6-2006 14 Gore so v nas. Kamorkoli se obrnemo, nas spremljajo. Kot podoba, kot navdih, kot hre- penenje. Ko se slovenski slikar postavi pred platno, se pri krajinskih podobah zares te`ko izogne goram – skoraj iz vsakega koti~ka Slove- nije jih je mogo~e uzreti, ~e `e ne najvi{jih, pa vsaj kak{no hribovje ... Tako je tudi silno te`ko opredeliti pojem planinskega slikarja, slikarja gorskih motivov. Veliko je takih v Sloveniji in njihova umetnost je nekaj posebnega. Danes smo vajeni predvsem planinskih fotografij, ob lepi sliki pa se kar nekako ne znamo ustaviti. A prav te slike odkrivajo neko dodatno razse- `nost, ki je fotografija ne more dati – slikarji z barvami znajo ustvariti ob~utke, tisto duhovno sliko, ki je nad resni~nostjo podob, ki je izven fizi~nih ob~utenj kamenja, sten, ru{evja, oblakov ... Obiskali smo nekaj slikarjev, ki so jim gore del njihovega vsakdanjega `ivljenja, ki vanje redno zahajajo ne le po navdih, pa~ pa Goram dajejo novo razse`nost Na gorskih poteh s slovenskimi slikarji  in Marjan Brade{ko tudi iz {portnega ali kak{nega drugega nagiba. Mnogim od njih slika ni edino sredstvo izra`a- nja, nekateri gore tudi fotografirajo, ubesedijo v knjigah, ~lankih – tudi na straneh na{e revije. Njihova razmi{ljanja (po abecednem vrstnem redu) objavljamo v nadaljevanju. Goro preprosto gradim Danijel (Danilo) Cedilnik – Den je alpi- nist, himalajec, slikar, u~itelj likovnega pouka, tudi avtor dveh leposlovnih knjig. Ko vstopi{ v atelje, takoj dobi{ ob~utek – njegovi motivi so predvsem dramati~ne, hladne gore. Prevladu- jeta modra in bela barva, ki sta likovno izredno pre~i{~eni. »Ve~ barv, ro`ni motivi, bi bili pre- prosto prebohotni,« pravi. Slike so morda malo `alostne in kot pravi sam, niso vedno simpa- ti~ne. Marjan Raztresen je za eno takih slik hudomu{no pripomnil, da je »ljudi ob njej vedno nekoliko zeblo v hrbet, ko je visela v dnevni Danijel Cedilnik Cene Griljc Janez Medve{ek  o se bn i a rh iv 15 6-2006 sobi.« Vendar pa so platna impresivna – bela, kar `are~a, sinja, modra, skoraj ~rna ... kot da stojimo sredi vr{acev, kot da se pred nami ravno lomi ledenik. Danilo Cedilnik – Den meni, da je v podzavesti vedno nekaj, kar na koncu pri- pelje do zna~ilne podobe – tudi pri slikanju v son~nem dnevu »vedno nastane nevihta.« Slika predvsem domi{ljijske gore (je bolj ateljejski ~lovek), gleda, kje bi plezal, i{~e prehode – in tako preprosto »gradi« svojo goro – loti se je {tudiozno. Pogosto je slika ~ista likovna poenostavitev, `e na meji abstrak- cije. Vedno si najprej ustvari vtis, potem i{~e likovno re{itev. Pravi, da skozi veliko skiciranja svojo misel po~asi materializira{. Le redko kaj naredi po posnetku (primer Ama Dablam), v~asih naredi v naravi manj{i akvarel (v Himalaji je te`ko z velikimi slikami), doma potem ustvari ve~jo sliko. Pogost Denov motiv je tudi macesen, ker s trdnostjo in vztrajnostjo predstavlja {e posebno simboliko – velikokrat je njegov viharnik »sestavljen« iz ve~ realnih dreves in nazadnje v njem z nekaj domi{ljije prepoznamo lovke, zmaje, po{asti – kot denimo v posu{enem ru{evju. Poseben motiv pri Danijelu Cedilniku pa so stra{ila, tudi avtoportret je izdelal kot stra- {ilo. »Zanimiva so zlasti pozimi, ker so takrat brez dela,« pripomni. Med tehnikami uporablja akvarel, zlasti v Himalaji, ker je la`ji za zunanje delo (v takih te`avnih razmerah je prvi od Slovencev v Himalaji ustvarjal Franc Novinc na odpravi na Everest, op. avtorja). Dela tudi grafike (ki so »nekoliko bolj obrtni{ko delo«) in precej v olju. Po naro~ilu ne dela. »Imam bolj samosvojo pot,« pripomni. Slika tudi po osem ur zdr`ema (sicer pa po nekaj ur na dan). »Mora{ biti ~isto zraven, ~e ne bo hitro nekaj narobe.« Vedno pri roki svin~nik Ko sem odhajal od Ceneta Griljca, slikarja, alpinista, gorskega re{evalca, so se nad Kam- nikom nekoliko dvignile megle, rde~e strehe so se zasvetile v mokroti in zelene~a pobo~ja gora v ozadju so plaho pokukala izpod de`ev- nih oblakov. Jasno mi je bilo, zakaj je pogled na Kamnik njegov najpogostej{i motiv. Vsaki~ z drugega mesta, vsaki~ druga~en, vedno pa je za mestom kulisa gora. Slika, odkar se spomni, vedno je imel pri roki svin~nik. @e kot otrok je mami iz »{krnic- ljev« po predalih raztresel vsebino, da je pri{el do papirja za risanje. Kot pastir~ek je risal smreke, krave ... na Veliki planini je kar na desko v stanu naslikal Kamni{ko Bistrico. Ko je po dolgih letih novi lastnik stanu na{el to sliko, mu jo je Cene Griljc obnovil, osve`il barve, da je spet nova. Ob tem se spomni tudi pokojnega arhitekta Vlasta Kopa~a, ki je Veliki planini s svojimi skicami in delom dal trajen pe~at. Cene Griljc se trudi za natan~no sliko - kot jo vidi{, realno – verjetno zato, ker je tako videl na de`eli, kjer je `ivel. Za abstraktno slikanje Rafael Terpin Milan Vo{ank Marjan Zaletel 6-2006 16 Cene Griljc, Kamni{ke planine z Menge{kega polja, olje na platnu Cene Griljc, Lotse, olje na platnuDanilo Cedilnik, Viharnik, akvarel 17 6-2006 Janez Medve{ek, Velika planina, pastel Rafael Terpin, Brdarjev slap v Ga~niku, akril Marjan Zaletel, Stenar nad dolino Vrat, olje na platnu 6-2006 18 se ni navdu{il nikoli. Slika vse motive, od tehnik je za~el z akvareli, potem je pre{el na olje – prve oljne barve je na{el na podstre{ju v vojni umrlega prijateljevega o~eta, {e danes, {estdeset let kasneje, ima nekaj tistih »tub«. Vedno sliko naredi na grobo, kot pravi, potem i{~e prostor in globino. Po naro~ilu ne more slikati, ve pa, da je pogled na Kamnik iskan motiv, zato ga pogosto spravi na platno, tako, na zalogo – ~e kdo potem pride. Doma~e gore »dela« po skici, tuje po diapozitivih. V zadnjem ~asu je zelo odmevna njegova razstava vseh osemtiso~akov, ki jo postavlja na {tevilnih krajih. Sam himalajec, tam je bil {tirikrat, se je v vsak vrh {e dodatno poglobil, prebral opise tistih, ki so plezali na te osemtiso~ake, da se je res lahko v`ivel v posamezno goro. »Ne more{ je naslikati, ~e je ne pozna{,« pravi. Za~el je z Dhaulagirijem, [raufovo in Humarjevo goro, zaklju~il pa s Trisuli, ki ne presegajo magi~ne meje – a se je z njimi za~el na{ himalajizem. Brez Trisulov mu je nekaj preprosto manjkalo. Te slike je naredil v zahvalo vsem slovenskim alpinistom, ki so osvojili osemtiso~ake ali pri tem sodelovali, in v spomin tistim, ki so tam ostali. Vse slike so, tako kot slovenski motivi, realne podobe gora, ki so srhljivo veli~astne in mogo~ne. Tam sredi Lotsejeve stene drobna meglica {ele poka`e vso razse`nost, vse kipenje in vso dalj. Prostor in globino. Ponedeljki so dnevi, ko me razganja V vsaki sliki je lepa sobota ali nedelja, pravi Janez Medve{ek, slikar. Kajti pot, opravljena po slovenski de`eli, po njenih skritih koti~kih, ki jih ima Janez Medve{ek {e posebno rad, se ponavadi zaklju~i v pastelu, akrilu, akvarelu. Slikarske tehnike, ki so priro~ne, ki jih lahko uporabi{ tudi v naravi. Ve~inoma dela po foto- grafijah, pri srcu mu je realisti~na podoba, v podrobnosti se poglobi tudi z lupo, ~e ne gre druga~e. O`ivlja stare fotografije, brska po pod- stre{jih, kuka skozi portone na kra{ka dvori{~a, se sklanja pod velbi ... Dokumentira! Slika, kar vidi, ob vsaki stranski cesti je toliko zanimivega, Milan Vo{ank, Veselica pod Zeleni{kimi {picami, olje na platnu 19 6-2006 tudi z besedo izra`a svoje veselje nad naravo in nad bogato dedi{~ino, ki se je ne zavedamo, ki izginja. »Dom, ki ni ve~ dom,« je zapisal v spremni besedi k enemu od svojih koledarjev. Ko le vrtam vanj, ~e ga pa kak{en del slo- venske zemlje le bolj privla~i, sko~i pokonci, pobrska med zapiski, vzame ven list papirja, na njem pa je misel: »Dve du{i bi moral imeti. Dve du{i bi rabil zdaj jaz. Eno za biser – Koro{ko, drugo za burjasti, kamnati Kras.« Izjemno urejena Koro{ka na oni strani Karavank, ohra- njene stare doma~ije, kulisa gora na jugu, svet strmali, sen~nih sten. In odprtost Kra{kega robu, zimska prepi{nost, pomlada sve`ina, ko zacveti brnistra in {tevilne druge ro`e, ali umirjena jesen, ko nenadoma v rde~ih barvah »zagori« ruj. Vse to in {tevilne druge podobe – dobim ob~utek, da zelo rad ri{e kmetije, doma~- ije, kaj`e, zidanice, znamenja – vse najde svoje mesto na papirju. Zakaj se Janez Medve{ek ni navdu{il za olje? Preprosto, ko {e ni imel ate- ljeja, je slikal v dru`inskih prostorih – in oljne barve imajo pa~ svoj vonj. Na terenu predvsem dokumentira, je fotograf, {tevilne posnetke pa potem ureja doma, na ra~unalniku, pove~uje, ogleduje, najde zna~ilnosti, ki jih v naravi niti ni opazil ... in potem vzame v roke barve, svin~- nike. Na slikah so dostikrat v ospredju otroci, narodne no{e, ponirki, race, tudi Kuharjeve cike pod Kamni{kim vrhom so na{le svoje mesto na pa{niku – menda so bile tako lepo rejene. Slika{ lahko tisti svet, s katerim se ujame{, ga ima{ v o~eh, ga pozna{ Ko sva obiskala Rafaela Terpina, je v idrij- skih grapah le`al globok sneg, mra~no nebo je pritiskalo v pojemajo~i dan. Ko pa sva vstopila v njegov atelje, so barve zasijale z vseh platen, iz mape so »pokukale« najskrivnostnej{e ro`e, lu~ dneva se je zopet pri`gala. Po motive Rafaelu Terpinu ni treba dale~ – njegova ljubezen je doma~i idrijsko-cerkljanski svet, svet, s katerim se ujame, ga ima v o~eh, ga pozna. Tja gre velikokrat, na isto mesto, skicira. In ohranja – tudi stavbno, arhitekturno dedi{~- Marjan Zaletel, Vrh Triglava nad meglo, olje na platnu 6-2006 20 ino, saj je denimo s tu{em naslikal 250 hi{ s svojega obmo~ja, hi{, ki izginevajo, ki jih morda danes `e ni ve~. In ob slikah zapisal {e svoje vtise, jih shranil za vse ve~ne ~ase v knjigo. Sicer pa se na slikah znajdejo tudi {tevilne grape, raz- drapan svet dolin in slemen, ki so prave gore, ~eprav so le v predgorju Julijskih Alp. Med tehnikami najve~ uporablja akril in mastni pastel. Predloga je vedno skica, ker fotografija in slikanje po njegovo pa~ ne gresta skupaj. »Ne more{ dopoldne eno, popoldne drugo,« pravi. Za ~rto uporabi flomaster, potem nanese pastel. Najraje slika ploskovno, saj tako barva pride najbolj do izraza – njena mo~, ~istost, toplota ... Od mesecev sta mu najljub{a april, takrat je posebna svetloba, in november, ko se vse umiri. Rafael Terpin je upokojeni u~itelj likovnega pouka, ki je zdaj {e bolj poln zagona. Prav te dni (april) je v Idrijskem muzeju odprl razstavo Cvetje z na{ih bregov (Prazni~ni {opek idrij- skega samozavedanja), kar 167 rastlin, ki jih je s flomastrom in barvnimi svin~niki upodo- bil v letih 2002–2005. In tako je tisti tema~ni idrijski svet, ki je tema~en le za nepoznavalca, znova zasijal. Iz najbolj skritih in sen~nih grap je Rafael Terpin prinesel cvetja in ga zvezal v {opek – {e ena od stvari, ki jo bo ohranil tudi zanamcem. Po navdih ni treba vedno v naravo, ideje rastejo kar v glavi Cerknica z jezerom je nekam melanho- li~na, neko posebno ozra~je ustvarja tista ravan z Javorniki v ozadju. Sedela sva pri Milanu Vo{anku, slikarju, in med pogovorom je tiho igrala glasba. Umetnikom je Cerknica res kot namenjena, Milan Vo{ank je tudi glasbenik, u~itelj likovnega pouka, alpinist. S Koro{ke ga je pot privedla na Notranjsko, kjer gore niso tako blizu – pa vendar, ideje rastejo kar v glavi, po navdih ni treba vedno v naravo, pravi. Gore upodablja ve~inoma po fotografiji, celo ve~ fotografij uporabi, ko zasnuje sliko. Ohranja osnovni motiv, ki pa mu z barvo da nov izraz. Strinja se z drugimi, ki ga uvr{~ajo med abstraktne ekspresioniste. Gorski svet upoda- blja preprosto na - druga~en na~in. Pri motivu ne posnema vseh pravil narave, upo{teva sicer realno podobo, barvno pa gre tako, kot ~uti – seveda ob upo{tevanju likovne teorije, kjer ute`itev, simetrijo malo sicer poru{i, preve~ pa ne. Gre mimo realizma, ustavlja pa se pri abstrakcijah. A vendarle, pogled na slike na steni jasno ka`e gorsko vzdu{je, kar za~uti{ skalno dolino, nad katero se po~asi su{e meglice, ali igrive grebene Zeleni{kih {pic, pravo »veselico« gornika. Od tehnik Milan Vo{ank uporablja svin~- nik in olje – za akvarele ni, pravi, gre vse pre- hitro in se ne da popravljati. Za platnom pona- vadi zdr`i po 3–4 ure na dan, slikati mu uspe nekajkrat na teden. Ko smo zaklju~evali, je pogled znova uhajal tja ~ez jezero, ki je nemo `delo pod sivimi oblaki v poznozimskem dnevu. Glasba je obujala narodno dedi{~ino, barve na platnih pa so govorile, sporo~ale, vabile. ^e ~lovek ne prime skale, je ne more naslikati Stara Raj{pova hi{a v Guncljah, na pro~- elju je letnica 1777 (najstarej{a v hi{i je menda 1712), kar pade v o~i. Freske, oboki v notranjo- sti ... ni ~udno, da se je tu naselila umetni{ka du{a, slikar Marjan Zaletel – Jan~. Gunclje so nekako zastrupljene z gorami, tudi Marjana Zaletela alpinizem ni ob{el, podobno kot ne bli`njega sova{~ana Danijela Cedilnika. In – vas ima tudi dosti umetnikov, Zaletelov sosed Janez Bernik je denimo »kriv«, da Jan~ danes slika. Od gorskih motivov so mu bli`ji zimski, slika pa samo slovenske gore, z izjemo slik Mont Blanca, Matterhorna in Zugspitze. V za~etku se je najbolj posve~al Komni in okolici, predvsem Bohinju, ki mu je {e vedno najve~ji izziv, visoko na lestvici priljubljenosti pa je tudi Triglavska severna stena. Za~el je z grafiko, z linorezi, in ustvaril nekaj lepih viharnikov. Danes slika ve~inoma samo s slikarsko lopatico (»{pohtl«) v oljni tehniki. Motive povzema po fotografiji, saj bi se ob omenjeni tehniki sence gora pa~ prehi- tro spreminjale; v `ivo lahko goro ujame{ le z akvarelom. Sliko najprej nari{e s svin~nikom in enkrat ali dvakrat »prespi«. Potem vzame barvo in z lopatico potuje z vrha navzdol in z leve proti desni, posebej so te`avni prehodi med barvami, ~e se prehitro posu{i, nasta- nejo nekak{ni zastrugi. Najpomembneje pa je, 21 6-2006 pravi, da pozna{ skalo, da si jo prijel – ~e je nisi, je ne more{ prav naslikati. Marjan Zaletel – Jan~ u~i likovni pouk, vodi ve~ likovnih {ol, se udele`uje kolonij in ima eno do dve samostojni razstavi letno. Trenutno (april) na [marni gori razstavlja slovenske turi- sti~ne kraje, odmevna je bila tudi njegova raz- stava ob 110-letnici rojstva Jakoba Alja`a, prav tako na [marni gori. Prispeval je ilustracije za {tevilne knjige o gorah, poslikal pa je tudi vse slovenske vrhove, vi{je od 2500 metrov. In odkod Jan~? Ja, neko~ so dobili pri hi{i otroka in mlado otro~e, ki ni znalo re~i »f«, je pri sosedu povedalo, da so dobili »jantka«. In ko »jantek« zraste, je Jan~. Upodabljajo~a umetnost Neko~ je bila v Ljubljani {ola za upodablja- jo~e umetnosti. Lepo ime, ki natan~no odra`a to, kar po~no slikarji. Upodobiti, spraviti na sli- karsko platno, dodati svoje videnje, vtisniti v sliko del sebe, morda svoja najskritej{a ob~utja. To po~no slikarji, to po~no tudi »gorski« slikarji, saj je odnos do gora ponavadi {e posebej mo~an. [vicar Caspar Wolf je leta 1780 v Parizu razstavil 200 platen z gorskimi motivi, sedem let svojega dela, in javnost ga je gladko zavrnila. Gore so bile tedaj pa~ preve~ nadzemske, stra{ljive, oddaljene ... Gore, ki so bile za ~asa prvih slikar- jev gorskih motivov za mnoge bivali{~e bogov, imajo v sebi {e vedno nekoliko nadzemeljski pridih. Del le-tega posku{ajo v svojih delih prikazati tudi predstavljeni slikarji. In danes z veseljem pogledamo njihove stvaritve. m Opomba: Tokratna aktualna tema seveda ni strokovni pregled slovenskega »gor- skega« slikarstva in to niti ne posku{a biti, saj je Planinski vestnik predvsem revija za ljubitelje gora. Zato seveda tudi ne ome- njamo vseh slikarjev, ne iz preteklosti ne iz sedanjosti. Ker smo zagotovo marsikoga zaob{li, vabimo vsakogar, ki ima na platnu morda zanimiv gorski motiv, da se nam oglasi – z veseljem bomo objavili kak{nega. Tri razmi{ljanja pa objavljamo `e tokrat. Janez Medve{ek, Nanos, Sv. Hieronim, pastel