RAZPRAVE IN ČLANKI Mihaela Koletnik Pedagoška fakulteta v Mariboru UĐK811.163.6'2823(497.4 Čreši^evci) Glasoslovna in oblikoslovna v podoba govora v Črešnjevcih O Razprava predstavlja glasoslovno in obliko-slovno podobo slovenskogoriškega črešnjevskega govora. Črešnjevci so razloženo naselje z gručastim jedrom na stiku Radgonskega polja in Radgonsko-Kapelskih goric ob cesti Gornja Radgona-Spodnji Ivanjci. Kraj se prvič omenja 1.1385 z imenom am Kersperg. V naselju je precej prenovljenih in novih hiš. Na prisojnih pobočjih so obsežni vinogradi in sadovnjaki, ki so v lasti radgonskega kmetijskega kombinata, na ravnini so njive, proti vzhodu pa se širi nižinski mešani gozd Gaj. Čistih kmečkih družin danes skorajda ni več. Prebivalci so zaposleni v bližnji Gornji Radgoni, kjer so tudi popolna osnovna šola, pokopališče in cerkev, ki se prvič omenja 1. 1182, v Radencih in Avstriji, v Crešnjevcih pa je obrat tovarne Mura iz Murske Sobote. V kraju so razvite storitvene dejavnosti. Tukaj je rojen jezikoslovec Peter Dajnko (1787-1873). 1 Glasoslovje 1.1 Naglas in kolikost Črešnjevski govor spada k vzhodnim slovenskogoriškim govorom, širše pa k panonski narečni skupini. Ohranjeno je kolikostno nasprotje med starimi dolgimi cirkumflektiranimi in akutiranimi samoglasniki. Govor ne pozna tonemskega naglaševanja. Najstarejša naglasna pomika: zlato —> zbtd, oko oko oko in umik duša -> dtiša sta potekala tako kot v vseh slovenskih govorih. Izvršen je umik naglasa s končnega kratkega zloga na prednaglasni kratki samoglasnik: žena -> žena; kosa -> kdsa, ki se pa ni podaljšal: 'žena, 'kosa. Enako še: magZa -> migla, nato pa 'megla. Najmlajši so naglasni umiki tele vrste: (1) s cirkumflektiranega dolgega končnega, zlasti odprtega zloga: č 're.iva, 'lexko, 'lü:di, 'o:uči, 'o.'ifka, 'sa:mo, 'vüxa; (2) s kratkega cirkumflektiranega zloga za zlog proti začetku besede, tudi na predpono ali predlog: 'advent, bogat, 'cepič, 'napne, 'osta, 'poplat, p'rinas, p'rivas, 'šiirki, 'vusk^. V tem govoru se kaže tudi težnja po posplošitvi naglasa na vse ali večino oblik iste besede: 'jemala, k'lexaly 'lugali, 'nesmg (vel.), 'nosla, po'kppala, pp'süSla, p'rpsla, z 'molila. 1.2 Samoglasniški sestav Samoglasniški sestav črešnjevskega govora vsebuje dolge naglašene, kratke naglašene in nenaglašene samoglasnike. 1.2.1 Dolgi naglašeni samoglasniki Sistem dolgih naglašenih samoglasnikov sestavljajo monoftongi in diftongi: 73 JEZIK IN SLOVSTVO, Letnik 42, 96/97, št 2-3 RAZPRAVE IN ČLANKI 1.2.1.1 Izvor L <— cfl. / (če 'ILJank, Inda, ko'sLja, lo'vLja, mp'ti.-jance), prevzete besede in imena {'ctmprane, na'ri:bala, št'ri:xala, 'Anta, 'vi:rt; 'Ci:fra, 'Luska, 'Mulan, Pp'lice, Z'bi:gofci); Ü: <- cfl. ? {'čiisjen, d'rii:gy gps'tü:va]e, pla'ču:vlen, 'vü:jzda), tuji ? {'ß:lati, g'rü:ntar, 'pü:ngrat, š'tiimfe, z'nü:rce); ?: <- cfl. I {\u:k, 'du:k), prevzete in knjižne besede ('cu:krati, 'cw.nta, 'nu.-dlp're.-t, 'u.-rzpxi; dg'pu:st, g'bwpana, 'žu:pnik), pred drugotnim j {'xu:jda, 'mu:jca); e: <- cfl. ? ('de.n, 'le.n, 've:s, z 'me:no), cfL p (de'se:t, i'me:, 'je:tra, p'le:sati), cfl. e ('??.% je'se:n, 'pe:č, sf'ce:, ve'če.r), manjši del ž- in e- {'pe:sjy 'se:je; t '??:?\ pred zvočniki j,]'mr ('se:janca, 'vKjati; p'že:Jena, živ'le:Je; 'me:ra, Ve.ra), v prevzetih in knjižnih besedah {'e:jmpar, ka'fe:, p'lex, p're.-mzati; e'le:ktrika, ma'lemkost, pro'fe:sgr, tab'leUe); g: <- pred zvočnikoma / in j ('bg:lnica, 'pg:l\ 'bg.jša, 'xg.jka, pet 'rg:ljgn, p'rg.jnik; Jg:lga, 'g:fnajg, p'rg:ba, š'vg:ger), v knjižnih besedah in imenih {ne'rg:dnp, pg'lg:žnice, v'zg:rec; 'Jg:na, 'Kp.per, Val'dg:ltra); e:i <- cfl. e (be'se:ida, 'ce.jle, k'le:it, 'me:ßaty p're.-jkta, s'ne.-ik, z'me:is); o:u n-r. 'ma.-ntrala. Končni -m prehaja v -n: 'bäkpn (daj. mn.\ gu'čin, 'ma:n, 'nesen, 'sestran (daj. mn.), s 'kujpn; m-n > m-l: 'günda; analogični n: b'remen, 'semen; rinezem: 'me:isenc. N' je izgubil palatalnost in dal n: 'gomy 'küxna, 'lü:kna, s'vinski, 'za;rfna, v položaju med dvema samoglasnikoma pa je izgubil nazalnost in se razvil v nosnjeni drsnik;: Z?'Za/e, 'küxaje, li'puje, 'ro:umäje, 'žegnaje; raba / na začetku besede je nedosledna: je:ni/ 'nje:nl Jiva/ 'njiva. V je [v]: ? 'vek, fsi'pävlen, gla'vina, ne'vesta, p'dävaly pphvjäk, s'po.'uvet, v'räcli, le pred nezvenečim nezvočnikom in na koncu besede ]&f:fčasik,fsexne, 'ilofca, 'm^kefca; fkat, f sp'bptp; 'ce:if, 'č//p'ra/zrfVa/. V vzglasju besede lahko onemi: z'dig^ti, 'zemen, nastopa pa tudi kot proteza: 'vo:uskp, 'vü:jec, 'vü:jzda. Dvoglasniški -? Z: 'šilp, 'vilce. Disimilacija primarnih ti — dl>l: c'vela, flc'räla, f 'selp, 'jelo, p'rela. V soglasniškem sklopu t zaradi lažjega izgovora lahko onemi: 'k^sny 'lii.šna, m'läci; ts > s: 'lü.xki; ti— đ> ki — gl: k'lačti, 'kučen, g 'le:itva; dn > gn: g'nes. X se pojavlja tudi kot protetični glas: xaj'dinski, xer'bija. Z, ž > s, š pred nezvenečimi nezvočniki in na koncu besede. Šč > š: 'i:šen, 'lušit, 'piišali, 'tLšalp; sk- > šk-: š'kprja. Z pred j < n ' > ž:ž jin, ž '}o:u; t po upadu i > s (ob nezvenečih samoglasnikih): s 'koče, s 'štale. F je nezveneči par zvočnika v (glej zgoraj); v starejših in mlajših prevzetih besedah: 'fa:jn, 'fa:rpf, 'fo:utrali, 'jü:bti, ka'fe:, 'ša:ufla, š'tu:nfe, 'ža:jfa. 2 Oblikoslovje 2.1 Samostalniška beseda 2.1.1 Samostalnik V ed. so ohranjeni vsi trije spoli. Ž. obliko imajo nekateri sam. s. sp. {'čela, č 're:iva, d 'reta, 'jabuka, 'rešeta), v mn. pa sam. s. sp. postanejo ali ž. ali m. sp. Moškospolski so v dv. sam. s. sp., ki osnovo podaljšujejo s v besedah olje in zelje je tonem llj/ sekundarnega izvora. V večini slovenskih narečij se je razvijal enako kot prvotni /'. Ohranila so ga le redka narečja, med njimi tudi slovenskogoriško. Prim, tudi F. Ramovš (1924). HG II, Konzonantizem. Ljubljana, 69. 76 JEZIK IN SLOVSTVO, Letnik 42,96/97, št. 2-3 RAZPRAVE IN ČLANKI 2.1.1.1 Moške sklanjatve Sam. 1. m. sklanjatve se sklanjajo po naslednjem naglasno nepremičnem naglasnem tipu: b 'rat-0 -a -| -a -i -gn; -i -gf-gn -e -ix -i; -a -gf-gma -a -k -gma. Po nepremičnem naglasnem tipu se sklanjajo tudi samostalniki knjižnega končniškega naglasnega tipa: 'deš 'deža, 'pekel 'pekla, medtem ko sta premični: 'bgžič ??'??, č'lgvik člg'veka, 'jezik je'zika in mešani:' 'bo:uk bg'ga:, 'le:is le'sa:IU'scl, 'mo:uS mo'ža: naglasni tip dobro ohranjena. Samostalniki, ki se končujejo na -r, osnove ne podaljšujejo: 'dgktgra, me'sära, pa'ptra. Govor ne pozna podaljševanja osnove z -ov v mn. in dv.: c've:it, c've:ity c've:ita; 'zut, 'zudy 'zi:da ter končnice -u v rod. ed.: 'le:da, 'mo:usta, 'si:na. V im. mn. je poleg -i tudi -je: b 'räti/b'ralje, gg'lo:iiby las'je:, lid'je:, 'so:ifsidi, 'zo:ubi/zgb'je:. Samostalniki 2. m. sklanjatve se sklanjajo po vzorcu, veljavnem za prvo žensko sklanjatev: 'gč-a -e -i -g -i -gj. Nepregibnih moških samostalnikov v črešnjevskem govoru ni najti, samostalniki 4. sklanjatve pa se sklanjajo po pridevniški sklanjatvi tipa ti m'lad -i -ega. 2.1.1.2 Ženske sklanjatve Sam. 1. ž. sklanjatve se sklanjajo po naslednjem naglasno nepremičnem naglasnem tipu: '???.?? -a -e -i -g -i -gj; -e -0 -an -e -ax -ami; -i -? -gma -i -ax -gma. Končnice niso doživele velikih sprememb, saj je odstopanje od knjižne norme le v or. ed. ter daj. in or. dv. Tako se sklanjajo tudi: 'megla 'megle, 'tema 'teme in samostalniki tipa 'ro:uka 'ro:uke, 'vgda 'vgde.^ Samostalniki ž. sp. na -ev so v im. in tož. ed. ohranjeni: 'ci.rkef, mla 'ti:tef, mg 'ILtefali pa že imajo obliko b'reskva, b'ri:tva, 'retkva. Sklanjatveni vzorec 2. ž. sklanjatve: 'mi:S -0 -i -i -0 -i -jgj: -i -i -in -i -ix -my -i -i -gma -i -ix -gma. Mešani naglasni tip je dobro ohranjen: 'pe:čpe'či: 'peči 'pe:č 'pečipeč jo:u; pe'či:pe'či:pe'če:in pe'či: pe'če:ixpeč'rm:;pe'či:pe'či:pe'čemape'čLpe'če:ixpe'čema. Tako še: k'le.it kle'ti:, k'lo:up klg'pi:, 'lu:č li'či:, 'mo:učmg'či:, 'no:učng'či:, 're:ičri'čL; Vm.-š v/'Ä-. Samostalnik ima sklanjatev'Ä;f//y'W.- 'kp>i 'kff'kp>i lqy'jo:u. Samostalnikov 5. ž. sklanjatve, ki se pregibajo z ničtimi končnicami, npr. 'Ka:rmen, je malo, 4. ž sklanjatev posamostaljenih pridevnikov pa je enaka ženski prid. sklanjatvi. 2.1.1.3 Srednje sklanjatve Samostalniki s. spola lahko ohranjajo svoj spol in sklanjatev le v ednini, saj se v dvojini in množini femininizirajo ali maskulinizirajo. Pri neštevnih je srednji spol ohranjen: grab'?/?, 'küxaje, 'listje, m'le:ikg, 'glje, 'su.nce, še'tLje, že'lezg. Sklanjatveni vzorec: 'let -g' -a -i -g -i -gn; 'le.it -a* -0 -an -e -ax -ami; let -| -mn. -gma -i -mn. -gma. Premični naglasni tip je ohranjen pri samostalnikih, ki svojo osnovo podaljšujejo s -t. Ti sam. so s. spola le v ed., v mn. in dv. pa so moškospolski: 'tele-0 telet-a -i -0 -i - gn; te'let -j -gf-gn -e -ix -i te'let-a -gf-gma -a -ix -orna; enako tudi žre'be: žrebeta. Mešani naglasni tip je dobro ohranjen: bb'go.u bla'ga:, me'so.u me'sa:, ne'bo:u ne'ba:, prg'so:u prg'sa:, tis'to:u tis'ta:. Sam., ki osnovo podaljšujejo z -n, v ed. svoj spol ohranjajo: 'dgbrg 'semen, 'teško b'remen, v mn. in dv. pa so ženskospolski: 'le:ipe i'me:na, 'le:ipi i'me.ny 'teške bre'mena; podaljševanja osnove s -s ni, saj se ti sam. femininizirajo že v ednini: č're:iv-a -e -j -g -i -gj; -e -0 -an -e -ax -ami; -i -0 -gma -i -ax -gma; enako še: 'o:ifka 'o:uke, 'pera 'pere, 'vüxa 'vüxe. Množinski sam s. spola so prešli med ženske samostalnike: 'kiirečje 'ppa, s'vi:nske 'je:tra, s'vi:nskep'lü.ca, 'tgte 'dp>a. Med ničto skhnljive samostalnike s. sp. se štejeta 'jesti 'hrana' in 'piti 'pijača'. Tretja sklanjatev posamostaljenih pridevnikov je enaka pridevniški sklanjatvi. ' Nekateri sam. mešanega naglasnega tipa se že lahko sklanjajo tudi po nepremičnem naglasnem tipu: b'rejkb're:iga, 'no:us 'no:usalno'sa:, 'zo:up 'zo:ubalzp'ba:. * Mešani naglasni tip je izjemoma lahko tudi ohranjen: g'läva g'livel^a've:, 'kosa 'koselkg'se:. ' Sam. leto ima v ed. in dv. odraz staroakutiranega, v mn. pa cirkumflektiranega jata. * Samostalnik se v im. mn. ujema s pridevnikom ž. spola: 'totel 'dugelfse ????. Tako ie: pp'fa:rbane 'jajca, 'lakše Vrnemo, 'takezdra'vtla itd. 77 JEZIK IN SLOVSTVO, Letnik 42, 96/97, št. 2-3 RAZPRAVE IN ČLANKI 2.1.2 Samostalniški zaimki Osebni zaimki poznajo naslednjo sklanjatev naglasnih in naslonskih oblik: 'jas/ 'ja, 'meneme, '??? mi, 'meneme (za 'me:}, p'rimeny z 'me:ngj; 'mLI 'me:i, 'nas nas, 'nän nan, 'näs nas (za 'nas), p'rinas, z 'nämi; 'mLjal 'mi:jad'va:l 'me:i/ 'me:jni d've:j, 'na:ji najy 'na:ma nama, 'na:jl naji (za 'na:ji), pri 'na:ma, z 'nama; 'tL, 'tebe te, 'tebi ti, 'tebe te (za 'te:), p'riteby s 'te:bpj; Vi-/ 've.% 'vas vas, 'van van, 'väs vas (za 'vas), p'riväs, z 'vamy 'vLjal 'vLjad'va:/ 've.j/ 've:jd've:j, 'va.ji vajy 'va.ma vama, 'va.ji vaji (za 'va:ji), pri 'va:ji, z 'va:ma; 'un, Jegaga, Jemijen, Jegaga (za Jega),prjen, ž 'jin; 'una, 'je.jje, "je:j ji, Jo.ujo (za 'jo:u),pri 'je.i ž P-u; 'ovil 'ove, 'ovix jix, 'pvin jin, 'gve je (za 'gve), pri 'gvbc, z 'gvimi; 'gvid'va:l 'jival "jedva, jival "jedva, "jima, 'jival "jedva, pri "jima, ž "jima. V mest. ed. in mn. se naglas umakne na predlog pri. Tožilniška navezna oblika v zvezi s predlogi lahko ohrani naglas: za 'me:, za 'te:, za Jo.u. Povratni osebni zaimek ima naslednjo sklanjatev: 'sebe se, 'sebi si, 'sebe se, pri 'seby s 'se:bgj. Vprašalna zaimka g'do:ul'ke:rirke:r in 'käjl'kä opravljata tudi vlogo oziralnih zaimkov. Poljubnostna zaimka sta 'ke:ri 'kdo' in 'kaj, nedoločna pa 'neše 'nekdo' in 'neke 'nekaj'. Nikalni zaimki so 'niše, 'nič, ng'beden, celostna sta fsa:ky f se, drugostna pa d'rü:gi, d'rü:gg. 2.2 Pridevniška beseda 2.2.1 Pridevnik Pri pridevniku prevladuje določna oblika tudi za nedoločnost. Sklanja se kot v knjižnem jeziku: 'lexk -i -ega -en -egal-i -en -in; -i -ix -in -e -ix -imi; -a -ix -ima -a -ix -ima. Za srednji spol je posebna oblika le v im. in tož. ed., druge končnice so enake kot v m. sklanjatvi. Sklonske končnice za vse tri spole sovpadejo tudi v dv. in mn., le v im. mn. in im. ter tož. dv. se sklanjatev pridevnikov ž. sp. razlikuje od sklanjatve pridevnikov m. in s. sp. V črešnjevskem govoru prevladuje stopnjevanje z »bolj«: 'bo:uga 'bgle/'bgl 'bo.uga 'näj'bglel'bgl 'bo:uga, 'be:jJa 'bole 'be:jla 'näj'bgle 'be:^a; obrazilo -Si je redkejše: 'le:ipa 'le:ipša 'naj'le:jpša. 2.2.2 Pridevniški zaimki Svojilni zaimki 'moj, 'moja, 'mgjg, t'vgj, t'vgja, t'vgjg, JegoflJe:ny 'naš, 'vaš, Jbcgf ter povratni svojilni zaimek s'vgj, s'vgja, s'vgjg se sklanjajo po pridevniški sklanjatvi. Druge oblike so še: od 'na:jd'va: 'najin ', od 'va:jd'va: 'vajin ', od 'jedva 'njun'. Kazalni vrstni zaimki so 'tgti -a -g, 'tisti 'P' W kazalni kakovostni pa 'taMI'taksi -a -g. Kazalni količinski zaimek ni znan, pač pa poznajo količinski prislov 'te:jkp. Vprašalna zaimka, ki lahko opravljata tudi vlogo oziralnih zaimkov, sta 'ke:ri -a -g in 'kakši -a -g. Poljubnostni in oziralnopoljubnostni zaimki so po obliki enaki vprašalnim zaimkom, nedoločni zaimek je 'nekši -a -g, nikalni 'nikši -a -g, drugostni d 'rü:Q -a -g, celostna pa sta / 'sa:ki -a -g in 'ce:jli -a -g. 2.2.3 Števniki Glavni števniki: 'eden 'ena 'eng; d'va:ld've:i, d've:jx, d'vema, d'va:ld've:i, d'vema, d'vema; tri'je:lt'ri:, t're:bc, t're:jn, t'ri:, t're:bc, t'rajmi; š'tirjelš'tiri, '??.% 'še.st, 'seden, 'gsen, de've:t, de'se.t, d'va.jsti, t'rLesty š'tirdeset, 'pe:deset, s'to:u, 'ti.sgčl'ta.-už^t. Sklanjatev glavnih števnikov ima pridevniške končnice. 78 JEZIK IN SLOVSTVO, Letnik 42, 96/97, št. 2-3 RAZPRAVE IN ČLANKI Vrstilni števniki: ti 'pp>i -a -o, ti d'rü:gi -a -o, t 're:tji, š't^ 'petty d'vatjsty s'tomti. Ločilni in množilni števniki so redki. Samomnožinski samostalniki se štejejo z glavnimi števniki: 'ene d'veri. 2.3 Glagol Glagol ni doživel velikih sprememb. S knjižnim jezikom se razhaja v predpretekliku, ki se ne uporablja. Deležij na -č, -aje, -e in -ši v črešnjevskem govoru ni. Deležnik stanja na -/ in deležnik na -ši nista znana, deležnik na -č pa je redek. Spregatev glagola se od knjižne razlikuje le v 1. os. dv.: 'nosin -š -0; -?? -ta -ta; -?? -te -jo. Enako se spregajo: s^/sen; 'dan, 'je:in, 've.in. Pregled glagolov po glagolskih vrstah. I. vrsta: 'nesti, 'nesen; 'nesi, 'neste; 'nesa, 'nesb -Ig, 'nesli -le -li, 'nesla -le -la; gd'nešeng; 'rasti, 'rasen; 'rasi, 'raste; 'rasa, 'rasla -Ig, 'rasli -le -ly 'rasla -le -la. — Fk'rästi, jk'ra:dnen; fk'rädni, jk'rädnite; fk'rädna/fk'räu, fk'räla -lp, fk'räli -le -li, fk'räla -le -la; c'vesty c'veten; c'vety c'veste; c've.ja, c'vela -Ip; c'veli -le -li, c'vela -le -la. — S'kiipti, s'kiibin; s'kübi, s'küpte; s'küba, s'kübla -lp, s'kübli -le -li, s'kübla -le -la; pps'küblena; 'ze:psti, 'ze.be; 'ze:blp. — 'Pečti, 'pečen; 'peči, 'pečte; '????, 'pekla -lp, 'pekli -le -ly 'pekla -le -la; s'pečenp; 'vfčti, 'vpen; 'vpi, 'vj-čte; 'vj-ga, 'vfgla -Ig, 'vi-gli -le-li, 'v^gla -le -la; 'v/ženg. — 'Napeti, 'napnen; 'näpny 'napete; na'pe.ja, na'pe:la -Ip, na'pe:li -le -li, na'pe:la -le -la; 'näpjena; 'zeti 'zemen; 'zemi, 'zemte; 'zeija, 'ze:la -Ip, 'ze:li -le -li, 'ze:la -le -la. — M'lety 'melen; 'dplza'mely 'dolza'melte; m'leja, m'lenla, m'lelp, m'leli -le -li, m'lela -le -la; zam'leta; ptp're:ity pt'peren; pt'pery gt'perte; gt'pija, gt'p^la -Ig, gt'p^li -le -ly gt'pfla -le -la; ptp're.üe. — 'Dgj 'zü:ty 'dgj 'zü:jen; 'dgj se 'zü:j, 'dgj se 'zU:jte; 'dpj 'zU:ja, 'dpj 'zü:la-lp, 'đpj 'zü:U-le-ly 'dpj 'ziida-le-la; 'dpj 'zü:ta; 'pity 'pijen; 'pi:j, 'pLjte; 'pLja, 'pi:la-lp, 'pi.li-le-li, 'pi:la-le-la. ll.vrsta:/'sex^ti, f'sexnen; f 'sexny f 'sexi}te; f 'sexna, f 'sexnila -lp, f 'sexnili -le -li, f 'sexnila -le -la; pre'mek^ty pre'meknen; pre'mekni, pre'meknite; pre'mekna, pre'meknila -Ip, pre'melaiili -le -li, pre'meknib -le -la; pre'melqeng. III. vrsta: tfpety tfpin; 'tfpy 'topite; 't^pa, tf'pe:ila, t^'pelp, tf'pell -le -li, tfpela -le -la; zi'vety ži'vi:n; 'ä:vy 'ži:fte; n've:ja, E've:üa, n'velp, ži'veli -le -ly u'vela -le -la. IV. vrsta: Idirty 'kürin; "kuri, 'kürte; 'kura, 'kürla-lp, '????-le-ly 'kürla-le-la; za'kürjenp; 'lüSity 'liišin; 'kiši, 'löste; 'lüSa, 'lüsla-lp, 'lušlj-le -ly 'lüsla-le-b;z'lüsenp.V. vesta: 1. razred: 'delati, 'delan; 'dele, 'delete; 'dela, 'delala-Ip, 'delali-le-li, 'delala -le -la; 'kalaty 'ka:lan; 'ka:le, 'kalete; 'ka:la, 'ka:lab -Ig, 'ka:kli -le -li, 'ka:lala -le -la; na'ka:lang. 1. razred:p'le:saty p'le:šen;p'le:ši, p'le:šite;p'le:sa, p'le:sala -Ip, p'le:sali -le -li, p'le:sala -le -la; 'sukati, 'stičen; 'sücy 'siičte; 'suka, 'sukala -Ip, 'sukali-le -ly 'sukala -le -la. 3. razred: 'se:jaty 'se:jan; 'se:je, 'se.jete; 'se:ja, 'se:jala -lp, 'se.jali -le -ly 'se:jala -k -la; pg'se.jana; 've:jati, 've.jan; 've:je, 've.jete; 've.ja, 've:jala -Ig, 've.jali -la -li, 've:jala -le -la; z've:jang. VI. vrsta: ki'püvaty ki'pü:vlen; ki'pü-vli, ki'pü-vlite; ki'püva, ki'p&vala -lo, ki'pü:vali -le -ly ki'pü:vala -le -la;pb'cü:vati, pla'cü-vlen;pla'cü-vli, pla'cü-vlite; pla'cüva, pla'cüvala -Ip, pla'cü-vali -le -ly pla'cü:vala -le -la. Glagolom s korenom na -č se dodaja nedoločniško obrazilo -u: 'ggr gb'le:ičty 'pečty 'vfčti. V velelniku se posplošuje edninska osnova: 'nesy 'nesma; 'ngsi, 'npsma; glagoli s korenom na -k, -g: 'peči, 'vfčte; itU 'idi, g're:mg, 'ite, g're:ma, 'ita; videti- pgg'ledny najti- pg'i:ši. Pogosta je tvorba ponavljalnih glagolov tipa 'davlen, ki'pü-vlen, 'le:ičen, s'täplen, 'ši:vlen. Oblika zanikanega glagola biti v sedanjiku razpada v s^/sen 'ne:i:... s^ še 'letgs 'ne:i b'la 'tan;... sen 'ne.-j 'rada v 'mesti. V dv. in mn. obliki deležnika na -I za s. sp. seje posplošila moška oblika, dvojinska oblika deležnika na -I za ž. sp. pa je enaka množinski obliki. 2.4 Prislov Prostorski: b'lü:jzi, 'dgl/ 'dgj, 'dglta, dg'ma:, dp'mo:\i, 'gor, 'gpra, 'ggrta, na'zäj, '??? 'ngr, 'nptry ?'??:?1? pk'ro.-uk, pp 'sumy 'po:ulek, p're:idy p're:ikta, s'ppr, s'po:ut, 'tan, 'tänta, 'tü, z'vüna. Časovni:/'ča.-5| 'tako]', f'časi.k, f čera, g'dä, g'nes, 'i-nda, 'letgs, met 'tedngn, 'negda, 'ni.gdar, gb 'vü:ri, pg'lety pp'npcy p're.-ja, s'ko.-fis, 5'??:??? ta'kp:j, ve'če.r, 'vütrgma, 'zäj. Vzročni: 2Mto.j<. 79 JEZIK IN SLOVSTVO, Letnik 42,96/97, ŠL 2-3 RAZPRAVE IN ČLANKI Lastnostni: 'bo:ugp, 'dostak'rät, 'enkrat, 'fa:jn, 'fe:jst, fkilp, 'xUtro, 'kak, 'ke.jkp, 'lepo, 'malo, 'nači/ 'načik, 'nekak, pp 'naSen, pp'cäsy pp'doMČ, p'räf, Vo/učno, 'tak, 'teško, 'te.Jkp, 'vači, za'dosta, z'lo:u. Stopnjujejo se opisno ali z obrazili: 'mfzlp, 'bpl/ 'bple 'mfzlo, 'näj'bpH 'bole 'mplo; 'xi:trp, xit're:je, 'näJMt're:je. Nemški vpliv: 'cpjp^le'te:ua, 'dpjppk'lačli, 'doj s'lačit, fküpppb'räti, fküppp'mela, 'npr nak'läcy 'vün s'puca. 2.5 Predlog, členek, veznik in medmet so kot v knjižnem jeziku. Posplošene in stalne so le velelnice za velevanje živalim, za pozdrave ipd.: '???, 'düp, 'je:; 'bo:uk'da:j, 'dpber 'de:n, 'dpber ve'če:r, 'lexkp 'no:uč, s'rečnp, z'bo:ugpn. Mihaela Koletnik UDK 811.163.6'282.3(497.4 Črešnjevci) SUMMARY THE PHONETIC AND ORTHOGRAPHIC CHARACTERISTICS OF THE LOCAL SPEECH OF ČREŠNJEVCI The local speech of Črešnjevci belongs to the Eastern Slovenske Gorice dialect, and with it to the Panonic group of dialects. It has no tonemic stress, but it has preserved the old quantitative opposition between long circumflexed and acute vowels. The vowel system of the Črešnjevci speech contains the long stressed L, ii:, u:, e:, g:, e:i, 0.% a:, the short stressed i, ?, u, e, p, e, ä, and unstressed vowels. Vowel reduction is minimal, most frequently in the vicinity of sonorants. The consonant system contains the sonorants I, m,r,n,j, J, V (with the allophones/ ?) and the obstruentsp,t,k,s, 5, b, d, g, z, Ž, Č, f, c, X. It differs from that of the standard language only in individual developments: V > I 4 > -\fl-ja in stressed syllables, otherwise into > -a; -m > -?,- n' > n/J; V is [v] in front of a voiceless nezvočnik, while in word final position it is [?; rhinism; the complexes črč-andire-; U, cU > ?, ^ dn > gn;Sč > S;sk > Sk-. Neutral gender nouns preserve their gender and paradigm only in the plural; in the dual and plural they adopt either masculin or feminin forms. Uncountable nouns preserve the neutral gender. The dative and locative cases in the singular of masculin nouns end in |, the dative and instrumental in the singular for all genders end in -oma, and the instrumental in the singular of feminin gender ends in -oj. In the adjective, the definite form prevails also in indefinite meanings. There is no past perfect tense and no participial clauses. The first person dual suffix is -ma\ formerly suffixless verbs get suffixes. 80 JEZIK IN SLOVSTVO, Letnik 42, 96/97, št. 2-3