Celje - skladišče D-Per 581/1990 5000000287,2 /RELCI 1990 GLASILO DELOVNE ORGANIZACIJE ZDRAVILIŠČE ROGAŠKA SLATINA ROGAŠKA VSTOPA V KROG SLOVENSKIH MEST Velikost krajevne skupnosti in naselja Rogaška, ki s skupnim številom prebivalstva dosega že številko blizu 9.000 in pokriva okrog 40 km, pri čemer vključuje mednarodno priznano in uveljavljeno zdraviliško turistično ponudbo, močno razvito steklarstvo, tekstilno industrijo in druge gospodarske dejavnosti, v svojem okolju pa se naslanja na kmetijska obdelovalna področja, nedvomno predstavlja dokaj zapleteno in kompleksno nalogo pri uravnavanju pogojev življenja in dejavnosti v tej sredini. Rogaška fukcioniratudi kot center, na katerega gravitira okrog 20.000 ljudi iz naše in sosednih občin. Seveda velja pri tem izpostaviti dejstvo, da Rogaško obišče letno okrog 40.000 stacionarnih gostov in vsaj enkrat toliko prehodnih, ki se ustavijo za nekaj ur ali v Rogaški preživijo cel dan. S takim obsegom in vsebino se nujno pojavljajo tudi številni odprti problemi na področju urejanja kraja in njegovih funkcij, ki so potrebni za normalno potekanje gospodarskih dejavnosti, javnih skupnih programov in služb, ter kot take opredeljujejo kvaliteto življenja v kraju. Hkrati s tem, seveda, opredeljujejo tudi nove razvojne možnosti. Prav to področje problematike je že pred leti porodilo idejo o tem, da se Rogaška Slatina organizira temeljiteje, da bi bili lahko kos vsem nalogam ter izkoristili vse možnosti, ki se tukaj ponujajo za gospodarski razvoj predvsem intoniran z razvojem turizma. Spogledovanje z Evropo in z načinom organiziranja posameznih sredin v sosednjih deželah je praktično prililo nove vzpodbude, dalo nove impulze za pripravo postopka, ki vodi v organiziranje krajevne skupnosti ozr. te sredine v višji osnovi. K temu dodatno vplivajo tudi uspehi v trženju zdraviliško turistične ponudbe Rogaške Slatine, uveljavljanje te dejavnosti na evropskem in svetovnem tržišču ter iz tega se porajajoče razvojne možnosti. Vsekakor je tudi pomembno razvijanje druge industrije ozr. gospodarstva, ki v svetu predstavlja Rogaško Slatino preko kvalitete svojih izdelkov in storitev -visokokvajitetni izdelki iz kristalnega stekla, modna in športna oblačila itd. Program krajevne skupnosti je v tem srednjeročnem obdobju, preko tretjega samoprispevka in drugih oblik zbiranja sredstev za razvoj kraja iz gospodarskih dejavnosti, pritegnil v aktivnosti za izboljševanje življenja v tem prostoru zainteresirane ljudi -krajane iz vseh delov krajevne skupnosti. Pri tem je vzpostavljeno tudi dobro sodelovanje z organi in službami občinske skupščine ozr. občine Šmarje pri Jelšah, preko njih pa seveda tudi z regijskimi in republiškimi organi. Tako smo si kot eno doslednih nalog zastavili tudi reorganiziranje Rogaške Slatine in pripravili predlog za razglasitev mesta Rogaška Slatina. Na pobudo sveta krajevne skupnosti je predlog obravnavan na zadnji skupščini krajevne skupnosti ter kot takšen posredovan občinski skupščini v obravnavo in sprejem. Rogaška Slatina izpolnjuje vse kriterije, ki v Sloveniji veljajo za pridobitev statusa mesta: - v jedru krajevne skupnosti živi blizu 5000 ljudi (po kriteriju je spodnja meja 3000 ljudi), naselje ima 44 ulic, 5500 delovnih mest, v tem delu je delež kmečkega prebivalstva le 1 'odst. Ker je Rogaška Slatina hkrati kandidirala za soorganizatorja občinskega praznika v I. 1990, smo ob potrditvi soorgani-zacije skupaj s krajevno skupnostjo Kristan vrh vskladili program z občinskim odborom za pripravo občinskega praznika, ter se dogovorili da bo razglasitev mesta Rogaška Slatina izvedena ob praznovanju praznika, predvidoma 9. septembra v Rogaški Slatini. V zvezi s tem smo se tudi v krajevni skupnosti morali ustrezno organizirati in svet ozr. skupščina sta imenovala odbor za pripravo programa ob razglasitvi mesta Rogaška Slatina. Med najpomembnejšimi nalogami je poleg investicijskih in ureditvenih aktivnosti, ki so sestavni del občinskega in krajevnega programa, priprava vseh potrebnih elementov, obeležij in postopkov, ki so običajni ob razglasitvi mesta. Tako je med drugim izveden javni razpis za pripravo obeležij Rogaške -predvsem grba in drugih simbolov, pri čemer je odbor poveril nalogo izbora v rešitev mešani komisiji sestavljeni iz zunanjih strokovnjakov in predstavnikov Rogaške Slatine. Rešitve bodo ocenjene in izbrane v začetku avgusta, ko bodo tudi predstavljene javnosti. Hkrati s tem postopkom je tudi v teku priprava same slovesnosti z ustreznim izborom programa. Ob tem se po protokolnf poti navezujejo stiki z najvišjimi predstavniki republike Slovenije in mesta Ljubljana za pokroviteljstvo ozr. botrstvo ob razglasitvi mesta. Poleg krajevnih komisij in odborov deluje tudi odbor za pripravo praznika ter za realizacijo programa pri izvršnem svetu občine. Kot rezultati zgoraj navedenega, so vse pripravljalne aktivnosti v teku, in lahko rečemo, da nam v dopustniškem času ne bo dolgčas. Pri tem kaže povdariti, da se s pripravo programa razglasitve in razglasitvijo samo, celoten proces preobrazbe šele začne. Prehod od pridobitve formalnih obeležij do kvalitetnih vsebinskih organizacijskih sprememb ne bo lahek in uspeli ga bomo dobro izvršiti le z kvalitetnim in skupnim interesom vseh ljudi, ki v tem prostoru živimo. Zato si želimo, da bi zastavljen program uspel, da bi tako ob 325 letnici zdraviliškega turizma v Rogaški Slatini ter še častitljivejšem datumu obstoja župnije Sv. Križ - viri kažejo do 700 let nazaj, zagotovili Rogaški Slatini in nam vsem realizacijo pogojev za boljšo kvaliteto življenja in ustrezno izkoristili možnosti, ki se nam glede na naravne in druge danosti ponujajo. Milan Zagoda Mešano podjetje mora pospešiti predpriprave ter v najkrajšem času dokončati projekte, pridobiti vsa potrebna dovoljenja in Skulpture na Jelšingradu, čakajoče na obnovitev, 1990 POMEMBEN KORAK V RAZVOJU ROGAŠKE ! soglasja ter zagotoviti finančna sredstva. Ob pričakovanem razvoju dogodkov bomo v mesecu novembru dokončno odločili ali bomo gradili ali ne. Če bomo takrat iz kakršnih koli razlogov ugotovili, da izgradnja ni mogoča in bo zato odločitev negativna, je v pogodbi določeno, da pogodba preneha veljati, mešano podjetje pa preneha obstajati brez posebnih pravnih ali finančnih posledic. Seveda podjetja ne ustanavljamo z namenom, da bi ga čez nekaj mesecev ukinili. Resnost obeh partnerjev, da gradnjo izpeljemo do konca je dovolj velika. Le objektivne razmere in vzroki, Del graščine Jelšingrad, 1990 Pred dnevi, 4. julija, smo podpisali Pogodbo o ustanovitvi mešanega podjetja DV-ROGAŠKA. V zadnji številki VRELCEV je bila priobčena obsežna informacija o potrebi, obsegu in načinu zagotavljanja denarja za novi zdravstveni objekt in hotel. Na osnovi vseh dosedanjih priprav je delavski svet Zdravilišča na seji, ki je bila 3. julija sprejel odločitev, da podpišemo pogodbo o ustanovitvi mešanega podjetja, kar je pomemben korak na poti do uresničitve zastavljenega cilja. npr. da ne bo zagotovljen denar, da ne pridobimo soglasja, da bo cena previsoka ali podobno, nas lahko odvrnejo od te čvrste namere. Kot je bilo že povedano, bomo o tem odločali v mesecu novembru. Prvo informacijo o poteku priprav na gradnjo bomo lahko podali že v septembru, ko bodo svoja stališča do naložbe zavzele italijanske in naše bančne institucije. Darko Bizjak Postopek za ustanovitev podjetja je že v teku. Ustanovitvena pogodba je v skladu z zahtevo Zakona o podjetjih predložena pristojnemu zveznemu upravnemu organu v presojo. Le-ta mora svoje stališče sporočiti najkasneje do srede meseca avgusta. Vzporedno pripravljamo dokumentacijo, ki je potrebna za registracijo podjetja. Registrskemu sodišču bo predložena do konca meseca julija. Za vsa dejanja, potrebna za vpis podjetja v sodni register in pripravljalna dela v zvezi z gradnjo, je delavski svet s strani Zdravilišča imenoval Milana Zagodo, dipl. oec. In Mirana Krkleca, dipl. ing. gradbeništva. PREDSTAVITEV ZDRAVSTVENE DEJAVNOSTI ZDRAVILIŠČA ROGAŠKA SLATINA Sestavek objavljamo po želji strokovnega kolegija zdravstva. Objavljen je bil že v glasilu delavcev SOZD Koroško zdravstvo v številki april - junij 1990. Zdravstvena vsebina Zdravilišča Rogaška Slatina ima uradno ime Center za preprečevanje, nadaljevalno zdravljenje in rehabilitacijo bolnikov z obolenji prebavnega sistema in tistih z obolenji presnove. Tako smo tudi registrirani pri Temeljnem sodišču v Celju na osnovi odločbe, ki jo je izdal Republiški komite za zdravstvo, potem, ko je verifikacijska komisija ugotovila, da Zdravilišče Rogaška Slatina izpolnjuje pogoje (strokovno organizacijske, kadrovske in higiensko-tehnične) za izvajanje takih dejavnosti. I. PREVENTIVNE AKTIVNOSTI delimo na 3 velike skupine, in sicer: preventivne preglede, tako imenovane preventivne programe in zdravstveno prosveto. S preventivnim pregledom poskušamo odkriti genetski zapis, obolenje v začetni fazi in dejavnike tveganja, kar naj bi dosegli z natančno anamnezo, ugotavljanjem kliničnega statusa in z vsemi diagnostičnimi posegi, ki jih narekujeta zgornja dva ob nekaj rutinskih presejalnih testih. Preventivni programi, kot so MPAO, antistres program, shujševalni program, program odvajanja od razvad, program pospešenega izplavljanja kemično stabilnih, v maščobah topnih substanc iz telesa in beauty program naj bi dejavnike tveganja odstranili, ublažili ali zmanjšali njihov vpliv. MPAO - medicinsko programirani aktivni oddih izhaja iz predpostavke, daje telesna neaktivnost ali enostranska telesna aktivnost resen dejavnik tveganja. Omenjeni program temelji nainicialnem pregledu, ki naj opredeli psihofizične sposobnosti' posameznika, nakar sledi za vsakega posebej programirana telesna aktivnost za naslednjih 10 dni. Pred odhodom opravimo retest. Shujševalni program je namenjen tistim ljudem, pri katerih telesna teža presega še primerne vrednosti in tistim, ki morajo shujšati zaradi kakšnega drugega obolenja, a jim hujšanje doma ne "gre posebno dobro od rok". Razvijamo program odvajanja od razvad, predvsem od razvade kajenja, in to zlasti za tiste, ki kljub trdni volji in večkratnim poskusom prekinitve niso bili uspešni. Program pospešenega izplavljanja kemičnostabilnih, v maščobah topnih stubstanc iz telesa smo razvijali skupaj z ameriškimi strokovnjaki. Namenjen je bil delavcem, ki so bili pri opravljanju svojega poklica posebej izpostavljeni nekaterim kemičnim substancam, kot npr. polikloriranim bifenilom (PCB). Z anti-stres programom poskušamo vegetativni sistem pripraviti do tega, da se bo v stresni situaciji odzival racionalno, ne pa v škodo prizadetega. Lepotilni program je pravzaprav prav sinteza vseh zdravstvenih programov Zdravilišča Rogaška Slatina ob asistenci kozmetike, medicinske kozmetike in zelo verjetno v perspektivi tudi lepotne kirurgije. Zdravstvena prosveta Zavedamo se, da bi bili vsi napori zaman, če ogroženega ne bi naučili drugačnega, bolj zdravega načina življenja, kar poskušamo doseči z individualnim pogovorom, s kupinskimi razgovori in s šolanjem med izvajanjem programov. II. ZDRAVLJENJE Da bi zadostili zahtevam, ki spremljajo nadaljnje zdravljenje akutnega bolnika, smo v Zdravilišču Rogaška Slatina uredili bolniški oddelek s 120 ležišči in spremljajoče diagnostične možnosti, kot so: klinični laboratorij tipa II, endoskopski oddelek, oddelek nein-vazivne kardiološke diagnostike, radiološki oddelek in ultrazvočni oddelek. Na program nadaljnjega zdravljenja sprejemamo bolnike neposredno po trebušnih operacijah in tiste, pri katerih je prišlo do akut- nega poslabšanja sicer že znanega kroničnega obolenja. Akutnega bolnika želimo s sredstvi moderne medicine skupaj z naravnim faktorjem in kompleksno balneo-, kinezio- in elek-troterapijo čim prej in čim komplet-neje postaviti "na noge". III. REHABILITACIJA Cilj rehabilitacije je, da bolniku s kroničnim obolenjem olajšamo trpljenje ali pa ga naučimo živeti z boleznijo. Da bi to dosegli, se poslužujemo za Rogaško Slatino specifičnih dejavnikov, kot so: mineralna voda Donat Mg, specifičnih krajevnih in klimatskih balneo-, elektro-, kinezio-, mehano-, magneto- in okupacijske terapije, seveda ob nujni medikamentozni terapiji. V zdravstveni dejavnosti našega zdravilišča dela 210 delavcev, in sicer 18 zdravnikov, 20 medicinskih sester, 20 fizioterapevtov, ostali so maserji in kopališki mojstri ter kozmetičarke. Za omenjena dela sprejemamo le tiste, ki so uspešno končali šolanje za zdravstvene delavce na različnih stopnjah. Na različne zdravstvene programe sprejmemo letno 21 000 bolnikov, od tega dobro polovico tujcev. Opravimo približno 400 000 individualnih balneo-fizioterapevtskih postopkov, okrog 2 000 gastroskopskih preiskav, 500 endoskopskih preiskav širokega črevesa, okrog 5 000 ultrazvočnih pregledov ter 2 000 rentgenskih preiskav, itd. Za diagnostične preiskave bi omenil, da jih opravljamo predvsem za domače in tuje samoplačnike, vendar pa jih vršimo tudi za prebivalce sosednjih občin, s katerimi smo sklenili ustrezne pogodbe, in sicer hrvatski občini Pre-rada in Krapina ter Slov. Bistrica in marje pri Jelšah. Tako sem precej suhoparno predstavil 'zdravstveno dejavnost Zdravilišča Rogaška Slatina. Mogoče pa bi kdaj drugič predstavili naše zdravilišče iz kakšneg drugega, bolj prijaznega zornega kota. Pripravil: Šef zdravnik Zdravilišča: Jože Lavrič, dr.med. internist - gastroenterolog Zelo pogosta tema naših vsakodnevnih razgovorov in najbolj česti vzrok za slabo voljo delavcev Zdravilišča Zaradi zamrznitve plač so bila izplačila v letošnjem letu pogosto predmet številnih kritik, nezadovoljstva in nerazumevanja. Dodatno smo iz likvidnostnih razlogov zakomplicirali razmere tudi sami, ker smo plače izplačevali v dveh delih, kar je takrat bilo tako iz vidika koristi delavcev, kot tudi iz vidika podjetja gospodarno in smotrno. Seveda pa je osnovni razlog nezadovoljstva v tem, da so seštevki vseh dohodkov v mesecu prenizki, in da naši delavci glede na napore, ki jih vlagajo pri svojem delu mislijo, da bi morali dobiti bistveno več. Potek poračuna za nazaj! Kot vsi vemo, zaradi zamrznitve nismo mogli izplačati plač v višini kot to določajo naši interni predpisi in smo del plače zadržali vsak mesec. Z najrazličnejšimi tolmačenji izvajanja zveznega zakona smo uspeli del teh zasluženih razlik izplačati že v preteklih mesecih; razliko za mesec februar ob izplačilu v juniju, za februar v juliju, za ostale mesece pa ob naslednjih izplačilih kot je odločil delovni svet. Tako so plače, ki smo jih začasno sprejemali na podlagi zveznih predpisov, v bistvu nekoliko večje (približno 15%), kar pa je rezultat poslovanja podjetja. Zmotno je mnenje, da bi v primeru, če bi ne bilo omejitve, lahko v Zdravilišču izplačevali bistveno večje plače, saj naša bilanca prvega polletja tega ne omogoča. Čeprav smo dosegli večji prihodek, kot smo računali, k čemer je največ prispevalo večje število gostov, pa tudi vodo in plin smo prodali v predvidenih količinah, so nam stroški materialov in storitev, ki jih mi kupujemo, toliko narastli, da smo zanje porabili vso razliko povečanega prihodka. Res je, da krožijo v tisku informacije, da so življenski stroški padli in najbrž, da to drži za nekatere artikle široke potrošnje (olje, sladkor, praški ipd.) Vendar pa so drugi, ki so pomemben del našega sestava stroškov, bistveno narastli kot so plin, električna energija, PTT storitve in drugi tako, da smo za pokrivanje naših stroškov morali zagotoviti več denarja kot smo načrtovali. PLAČE, PLAČE, PLAČE . . . Že vrsto let imamo napravljene izračune koliki del celotnega prihodka lahko namenjamo za plače, ne da bi pri tem ogrozili eksistenco podjetja in tega se v glavnem držimo. Lahko trdimo, da so izplačane plače in razlike do katerih so delavci upravičeni, odraz tega izračuna, kar pa istočasno pomeni, da za večje povečanje v tej polovici leta nismo imeli realnih možnosti. Kje so vzroki vemo, o tem se tudi veliko piše in govori, dejstvo je, da so obveznosti, ki jih mora podjetje poravnati do družbe, nenormalno velike in daje v zadnjem času tudi' oskrbovanje z repromateri-ali celo dražje kot pa če bi te materiale uvažali iz inozemstva. Res je, da se veliko govori o razbremenjevanju gospodarstva, sprejeti pa so tudi določeni ukrepi države, ki pa bodo dali svoje rezultate šele v naslednji polovici leta. Kakšne so možnosti za naprej? Kot je bilo rečeno, je razlika za nazaj poračunana s plačami za mesec maj, junij in julij, kot smo se to dogovorili na delavskem svetu Zdravilišča. Tudi poslej bi naj akontacija bila v enkratnem znesku, obenem pa bi izplačevali tudi učinke, seveda z enomesečno zakasnitvijo, ker je potrebno opraviti vse nujne izračune. Zadnji ukrepi zvezne vlade, ki jih je potrdila tudi republiška nam nalagajo, da del plače iznad 90 % republiškega povprečja izplačamo v obliki obveznice, ki pa bo izvedljivo šele čez eno leto. V pripravi je nov sistem nagrajevanja in ocenjevanja dela, kije v bistvu nadaljevanje že začetega dela, ko smo ob sodelovanju Zavoda za produktivnost pripravili vrednotenje posameznih delovnih mest. Naosnovi nove zakonodaje, ki določene stvari spreminja, predvsem pa na osnovi kolektivnih pogodb, ki bodo v tem času gotovo sprejete, bi v avgustu predložili delavskemu svetu v sprejem novi pravilnik, ki pa bi v masi pomenil večja potrebna sredstva za izplačilo plač. Računamo, da bi zadostovalo med 20 in 30 % povečanje bruto mase OD, kar bi finančni rezultat in pričakovanja za vnaprej omogočala, seveda pod pogojem, da se nič kaj takega ne zgodi, kar bi pomenilo zmanjšanje prodaje proizvodov polnilnice in storitev zdraviliške dejavnosti. Ob dejstvu, da je dinar stabilen in da inflacija ne narašča, poslej ni za pričakovati, da bi plače mesečno rastle, razen če bomo bistveno boljše gospodarili in dosegli boljše finančne rezultate. In končno ali im/esticf e vpivajo na nizke plače? Žal ne, ker sicer bi si lahko popravili plače na preprost način, da bi zaustavili vse naložbe. Če bi se odpovedali naložbam iz tekočega poslovanja, to je tako imenovana enostavna reprodukcija in investicijsko vzdrževanje, torej če ne bi nadomeščali potresnega materiala, osnovnih sredstev, če ne bi tekoče adaptirali prostorov v hotelih, če ne bi nabavljali steklenic v polnilnici itd., bi seveda v čistem dohodku ostalo več denarja za delitev za plače, vendar bi bilo takšno ukrepanje izredno kratkovidno, ker bi se nam lahko zaradi tega, celo ustavila proizvodnja ali pa vsaj bistveno znižala kvaliteta. To bi imelo povratni učinek na povpraševanju na trgu in posledica bi bila znižanje celotnega prihodka in potem bi v končni fazi imeli manj sredstev za plače. Torej še vedno ostane naša naloga in edina možnost, da iščemo najboljše razmerje med tistim delom dohodka, ki ga namenjamo za vzdrževanje kvalitete in tekočega poslovanja, in tistim, ki ga lahko namenjamo za plače, pri čemer vseskozi zagovarjamo stališče, da največji možni delež dohodka tudi dajemo za plače. Pri nas plače ne smatramo kot neko socialno dajatev zato, da bodo ljudje zadovoljni, pač pa kot gospodarsko naložbo v živo delo, ker lahko le zadovoljen delavec zagotovi normalno proizvodnjo in tudi normalno kvaliteto. Seveda se lahko vsak učinek štednje, racionalnega ponašanja, zmanjševanje stroškov ali zmanjševanje družbenih dajatev, pozna v dohodku in posredno takoj tudi v plačah, zato moramo napovedati vojno vsem oblikam razsipništva, neracionalnega obnašanja, nepotrebnih kalov, odtujevanje našega premoženja ipd. Pogosto so govorice, in takšna rešitev je tudi na videz najbolj enostavna, da je najbolje če zmanjšamo število zaposlenih, ker bi potem manjše število delavcev pri isti masi bruto plač, imelo razumljivo lahko večje plače. Vendar je tudi ta rešitev zelo kratkovidna, ker mora biti za določeno kvaliteto storitev in pestovanja, na delu določeno število delavcev in to zelo kvalificiranih h po možnosti stalno zaposlen h, razen tega pa Zdravilišče ne bo opravilo svojega poslanstva, če bo spravilo nekaj svojih bivših delavcev ob kruh. Naša pričakovanja so celo obratna. Računamo, da bi s smelimi gospodarskimi potezami zagotovili nova delovna mesta tudi za mlade ljudi iz Rogaške in okolice, ki bodo iskali delo v Zdravilišču. Ta pričakovanja niso utopistična, saj imamo velike možnosti razvoja, ki nam jih zagotavljajo prirodne danosti in veliko povpraševanje po naših storitvah na tržišču. Nekoliko drugačno stanje je v polnilnici, kjer je konkurenca vse večja in bomo morali z določenimi ukrepi in prodajno politiko Donata, morda tudi z povečanjem izvoza, zagotoviti prodajo željenih količin. Napačno je gledanje, da investicijske naložbe povzročajo nižje plače delavcev Zdravilišča. Treba je povedati, da je denar za te naložbe izratito namemben in da ga Zdravilišče dobi samo pod pogojem, če v naložbo gre. N.pr. tenis dvorano smo zgradili iz olajšav fonda za nerazvite, iz razvojnega dinarja in delno iz izdanih obveznic. Vsega tega denarja ne bi bilo, če mi tenis halo ne bi gradili, in investicija ni obremenjevanje našega tekočega poslovanja. Bo pa hala naše breme, če ne bo pokrivala tekočih stroškov, kajti obveznosti iz investicije, zaradi ugodnih virov, skoraj da ni. Zato je nujno tudi vtem primeru napraviti vse korake, da bo ta- enota poslovala maksimalno rentabilno. Vse enote, ki svojih stroškov ne pokrivajo, to velja za nove profitne centre, kot smo jih v zadnjem čau imenovali, so seveda breme drugim enotam, ki ustvarjajo dobiček. Zato je normalno reagiranje v takih primerih tako, da poskušamo najprej v lastnem okviru doseči rentabilno poslovanje posameznega profitnega centra. Če pa to ne gre, ni razlogov zato, da bi ta enota še obstojala, ker je nujno potrebna. Zaradi funkcioniranja drugih enot, bomo prisiljeni poiskati obliko najema, morda celo odprodaje, če bo to v interesu Zdravilišča Torej je zaključek naslednji: tekoče poslovanje moramo organizirati tako, da bo dajalo najboljše rezultate v dobičku, ne samo v iztržku, investicijsko dejavnost pa normalno razvijati dalje in pod pogojem, da ne obremenjujemo tekočega poslovanja. Obstojijo naravni zakoni ekonomike, mimo katerih se ne da, ki govorijo o tem, da mora podjetje, ki hoče trajno obstojati, zagotoviti najboljše ali optimalno tekoče poslovanje, prav tako pa največjo skrb nameniti svojemu razvoju, razširitvi in modernizac:ii. Eno brez drugega ne gre in vst*&.\ enostranska usmeritev bi bila zablov t. Se strinjate? Darko Bizja,< ZVEZA SVOBODNIH SINDIKATOV SLOVENIJE Sindikat podjetja Zdravilišča Rogaška je enovita organizacija delavcev. Sestavljen je iz predstavnikov delavcev iz vseh poslovnih enot zdravilišča po sledečem ključu: vsakih 100 delavcev prispeva enega člana odbora. Tako imata zdravstvo in polnilnica vsaka po 2 člana, gostinstvo 5, strokovne službe in vzdrževalna dejavnost pa po enega člana. V poslovnih enotah so organizirane sindikalne podružnice z lastnimi izvršilnimi odbori. Trenutno zelo aktualna stvar, ki poteka tudi v našem podjetju, je podpisovanje izjav o ponovni včlanitvi v Zvezo svobodnih sindikatov Slovenije. Zveza je organizirana iz panožnih sindikatov, zato se torej tudi vsak delavec včlani neposredno vanj. Republiško predsedstvo sindikata je sestavljeno iz predsednikov in delegatov panožnih sindikatov. Novo organizirani sindikat je nestrankarska delavska organizacija, njegova osnovna funkcija pa je skrb za delavca in ohranitev njegovih pravic. Prioritetne naloge ZSSS so potemtakem: - uresničevanje pravic do dela in svobode dela - pravično plačilo, ki zagotavlja dostojno življenje delavca in njegove družine - človeka vredne delovne in življenjske razmere - sodelovanje delavcev pri upravljanju podjetja - socialna varnost in višja kakovost življenja ter - pravna zaščita delavcev Sindikat si je tudi izboril pravico do nastopa v skupščini kot predlagatelj amandmajev in zakonov, s tem pa je dosegel večje možnosti pri zaščiti interesov vseh delavcev. Sodeloval je tudi v pripravi in sprejemanju zakona o delovnih razmerjih, ki je bil sprejet marca letos. Skupni rezultat vseh naporov ZSSS je med drugim tudi generalna kolektivna pogodba, ki bo veljala za vse zaposlene. Trenutno po podjetjih razpravljajo o panožnih kolektivnih pogodbah, zato skladno s tem pri nas proučujemo pogodbo delavcev iz panog turizem in gostinstvo ter kmetijska in živilska industija. Naši delavci pa so se pri vstopu v ZSSS v glavnem odločali za sledeče panožne sindikate: - gostinstvo in turizem - zdravstvo in socialno skrbstvo - živilska in kmetijska industrija - energetika ter sindikat kovinarjev. Do sedaj se je v Zvezo svobodnih sindikatov Slovenije včlanilo 800 zaposlenih iz našega podjetja. Vsi delavci, ki se do sedaj še niso odločili, lahko v bodoče dobijo pristopne izjave v pisarni tov. HERIČ Jožeta. SINDIKAT ROGAŠKO GLASBENO 21.6. ob 21.00 Otvoritev Rogaškega glasbenega poletja - nastop domačih kulturnih skupin - Zdraviliški park 23.6. ob 20.30 Koncert tenorista ERNALDAHAGEGARDA (Švedska) inMoPZ Zdravilišče Rogaška Slatina - zborovodja: Franc Plohl 26.6. ob 20.30 Večer grške folklore - Kristalna dvorana 29.6. ob 20.30 Večer pesmi in plesov iz Kastilije in Andaluzije - FS “VILLA DE MADRID" iz Španije - Kristalna dvorana 30.6. ob 20.30 Giacomo Puccini: La Boheme - operna predstava v izvedbi Sarajevske opere - Kristalna dvorana 2.7. ob 20.30 Koncert ameriškega ansambla “ANNO DOMINI" Program: Gospel; črnske duhovne pesmi, cauntry, rock in balade - Kristalna dvorana 3.7. Pričetek promenadnih koncertov. Koncerti bodo vsak dopoldan in popoldan razen ob ponedeljkih. 3.7. ob 20.30 Komorni koncert: Meinhard Prinz - klavir; Voshiko Hashimoto - violina; Damir Baškovič - flavta (vsi iz Dunaja) - Kristalna dvorana 5.7. ob 20.30 Večer nepozabnih melodij - operne in operetne arije, ever- greeni, italijanske canzone - solist iz Zagreba; tenor, Hrid Matič; sopran, Mirjana Bohanec-Vidovič; klavir, Dalibor Paulik - Kristalna dvorana 6.7. ob 20.30 Vokalni koncert: MePZ "USPEH" - Slovenci izMilvvaukeeZDA; zborovodja: prof.Mcmanigo - Razstavni salon ZDRAVLJENJE NAŠIH DELAVCEV V LETU 1990 Vsako leto se v spomladanskih mesecih razpiše (pomoč za) 10-dnevno zdravljenje naših delavcev, ki ga le-ti koristijo v kateremkoli zdravilišču oz. toplicah, pač glede na njihovo bolezen oz. mnenje zdravniške komisije. Ta pomoč obsega 70% stroškov penziona (največ hotel B-kateg.) in zdravljenja (2 pregleda pri zdravniku, 2 postopka v fizioterapiji na dan, kopanje v bazenu). 30% teh stroškov in vse morebitne dodatne storitve plača delavec sam. Letos je za navedeno pomoč zaprosilo 29 naših delavcev in delavk, od tega trem deflavcem ni bilo odobreno zdravljenje, ker niso izpolnjevali pogojev po ustreznem pravilniku. Tako je Komisija za družbeni standard na osnovi mnenja kolegija zdravnikov in skladno z ustreznim pravilnikom odobrila zdravljenje naslednjim delavcem: PE Zdraviliško gostinska dejavnost: 1. BRAČUN Milici 2. GOBEC Heleni 3. KOKOVNIK dr. Jožetu 4. KOKOVNIK dr. Polonci 5. KORAŽIJA Mariji 6. KREGAR Anici 7. MALIŠ Franjotu 8. OSEK Francu 9. PLOHL Francu 10. VIDOVIČ Julijani 11. KRIVEC Mariji 12. HOLEŠEK Ivanki PE Polnilnica: 1. GOBEC Danici 2. GOBEC Vinkotu 3. PLAVČAK Antonu 4. PLAVČAK Mariji 5. ZORIN Antonu PE Vzdrževalna dejavnost: 1. ŠKRABL Milici 2. PIRŠ Vinkotu PE Strokovne službe: 1. BIRSA Cilki 2. KORAŽIJA Cvetki 3. PLOHL Elizabeti 4. PRAH Heleni 5. PRAH Tončki 6. RIBIČ Ani 7. ŠTIH Emiliji Kraj zdravljenja Čateške toplice Dobrna Dobrna Dobrna Radenci Radenci Čateške toplice Atomske toplice Čateške toplice Čateške toplice Čateške toplice Rogaška Slatina Šmarješke toplice Radenci Dobrna Dobrna Rogaška Slatina-Stacionarij Rogaška Slatina - ambu.terapija Čateške toplice - samo hotel.štor. Rogaška Slatina - ambu.fizi.terap. Rogaška Slatina-ambu.fizi.terap. Čateške toplice Rogaška Slatina - special.ambu. Čateške toplice Čateške toplice Kraj zdravljenja bo določen po. spec. pregledu Zdravljenje se ni odobrilo: - Petan Ireni, ker ni predložila dokumentacije - Vidovič Marjanu, ker je zdravljenje koristil dve leti zapored in - Kos Ceciliji, ker je upokojenka (po pravilniku lahko pomoč za zdravljenje koristijo le redno zaposleni). Kot je iz napisanega razvidno, je bilo odobrenih več pomoči za zdravljenje (26) kot pa planiranih (10). Delavski svet se je namreč strinjal, da se nekaj sredstev iz druge postavke sklada skupne porabe (preventivnosistematski pregledi) prelije za te pomoči. Poudarimo naj še, da bo letos koristilo zdravljenje le dobra 2% vseh zaposlenih delavcev Zdravilišča. M.M. SODELUJTE PRI OBLIKOVANJU VSEBINE VAŠEGA GLASILA POLETJE 7.7. ob 20.30 Plesni ekipni turnir v standardnih in latinsko- ameriških plesih - dvoboj - Italija : Jugoslavija - Kristalna dvorana 10.7. ob 20.30 Koncert: J.Novak - kitara T. Lorenz - vio- lina; F.Žibert - harmonika (vsi iz Ljubljane) - Anina kapela 12.7. ob 20.30 Vokalni koncert "SLOVENSKEGA OKTETA" iz Ljubljane - Kristalna dvorana 14.7. ob 20.30 Koncert: Ljerka Očič - Turkulin - orgle, Zagreb;Stanko Arnold - trobenta-cerkev Sv. Križa. Program: Stanley, Bach, Vivaldi, Telemann, Hdndel,-Albinoni 16.7. -28.7. Poletna glasbena šola za komorno go- dalno igro 17.7. ob 20.30 Koncert: JOVAN KOLUNDŽIJA - violina, Beograd: HRVOJE GRGIČ - kitara, Za greb - Kristalna dvorana. Program: Tartini, J.S. Bach, Gounod, Schubert, Pa ganini, Saint-Sašns 20.7. ob 20.30 Večer češke folklore - Kristalna dvorana 21.7. ob 20.00 "ROGAŠKA NOČ” - plesno-zabavna pri reditev - letno kopališče 24.7. ob 20.30 Večer plesov in pesmi Slovencev iz Nizo- zemske - Kristalna dvorana 26.7. ob 20.30 Glasba in plesi iz Indije -FS "RENU BASSI" - Kristalna dvorana 27.7. ob 20.30 Zaključni koncert udeležencev mednarod- ne poletne šole za komorno godalno igro - vodja: prof.Vladislav Markovič - Anina kapela 31.7. ob 20.30 Večer plesov in pesmi iz Slovenije-FS "EMONA" iz Ljubljane - Kristalna dvorana 3.8. ob20.30 Koncert stare gladbe - ansambel"415 INTERNATIONAL" Program: Telemann, Loeillet, Boismortier, Ouantz, Barsanti, Fasch - Razstavni salon 5.8. ob 20.30 Vokalni kocert, SLOVENSKI MADRI- GALISTI - iz Ljubljane. Dirigenta: Janez Bole in Matjaž Šček Program: Gallus, Ar cadelt, Palestrina, Hasler, Mozart, Brahms, v drugem delu domoljubne in slovenske narodne pesmi 7.8. ob 20.30 Koncert tria "ORLANDO” - violina: Tonko Ninič, čelo: Andrej Petrač, klavir: Vladimir Krpan. Program: Haydn, Mendelssohn, Brahms - Kristalna dvorana 10.8. ob 20.30 Koncert udeležencev mednarodne vio- linske šole - vodja prof. Igor Ozim -Kristalna dvorana 14.8. ob 20.30 Večer samospevov in opernih arij: sopran, Olga Gracelj; tenor, Janez Lotrič; bariton, Jaka Jeraša; klavir, Igor Švara, dirigent. Program: Schubert, Wolf, Volarič, Verdi, Rossini, Bizet - Kristalna dvorana 16.8. ob 20.30 Večer jugoslovanske folklore FS "OSMAN DŽAFIČ" iz Bosne - Kristalna dvorana 17.8. ob 20.30 Koncert dua Markovič iz Salzburga - Vladislav Markovič - violina; Ranko Markovič - klavir. Program: Mozart, Schu mann, Franck - Kristalna dvorana 20.8. ob 16.30 Promenadni koncert zbora in pihalnega orkestra iz Francije 20.8. ob 20.30 Večer Slovenske folklore, FS “FRANCE MAROLT" iz Ljubljane - Kristalna dvorana 21.8. ob 20.30 Koncert črnskih duhovnih pesmi -NEW SWING OUARTET iz Ljubljane - Kristalna dvorana 23.8. ob 20.30 Vokalno-orgelski koncert; sopran, Liljana Molnar-Talajič (Zagreb), orgle, Hubert Bergant ( Ljubljana) Program : Vivaldi, Bach, Schubert, Gounod, Franck, Bizet -Cerkev Sv. Križa 25.8. ob 20.00 Mednarodni plesni turnir v standardnih in latinsko-ameriških plesih - Kristalna dvorana 26.8. ob 20.00 Zaključni koncert Zdraviliškega orkestra - Kristalna dvorana 28.8. ob 20.00 Večer jugoslovanske folklore FS "TINE ROŽANC” iz Ljubljane - Kristalna dvorana 29.8. ob 11.00 in ob 16.00 Promenadna koncerta: Pihalni orkester '1' HARMONIE DE STIRING WEN DEL" iz Francije - Zdraviliški park 2.9. ob 20.00 Koncert: violina, Andreas Rainer (Avstrija); klavir, Aci Bertoncelj (Ljubljana) - Kristalna dvorana. Program : Beethoven, Brahms, Kreisler, Sarasate, Gershvvin 6.9. ob 20.00 Večer opernih arij - solisti iz Ljubljane: so pran, Norina Radovan; mezzosopran, Alenka Dernač-Bunta; tenor,-Igor Filip ovič; bas, Franc Javornik; klavir, Igor Švara, dirigent - Kristalna dvorana. Program: Verdi, Puccini, Bizet, Massenet, Smetana 8.9. Nastop folklornih skupin v Parku - popoldan 11.9. ob 20.00 Vokalni koncert LJUBLJANSKEGA OKTETA - Kristalna dvorana 13.9. ob 20.00 Koncert:'TRIO LORENZ' in EVA NOVŠAK- HOUŠKA, mezzosopran Program: Haydn, Brahms, Beethoven, Ramovš, Dvorak Kristalna dvorana 15.9. ob 20.00 Večer jugoslovanske folklore FS "KOLEDA" iz Velenja - Kristalna dvorana 18.9. ob 20.00 Vokalni koncert APZ "Boris Kidrič" iz Celja zborovodja: Adriana Požun - Kristalna dvorana 20.9. ob 20.00 Pesmi, plesi in običaji izpod Boča FS "JANKO ŽIVKO", Poljčane - Kristalna dvorana 21.9. ob 20.00 Vokalni koncert MoPZ Zdravilišča Rogaška Slatina, zborovodja: Franc Plohl - Kris talna dvorana POVEČANJE PARTICIPACIJE V ZDRAVSTVENEM VARSTVU Slovenski izvršni svet je v četrtek 12. julija sprejel sklep o zvišanju participacije za zdravstveno varstvo (kot imenujemo prispevke uporabnikov k ceni zdravstvenih storitev in pripomočkov ter zdravil na recept). Strokovna podlaga za tokratno povečanje participacije v zdravstvu so argumenti strokovne skupine, ki jo je Zdravstveni svet Izvršnega sveta Republike Slovenije (zdravstveni svet kot najvišje strokovno telo v zdravstvu Slovenije)", izmed svojih članov pooblastil, da pripravijo te predloge. V nadaljevanju navajamo nekatere dosedanje zneske participacije in zneske, ki bodo veljali, kot računamo, od začetka avgusta dalje (sklep izvršnega sveta o participaciji bo začel veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije). Tokrat ne moremo govoriti o odstotku povečanja participacije; zneski se namreč ne zvišujejo linearno, marveč diferencirano, topa pomeni, da so za nekatere postavke ne le višji, ampak tudi večji kot so bili doslej. Najbolj se povečuje participacija za prvi zdravniški obisk na bolnikovem domu (od 21,10 na 100,00 dinarjev), za specialistične preglede od 16,80 na 100,00 dinarjev), za prevoze z reševalnim avtomobilom (od 14,40 na 60,00 dinarjev), za nekatere ortopedske pripomočke in za del zobozdravstvenega varstva. Doplačila za posamezne diagnostične in terapevtske postopke pa se uvajajo na novo. Posebej je treba poudariti, da se ob zdaj povečani participaciji za zdravstvo v ničemer ne spreminja seznam skupin zavarovancev, ki so participacije oproščeni. Te skupine zavarovancev tudi odslej ne plačujejo participacije. PARTICIPACIJA STARA NOVA Prvi pregled v enotah osnovne zdravstvene dejavnosti, tudi v zobozdravstvu 8,60 20,00 Ponovni pregled pri zdravniku v osnovni zdravstveni dejavnosti, vendar za največ 3 preglede, ki sledijo prvemu 4,30 10,00 Prvi obisk pri specialistu tudi pri zobozdravniku 16,80 100,00 Ponovni obisk pri specialistu, vendar največ za tri obiske po prvem 6,10 50,00 Prvi obisk pri zdravniku in zobozdravniku v nočnem Času med 22. in 6. uro 9,90 50,00 Obisk zdravnika na domu 21,10 100,00 Obisk zdravnika na domu med 22. in 6. uro 42,10 200,00 STORITVE ZDRAVLJENJA ZOB Zalivka na eni, dveh ali več ploskvah 7,70 30,00 Vitalna amputacija 13,00 30,00 Zdravljenje gangrene in polnitev kanala pri osebah, starih nad 15 let 25,80 80,00 Čiščenje zobnega kamna po loku 0,90 50,00 Zdravila na recept in sanitetni material 5,70 20,00 Reševalni prevoz - nujni 14,40 60,00 Reševalni prevoz - nenujni - 150,00 Reševalni prevoz - lokalni 80,00 Očala 21,10 150,00 Kontaktna stekla 78,70 300,00 Oskrbni dan v bolnišnici 12,50 50,00 Oskrbni dan v zdravilišču 50% hotelskega dela cene oskrbnega dne Medicinske storitve v bolnici 41,70 100,00 in zdravilišču - (plača ob začetku ne glede na vzrok in trajanje zdravljenja) 100,00 Povzeto iz Informativnega biltena Republiškega sekretariata za zdravstveno in socialno varstvo, štev. 23 z dne 12/7-1990. Javna zahvala: Grob se za grobom vrsti... Pol leta je kratka doba, ki lahko prinese človeku marsikaj dobrega ali pa veliko gorja. V začetku leta mi je umrla mati in pred mesecem še oče. Tako sem v tem kratkem času ostal sam na svojem domu in to kot težki bolnik z nizkimi osebnimi dohodki. Ob obeh težkih nesrečah mi je bil kolektiv polnilnice in sindikat v veliko podporo. Vsem sodelavcem polnilnice se iskreno zahvaljujem za finančno podporo, saj sem z vašo pomočjo veliko lažje rešil denarne probleme, ki so bili za mene zelo veliki. Srečen je človek, ki v nesreči ne biva sami Teren bodočega igrišča za golf pri Jelšingradu, julij 1990 Kralj Avgust, Polnilnica NOVICE IZ KULTURE GRAFIČNI MUZEJ Ogledate si lahko zanimivo razstavo Zgodovina pošte na starih grafikah in znamkah. S filatelističnim gradivom sodelujejo člani Filatelističnega društva Rogaška Slatina, zanimivo filatelistično gradivo je prispeval tudi g. Kurt Muller. Razstavljenih je tudi nekaj starejših poštnih aparatur izpred 50-ih let, katere so nam posredovali upravnik in uslužbenci PTT Rogaška Slatina. Razstava bo na ogled do 3. septembra. GRAFIČNI MUZEJ V DUBROVNIKU V okviru Dubrovniških poletnih iger je Grafični muzej predstavil v Knežjem dvoru zbirko Vedute Dubrovnika in okolice. Te stare podobe mesta-muzeja so navdušile obiskovalce saj je Zdraviliški Grafični muzej edini v Jugoslaviji, ki to gradivo ima. RAZSTAVNI SALON PIVNICA Na ogled je fotografska razstava črno-belih fotografij Branimirja Ritonje iz Maribora. Sodeloval je na več kot 200 razstavah doma in v tujini in prejel preko 50 nagrad. EX - TEMPORE Razstave tega zanimivega slikarskega srečanja ni več moč videti, ostala pa so nagrajena dela, ki bodo visela v različnih delovnih okoljih. Letos je bila prvič podeljena tudi nagrada publike; prejel jo je Franc Osterc iz Maribora. Kljub temu, da je Ex-tempore tekmovalnega značaja, ker se podeljujejo nagrade, slikarji zelo radi sodelujejo zaradi srečanja samega, druženja in izmenjavanja izkušenj (nove tehnike, kje je ugodno kupiti slikarski material...). Zadovoljni so tudi s skupinsko predstavitvijo del - z razstavo. DONACIJE DEL ZDRAVILIŠČU Vedno več je tisih, ki bi radi svoje bivanje ali obisk v Rogaški nekako obeležili, predvsem likovni ustvarjalci. Pred časom je 9 avtorskih grafik podaril akademski kipar svetovnega slovesa Janez Pirnat, ob razstavi je svoj akvarel podaril novogoriški slikar Andrej Kosič, ob zaključku Ex-tem-poraje svoj akvarel podaril domžalski slikar Bogdan Potnik. Vsa ta dela se pridružujejo stalni zbirki Zdravilišča, zbirki sodobnih ustvarjalcev. Pred dnevi pa je mariborski zgodovinar prof. Igor Vodnik podaril Grafičnemu muzeju lepo zbirko starih razglednic o Rogaški v 19. in 20. stol. ter nekaj knjig in publikacij, kjer se je o Rogaški pisalo. Gradivo nam bo zelo prav prišlo za postavitev razstave v septembru na temo Rogaška Slatina. Vse gradivo je vključeno v stalni fun-dus muzeja. Erna Ferjanič-Fric Veljko Toman, Ex-tempore 1990 Larisa Čobal, Ex-tempore 1990 Nekaj let je že od takrat, ko smo se v Zdravilišču odločili, da tudi pri nas naredimo golf igrišče. Ker ima nova stvar pri nastajanju svoje 'porodne težave", je bilo tako tudi z našim golf igriščem. Začetne težave pa so premagane in tako že konkretno realiziramo prvotne želje, skratka, golf igrišče v Šmarju pri Jelšah že kaže svojo vedno bolj dokončno obliko. Prav zaradi tega menimo, da je potrebno o golfu kct športu, še posebej pa o našem igrišču napisati kaj več. K temu nas napeljujejo tudi različne govorice v našem kolektivu o neupravičenosti gracfnje golf igrišča, o zgrešeni investiciji itd. skratka, med ljudmi se širi nezaupanje do golf igrišča, zato upamo, da bomo s pričujočim prispevkom celo zadevo nekoliko osvetlili in s pravilno informacijo negativno razpoloženje ljudi do golfa spremenili. 1. Kaj je golf? Golf je športno - rekreacijska aktivnost v naravnem okolju, razvil se je iz športov s palico in žogico, ki so jih igrali že v srednjem veku. O tem pričajo številni dokumenti iz tega časa Pravi razmah je golf doživel v 19. stoletju in to seveda v industrijsko najrazvitejši državi - Veliki Britaniji oz. natančneje na Škotskem. Tam so tudi ustanovili prvi golf klub: Royal and Ancient golf club of St. Andrevvs. 'Vlada' igre je še danes vtem klubu, ki skupaj z golf zvezo ZDA postavlja ravila golfa. Toda golf je le še na kotskem ostal igra za vse sloje prebivalstva. 2. Golf danes Potreba po gibanju, sprostitvi, družabnosti, spoznavanju novih ljudi in krajev je že prastara. V današnjem svetu in načinu življenja so te potrebe še pomembnejše. Prav turizem, ki postaja najmočnejša industrija na svetu, odpira široke možnosti za zdravo izrabo in preživljanje prostega časa, ki ga bo vse več. Pri tem pa na kraj in način preživljanja prostega časa odločilno vplivajo motivi (fizični, psihični, kulturni, statusni). Ker povpraševanje oblikuje ponudbo (in obratno), motivi nanjo bistveno vplivajo, ter opredeljujejo njeno ciljno usmerjenost. Poleg bivalnih kapacitet (hoteli, apartmaji, bungalovi...), prehrambenih (restavracije, gostišča, trgovine...) ter zabaviščnih kapacitet (plesišča, nočni GOLF IGRIŠČE ROGAŠKA lokali, igralnice...) so za razvito turistično ponudbo vse bolj pomembne tudi športno-rekreacijske kapacitete in programi. Med njimi ravno golf zadnja leta doživlja neverjetno hiter razvoj. Zadnje raziskave govore, da je npr. v ZDA danes že okoli 20 milijonov igralcev, izredno velike številke pa bi lahko navedli tudi v Angliji, Japonski, Kanadi, Škotski, Švedski itd. Zakaj tako velika popularnost? Golf je prav gotovo igra, ki je prava protiutež današnjemu načinu in tempu življenja, z njimi lahko zadostimo vsem motivom, ki turista - igralca golfa vodijo na pot fizičnega, saj se zdravo rekreira in sprošča, ohranja in izboljšuje svoje zdravje in psihofizične sposobnosti; psihičnega, saj se giblje v naravi in igra pomirjujočo igro, ki ga zagotovo odvrne od stresnega vsakdana; kultunega, saj spoznava nove dežele, kraje, ljudi; in statusnega, saj si s članstvom v kateremkoli priznanem golf klubu kupi vstopnico v visoko družbo, kjer lahko kljub letom še vedno postane popularen in žanje priznanja in nagrade. Golf je danes igra, ki na vrhunska tekmovanja privablja desettisoče gledalcev, kjer igralci z malo žogico in palico ustvarjajo prave čudeže. Profesionalni igralci golfa, prav zaradi svojih dosežkov in zanimivošti igre, spadajo med najbolj popularne športnike, njihovi zaslužki pa segajo v vrh zaslužkov športnikov nasploh. 3. Pravila igre Poenostavljeno lahko pravila igre razločimo takole. Igralec mora žogico z udarci palice spraviti iz izhodišča -odbijališča(TEE), preko igralne steze (FAIRVVAV) v luknjo (HOLE) na zelenici (GREEN). Pri tem se poskuša s številom udarcev tem bolj približati številu, ki je ob načrtovaiiju igrišča predvideno za posamezno igralno polje in se označuje s PAR. Igralnih polj ima normalno igrišče 18 (lahko tudi 9 in več), dolžina je zelo različna in je odvisna od števila dolgih udarcev, potrebnih, da dober igralec doseže zelenico. Zato glede na dolžino razdelimo polja na: - zelo kratka par 3 (120 -180 m) - kratka - par 4 -(230 - 430 m) - dolga - par 5 (385 - 500 m) Polje par 5 zada dobremu igralcu nalogo, da s tremi udarci spravi žogico na zelenico, z naslednjima dvema udarcema pa žogico na sami zelenici v luknjo. Tudi širina polja se spreminja in je največja tam, kjer ob prvem udarcu pristane večina žogic (160 -220 m od odbijališča) to je 50 - 60 m, sicer pa je širina polja od 35 - 50 m. 4. Golf igrišče Igralno polje je poraslo s travo in sicer posejemo na različnih delih polja travo različne kakovosti in sestave, pa tudi kosimo na različno višino. Tako sme biti trava na odbijališču visoka 6 -12 mm, na igralni stezi 12-25 mm in na zelenici 3 - 5 mm. Da mora biti trava enakomerno razrasla, gosta, lepe zelene barve in vsak dan v primerni količini zalita, ni potrebno posebej poudarjati, niti to, seveda, da jo je potrebno kositi vsak dan. Igralcem otežujejo igro ovire, ki so lahko naravne in umetne; ovire prav tako omogočijo več tabličnih različic "odigranja" igralnega polja. Poznamo: - peščene ovire (bunkerji) so večje ali manjše vdolbline nepravilnih oblik, napolnjene z drobnim kremenčevim peskom. Udarci iz bunkerja so še posebej težavni, zato se jim igralci izogibajo, - vodne ovire so jezerca, mlake, potočki itd. in predstavljajo veliko poživitev na vsakem golf igrišču. Udarec žogice v vodno oviro je izgubljen udarec, - reliefne ovire so manjši hribčki, vdolbine ipd. in so prav tako zelo popularne, - vegetacijske ovire npr. drevesa, ki se mu moramo z udarcem izogniti. Vsako golf igrišče mora imeti tudi vadbišče, ki je sestavljeno iz vadbenega pofja (Driving range), vadbene zelenice (Putting green) in vadbenega prostora za vadbo kratkih udarcev (Pitching inchiping green). Vadbišče služi za sistematično vadbo posameznih vrst udarcev, ki se jih igralci ob igranju golfa poslužujejo. Vsak začetnik -prične pridobivati osnove golfa na vadbišču pod strokovnim vodstvom učitelja golfa, ki ga vsako igrišče mora imeti. Šele ko začetnik opravi dokaj zahteven izpit, ki je za tak preizkus predviden, lahko svoje znanje preizkusi (in dokaže) na igrišču samem. Igralna polja in vadbišče povezujejo v celoto manj obdelane površine (ROUGH) ter odločilno vplivajo na izgled celotnega igrišča, s tem na njegovo indentiteto ter na ekološko vrednost igrišča. Zato je potrebno njihovemu oblikovanju in vzdrževanju posvetiti enako pozornost kakor samemu igrišču. H golf igrišču pa spadajo tudi spremljajoči objekti in sicer klubska hiša z restavracijo, sanitarijami, klubsko sobo, garderobami, prostori za sharnjevanje golf opreme, prodajnim prostorom, nato stavba za spravilo mehanizacije, blagajna -recepcija, prostori za upravljalca in golf učitelje, parkirišče in garaže, delavnice in pokriti ter odprti prostori za hrambo gnojil, zemlje, humusa, peska itd. 5. Igralci golfa Nekatere analize igralcev golfa nam pokažejo naslednje podatke: okoli 60% igralcev je poročenih in ima 4 otroke, preko 70% v starosti od 30 - 50 let, 86% igralcev so samostojni lastniki, svobodnih poklicev oz. vodilni delavci, 85% s srednjo ali višjo, visoko šolo; in 75% jih zasluži preko 30.000 ATS mesečno (podatki so iz Avstrije).Vse to nas prepričuje, da je ‘golf klientela1 segment pcvpraševalcev turističnega športno - rekreacijskega produkta, ki si ga Rogaška Slatina lahko samo želi. 6. Golf igrišče Rogaška - Jelšingrad Po bežnem pregledu nekaterih dejstev v golfu kot športu je prav, da se ozremo na nastajajoče golf igrišče okoli dvorca Jelšingrad v Šmarju pri Jelšah. Projekt je zasnoval svetovno znani arhitekt Donald Harradine, kar bo pri uveljavitvi igrišča imelo posebno težo. Projekt je takšen, da bo igrišče imelo vse, kar vrhunsko igrišče mora imeti. Poseben čar mu daje razgiban teren, bogat kolorit vinogradov in sadovnjakov, polj in gozdov ter seveda umetno ustvarjena akumulacija šmarskega potoka na severnem delu igrišča (vodne ovire). Ne smemo pozabiti sam dvorec, ki bo preurejen v klubsko hišo z vsemi potrebnimi spremljajočimi objekti. Dela na samem igrišču tečejo nemoteno od konca februarja tega leta in sicer smo trenutno pred koncem grobega oblikovanja reliefa, tako da se v grobem obrisuže vidi, kakšen izgled bo igrišče imelo. V kratkem bomo položili sistem "odvodnjavanja" (drenaže), saj ob nalivih voda zaradi precej neugodne sestave zemlje predolgo zastaja na površini ali celo povzroča erozijo. Temu sledi izgradnja črpališča in fiksnega vodovodnega omrežja z izgrajenimi šobami za zalivanje obsežnih travnih površin, predvsem pa od-bijališč in zelenic. Še letos bomo poskrbeli za fino poravnavo zemljišča, prerahljanje zemlje, po ležanju zemlje preko zime in dodatni obdelavi spomladi pa bomo • predvidoma konec aprila 1991 posejali ustrezne travne mešanice. Prav tako letos bomo zasadili ustrezno število dreves ih grmovnic avtohtonih vrst in sort, s čimer bomo po eni strani posamezna igralna polja medsebojno razmejili, po drugi strani pa igrišče ustrezno vizuelno polepšali. Z izpolnitvijo tega terminskega plana lahko upravičeno upamo, da bomo prve igralce golfa na našem igrišču, sprejeli in pozdravili že jeseni 1991 leta. Vsekakor bo do takrat potrebno vložiti še veliko napora in aktivnosti kot na primer obnova gradu Jelšingrad, nabava ustrezne specialne mehanizacije, nadvse intenzivno voditi akcije okoi propagande in prodaje golf igrišča, poskrbeti za ustrezno kadrovsko izpopolnitev na igrišču, in predvsem ustanoviti in uspešno uveljaviti golf klub Rogaška o čemer pa bi se razpisali ob kakšni drugi priložnosti. Borut Podgornik Branimir Ritonja, Deklica in jabolko PRVA ZMAGA MOJCE BIZJAN ZA KONJENIŠKI KLUB ROGAŠKA V nedeljo 8/7-1990 je na konjeniškem turnirju v Komendi, zmagala Mojca Bizjan na konju Drimu v močni medklubski konkurenci To je bila njena prva zrriaga v okviru novo ustanovljenega KK Rogaška. O vtisih na tekmi je Mojca povedala naslednje: •Z rezultatom sem zadovoljna, saj je bil to komaj tretji Drimov nastop. Pričakujem, da bo konj v bodoče pokazal prav tako dobre rezultate tudi na višjih zaprekah*. Na vprašanje o možnostih razvoja KK Rogaška je Mojca povedala: "Vesela sem, da je vodstvo Zdravilišča pokazalo veliko mero razumevanja za ustanovitev in delovanje kluba, saj je dalo na razpolago konje, ki jih klub trenutno še nima. Člani kluba upamo, da bomo z aktivnim delovanjem v kratkem pridobili sredstva za nabavo prvega klubskega konja.' KK Rogaška je eden najmlajših klubov v občini. Tekmovalka kluba ima zvezno licenco za tekmovanj^ vse do nivoja državnega prvenstva. V klubu pa imamo zelo perspektivnega člana, domačina Mirana Zorina, ki bo prav tako v kratkem dobil licenco za tekmovanja. Pričakujemo, da bo prvič nastopil že v medklubski tekmi, katero bo organiziral KK Rogaška 23/9-1990. Z delovanjem kluba se vse bolj popularizira konjeniški šport in s tem privablja iz dneva v dan večje število ljubiteljev konj, med katerimi je precej gostov Zdravilišča To potrjuje množičen obisk gledalcev prve tekme v Rogaški, na kateri se je odlično uvrstila tudi domačinka Mojca. Prepričani smo, da bo omenjeni klub sčasoma postal eden uspešnejših klubov v Sloveniji.V klubu pa ne razmišljamo zgolj o športnih uspehih, ampak želimo ohranjati ljubezen do konjev in tradicijo, ki je v zadnjih desetletjih v naših krajih bila potisnjena v pozabo. Miran Gajšek - Konjeniški klub KRIŽANKA VRELCI / 0 RISANJE NA TEHN. RISBO OKRNJENJE VRSTA POSODE PREPREKA S POROVA ROGAŠKA D0V1NSKA 2,vtC NEKDANJI ROGAŠKA SLATINA TEMPEL ispv 0 DRŽAVNA BLAGAJNA v. ■•/ KEMIJA ? V PRANISTKA MAKARSKA RE2LTRTE \ 0 ° / KOPANJE BREZ KOPALK — > ■ p!™- NAJPOCO- STEJSA RASTLINA DEL ELEKTRO- MOTORJA DEL POHIŠTVA ZAHODNIH BOTER "bela PTICA AMERICIJ JAPONSKI POUTIK - ■ POT V SNEGU PLOD S TRDO LUPINO URADNIKI V STAREM BOLGARSKI TURNER ZAGREBŠKI KOŠARKAR CUDE2 HEBREJSKI PREROK SRBSKA SOLATA NASA IN Lro»io" PROSTOR PRED HlSO. VRSTA ZELENJAVE GERMANSKI BOG ■ MADŽARSKI ROGAŠKA SLATINA TOVARNA ALKOHOL VRELCI - glasilo delavcev Zdravilišča Rogaška Slatina. Uredniški odbor: Glavni in odgovorni urednik Amadea Dobovišek, tehnični urednik: Ema Ferjanič-Fric, tajnica: Erika Zupan, člani uredniškega odbora: Ema Gobec-Marinc, Biserka Inkret Bojan Krajnc, Marjan Aleksič, Rudi Stiplošek. Tisk: Izhaja mesečno v nakladi 2500 izvodov in ga prejemajo vsi člani delovnih skupnosti brezplačno. Glasilo je oproščeno temeljnega davka od prometa proizvodov na osnovi mnenja republiškega sekretarja za informacije št 421/72. Tiskarna MPM - Hum na Sutti.