Nesreče. Dva požara v okolisi Ptuja. V Novi vasi pri Ptuju je upepelil ogenj stanovanjsko hišo posestnika Antona Petroviča. — V Zgornjih Pleterjih je pogorelo gospodarsko poslopje s pridelki ter orodjem fcovaču Jakobu Strmšeku. Zopet požar na Dravskam polju. V Jablanab, v občini Cirkovce pri Pragcrskem, je zgorelo posestniku Francu Medvedu gospodarsko poslopje s skednjem in kolarnica tcr razn-o orodjo z mlatilnim strojem. Gasilci so preprečili, da se ogenj ni razmahnil na druga poslopja. Škoda znaša 30.000 Di-n. Smrtna žc"-"._ška n&sreca radi zamenjave vla".-.a. ~e 16. aprila popoldne se je odpel.iil iz Ceija proti Laškom z osebni* ¦> vlakom 26!etni Iv. Rojko, delavec iz Krč"vL-9 pri Ptuju. zaposlo.i pri trgovcu s po>>ištvoin Erazmu Šegoti na Si aku. Pri drn pri Cclju je vrgcl Rojiko iz vagona najprej svojo prtljago in nato je še skoMl sam iz drvečega \iaka. Pri padcu \z vlaka, jo dobil tako hude poškodbe a glavi in po celem telesu, da jim jc podlegol v boTaišnici. Rojko G) je pripejal iz Zacrreba v Celje z vlakom, ki vo7.: «amo do r'oija. Iz Celja se je hotel odp-^ljati v Ptuj, zamenjal j- vlak -\\ ' ¦ hotel pomoto popraviti s skokom, ki je žalibog ikončal s — srnrt;.! Posestnik pogorel. V Kavčah pri Velenju je uničil ogenj posestniku Oštirju štiri poslopja, !ki so zgorcla do tal. Rešili so samo živino UbitjDd električnega toka. V Vevčah pri Ljubljani v tovarni za papir je popravljal dne 16. aprila 441etni iključavničarski pomočnik Jakob Žulovec parni kotel. Pri tem opravilu se je slucajno dotaknil elektricnega toka, ki ga je pri priči ubil. Zapušča ženo in pet nepreskrbljenih otrok. Smrtna nesreča llletnega fautka, — V vasi Perovo pri Grosupljem na Dolenjskem se je zgodila v mlinu z\ne Gale nesreča, iki je zahtevala življenje 11letnega Galetovega Stanka. Fantek je zašcl med gonilno kolesje ali preslico. Predno so ga osvobodili, je dobil tako liude poškodbe, da jAm je podlegel. Razne novice. Škcf obiskal mariborsko kazniinico. škof dr. Ivan Tomažič je obiskal mariborsiko kaznilnico, v dcateri je nad 600 kaznjencev. škofa jc sprej&l g. vavnatelj z uradništvom, nakar se je podal prevzvišeni v kaznilniško kapelo. Najprej je bila ganljiva ter v srce segajoča škofova pridiga ter sv. maša, med katero je projelo iz rok nadpastirja 400 fcaznje"»cev velikonočno sv. obhaijlo. Obisk vladikc je zapustil v zavodu najgloblje utise in lepe spomine. Živ zakcpan — uiarL V zadnji šte/ilki smo porot l>i obširno, ikako je oodsulo v Cankarjovi ulici nu Pobrežu pri Marib^^u pri bet niranja novexa vodnjaka Avguštin- Kelnaiiča iz Crešnjevcev pri Gornji Radgoni. Podsutega so bozi »pešno reševali najprej pobreški Ł& '-ci s kaznjenci. Za njimi je prevzel iiaporno dolo oddclck mariborskcga mestnega stavbenega urada. Ves tvud in cIcIa. st"* bila zastonj. Kelnarič je umrl v vodnjaku po 75 urah bvezutpešnega reševauipea dela. Smrt radi mraza in lakote, V gozdu Jedločke planine nacl Črno so našli mvtvega Tiletnega borača Janeza Kocevar \7. Črne. Starček je zablodil v Sumi in umrl vsled lakote in mraza. Prepoznana neznnna uf"ipl]enka iz Mura. Poročal' TiO žc, da je naplavila Mnra na Moti pri Ljutomeru neznano utopljenko. Dne 16. aprila sta se oglasi^a v Ljutom. brata utopljene in izpovedala, da k - za 21 let staro Terezijo Vuga, doma s Slatinskega vrha pri Mariji Snežni. Samomor je izvršila v dnševni zmcden^sti. Občni zbor kmetijske podmžnice v Teharjih se je vršil v nedeljo dne 21 t, m. Na dnevnem redu so bile med drugim za kmetijstvo zelo važiie toČK. kakor: Izločitev zajca iz lovskcga ;:akona, predlog za revizijo letošnje banovinske uredbe o lovih, zahteva po ustanovitvi kmetijskih zbornic, zahtova eanacije denarnih zavodov ia s tem splošna ublažilev pomanjkanja denarja. Želimo, da bi vse kmetijske organizacije stavile iste predloge, katerih realizacija je za vse kmetijstvo najnujnejše. Najstarejši bosanr:i frančiškan preminul. V frančidkanskein samostanu Humac pri Ljubuškem je umrl najstarojši bosanski frančiškan Luka Begič. Rojen je bil v Kruševcu leta 1841, duhovnik je postal leta 1864. Vc ,slll se je med svojimi rojaki največje priljubljenosti kot duhovnik in učitelj. Plemenski sejem v Ormožu. Dne 2. majnika t. 1. priredi kr. banska uprava dravske banovine plernenski sejem za ormoško cikasto — pincgavsko govedo na sejmišču v Ormožu iii sicer predpoldne. Na sejem bo prignano lepo štev.ilo dobre plemenske živine, osobito bikov v starosti do dveh. let. Vsled tega je dana lepa prilika za nai)avo dobre plemenske živi-ne, na kar opozarjamo interesente. Vse nadaljne informacije se dobe pri zvezi selekcijskili organizaciji v Ormožu. Ofožcslovtanfa vredni §i_jpalni voz, v katerem je spal madžarski imdijstrijalec. Speči se je prebudil in vprašal vlomilca, kdo je in kaj dela? Svedrovec je odgovoril, da vrši postavno revizijo. Po tem odgovo- Francija dobi po vojni zopet zlatnike po 100 frankov, ki bodo predani sploš- nemu prometu. PeSSenl vibarjf opnstošajo Severno Ameriko. Zgoraj vidimo zapuščeno in od peska zasuto kmečko domačijo, spodaj od peska zasute poljedelske stroje. 45.000tonska angleška potniška ladja »Akvitanija« je nasedla radi vihaija na pesek. Najbrže parnika niti rešili ne bodo. ru je zaprl vrata in odšel dalje. Na isti način je vlomil v drugem spalnem oddelku, ikj-er se je tudi prebudil potnik. Zbujeni pa je pozvonil, nakar sta prihitela sprevodnik ter orožnik. Kot vlomilca so aretirali žida Evgena Reinthaler, ki je imcl ponarejeno novinarsko legitimacijo. Na obmejnem komisarijatu na Rakeku so žida preiskali in so našli pri njem vlomilsko orodje, vozno karto Budimpešta — Trst in nazaj ter nekaj madžarskega drobiža. Izreden shičaj samomora. V Kostanjevici pri Novem mestu je ustrelil na grobu svoje matere 301etni brivski mojster Karol Molan iz Brežic iz samomonilnega namena svojo svakinjo in natp še sebe. Če pomislimo kratko označene okoliščine prostovoljne smrti na pokopališču in še v -^robu matere, morar..~. priznati, da samomorilca nista bila v odgovornem stanjj. Skrivnostni vlomilec na delu. — V. šmarskem okraju je že precej časa na delu skrivnostni vlomilec ter tat, o katerem so vsi prepričani, da ni nikdo drugi nego od orožnikov zasledovani Franc Omerza iz Blance. V zadnjem času je izginilo iz gostilne Andreja Kolarja v LisiCnem pri Pilštajnu gotovine in raznih predmetov v skupni vrednosti 5000 Din. Isti uzmovič je napravil nezaželjen nočni obisk krčmarju Josipu Zakošek v Zagorju nad Pilštajnom. Pobasal je v svojo malho nekaj goto^ vine, cigaret, tobaka in jestvin. Uboj. Radi neznatnega prepira in brez pravega povoda je ustrelil v Zu-. petovi krčmi v Škocjanu pri Mokronogu čevljar Franc Tomažič posestnika Jožeta Zagorca iiz Gor. Zadel ga je v vrat v glavno žilo in je Zagorc izikrvavel na licu mesta. Kovance sta potvarjala. Pri posestniku Rojcu v Arji vasi pri Celju so odkrili kovnico za izdelovanje 20dinarskih kovancev, katerih so našli 300—400 komadov. Ponarejevalca sta 561etni Marko Divjak iz ptujskega okraja ter italijanski državljan Ignac ValentinCič. Prijet radi dyeh vlomov. V Celju jo padcl v -oke nclicije 431etni brezposel- ni delavec Anton K~var iz Št. Janža na Dolenjc'. 'm. L^tos v zimi je zagrešil dva vloma v trafiko v Lisc^h pri Celju. Slovenska Kraiina. lurnišče. Občina Turnišče je dajala v naijem svoje občinske travnike na Cvetno nede, ijo popoldne. Vsi tisti, ki še niso plačali laneke najemnine, se niso mogli udeležiti licita•cije. Vsakdo je moral, kdor je vzel travnik v najem, plačati najemnino takoj v gotovini. Zdi se nam potrebno pripomniti, da je bil ta .ukrep občinske uprave pravilen, ker bo tako ¦prisla do denarja lahkim potom in ji ne bo itreba iztirjavati potem dolg na najemnini. — Zadnje dni velikega tedna se je vršilo koniroliranje tehtnic pri nas. Xe rečemo, prav ije, da se tehtnice kontrolirajo, da ne pride do 3_akih zlorab, vendar se nam pa zdi potrebno jpovedati, da je vsakoletno kontroliranje neumestno in združeno z velikimi stroški. Preije se je kontroliralo tehtnice vsako tretje leto ia je bilo vse v redu, Sedaj pa povzroča to i\_akoletno kontroliranje tehtnic precej nevoJje med lastniki tehtnic. Zato bi bilo želeti, 'da se zopet uvedi kontroliranje vsako trefje leto. To pričakujemo in upamo, da bomo iispeli. — Umrla je dne 17. aprila zelo dobra in jblaga žena Gerič Klara, po domače Rošeina, ,v starosti 82 let. Bila je vseskozi zelo delavna ih skrbna gospodinja. dobra mati svojim otro'kom, ki jih ,je vse vzgojila zelo dobro. Rada je posečala hišo božjo in, če ji je čas le dopustil, je rada pohitela tudi ob delavnikih k sv. maši. Pogreb . e je vršil na Veliki četrtek ob treh popoldne. Pogreb je vodil vlč. g. Jerič Ivan, turniški iupnik, ob asistenci doma<:ega č. g. kaplana Godine in č. g. Vojkoviča, ¦kaplana v Soboti in vnuka blage pokojnice. Pogreba se je udeležila velika množica ljudetva iin s tem izkazala zadnje spoštovanje po> kojnici. Bla_.i in dobr; zmera.j pohožni ženi, naj sveti večna luč,preostalim naše iskreno šožalje! — Keradi sicer poročamo, toda smatramo t-0 za svojo'dolžnost. Nekaj mladih Ijudi je bilo v mlinu T. in so se prav lušno imeli. Seveda, tudi zlale kaplje ni manjkalo in so se je nazadnje nalezli. Ko je zaspal eden. ki je imel nekaj denarja v listnici, se je drugega lotila -kušnjava in mu je vzel en bankovec. Ko se je prvi prebudil, je opazil takoj, da mu manjka denai*. Prijavil je cel.o zadevo orožnikom, ki so po temeljitem čzpraševanju zvedeli za resnico in ugotovili krivca. Upamo, da nam lega poročila ne bo nikdo mogoče zameril. Strehovci. Pred Cvetno nedeljo so doživele naše sicer tako tihe gorice razen ob trgatvi o'n kako nedeljo, zopet velik in neljub dogodek. Pred nekaj tedni je bilo v strehovskih in okoliških vinogradih udreto v 27 vinskih hramih. Že takrat je bilo veliko nevolje med vinogradniki. Sedaj pa je bilo na enak način udreto v 10 vinskih hramov. Neznani zlikovci, kakor se čuje, po številu Sest, so udirali v poslopja z železnimi predmeti in razbijali ključavnice, če pa tako ni šlo, so pa kar zolomili vrata. Ni ,jim bilo zadosti, da so odnesli meso, zabelo in žganje povsod do zadnje kaplje; polomili in razbili eo kuhinjsko posodo in steklenice in pustili povsod strašno ¦opustošenje po vinskih hramih. Ne vemo eicer, odkod se jemljejo tako tatovski tiči, vendar pa upamo, da se jih bo posrečiio najti in predati v roke pravice. Gotovo je bila to priprava za velikonočne praznike, da jim ne bodo grla suha in želodec prazen. Pričakujemo, da bo oblast posegla vmes in bo preskrbela za varnost naših goric, da bado gorice zopet imele mir. Sobota. Napredoval je s 1. aprilom komandir orožniške poetaje v Soboti, g. Rujes Josip, ,v čin narednika-vodnika. Simpatifinemu in vljudnemu o.ožniku k napredovanju iskreno čestitamo! Martjanci. Dne 8. aprila ob 2. uri je izbruhnil pri nas požar. Zgorelo je seno, drva in poljsko orodje. Škoda znaša 20.000 Din. Samo vrlim gasilcem se je zahvaliti, da ni požar zavzel večjega obcega. S svojo požrtvovalnostjo in vztrajnostjo so reševali jn oteli ognju, kar so rcogli. Gasilci so prišli domači, iz Nemčavec in Merkišavec. Kako je nastal požar, se ne ve. Sumi se, da je ogenj podtaknila zlobua roka. Za lepoio naših vasi. Nihče še ni _prožil tega vprašanja, da bi se začelo gledati nekoliko bolj za lepoto naših vasi. Na~e vasi, ki so sorazmerno velike, imajo veliko lepih in pripravnih prostorov, kjer bi se z malimi stroški lahko vse spninenilo v lepo naravno lcpoto, bodisi v vrt, bodisi v lep zelenf gaj s cvetličnjakom. Vzamimo na primer Tumišče. Precl Balažovo hišo stoji precej velik trikot prazen in neizrabljen. Ker je z izpeljavo Panovinske ceste skozi Turnišče bil zreguliran dolnji del, bi bilo zelo umestno, da ee posadijo akacije od Ivanove hiše do Magdičeve. Poleg tega je še pred Centralm gostilno lep pvostor, kjer M se z malimi etroški dalo popolnoma izpremeniii lice sedaj tako praznemu in neizrabljenemu prostoru. To je sain en slučaj. Koliko je še drugih vasi po Slovenski kra jini, ki prieakujejo tega. Sobota spreminja svoje lice, le vasi zaostajajo. In vendar bi s povzdignjenj.m naših vasi se i >!iko zaeelibaviti tudi z vprašanjem tujskega prometa. Ta •propaganda .p nujna, ker je še mnogo ljudi, ki niso bili v naši Slovenski krajini. Upajmo, da bomo to vpvišanje pričeli tudi praktično izvajati in ne bo ostalo samo kot podana raisel na papirju. Čas je, da začnemo! — Opazovalec. Fram. Iz C.lja je prišla žalostna vest, da je tam v bolnici umrl naš bivši organist gospod Franc Ratej, 62 let star. Kdo ga ni poznal, tega postrežljivega in dobrosrčnega moža! Do, ber je bil in vse je znal napraviti in popraviti za malenkostno plačilo, zlasti še ure, ki 60 mu jih od daleč nosili, da jih je imel včasih polno mizico. Dobri. Bog naj mu da popolno plačilo in v nebesih naj prepeva Alelujo Zveličarju, kateremu je toliko let zvesto služil in pel slavo na zemlji! Sv. Lenart pri Veliki Nedelji. V četrlek dne 11. aprila popoldne je za vedno zatisnil svoje trudne oči blagi mož Petek Franc, posestnik na Strjanskem vrhu. Rajni je umrl v najlepših moških letih, star komaj 52 let. Pokojnik, ki je bil razumei trsničar, je bil miren in trezen mož, ki ni poznal nobenega prepriranja, ne sovraštva in nobene kletve. Svoji družini je bil skrben oče in svoji ženi dober mož. Bolehal je na zavratni bolezni ter je iskal zdra,vja najprej v ormoški bolnici. Ker mu tukaj niso mogli pomagati, so ga poslali v Zagreb. Pa tudi tukaj mu niso mogli pomagati. Mirno in vdan v voljo božjo je prenašal Iride boleeine. »Slovenski gospodar« je več let zahajal v njegovo hišo. Pogreb je bil v soboto dne 13. t. m. ob številni udeležbi ljudstva, ki so prihitoli od vseh str ~r in rajnemu posodili zadnjo pot. Na pokopališču mu je govoril zadnje slovo domači L o-pod župnik. Domači pevski zbor i _ je zapel ganljivo nagrobnico. Bogmu naj bo plačnik za vsa njegova dela, žalujoči obitelji naše iskreno sožalje! Ščavnica. Dne 11. aprila smo ob obilni udeležbi spi-emili k večnemu počitku k Sv. Bene'diktu v Slov. goricah vrlega moža Petra Valnerja. Bil je gostilničar, mož na svojem mestu, ki ni izkoriščal elabosti človeka; ee je spoznal, da kdo hoče več piti, kakor je žejen, mu ni dal več pijače, ampak ga je opozoril, da naj rajše drugič pride. Tega posnemanja vrednega moža ni več. Spremili so ga k več- nemu počitku otroci, sorodniki in prijatelji od blizu in daleč. Rajni je bil mož krščanskega prepričanja in stalni naročnik »Slovenskega gospodarja«. Naj počiva v miru! Središče ob Dravi. Dne 9. aprila smo pokopali vpokojenega gospoda Franca Cajnka ob velikem epremstvu Ijudstva iz Središča in Sv. Bolfenka. Pogreb je vodil g. dekan Bratušek vl Svetinj ob asistenci g. župnika Molana od Sv. Bolfenka, g. vpokojenega župnika Zadravca ter domačega g. župnika Alfonza Klemenčiča. Imenovanim duhovnim gospodom bodi izrečena najiskrenejša zahvala, istotako vsem drugim, ki 60 prihiteli od blizu in daleč, da izkažejo blagemu pokojniku zadnjo čast! Braslovče. Umrl je v Gornjih Grčah posestnik Marolt Avgust. Bil je skrben družinsk: oče, dober gospodar, vnet javen delavec, zvest naročnik in agitator za katoliško časopisje, ustanovitelj katoliške hranilnice in posojilnice v Braslovčah. Delal in pomagal je rad povsod, kjer je šlo za pošteno in krščansko stvar. Umrl je dobro pripravljen za večnost v 60. letu svoje starosti. Kako je b:l spoštovan, je pokazal njegov pogreb. V Kamenčah pa je umrl posestnik Franc Rojnik, etar šele 37 let; zapušča ženo in 4 nepreskrbljene otroke. Rajnima večni mir, preostale naj tolaži Bog! Sv. Križ pri Rogaški Slatini. Dne 7. t. m. je preminil Čonč Janez, posestnik v Cerovcu. Rajni je bil skrben gospodar, dober oče in zgleden mož. Bl je dolgo vrsto let občinski odbornik. Bil je mož trdnega krščanskega prepričanja in zvest naročnik »Slovenskega gospodarja« in drugih krščanskih listov. Vneto je častil presv. Srce. Eno uro hoda je bil odlaljen od župne cerkve, toda kljub svoji starosti in celo v najhujšem zimskem vremenu ii nobenkrat opustil nedeljske službe božje. Tudi ob vsakih vol'tvah je storil svojo krščansko dolžnost. Rodil ee je v občini Sv. Trojica leta 1864, oženil leta 1890; vzorno je gospodaril na svojem posestvu 45 let. Pred tremi tedni ga je položila na bolniško posteljo oslabelost srca. Svoje bolečine je boguvdano prenašal in tako tudi v Gospodu umrl. 0 njegovi priIjubljenosti je pričal njegov pogreb. Ob hši žalosti so mu pevci zapeli »Spomladi vse se veseli«. Ob odprtem grobu se je poslovil od pokojnika s prisrčnimi bes.dami g. kaplan Čatar. Ob zadnjih zvokih »Vigredi« so se pogrebci žalostni razšli. Naj počiva v mirul Videm ob Savi. Umrla je gospa Elizabeta Knez. Dosegla je častitljivo starost 88 let. V&3 čas življenja globokoverna, je tudi pred smrtjo zgledno prejela sv. zakramente. Pogreb se je vršil v eoboto popoldne. Mrtvaške obrede je izvršil g. dekan Ivan Medvešek ob a3istenci g. kaplana Pečarja. Naj v miru počiva, preostalim naže sožalje! Sv. Miklavž prl Ormožu. Pretekli teden nas je zapustila dobra zlata mamica Rozalija Mir, rojena Kramherger, v starosti 55 let. Njena življenjeka pot je tila s trnjem posuta. Delavna kakor č&bela, ni poznala počltka, pripravljena vedno pomagati vsakemu in ob vsaki priliki. Rajna z; puSča žalujoCega moža, s katerim je delila žalostne in vesele ure življenja, in sedem otrok, katere je "gledno, krščansko vzgojila ter mLjogo prerano zapustila. Pogreb je vodil g monsignor in mestni župnik ljutomerski v družbi doma.ih gospodov duhovhikov ob veliki udeležbi ljudstva od blizu in daleč. Draga mafi, ohraniti te hočemo v hvaležnem spominu vekomaj, želeč tvoji duSi blaženi raj! w_^