Srčni bolniki in delo
Srčna obolenja, ki so po izvoru poklicna ali nepoklicna, postavljajo pred zdravnika za medidno dela vrsto zamotanih problemov, ki jUi je treba reševati ob vsakem posamezniku in zahtevajo nadzorovanje bolnikov.
Gre namreč za različna obole-nja v delovanju ali v zgradbi, ka-terih posledice se ločijo med seboj. Poškodbe morajo nastati pri koronarnem sistemu (tj. pri venčnih žilah na srcu), na endo-kardu (notranji srčni mreni) ali na miokardu (srčnem mišičju). Iz teh okvar ali lažjih motenj v de-lovanju izhajajo različni pojavi: slabo srce, tnotnje srčnega utri-pa, obsrčne bolečine, angina pektoris, omedlevice. Pojavijo se lahko tudi okvare srčnih zaklopk in bolečine v srcu.
RAZMERJE
MED BOLEZNIMI SRCA IN DELOM
Število na srcu obolelih delav-cev moramo ceniti na približno 6 %, pri čemer je treba upošteva-ti, da odstotek s starostjo naraš-ča. Čeprav sta obolelost in od-sotnost delavcev z dela v glav-nem sorodni obolelosti in izosta-janju drugih bolnih delavcev, uvrščajo npr. v Franciji srčne
bolnike takoj za tuberkoloznimi v skupino bolnikov, ki so zavaro-vana za dolgotrajno bolezen ali kot invalidi.
Nastanek srčnih bolezni je vsaj toliko povezan z delovnimi in življenjskimi razmerami (de-lovni čas, prehrana, kajenje) kot s samim fizičnim delom. Kaže, da se koronarne bolečine pogosteje pojavljajo pri delavcih, ki preveč sedijo aLi imajo zelo odgovorno delo.
Skušali so ugotoviti, ali kronična kardiovaskultura stanja povečuje število nesreč pri delu. Menili so, da jih je zaradi zvišanega krvnega priti-ska še enkrat več. Toda statistike so dokazale netočnost takih domnev. Natančen, poglobljen študij je jasno pokazal, da število nesreč pri srfnih bolnikih ne presega števila nesreč pri drugih delavcih.
Ce pomislimo na delovanje srca, če poznamo pojave, ki omogočajo prilagajanje srca naporom, lahko ugotovimo, da naporno delo — delo, ki povečuje potrche organizma in s tem v zvezi deiovanje srčnih mišic — vpliva  na  povečanje  poškodb  na
miokardu. Iz tega lahko v veliki meri izhajajo kontraindikacije pri zapo-slovanju srčnih bolnikov.
KONTRAINDIKACIJE
Težko je nasploh navesti vrste dela, ki niso primerne za srčne bolni-ke, saj še le natančen pregled pa-cienta pokaže njegovo zmožnost za delo. Za delavce, pri katerih ver jetno obstjajo kardiovaskularne motnje, velja naslednja omejitev glede opra-vil, ki vsebujejo:
a)   težko ročno delo, ki zahteva izredno odpornost;
b)   neudobne položaje (delo stoje, leže, čepe itd.) ali nevarne položaje (delo v višini);
c)   ponavljajoča   se   ali   počasna premikanja (hoja okoli stroja, ple-skanje velike površine, hoja v hrib ali po stopnicah, vzpenjanje na zidarske odre itd.);
č) delovne razmere v neprijetnem okolju (vlažen zrak, vročina, višina,-visok ali nizek pritisk) ter
d)   tresenje   (delo   pri   vrtalnem stroju, vožnja težkih motorjev).
Ta seznam, ki ni omejen, je smise-len samo, če ga upoštev^mo za vsak primer posebej. Seveda se razume, da je za tega delavca kontraindikar cija absolutna, za onega pa relativna, npr.:
— nevrotiki in ateniki so skoraj popolnoma zmožni za delo, če se pravilno zdravijo. Večini nalog so
kos, vendarle je zaželeno, da ne opravljajo vamostnih služb in hitro spremenljivega dela;
—  pri  hipertonikih (naj gre za milo ali močno hipertenzijo) se je treba izogibati  nenadnih naporov, nerednosti in nasploh dejavnikov, ki povzročajo živčno utrujenost ( pr. hrup);
—  tisti, ki imajo okvare srčnih  a-klop, se morajo varovati pred infi <-cijo, zastrupitvijo in vročičnimi bo-leznimi; če so hitro občutljivi za de-kompenzacijo, jim je dobro odvzeti naporna opravila, zgoraj omenjene splošne kontraindikacije pa naj bodo strožje;
—  kardiologi menijo, da pri in-farktu miokarda kontraindikacija za večino del ni potrebna, vendar je treba delavce, ki so ga preboleli, na-tančno nadzorovati; ne smejo oprav-ljati varnostnih služb, kakor tudi ne dela, kjer obstaja nevarnost zastrupi-tve, ranitve ali opeklin;
—  za bolnike, ki so bili operirani na srcu, se Tdi, da je v večini primerov operacija  lovečala njihovo delovno zmožnost, ki je bila prej lahko zelo omejena; /endar končni rezultat teh operacij, ne glede na vrsto obolenja, zaenkrat še ni kaj prida znanj;
—   udeležba srčnih bolnikov pri varnostnih službah ali na zelo odgo-vornih mestih zahteva posebno po-zornost zdravnika za medicino dela. Tudi pri najmanjši verjetnosti omed-levice ne bo previdnost nikoli odveč;
—   potrebno je tudi poudariti, da delo, ki je dopustno v normalnem podnebju, lahko postane v vročini ali vlagi izredno nevarno.
(Nadaljevanje prihodnjič) Priredil dr. BORIS MOŠKON