadija projekta v stadij izvršitve. Pričakovati je— ako ne poseže vmes kaka višja sila — da bo nova železnica najkasneje začetkom 1. 1924. izročena prometu. Velesemenj v Pragi. Kakor znano, bo od 1. do 8. septembra v zlati Pragi mednaroden vzorčni semenj. Obiskovalci, ki se izkažejo z legitimacijo, dobe na vseh železnicah 50% popusta. Z isto legitimacijo so v Pragi še druge bonitete zvezane. Za nas Jugoslovane je ta semenj v kulturnem in gospodarskem oziru velikega pomena. Dana nam je ugodna prilika za primeroma mal denar videti prest o-lico bratskega češkega naroda, uživeti se v celo zgodovino Libušinih sinov ter občudovati pridnost in žilavost Čehov. Kdor le more, naj gre v Prago! Legitimacije in znake za ta semenj, kakor vsa potrebna pojasnila daje naše domače šped. podjetje „Balkan" v Mariboru, Aleksandrova cesta 35. Velesemenj v Ljubljani. Z velikim zanimanjem pričakuje tu- in inozemstvo otvoritev ve-lesemnja v Ljubljani. Videti upamo tam delo in umotvore našega naroda ter s tem pokazati svetu, da tudi mi nekaj premoremo. Nik- do naj torej ne opusti prilike obiskati to za nas velevažno prireditev. Železnica daje 50°/o popusta. Vsak, ki hoče semanj posetiti, preskrbeti si mora legitimacijo in znak, ker le z legitimacijo uživa vse bonitete. Legitimacije in znake ter vsa potrebna pojasnila daje naSe domače šped. podjetje "Balkan" v Mariboru, Aleksandrova cesta 35. Društvo „Balkan" je tudi edini oficijelni špediter tega semnja. Topola. V cerkvi nad Topolo so položili v pondeljek, 22. avgusta k večnemu počitku umrlega kralja Petra Velikega, Osvoboditelja-Topola je neznatna srbska vas sredi Šuma-dije, ob cesti, ki vodi od Natalincev proti Arangjelovcu. Topola je rojstni kraj rodbine Karagjorgjevičev. Tu je zaplamtela prva srbska vstaja pod Karagjorgjem. Nad Topolo je složen hrib. Na njem je začel kralj Peter kmalu po svojem nastopu graditi zadnji dom svoji rodbini. Je to v starem bizantinskem slogu zidana cerkev z veliko grobnico, ki naj bo zadnje počivališče rodbine Karagjorgjevičev. Veličastna stavba še ni bila dovršena, ko je dal kralj Peter prepeljati v rodbinsko grobnico smrtne ostanke svojega očeta Aleksandra in matere Perside. Tudi ob izbruhu svetovne vojne stavba še ni bila končana. Sovražnik pa je spoštoval zaduž-bino kralja Petra in ji prizanesel. Takoj po osvoboditvi pa se je delo nadaljevalo in je sedaj že končano. Predprodaja voznih kart. Potujoče občinstvo se opozarja, da prodaja naše špedicijsko podjetje „Balkan, Maribor, Aleksandrova cesta 35" vozne karte za vse proge Jugoslavije in Nemške Avstrije po istih cenah kot železnica ter daje vse potrebne informacije ustno in pismeno popolnoma brezplačno. V drŽavi lakote in kolere. Iz Rusije prihajajo poročila, ki sezdečlovesu neverjetna. Kolera je v mesecu juliju zahtevala 24.710 človeških žrtev. V Saratovu umrje na koleri vsak dan do 200 oseb, v Rostovu je samo v enem dnevu umrlo na koleri 723 oseb. Vse delo v tovarnah počiva. Med delavstvom ni nobene discipline. Železničarji opravljajo svojo službo pod nadzorstvom vojaštva : železniške nesreče so na dnevnem redu. Železničar dobi na dan en funt kruha, mesečno četrt funta sladkorja, 1 funt suhih rib, nekaj tobaka, soli in nekaj malo vžigalic. Živil tudi za drag denar ni dobiti. Stanje prebivalstva v južni Rusiji in na severnem delu Kavkaza je obupno, vse beži pred gladom, toda ni kam, ker vojaštvo zapira pot bežečemu ljudstvu, ki za seboj požiga hiše, sela, vasi in celo mesta. Železniška nesreča pri Videm • Krško. V četrtek 18. avgusta je praški brzovlak št. 507, med postajami Rajhenburg-Krško-Videm, vozeč proti Zagrebu, nenadoma skočil s tira. Tir je sicer zelo razdejan, toda človeških žrtev ni nikakih in tudi ranjen ni nihče. S popravljalnimi deli so je takoj pričelo in je bil promet v najkrajšem času zopet otvorjen. Nesreča z ročno granato. V Zeplani na Kranjskem so našli trije otroci v starosti od 6 do 7 let na njivi ročno granato in jo nesli na ce?to ter začeli s kamnom po njej tolči. Granata je eksplodirala in pri priči raztrgala Rudolfa in Jožefa Tavčarja ter šestletno Marijo Križaj. Ponesrečene otroke so položi li v skupen grob. Zastopstvo Slovenije ob pogrebu kralja Petra. Kot člana vlade sta bila navzoča ministra dr. Kukovec in Ivan Pucelj. Iz Ljubljane je došel pokraj. namestnik minister Ivan Hribar, iz Prage naš poslanik dr. Bo. gumil Vošnjak. Iz Ljubljane so bili nadalje general Maister in admiral Koh ter bivša i predsednika Jos Pogačnik in dr. Brejc, predsednik apelacijekega sodišča Ivan Kavčnik, prorektor dr. Jos. Plemelj. Slovenska mesta so poslala svoja zastopstva, na čelu sloven- j ska Ljubljana z dr. Zamikom, Jos. Turkom 1. dr., Maribor (župan Grčar, obč. svetnika' | profesor Voglar in SvetličiČ, kanonik dr. f i Vraber), Celje (podžupan Kari Žabkar in obč. svetnik I. Prekoršek), Konjice: dr.; Rudolf, Ljutomer ravn. Baukart, okr. zastop ' Ormož (L. Petovar) Brežice dr. Hudelist, Kočevje Kajfež, Kranj župan Pire bilo je zastopano tudi Novomesto in Rajhenburg. V častnem številu se je udeležilo pogreba narodno, ženstvo iz Ljubljane. General Ktivesz, vsegamogočni avstrijski vojskovodja v svetovni vojni, je sedaj zaprosil madžarsko vlado, da mu dovoli otvoriti tobačno trafiko. Dovoljenje je dobil in nekdanji slavni general je danes trafikant. Kolo sreče ! Strašna usoda ruske mladino. Sovjetski komisar za ljudsko izobrazbo, Lunačarskij, objavlja v moskovski „Pravdi" članek, v katerem slika žalostno usodo otrok v krajih, kjer vlada lakota. Več kot 300.000 otrok je popolnoma zapuščenih od svojih staršev, ki jih ne morejo rediti. Množijo se slučaji, da starši svoje otroke potopijo v Volgi, da se rešijo lačnih želodcev. Mladina organizira bande, ki kradejo in plenijo. V asilih za otroke se razširja škorbut vsled slabe in nezadostne hrane. Težka avtomobilna nesreča se je zgodila v pondeljek blizu Pristave v šmarskem okraju. Zagrebški trgovec Filipančič se je z več znanci peljal v Slovenijo čez Brežice, Raj-henburg, Kozje in čez Podčetrtek v Rog. Slatino. Med Pristavo in Sv. Petrom je hotel šofer prehiteti neki zasebni voz. Ker pa je cesta ozka, je zadel v obcestni kilome-terski kamen s tako silo, da se je avtomobil prevrnil in zdrčal nizdol. Filipančič in šofer sta ostala nepoškodovana. Trgovec Šterlek je bil na mestu mrtev z zdrobljeno glavo, njegova soproga si je zlomila obe roki, kavar-nar Davidovič eno nogo, čevljar Budič pa si je pretresel možgane in dobil težke notranje poškodbe. Šterlekovo truplo so prepeljali v mrtvašnico, ponesrečene potniko pa v Celje v bolnico. Šofer Brenc je bil takoj aretiran in odveden v zapor. 73 letni amerikanec ustrelil 24letno ženo. Pred 8 leti je odšel v Ameriko Jože Meden pri Cerknici. Mož je pustil za sabo v Evropi precej viharno življenje. Bil je vedno prijatelj žensk in ženska ga je spremljala celo življenje. Prva mu je umrla 1903. Kako je živel ž njo, tega mož ne pove. Drugo ženo je zapustil v Evropi. Ta mu je umrla, ko je bil | on v Ameriki 1. 1915. Obenem je prestal pred odhodum 2 mesečno ječo, ker mladi starec je imel prerad premlada dekleta. Menda je tudi to precej pripomoglo k preselitvi v novi svet. Ko se je Meden 5. okt. 1919 vrnil iz Amerike, je nastopil doma kot amerikanski bogataš — dolarski princ. Seznanil se je po posredovalcih s 241etno Anico Jakopinovo, posestni-kovo hčerko iz Tavželj. Zahot&lo so mu je mlade neustrašne žene in zasnubil jo je. — Bogat Amerikanec je obljubil Anici, da ji kupi posestvo, odpre gostilno in otvoii trgovino in vse to takoj prepiše na njeno ime. Iq polakomili so se starši, zbegalo se dekle in poročilo 731etnega starca O ljubezni pri njej ni bilo govora, ona je vedela v bodočnosti samo posestvo, gostilno in trgovino in v tem sijaju je zginila senca starega, sivega moža. Ženin je res kupil hišo v Šmarju, pravi da je dal zanjo 25.000 K — obenem pa pove danes, da je prinesel iz Amerike samo 460 dolarjev. — Poroka se je vršila v Tavžljah 3. majnika 1920 m novoporočenca sta odšla na svoj dom v Šmarje. Žena mlada, vesela, živa je vsak dan čakala, kedaj se prezida trgovina, kedaj odpre gostilna in kedaj bo pred notarjem podpisal stari Amerikanec vse to na njeno ime. Toda zaman. Stari mož je čepel doma, pokašljaval in samo ljubkoval z ženo. Vsled tega razoračanja je mlada žena zbolela in pobegnila domov. Stari zaljubljenec ji je pošiljal denar, jo hodil obiskovat in jo je vabil nazaj. Končno pa je zvedel, da ima mlada žena rada mlajšega Ceneta, da hoče pobegniti z njim v Ameriko, kjer nihče ne ve, da je že poročena, da pa njemu to prikrivajo, ker bi Anica rada izvabila od njega kolikor mogoče mnogo denarja. — To je bilo Amerikancu preveč. Napotil se je 26. junija v Tavželj, kamor je prišel zvečer. Prenočil je za pečjo. Žena je bila zaprta v kamri, — Zjutraj okoli 6. ure — bilo je v kuhinji — je vprašal Anico še enkrat, če hoče z njim. Ko mu je ta odgovorila, ne da bi ga pogledala, da ne gre, je potegnil samokres in ustrelil ženo v glavo. — Žena se je zgrudila vsa krvava in nezavestna, mož pa je pobegnil v Ljubljano na svoje stanovanje na Selu. — Svojo hišo v Šmarju je namreč med tem že prodal. — Anico so prepeljali drugi dan v bolnico, kjer so ji vzeli kroglo iz glave. Ostala je v bolnici 4 tedne, posledice rane pa bo imela trajne. — Mož še danes pravi, da ima ženo silno rad in da jo je hotel samo ustrašiti. Z ozirom na čudne razmere in obojestransko nepremišljeno postopanje je obsodilo sodišče Jožefa Medena samo na 6 mesecev težke ječe, vštevši preiskovalni zapor od 3. julija. — Ženi Anici pa mora plačati 10.000 kron za bolečine in vse zdravilne stroške. — 5 —