KULTURNI PRAZNIK LETOS DRUGAČE ... STR. 3 OBČINSKI RAZPISI ZA SOFINANCIRANJE ... STR. 4 MOJCA LESKOVAR PREJEMNICA PRIZNANJA ARTEMIDA ... STR. 17 KATARINA OČKO NOMINIRANA ZA SLOVENKO LETA 2020 ... STR. 19 OKUSITI LAŠKO V MEDNARODNEM LETU SADJA IN ZELENJAVE ... STR. 20 INTERVJU Z DIREKTORICO STIKA TINO BELEJ ... STR. 24 LJUBITELJSKI FOTOGRAF BORIS VRABEC ... STR. 33 OTROCI PONOVNO V VRTCU ... STR. 46 OŠ PRIMOŽA TRUBARJA LAŠKO PRIMER DOBREGA SODELOVANJA S STARŠI ... STR. 49 UGODNOSTI ČLANSTVA V LAŠKEM AKADEMSKEM KLUBU ... STR. 54 št. 82/ 15. februar 2021 Osnovni podatki o glasilu Odgovorna urednica: Tanja Grabrijan Pomočnica odgovorne urednice, oglasno trženje: Stanka Jošt Tehnični urednik: Tomaž Koprivc Uredniški odbor: Nina Pader Topole, Rok Deželak, Nika Teraž, Miha Gartner, Tomaž Majcen Izdajatelj: Občina Laško, Mestna ulica 2, 3270 Laško Naslov uredništva: Laški bilten – Občina Laško, Mestna ulica 2, 3270 Laško tel. 03 7338 712, faks 03 7338 740 internet: www.lasko.si e-naslov: bilten@lasko.si Lektoriranje: Mojca Knez Jovan Grafična priprava in tisk: Present, d. o. o., Dolenjska c. 43, 1000 Ljubljana Naklada: 5.150 izvodov Brezplačen izvod glasila prejme vsako gospodinjstvo v občini. Glasilo je vpisano v razvid medijev Ministrstva RS za kulturo pod zap. št. 1191. Fotografija na naslovnici: Boris Vrabec – Pravljična gugalnica na Maliču Naslednja številka predvidoma izide 15. aprila 2021. Prispevke in oglase je treba oddati do 31. marca 2021 na e-naslov bilten@lasko.si. RADIJSKA ODDAJA ŽUPANOVA URA Župan Franc Zdolšek je gost na Radiu Celje vsak prvi ponedeljek v mesecu. Naslednja oddaja 1. marca 2021. Na radiu Aktual Kum bo občinski utrip župan predstavil 24. marca 2021 (zadnja sreda v mesecu). 2 UVODNIK Mineva skoraj leto dni, odkar se je pričela nova »normalnost« ali če hočete, nova »norost«, ki je družbo vrgla s tečajev, nam podr- la načrte, spremenila življenjski ritem in nas postavila pred kruto dejstvo, da je naša osebna svoboda močno omejena. Nekaterim so zaradi nove bolezni umrli svojci, drugi so se soočili z bremenom odgovornosti, da bi zaradi svojega dela lahko okužili najdražje. Marsikdo je situacijo lahko sprejel le z zanikanjem, v prepričanju, da gre za znanstvenofantastično izmišljotino. Tudi pretiran strah in (tiho) kazanje s prstom na tiste, ki so si pravila priredili po svoje, nam niso prinesla svetlobe na koncu tunela. Medsebojno nezaupanje in nesposobnost iskanja skupnega imenovalca razdre vsako skupnost, ki posledično ni več zmožna sodelovati pri reševanju izzivov. Ti se re- šujejo sami oziroma jih »rešujejo« drugi. To se je neusmiljeno izkazalo predvsem na področju pouka v šolah in vrtcih, kjer smo se namesto z vprašanjem, kako spremeniti pogoje dela, da bi bili ti varni, ukvarjali samo z vprašanjem ali nevarnost sploh obstaja ali ne. Na srečo znamo biti kljub vsem razlikam še vedno na prvem mestu drug do dru- gega ljudje. Posebna zahvala gre vsem, ki ste (bili) v času epidemije posebej izpostav- ljeni ali obremenjeni s številnimi pritiski in ste s svojim delom pripomogli k temu, da smo oziroma bomo iz te krize izšli kot zmagovalci. Počasi prihaja pomlad. Izgleda, da smo osvojili tudi »lekcijo« o razlogih za širjenje virusa. Zato se lahko veselimo odpiranja šol, kulture, športa in gospodarstva ter po- časnega prihoda normalnosti. Verjamem, da jo bomo znali bolj ceniti in izkoristiti v dobro sebe in skupnosti. Vsebina tokratnega Laškega biltena me navdaja z veseljem in ponosom, zato v leto 2021 gledam z obilo optimizma, ki sloni na vseh, ki dokazujete, da znate in zmorete tudi v teh časih ustvarjati lepši svet. Odgovor na vprašanje, zakaj smo si želeli in končno pripravili intervju z gospodom Borisom Vrabcem, vam ponuja tokratna naslovna fotografija. Sporoča nam, da je mo- goče tudi v še tako meglenemu močvirju naše sedanjosti najti košček raja na Zemlji. Področje turizma in kulture sta v tem letu najbrž najbolj prizadeti dejavnosti, zato smo lahko veseli, da o prihodnosti pozitivno razmišljata predsednica uprave Thermane Laš- ko, d. d., Mojca Leskovar in direktorica STIK-a Laško Tina Belej. Sporočata nam, da uspehe prinašajo sodelovanje, strast do ustvarjanja in sposobnost prilagajanja vedno novim izzivom. Posebno mesto v uvodniku si zasluži tudi Katarina Očko, nominiran- ka za izbor za »Slovenko leta« v reviji Zarja/Jana, iz ekološke kmetije Očko, ki je za- govornica povezovanja in sodelovanja ter predana promotorka kolektivne blagovne znamke Okusiti Laško. Ponosni smo lahko na letošnje nagrajence s področja kulture, ki bodo prejeli Aškerčeva priznanja in priznanji Zlati možnar. V času pisanja uvodnika so bila njihova imena še skrivnost, zato jo boste morali v biltenu odkriti sami. Ne pozabimo, da ravno z razlikami, ki nas marsikdaj zelo motijo, ustvarjamo barviti mozaik naše občine! Premalo časa imamo, da bi se lahko ukvarjali z vsakim kamenč- kom, ki bi ga sami postavili drugače. Mine leto … na nas je, da se bo do naslednjega kaj spremenilo! Miha Gartner, član uredniškega odbora Mine leto, pa ne veš, kdaj tako hitro se je obrnilo, ko ves čas odštevali smo, da mine 14 dni, mesec, dva, a se nič ni spremenilo. Mine leto, pa ne veš, kaj vse bi se lahko zgodilo, koliko src se je zgrešilo, komu bi se življenje lahko spremenilo in koga tako življenje je spreobrnilo. Mine leto, pa ne veš, kdaj te spet bo kdo objel, kdaj boš spet videl nasmeh, z igrišča slišal otroški smeh, kdaj spet v svet brezskrbno boš odšel. Mine leto, pa ne veš, ne kje je konec ne kje je kraj, se prevečkrat sprašuješ, zakaj, ko ob vsej negativi in histeriji si želiš le svoje staro življenje nazaj. Jasmina Štorman Mine leto 3 KULTURNI PRAZNIK KULTURNI PRAZNIK LETOS DRUGAČE Lansko leto nam je zaradi epidemije prineslo spremembe, ki se nadaljujejo tudi v leto 2021. Spremenjeno je tudi to, da letos nismo mogli pripraviti tradici- onalne proslave ob kulturnem prazni- ku, zato smo se vam približali virtualno, preko spleta. 8. februarja namreč pra- znujemo Prešernov dan, 172. obletni- co smrti največjega slovenskega pesnika Franceta Prešerna. Z njegovo poezijo se je slovenščina postavila ob bok drugim evropskim jezikom. Slovenski kulturni praznik je praznik spomina na preteklost in je vera v priho- dnost. Je tudi praznik, ko se zavedamo pomembnosti materinega jezika, sloven- ščine. Je skupek vrednot in dosežkov in spoštovanja teh vrednot. Na slovesnosti ob kulturnem prazni- ku podelimo tudi PRIZNANJA ANTONA AŠKERCA, to so priznanja za najvišje do- sežke na področju kulture. Priznanja po- deli Občinski svet Občine Laško posa- mezniku ali skupini ljudi, ki v preteklem koledarskem letu doseže zaključeno dlje časa trajajočo celoto ustvarjanja, uspe- hov ali dosežkov na kulturnem področju ali višjo obletnico delovanja na področju kulture in ima to njihovo delo pomen ali za posledico dvigovanje ugleda in pre- poznavnosti Občine Laško na področju Republike Slovenije ali v tujini. Letos imamo tri nagrajence, dva s pod- ročja zborovskega petja ter nagrajenko s področja ljubiteljske kulture. Nagrajenci so: ANTON GRIL, za dolgoletno delovanje na področju zborovskega petja. Gril na- mreč v Moškem pevskem zboru deluje že 41. leto. Kot odličen tenorist je veli- ko doprinesel h kvaliteti zbora. Kmalu je postal član upravnega odbora in sprejel naloge gospodarja društva. To pomeni, da skrbi za notni material, s katerim raz- polaga društvo. To pa je zelo pomembno, odgovorno in zamudno delo, ki ga Gril vestno opravlja. Je tudi član skupine ljud- skih pevcev Martini, ki je delovala v okvi- ru KUD Lipa Rečica. BRANKO DEŽELAK prejme Aškerče- vo priznanje za 46 let neprestanega de- lovanja na področju pevske dejavnosti. Je velik ljubitelj zborovskega petja, kar je dokazoval petjem v MoPZ KD Anton Aškerc, ki ga je desetletja vodil Julij Go- rič. Takratni zbor je gojil ljudsko pesem, borbeno-revolucionarno pesem kmeč- kih uporov in NOB. V njihov repertoar so sodile tudi vse uglasbene Aškerčeve pesmi. Z novim vodstvom se je reperto- ar zbora razširil s še modernejšimi nape- vi. Branko Deželak deluje še v DU in DI Rimske Toplice. ŠTEFANIJA PAVČNIK je tretja letošnja nagrajenka in že vrsto let deluje na različ- nih področjih ljubiteljske kulture. 13. leto vodi skupino Rimskih ljudskih pevcev in godcev, kjer prepevajo stare ljudske pe- smi in igrajo na posebne instrumente. V Kulturnem društvu Rimljan dela kot taj- nica že 12 let, je glavna pri organizaciji dogodkov, proslav in drugi prireditev, ki jih prireja društvo. Ob kulturnem prazniku podelimo tudi PRIZNANJA ZLATI MOŽNAR. Etno odbor Jureta Krašovca pri Zvezi Možnar je na dopisni seji sprejel sklep, da se Priznanje Zlati Možnar za kontinuirano dejavnost, večletna prizadevanja, ki bogatijo, ohra- njajo in popularizirajo etnografsko dedi- ščino v občini Laško za leto 2020 podeli Anki Levičar in Martinu Seliču. ANKA LEVIČAR se ukvarja z likovno de- javnostjo že več kot 15 let. V tem času se je redno udeleževala prireditev, dejavno- sti, izobraževanj, ex-tempor in prireditev v organizaciji Zveze Možnar. Zelo veliko slika krajino, običaje in ljudi. Je aktivna članica Likovnega društva Laško in nepo- grešljiva na prireditvah v Laškem in oko- lici. Redno je razstavljala z motivi kraja na razstavah LD Laško v Kulturnem cen- tru, Gostilni Hochkraut, Gradu Tabor, v Aqua Romi, Zdravilišču Laško, na OŠ Primoža Trubarja in imela samostojno razstavo v Mercatorju Celje. Redno je so- delovala na regijskih in državnih izobra- ževanjih in razstavah in prejela številna priznanja. Njena izraznost je specifična in odseva velik nivo znanja, vztrajnosti in potrpežljivosti. Anka je sodelovala pri oblikovanju in izvedbi scenskih postavi- tev prireditev v organizaciji Zveze Mož- nar in ostaja zanesljiv člen v verigi, ki po- vezuje likovno ustvarjanje in etnografsko dejavnost. MARTIN SELIČ je ljudski godec. Prvo harmoniko mu je prinesel stric, ko je bil še deček, igranja pa se je naučil, ko je po- skušal spremljati mamo, kadar je pela. Tako je kot najstnik že igral harmoni- 4 KULTURNI PRAZNIK / OBČINSKA UPRAVA 4 ko na furežih in godovanjih, kasneje pa si je kupil novo harmoniko in igral na mnogih ohcetih, nekaj časa pa tudi pri Folklorni skupini Anton Tanc iz Marija Gradca. Po hudi nesreči, ki mu je vzela vid, je harmonika postala tesna prijatelji- ca in z njo si je prislužil marsikatero pri- znanje. Je aktiven član društva Ofirovci in koledniki iz Laškega in Dua TE-MA, kjer je nosilec ljudske godčevske in pev- ske tradicije. Redno se udeležuje srečanj ljudskih pevcev in godcev, leta 2016 je bil povabljen k sodelovanju na Držav- nem srečanju ljudskih pevcev in godcev, za kar je prejel tudi Zlato plaketo Javne- ga sklada za kulturne dejavnosti. Kot vešč godec zna zbrano družbo nagovoriti tudi z godčevskimi zgodbami, zato je ved- no zaželen gost na koncertih in prikazih drugi društev. Virtualno proslavo so popestrili žu- pan Občine Laško Franc Zdolšek, ki je v svojem govoru poudaril, da se je kultura vedno najbolj razvijala v kriznih časih in da moramo biti v Laškem ponosni na vse ustvarjalce, ki se ves čas trudijo na različ- ne načine kulturo in materni jezik prib- ližati nam. Pa naj bo to v živo ali preko spleta. V kulturnem programu so nastopili Trobilni kvartet v sestavi Miha Salobir, Nejc Zahrastnik, Tadej Kopitar in Januš Suša. Lara in Sofija Hrastnik sta zaigrali na harfo in zapeli. Člani dramske skupi- ne Lux Theatrum Julija T eršek, Brina Kli- nar, Doroteja Berložnik in Florjan Žagar pa so recitirali Prešernovi pesmi Kam in Pevcu. MKJ Občina Laško na podlagi 21. člena Zakona o lokalni samoupra- vi (Uradni list RS, št. 94/07-UPB2, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12- ZUJF , 14/15-ZUUJFO, 11/18-ZSPDSLS IN 30/18), 5. člena Pra- vilnika o sofinanciranju prireditev in projektov v Občini Laško (Uradni list RS, št. 3/18) in Odloka o proračunu Občine Laško za leto 2021 (Uradni list RS, št. 82/19, 174/20), objavlja JAVNI POZIV za sofinanciranje prireditev in projektov v Občini Laško za leto 2021 1. Naročnik javnega poziva: Občina Laško, Mestna ulica 2, 3270 Laško 2. Predmet javnega poziva: Iz proračuna Občine Laško se po tem pravilniku sofinancirajo: • prireditve, za katere Občino Laško zaprosijo izvajalci prireditev za sofinanciranje in dopolnjujejo kulturno, turistično in športno ponudbo občine; • večji projekti vlagateljev na področju organiziranja pro- stega časa, športa, vzgoje in izobraževanja otrok ter mla- dine, kulture, socialne, zdravstvene in humanitarne de- javnosti. 3. Pogoji sofinanciranja: Pravico do sofinanciranja največ dveh prireditev ali projek- tov v tekočem letu imajo: • društva in zveze društev, ki imajo sedež na območju Ob- čine Laško in so registrirana v skladu z Zakonom o dru- štvih, • krajevne skupnosti na območju Občine Laško, • javni zavodi s sedežem v Občini Laško. • Društva, ki imajo sedež v Občini Laško in se ne morejo prijaviti na noben razpis ali poziv v Občini Laško, imajo pravico do prijave treh prireditev ali projektov. Prireditve in projekti, ki bodo sofinancirani, morajo: • biti izvedeni na območju Občine Laško, • biti odprtega značaja in dostopni širšemu krogu obisko- valcev, • imeti pregledno in jasno konstrukcijo prihodkov in od- hodkov ter zagotovljene druge vire financiranja, • ne smejo biti sofinancirani iz drugih finančnih virov Občine Laško, • imeti svojo prepoznavno vsebino in značaj, • dopolnjevati kulturno, turistično in športno ponudbo Občine Laško. Izjemoma je lahko sofinancirana prireditev ali projekt, ki je izveden izven meja naše občine, če ima poseben pomen za pro- mocijo občine. 4. Merila in kriteriji: za določitev višine sofinanciranja posa- meznih prireditev ali projektov bodo uporabljena naslednja merila: 1. Kakovost, preglednost in inovativnost (0 – 40 točk) 2. Preglednost, ekonomičnost in realnost finančne kon- strukcije (0 – 15 točk) 3. Pomen za promocijo in prepoznavnost Občine Laško (0 – 20 točk) 4. Celovita promocija prireditve ali projekta (0 – 10 točk) 5. Tradicionalnost prireditve - čas odvijanja prireditve pred letom poziva (0 – 20 točk) Višina sredstev se določi na podlagi doseženega števila točk in ocenjene vrednosti projekta ali prireditve komisije oziro- ma ocenjene vrednosti prijavitelja, če je le-ta manjša. Vred- nost se izračuna tako, da se ocenjena vrednost prireditve ali projekta deli s številom doseženih točk. 5. Višina sredstev za leto 2021: 35.000,00 EUR 6. Dokumentacija poziva: Dokumentacija poziva (obrazec za prijavo) je na voljo v prostorih Oddelka za družbene dejav- nosti, pravne in splošne zadeve in na spletnih straneh Obči- ne Laško (www.lasko.si). 7. Način prijave in oddaje: Posamezna prijava mora biti izdelana izključno na obraz- cih za prijavo dokumentacije poziva naročnika ter oddana najmanj 8 dni pred izvedbo prireditve ali projekta. Izvajalci morajo dokumentacijo poziva oddati po pošti kot priporočeno pošiljko, lahko pa jo prinesejo osebno v vloži- šče Občine Laško. Razpisna dokumentacija se pošlje v zapr- ti kuverti z oznako »Za sofinanciranje prireditev in projektov – ne odpiraj« na naslov OBČINA LAŠKO, ODDELEK ZA DRUŽBENE DEJAVNOSTI, PRAVNE IN SPLOŠNE ZA- DEVE, MESTNA ULICA 2, 3270 LAŠKO. 8. Rok poziva: poziv se začne s 15. 1. 2021 in konča s porabo razpoložljivih proračunskih sredstev. 9. Posamezni izidi poziva: Vloge se obravnavajo praviloma enkrat mesečno do porabe sredstev. Popolna vloga se ovre- dnoti najkasneje v tridesetih dneh. O višini sofinanciranja prireditve ali projekta se izda odločba. Z izbranimi izvajalci bo župan Občine Laško sklenil pogodbo o sofinanciranju prireditve oziroma projekta. Izplačilo se izvede po prejetem končnem poročilu o izvede- ni prireditvi ali projektu, ki mora obvezno vsebovati foto- kopije računov. Če vrednost računov ne dosega dodeljene vrednosti, se znesek ustrezno zniža. 10. Dodatne informacije: na telefonski številki: 03 733 87 20 (Jasna Kermelj). Številka: 430-05/2021 Župan Občine Laško Datum: 13. 1. 2021 Franc Zdolšek 5 OBČINSKA UPRAVA OBVESTILO O OBJAVI JAVNEGA RAZPISA za sofinanciranje ukrepov ohranjanja in spodbujanja razvoja kmetijstva in podeželja v občini Laško za leto 2021 Obveščamo vas, da je Občina Laško na spletni strani in na oglasni deski Občine Laško objavila Javni razpis za sofinanciranje ukrepov ohranja- nja in spodbujanja razvoja kmetijstva in podeželja v občini Laško za leto 2021. Sredstva v višini 80.000,00 EUR se bodo dodeljevala za naslednje ukrepe: SKUPINSKE IZJEME ZA KMETIJSTVO: VIŠINA SREDSTEV UKREP 1: Pomoč za naložbe v opredmete- na ali neopredmetena sredstva na kmetijskih gospodarstvih v zvezi s primarno kmetijsko proizvodnjo • PODUKREP 1.1: Posodabljanje kmetij- skih gospodarstev • PODUKREP 1.2: Urejanje kmetijskih ze- mljišč in pašnikov 43.000 EUR 11.000 EUR UKREPI DE MINIMIS: UKREP 4: Pomoč za naložbe v predelavo in trženje kmetijskih in živilskih proizvodov ter naložbe v nekmetijsko dejavnost na kmetiji UKREP 5: Pomoč za izobraževanje in uspo- sabljanje na področju nekmetijskih dejavno- sti na kmetiji ter predelave in trženja. 17.000 EUR 3.000 EUR OSTALI UKREPI: UKREP 6: Podpora delovanju društev s pod- ročja kmetijstva, čebelarstva, gozdarstva in razvoja podeželja 6.000 EUR I. PREDMET JAVNEGA RAZPISA IN VIŠINA RAZPISANIH SREDSTEV Sredstva se bodo dodeljevala na podlagi pogojev in meril, ki so sestavni del tega javnega razpisa ter skladno s Pravilnikom o ohranjanju in spod- bujanju razvoja kmetijstva in podeželja v občini Laško za programsko obdobje 2015-2020 (v nadaljevanju pravilnik). Sredstva v proračunu so omejena. V kolikor sredstva za določen ukrep ne bodo porabljena, se lahko na predlog komisije za obravnavo vlog javne- ga razpisa, prerazporedijo na postavke, kjer se pokaže največja potreba. UKREP 1: POMOč ZA NALOžb E V OPREDMETENA ALI NE- OPREDMETENA SREDSTV A NA KMETIJSKIH GOSPODAR- STVIH V ZVEZI S PRIMARNO KMETIJSKO PROIZVODNJO Okvirna višina razpisanih sredstev znaša: • posodabljanje kmetijskih gospodarstev (SM 05300) 43.000 EUR • urejanje kmetijskih zemljišč in pašnikov (SM 05300) 11.000 EUR (1) Z naložbo se skuša doseči vsaj enega od naslednjih ciljev: • Izboljšanje splošne učinkovitosti in trajnosti kmetijskega gospo- darstva, zlasti z zmanjšanjem stroškov proizvodnje ali izboljša- njem in preusmeritvijo proizvodnje; • Izboljšanje naravnega okolja, higienskih razmer ali standardov za dobrobit živali, če zadevna naložba presega veljavne standar- de Unije; • Vzpostavljanje in izboljšanje infrastrukture, povezane z razvo- jem, prilagajanjem in modernizacijo kmetijstva, vključno z dos- topom do kmetijskih zemljišč, komasacijo in izboljšanjem ze- mljišč, oskrbo in varčevanjem z energijo in vodo. (2) Pomoč se ne dodeli za: • nakup proizvodnih pravic, pravic do plačila in letnih rastlin; • zasaditev letnih rastlin; • dela v zvezi z odvodnjavanjem; • nakup živali in samostojen nakup kmetijskih zemljišč; • naložbe za skladnost s standardi Unije, z izjemo pomoči, dode- ljene mladim kmetom v 24 mesecih od začetka njihovega delo- vanja; • za že izvedena dela, razen za izdelavo projektne dokumentacije; • naložbe, ki se izvajajo izven območja občine; • naložbe, ki so financirane iz drugih javnih virov Republike Slo- venije ali EU, vključno s sofinanciranjem prestrukturiranja vi- nogradov; • stroške, povezane z zakupnimi pogodbami; • obratna sredstva. (3) Omejitve: • Pomoč se ne dodeli za davek na dodano vrednost razen, kadar po predpisih, ki urejajo DDV , le-ta ni izterljiv. • Do pomoči niso upravičeni subjekti, ki so: – naslovniki neporavnanega naloga za izterjavo na podlagi predhodnega sklepa Komisije EU, s katerim je bila pomoč razglašena za nezakonito in nezdružljivo z notranjim trgom; – podjetja v težavah. • Pomoči po tem razpisu se ne uporablja za: – pomoč za dejavnosti, povezane z izvozom v tretje države ali države članice, in sicer če je pomoč neposredno povezana z izvoženimi količinami, vzpostavitvijo in delovanjem distri- bucijske mreže ali drugimi tekočimi stroški, povezanimi z izvozno dejavnostjo; – pomoč, ki je odvisna od prednostne uporabe domačega bla- ga pred uporabo uvoženega blaga. • Do finančnih spodbud niso upravičeni tisti subjekti, ki nimajo poravnanih zapadlih obveznosti do občine ali do države. • Vlagatelj pri izvedbi naložbe ne sme sodelovati s podjetji ali po- samezniki, s katerimi bi zaradi sodelovanja lahko prišlo do dogo- varjanja o netržnih pogojih poslovanja. • Sredstva se ne dodelijo vlagatelju, ki je za isti namen kot ga nava- ja v vlogi za pridobitev sredstev že prejel javna sredstva Republi- ke Slovenije ali sredstva EU. (4) Upoštevati se mora kumulacija skladno z 8. členom Uredbe Komisije (EU) št. 702/2014 in 12. členom pravilnika. PODUKREP 1.1 - Posodabljanje kmetijskih gospodarstev: (1) Pomoč se lahko dodeli za naložbe v živinorejsko in rastlinsko proi- zvodnjo na kmetijskih gospodarstvih. (2) Vlogo za pomoč v okviru tega podukrepa predloži nosilec kmetijske- ga gospodarstva ali nadomestni član s pooblastilom. (3) Upravičeni stroški so: – stroški izdelave projektne dokumentacije za novogradnjo (re- konstrukcijo) hlevov in gospodarskih poslopij na kmetiji; – stroški gradnje, rekonstrukcije ali adaptacije hlevov in gospodar- skih poslopij na kmetiji, ki služijo primarni kmetijski proizvo- dnji ter ureditev izpustov (stroški materiala in storitev); – stroški nakupa kmetijske mehanizacije; – stroški opreme hlevov in gospodarskih poslopij; – stroški nakupa rastlinjaka, montaže ter opreme v rastlinjaku; – stroški nakupa in postavitev zaščite pred neugodnimi vremen- skimi razmerami (protitočne mreže …); – stroški nakupa računalniške programske opreme, patentov, li- cenc, avtorskih pravic in blagovnih znamk; – stroški novogradnje ali rekonstrukcije sadovnjakov; – stroški nakupa večletnih rastlin. (4) Upravičenci do pomoči so: – kmetijska gospodarstva, ki ležijo na območju občine oziroma ka- terih naložba se izvaja na območju občine; – dejavnost primarne kmetijske proizvodnje opravljajo na najmanj 1 ha primerljivih kmetijskih površin. (5) Pogoji za pridobitev so: – vloga za dodelitev nepovratnih sredstev mora biti predložena v skladu z zahtevami razpisne dokumentacije, – predložitev ustreznega dovoljenja za izvedbo investicije, če je s predpisi s področja gradnje objektov to potrebno; – projektno dokumentacijo za izvedbo naložbe ter dokazila o teh stroških, kadar so upravičeni do sofinanciranja; – za naložbo, ki mora imeti presojo vplivov na okolje, mora skla- dno z določili 14(5) člena Uredbe 702/2014, upravičenec le-to predložiti skupaj z vlogo za pridobitev pomoči; – najmanj dve barvni fotografiji stanja parcele oziroma objekta pred začetkom izvajanja del; – ponudbe oziroma predračuni za načrtovano naložbo; 6 OBČINSKA UPRAVA – predložitev oddane zbirne vloge (subvencijska vloga) v tekočem oziroma preteklem letu, če rok za oddajo zbirne vloge v tekočem letu še ni potekel; – mnenje o upravičenosti in ekonomičnosti investicije, ki ga prip- ravi pristojna strokovna služba (če je vrednost naložbe višja od 20.000,00 EUR neto pomoči); – izpis iz Javnega pregledovalnika grafičnih podatkov (izpis RKG- GERK), – potrdilo o zavarovanju (izjava o pokojninskem in invalidskem za- varovanju - ZPIZ ) – samo v primeru, če je kmečki zavarovanec; – vse ponudbe, predračuni, računi in dokazila o plačilih se morajo glasiti na ime nosilca kmetijskega gospodarstva ali nadomestne- ga člana, ki ima pooblastilo nosilca kmetijskega gospodarstva, – investicija mora biti zaključena pred izplačilom sredstev, – kmetijsko gospodarstvo mora z investicijo prispevati k izpolnje- vanju vsaj enega od navedenih ciljev ukrepa, – po zaključku investicije bo le-ta v uporabi, za namen za kate- rega je upravičenec pridobil sredstva, vsaj še 5 let po izplačilu sredstev. (6) Intenzivnost pomoči: – do 50 % upravičenih stroškov naložb na kmetijskih gospodarstvih. Znesek dodeljene pomoči se določi na podlagi doseženih točk, raz- položljivih sredstev in števila prispelih vlog. (7) Najvišji znesek dodeljene pomoči za podukrep 1.1 je 3.500 EUR na kmetijsko gospodarstvo na leto. (8) Skupna višina dodeljenih sredstev iz podukrepa 1.1, podukrepa 1.2 in ukrepa 4 v programskem obdobju 2016-2020 ne sme preseči 10.000 EUR na kmetijsko gospodarstvo. PODUKREP 1.2 - Urejanje kmetijskih zemljišč in pašnikov: (1) Pomoč se lahko dodeli za namen urejanja kmetijskih zemljišč in paš- nikov. (2) Vlogo za pomoč v okviru tega podukrepa predloži nosilec kmetij- skega gospodarstva ali nadomestni član s pooblastilom oziroma po- oblaščena oseba. (3) Upravičeni stroški so: – stroški izdelave načrta ureditve kmetijskega zemljišča (nezahtev- ne agromelioracije, pašniki); – stroški izvedbe del za nezahtevne agromelioracije; – stroški nakupa opreme za ograditev in pregraditev pašnikov z ograjo; – stroški nakupa opreme za ureditev napajališč za živino. (4) Upravičenci do pomoči so: – posamezna kmetijska gospodarstva in/ali več kmetijskih gospo- darstev, vključenih v skupno naložbo (pašna skupnost, agrarna skupnost …); – kmetijska gospodarstva, ki ležijo na območju občine oziroma ka- terih naložba se izvaja na območju občine; – imajo v lasti oziroma zakupu najmanj 1 ha primerljivih kmetij- skih zemljišč v uporabi. (5) Pogoji za pridobitev so: – vloga za dodelitev nepovratnih sredstev mora biti predložena v skladu z zahtevami razpisne dokumentacije, – ustrezna dovoljenja oziroma projektna dokumentacija za izved- bo naložbe ter dokazila o teh stroških, kadar so upravičeni do sofinanciranja; – ponudbe ali predračuni stroškov, za katere se uveljavlja pomoč; – kopija katastrskega načrta in program del, ki ga pripravi pristojna strokovna služba, kadar je predmet podpore ureditev kmetijskih zemljišč ali pašnikov. Program del vključuje okvirno predračun- sko vrednost del po ceniku oziroma po priznanih vrednostih iz PRP 2014-2020; – pri urejanju kmetijskih zemljišč in pašnikov se prizna prispevek v naravi vlagatelja v primeru, če je to upoštevano v načrtu izved- be projekta s popisom del; – dovoljenje lastnika zemljišča za izvedbo naložbe v primeru zaku- pa zemljišča; – najmanj dve barvni fotografiji stanja parcele pred začetkom izva- janja del; – predložitev oddane zbirne vloge (subvencijska vloga) v tekočem oziroma preteklem letu, če rok za oddajo zbirne vloge v tekočem letu še ni potekel; – izpis iz Javnega pregledovalnika grafičnih podatkov (izpis RKG- GERK), – potrdilo o zavarovanju (izjava o pokojninskem in invalidskem zavarovanju - ZPIZ ) – samo v primeru, če je kmečki zavarova- nec; – vse ponudbe, predračuni, računi in dokazila o plačilih se morajo glasiti na ime nosilca kmetijskega gospodarstva ali nadomestne- ga člana, ki ima pooblastilo nosilca kmetijskega gospodarstva, – investicija mora biti zaključena pred izplačilom sredstev, – kmetijsko gospodarstvo mora z investicijo prispevati k izpolnje- vanju vsaj enega od navedenih ciljev ukrepa, – po zaključku investicije bo le-ta v uporabi, za namen za kate- rega je upravičenec pridobil sredstva, vsaj še 5 let po izplačilu sredstev. (6) Intenzivnost pomoči: – do 50 % upravičenih stroškov naložb na kmetijskih gospodar- stvih. Znesek dodeljene pomoči se določi na podlagi doseženih točk, raz- položljivih sredstev in števila prispelih vlog. (7) Najvišji znesek dodeljene pomoči za podukrep 1.2 je 3.500 EUR na kmetijsko gospodarstvo na leto. (8) Skupna višina dodeljenih sredstev iz podukrepa 1.1, podukrepa 1.2 in ukrepa 4 v programskem obdobju 2016-2021 ne sme preseči 10.000 EUR na kmetijsko gospodarstvo. UKREP 4: POMOč ZA NALOžb E V PREDELAVO IN TRžENJE KMETIJSKIH IN žIVILSKIH PROIZVODOV TER NALOžb E V NEKMETIJSKO DEJAVNOST NA KMETIJI Okvirna višina razpisanih sredstev znaša (SM 05300): 17.000 EUR (1) Cilj pomoči je diverzifikacija dejavnosti na kmetijskih gospodarstvih v predelavo in trženje kmetijskih in živilskih proizvodov ter širjenje nekmetijskih dejavnosti na kmetijskih gospodarstvih. (2) Upravičeni stroški so: – stroški izdelave projektne dokumentacije za naložbo v predelavo in trženje kmetijskih in živilskih proizvodov, ter naložbe v nek- metijske dejavnosti na kmetiji; – stroški gradnje ali obnove objekta za dejavnosti predelave in tr- ženja kmetijskih proizvodov ter nekmetijske dejavnosti na kme- tiji; – stroški nakupa opreme in naprav za dejavnosti predelave in trže- nja na kmetijah ter nekmetijske dejavnosti. Pomoč se ne dodeli za nakup telefonov, faksov in ostale telekomuni- kacijske opreme, (3) Upravičenci do pomoči so: – kmetijska gospodarstva, ki se ukvarjajo s predelavo in trženjem oziroma z nekmetijskimi dejavnostmi, s sedežem dejavnosti in naložbo na območju občine; – dejavnost primarne kmetijske proizvodnje opravljajo na najmanj 1 ha primerljivih kmetijskih površin. (4) Pogoji za pridobitev sredstev so: – vloga za dodelitev nepovratnih sredstev mora biti predložena v skladu z zahtevami razpisne dokumentacije, – dovoljenje za opravljanje dejavnosti na kmetijskem gospodar- stvu; – izjavo o registraciji dejavnosti, v kolikor upravičenec pomoči še nima dovoljenja za opravljanje dejavnosti; – dejavnost se mora izvajati na kmetiji še vsaj 5 let po zaključeni naložbi; – predložitev ustreznega dovoljenja za izvedbo investicije, če je s predpisi s področja gradnje objektov to potrebno; – projektno dokumentacijo za izvedbo naložbe ter dokazila o teh stroških, kadar so upravičeni do sofinanciranja; – poslovni načrt za izvedbo naložbe s predračunom stroškov; – najmanj dve barvni fotografiji stanja parcele oziroma objekta pred začetkom izvajanja del; – predložitev oddane zbirne vloge (subvencijska vloga) v tekočem oziroma preteklem letu, če rok za oddajo zbirne vloge v tekočem letu še ni potekel; – vse ponudbe, predračuni, računi in dokazila o plačilih se morajo glasiti na ime nosilca kmetijskega gospodarstva ali nadomestne- ga člana, ki ima pooblastilo nosilca kmetijskega gospodarstva (veljajo računi od 1. 1. 2021 do 22.10.2021). 7 OBČINSKA UPRAVA (5) Intenzivnost pomoči: – do 50 % upravičenih stroškov. Znesek dodeljene pomoči se določi na podlagi doseženih točk, raz- položljivih sredstev in števila prispelih vlog. (6) Najvišji znesek dodeljene pomoči za ukrep 4 je 3.500 EUR na kmetij- sko gospodarstvo na leto. (7) Skupna višina dodeljenih sredstev iz podukrepa 1.1, podukrepa 1.2 in ukrepa 4 v programskem obdobju 2016-2021 ne sme preseči 10.000 EUR na kmetijsko gospodarstvo. UKREP 5: POMOč ZA IZO bRAžEV ANJE IN USPOSAb LJANJE NA PODROčJU NEKMETIJSKIH DEJAVNOSTI NA KMETIJI TER PREDELAVE IN TRžENJA Okvirna višina razpisanih sredstev znaša (SM 05300): 3.000 EUR (1) Cilj pomoči je doseganje višje ravni strokovne izobraženosti in uspo- sobljenosti kmetov in njihovih družinskih članov s področja nekme- tijskih dejavnosti na kmetiji ter predelave in trženja kmetijskih proi- zvodov, ki niso proizvodi primarne kmetijske proizvodnje. (2) Upravičeni stroški so: – stroški za tečaje, seminarje, predavanja in strokovne ekskurzije povezane z nekmetijskimi dejavnostmi ter predelavo in trženjem kmetijskih proizvodov; – stroški prevoza in stroški vstopnin za strokovne oglede povezane z nekmetijskimi dejavnostmi ter predelavo in trženjem kmetij- skih proizvodov (pri avtobusnih prevozih je upravičen strošek prevoza po območju Slovenije); – stroški strokovnih gradiv, pomembnih za izobraževanje in uspo- sabljanje povezano z nekmetijskimi dejavnostmi ter predelavo in trženjem kmetijskih proizvodov; – stroški udeležbe na sejmih, povezanih z nekmetijskimi dejav- nostmi ter predelavo in trženjem kmetijskih proizvodov. (3) Upravičenci do pomoči so: – registrirana stanovska in interesna združenja, ki delujejo na po- dročju kmetijstva, gozdarstva in prehrane na območju občine ali regije in območja Slovenije, ki izvajajo izobraževanje in usposa- bljanje na področju nekmetijskih dejavnosti na kmetiji ter pre- delave in trženja. (4) Pogoji za pridobitev sredstev so: – vloga za dodelitev nepovratnih sredstev mora biti predložena v skladu z zahtevami razpisne dokumentacije; – izpis iz AJPES-a o registraciji organizacije ali društva oz. združe- nja ter dokazilo, da podjetje ni v težavah; – predračun oziroma račun in dokazila o plačilu stroškov, za ka- tere se uveljavlja pomoč - podati naknadno skupaj z zahtevkom (veljajo računi od 1. 1. 2021 do 22. 10. 2021); – program izobraževanja oziroma usposabljanja povezanega z nekmetijskimi dejavnostmi na kmetiji, predelavo ali trženjem kmetijskih proizvodov; Iz programa mora biti razvidno koliko sredstev je namenjenih za posamezno občino (v primeru, da so člani iz več občin) in katere dejavnosti so predvidene. – seznam članov oziroma izjava o številu članov na območju obči- ne Laško. (5) Intenzivnost pomoči: – do 100 % upravičenih stroškov. Znesek dodeljene pomoči se določi na podlagi doseženih točk, raz- položljivih sredstev in števila prispelih vlog. (6) Najvišji znesek dodeljene pomoči za ukrep 5 je 1.000 EUR. UKREP 6: PODPORA DELOV ANJU DRUŠTEV S PODROčJA KMETIJSTV A, čEb ELARSTV A, GOZDARSTV A IN RAZVOJA PO- DEžELJA Okvirna višina razpisanih sredstev znaša (SM 05300): 6.000 EUR (1) Namen ukrepa: Društva predstavljajo temelj za izmenjavo znanj in izkušenj med pre- bivalstvom, zato jih je potrebno spodbujati in dolgoročno tudi s tem dvigniti kvaliteto življenja na podeželju. Sofinanciranje neprofitnih združenj povezanih s kmetijstvom, čebelarstvom, gozdarstvom in ra- zvojem podeželja za pomoč pri stroških delovanja. (2) Cilji ukrepa so: – ohraniti delovanje društev in jih spodbujati pri njihovem delovanju; – dvigniti kvaliteto življenja na podeželju. (3) Upravičeni stroški so: – stroški ustrezne infrastrukture za delovanje (najem prostorov), – materialni stroški in stroški dela pisarne ter organov, – stroški pogostitev občnega zbora in društvenih prireditev, – nakup opredmetenih in neopredmetenih sredstev, – izdelava publikacij o delovanju društev, – stroški izvedbe prireditve ob posebnih priložnostih (obletnice delovanja društev, kulturni prazniki in podobno). (4) Splošni pogoji upravičenosti: – sofinancirajo se izključno nepridobitne dejavnosti društev. (5) Pomoč se ne odobri za: – izvajanje izobraževanj in usposabljanj, katerih upravičenci so nosilci kmetijske dejavnosti. (6) Upravičenci do pomoči so: – registrirana stanovska in interesna združenja, ki so registrirana oziroma delujejo na področju kmetijstva, čebelarstva, gozdar- stva, prehrane in razvoja podeželja na območju občine Laško. (7) Pogoj za pridobitev sredstev so: – vloga za dodelitev nepovratnih sredstev mora biti predložena v skladu z zahtevami razpisne dokumentacije, – fotokopijo odločbe o vpisu v register društev pri pristojni uprav- ni enoti ali izpis iz AJPES-a – seznam članov društva iz območja občine Laško (ime, priimek in naslov), – plan dela za leto 2021 in ocena upravičenih stroškov (finančni načrt za leto 2021), Iz plana oz. načrta mora biti razvidno koliko sredstev je namenjenih za posamezno občino (v primeru, da so člani iz več občin). – dokazila za uveljavljanje subvencije (kopije računov in potrdil o plačanih računih, ki se glasijo na naziv društva oz. združenja z datumom opravljene storitve od 1. 12. 2020 do 22. 10. 2021) – podati naknadno skupaj z zahtevkom. (8) Intenzivnost pomoči: – do 100% upravičenih stroškov. Znesek dodeljene pomoči se določi na podlagi doseženih točk, raz- položljivih sredstev in števila prispelih vlog. (9) Najvišji znesek dodeljene pomoči za ukrep 6 je 2.000 EUR. II. ROKI ZA PREDLOžITEV PRIJAV IN NA čIN PREDLOžITVE, DA - TUMI ODPIRANJA VLOG IN ROKI ZA ODDAJO ZAHTEVKOV Vlagatelji oddajo vlogo, ki vsebuje: • prijavni obrazec (1, 4, 5 ali 6) za dodelitev pomoči za ohranjanje in spodbujanje razvoja kmetijstva in podeželja v občini Laško v letu 2021, • obvezne priloge k vlogi, ki so predložene kot dokazila k posameznim ukrepom. Vloge morajo biti oddane v zaprti ovojnici, z obvezno uporabo »Obraz- ca ovojnica«, opremljene z naslovom pošiljatelja, od začetka razpisa do v razpisu opredeljenih rokov za prijavo, in sicer na naslov Občina La- ško, Mestna ulica 2, 3270 Laško. V primeru, da upravičenec pošilja več vlog za več ukrepov ali podukre- pov (podukrep 1.1, podukrep 1.2, ukrep 4, ukrep 5 ali ukrep 6), mora biti vsaka vloga v svoji ovojnici. Roki za prijavo, datumi odpiranja vlog in roki za oddajo zahtevkov so naslednji: UKREP ROK ZA PRIJAVO DATUM ODPI- RANJA VLOG ROK ZA ODDAJO ZAHTEVKOV 1. VSI UKREPI 2. april 2021 8. april 2021 22. oktober 2021 III. KRAJ IN čAS, KJER LAHKO PREDLAGATELJI DVIGNEJO RAZPISNO DOKUMENTACIJO Brezplačno razpisno dokumentacijo je od dneva te objave do izteka pri- javnega roka možno dobiti na spletni strani Občine Laško (www.lasko.si) ali pa jo v tem roku zainteresirani lahko dvignejo v Glavni pisarni Občine Laško in v Oddelku za gospodarske dejavnosti, Mestna ulica 2, 3270 La- ško, pri Edini Memić, tel. št. 03/733 87 36, e-naslov: edina.memic@lasko. si v času uradnih ur. Upravičenci, pogoji za pridobitev sredstev in način obravnavanja vlog iz naslova tega razpisa so v celoti objavljeni na spletni strani in na ogla- sni deski Občine Laško. Edina Memić 8 OBČINSKA UPRAVA / OBČINSKI SVET RAZPIS ZA OBNOVO OBJEKTOV V STAREM MESTNEM JEDRU Občina Laško je skladno s Pravilnikom o dodeljevanju fi- nančnih spodbud za obnovo objektov v starem mestnem jedru Laško trinajsto leto zapored objavila Javni razpis za finančne spodbude za obnovo objektov v starem mestnem jedru Laško. Predmet javnega razpisa je dodelitev nepovratnih finanč- nih sredstev za obnovo fasad in/ali streh na objektih v starem mestnem jedru Laškega, ki so v lasti ali solasti fizičnih oseb.  Območje obnov vključuje objekte v SMJ Laško na naslovih: Aškerčev trg; Cesta na Svetino 1, 3, 5 in 7; Kidričeva ulica 1, 2, 2a, 4, 5, 5/a in 5/b; Mestna ulica; Orožnov trg; Pivovarniška uli- ca 2, 4 in 6; Pod Gradom 5 in 5/a; Savinjsko nabrežje 2, 4, 6 in 6/a, Stegenškova ulica 1, 2, 3, 4, 5, 6, 6/a in 8; Trubarjevo nabrež- je 1, 1a in 1/b, 3, 5, 7, 9 in 11; Trubarjeva ulica do vključno hišne številke 31, brez hišnih številk 26, 28 in 30 in Valvasorjev trg. V letu 2021 Občina Laško sofinancira obnovo fasad oziroma streh ter obnovo fasad in streh hkrati. Popravilo ali nabava in vgradnja elementov fasade je možna samo hkrati z obnovo fa- sade. Sofinanciranje samo elementov fasade ni možno. Priznani stroški investicije v obnovo fasade in strehe, ki ne vključujejo DDV , so predpisani v razpisu. Upravičeni so stroški investicije, ki se je pričela po 1. 1. 2021 in katere gradbena dela bodo dokončana najkasneje do 30. 10. 2021. Na javni razpis se lahko prijavijo fizične osebe, ki izpolnju- jejo naslednje pogoje: • so na območju obnov zajetem v tč. 2 razpisa lastniki večsta- novanjskih ali poslovno stanovanjskih objektov oziroma po- sameznih delov večstanovanjskih ali poslovno stanovanjskih objektov (stanovanjskih enot) ali družinskih stanovanjskih hiš; • izpolnjeni morajo biti pravno – formalni pogoji (lastništvo, lokacijska informacija); • pridobljeni kulturnovarstveni pogoji oziroma soglasje Zavo- da za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Območne enote Celje; • še niso prejeli sredstev iz naslova preteklih javnih razpisov za finančne spodbude za obnovo celotne fasade v starem mestnem jedru Laško, razen če se prijavljajo za sofinancira- nje obnove strehe ali obratno; • imajo zagotovljena sredstva za pokritje svojega deleža obno- vitvenih del in poravnane vse finančne obveznosti do Občine Laško. Vlogo na razpis lahko vloži tudi upravnik, ki upravlja stavbo v skladu s 1. odstavkom 48. člena Stanovanjskega zakona (Ura- dni list RS, št. 69/03, 18/04 – ZVKSES, 47/06 – ZEN, 45/08 – ZVEtL, 57/08, 62/10 – ZUPJS, 56/11 – odl. US, 87/11, 40/12 – ZUJF, 14/17 – odl. US, 27/17, 59/19 in 189/20 – ZFRO). V primeru, da je lastnikov več, pa hiša nima upravnika, je vlagatelj eden od lastnikov v soglasju z ostalimi lastniki. Pravne osebe in samostojni podjetniki posamezniki, ki so la- stniki ali najemniki stanovanjskih ali poslovnih prostorov, niso upravičeni do finančne spodbude, čeprav so udeleženi v investi- ciji glede na pripadajoči solastniški delež. Za finančne spodbude so v Proračunu Občine Laško za leto 2021 zagotovljena sredstva v skupni višini 20.000 €. Občina Laško dodeljuje finančne spodbude v višini največ 25 % vred- nosti priznanih stroškov investicije. Vlagatelji oddajo oziroma pošljejo vlogo, ki vsebuje prijav- ni obrazec »Vloga za dodelitev finančne spodbude za obnovo objektov v starem mestnem jedru Laško« in obvezne priloge k vlogi, ki so predložene kot dokazila do vključno 30. 6. 2021.   Celotno besedilo javnega razpisa, vključno z brezplačno razpisno dokumentacijo je zainteresiranim občanom doseg- ljivo na spletni strani Občine Laško v rubriki Javna naroči- la, razpisi in nepremičnine in v Glavni pisarni Občine Laško, Mestna ulica 2, 3270 Laško. Za dodatne informacije o razpisu smo vam na voljo tudi v času uradnih ur na tel.: 03/733 87 12 – Stanka Jošt ali na e-naslovu: stanka.jost@lasko.si. Stanka Jošt OBČINSKI SVET LAŠKO Na februarski seji največ časa namenjenega pokrajinski zakonodaji 13. seja občinskega sveta je potekala 3. februarja v Ther- mani Laško. Z namenom, da bodo zakonodajni predlogi deležni čim širšega družbenega konsenza in podpore lokalnih skupnos- ti, je Državni svet RS pozval občinske svete, da se opredelijo do osnutkov pokrajinske zakonodaje in do vprašanja ustano- vitve pokrajin, njihovega imena in sedeža ter umestitve obči- ne v posamezno pokrajino. Tako so občinski svetniki prouči- li obširen zbornik Pokrajine v Sloveniji, v katerem so zbrani osnutki pokrajinske zakonodaje s pogledom pristojnosti pokrajin. Gre za osnutke zakona o ustanovitvi pokrajin in zakona o pokrajinah s katalogom »Pristojnosti in naloge po- krajin« ter osnutek zakona o financiranju pokrajin. Vse to je na ogled na spletni povezavi www.pokrajine.si/zbornik2020. Zbrane svetnike sta na daljavo nagovorila predsednik Držav- nega sveta RS Alojz Kovšca in prof. dr. boštjan brezovnik, vodja Strokovne komisije Državnega sveta RS za pripravo pokrajinske zakonodaje. Kovšca je poudaril, da osnutki po- krajinske zakonodaje temeljijo na strokovnih ter analitičnih izhodiščih in so dobra osnova za vzpostavitev druge ravni lokalne samouprave, ki jo Slovenija z vidika razvojnih po- treb in čedalje večje centralizacije nujno potrebuje. Preko vi- deokonference so svetniki potrdili predlog sklepa, ki ga je v zvezi z gradivom Državnega sveta pripravila Statutarno pravna komisija. Tako so se svetniki strinjali, da se Občina Laško umesti v Savinjsko pokrajino s sedežem v Celju. Sicer naj bi bilo ustanovljenih deset pokrajin (Pomurska pokrajina, Štajerska pokrajina, Koroško-šaleška pokrajina, Savinjska pokrajina, Zasavsko-posavska pokrajina, Dolenj- sko-belokranjska pokrajina, Osrednjeslovenska pokrajina, Gorenjska pokrajina, Goriška pokrajina, Primorsko-notranj- ska pokrajina) s posebnim statusom Mestne občine Ljublja- na in Mestne občine Maribor. V nadaljevanju februarske seje so svetniki imenovali čla- ne Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu. Še en mandat bodo v SPV delovali b orut Škegro kot predstavnik Komunale Laško, Robert bezamovski kot predstavnik Poli- cijske postaje Laško, Cvetka Pišotek kot predstavnica Uprav- ne enote Laško, Dimitrij Gril, Jasna Kermelj in Aljaž Kr- 9 OBČINSKI SVET pič kot predstavniki Občine Laško ter Martin Razboršek kot predstavnik Avto moto društva Laško. Nova člana pa sta predstavnik Združenja šoferjev in avtomehanikov Laško Si- mon Golouh in pa predstavnica javnih zavodov s področja vzgoje in izobraževanja Jasna Lapornik. Potrjena je bila Realizacija dela Občinskega sveta Laško v letu 2020 s pregledom odgovorov na vprašanja in realizacije pobud članov občinskega sveta v letu 2020. Svetniki so potr- dili tudi predlog Odloka o spremembah in dopolnitvah Od- loka o ureditvenem načrtu Komunala, Zaključni poročili o izvedbi investicije z izgradnjo nogometnega igrišča v Rečici z umetno travnato površino in izgradnjo LED razsvetljave ter Zaključno poročilo o izvedbi investicije v ureditev prostorov Čebelarskega centra Laško. Sprejet je bil nov Pravilnik o dodeljevanju pomoči za ra- zvoj malega gospodarstva in turizma v Občini Laško. Po pravilniku so ukrepi za pospeševanje razvoja malega gospo- darstva in turizma: 1. sofinanciranje samozaposlovanja in odpiranja novih de- lovnih mest, 2. sofinanciranje stroškov udeležbe na sejmih, 3. sofinanciranje materialnih in nematerialnih investicij in 4. oddaja poslovnih prostorov v lasti občine po znižani na- jemnini. 5. Novost med ukrepi je sofinanciranje materialnih stroškov investicij, in sicer: • stroški nakupa, urejanja in opremljanja zemljišč na obmo- čju občine, • stroški pridobivanja projektne dokumentacije za gradnjo proizvodnih oziroma poslovnih prostorov, • stroški nakupa, gradnje ali preureditve proizvodnih oziro- ma poslovnih prostorov, • stroški nakupa nove opreme in celovita obnova obstoječe proizvodnje. Znesek sofinanciranja znaša do 50% upravičenih stroškov, vendar ne več kot 3.000 EUR. Pri sofinanciranju samozapo- slovanja in odpiranja novih delovnih mest je sprememba pri višini dodeljevanja sredstev. Le-ta znaša 3 do 5 minimalnih neto mesečnih plač. Glede na proračunske zmožnosti bo lahko pristojni Odbor za gospodarski razvoj občine na pred- log strokovnih služb Občine Laško določil maksimalno viši- no sofinanciranja. Na področju družbenih dejavnosti sta bila sprejeta dva pravilnika in letni program športa. Pravilnik o dodeljevanju denarnih pomoči socialno ogroženim učencem v Občini Laško določa upravičence do dodelitve denarne pomoči, namen dodelitve, merila in po- stopek uveljavljanja in dodelitve denarne pomoči socialno ogroženim učencem iz občinskih proračunskih sredstev. Do sedaj so o upravičencih odločale svetovalne delavke na obeh matičnih šolah, po novem pa bo o tem odločala tričlanska komisija, ki jo bodo sestavljali predstavnik občinske upra- ve in predstavnika obeh matičnih šol. Sredstva so dodatna finančna pomoč Občine Laško in so namenjena socialno ogroženim učencem za plačilo šole v naravi ter plačilo ma- lice in kosila. Uporabo šolskih telovadnic in športne dvorane Tri lili- je sta do sedaj urejala Pravilnik o uporabi šolskih prosto- rov v Občini Laško (Uradni list RS, št. 57/09) in Pravilnik o uporabi in najemu športne dvorane Tri lilije (Uradni list RS, št. 82/19). Nov Pravilnik o uporabi športnih objektov in površin za šport v naravi v lasti Občine Laško združuje oba pravilnika in zajema tudi druge površine za šport v lasti Občine Laško. V pravilniku je predvideno, da se za uporabo sklepajo tripartitne pogodbe o uporabi, katere poleg zakon- sko določenega podpisa župana podpišeta tudi predstojnik upravljavca posameznega objekta oziroma površine in upo- rabnik. Uporabnina je prihodek proračuna občine, ki je la- stnik premoženja, in se uporabi samo za gradnjo, nakup in vzdrževanja stvarnega premoženja občine. Letni program športa za leto 2021 določa programe špor- ta, ki se sofinancirajo iz javnih sredstev, obseg in vrsto dejav- nosti, potrebnih za njihovo uresničevanje, in obseg sredstev, ki se zagotovijo v občinskem proračunu. Občina Laško bo za izvajanje programov športa iz občinskega proračuna za leto 2021 namenila 1.645.000,00 EUR sredstev. Naslednja seja občinskega sveta pa bo predvidoma 24. marca. Gradiva za seje občinskega sveta in posnetki sej so dosto- pni na občinski spletni strani www.lasko.si. Prav tako so na občinski spletni strani objavljeni vsi sprejeti občinski predpi- si (pod zavihkom »ZA OBČANE«). Tanja Grabrijan Občinsko vodstvo in svetnike je preko videokonference nagovoril predsednik Državnega sveta RS Alojz Kovšca. Za vprašanja o osnutkih pokrajinske zakonodaje je bil na seji občinskega sveta preko videokonference na voljo tudi prof. dr. Boštjan Brezovnik, vodja Strokov- ne komisije Državnega sveta RS za pripravo pokrajinske zakonodaje. 10 SVETNIŠKE SKUPINE KORAK BLIŽJE K USTANOVITVI POKRAJIN Kljub še vedno razglašeni epidemiji in dokaj počasnemu sproščanju ukrepov za zajezitev širjenja okužb, skušamo Mlada moč občine Laško (MMOL) še vedno gledati v prihodnost z veliko mero optimiz- ma. Eno izmed svetlih točk je tudi gradivo, ki ga bo Občinski svet Občine Laško obravnaval na svoji 13. redni seji in je bilo pred- hodno obravnavano na matični komisiji (Statutarno pravna ko- misija). Gre za paket osnutkov zakonov nove pokrajinske za- konodaje (Zakon o ustanovitvi pokrajin, Zakon o pokrajinah in Zakon o financiranju pokrajin) h kateremu želi Državni svet Republike Slovenije pred nadaljnjo proceduro pridobiti čim šir- ši družbeni konsenz. Pod okriljem Državnega sveta Republike Slovenije je bila združena obširna skupina strokovnjakov, ki je osnutke pokra- jinske zakonodaje pripravila na podlagi strokovnih in analitič- nih izhodišč, ki so poljudno predstavljene v zborniku »Pokraji- ne v Sloveniji«. V MMOL smo prepričani, da bo ustanovitev pokrajin oz. te- ritorialna decentralizacija prinesla skladnejši regionalni razvoj, postopno zmanjševanje razlik med regijami in dvig kakovosti življenja občank in občanov vseh geografskih območij v Slove- niji. Osnutki zakonov namreč poleg teritorialne decentralizacije uvajajo tudi upravno, politično in fiskalno decentralizacijo. Občina Laško bo po predlogu zakonodaje teritorialno umeščena v Savinjsko pokrajino s sedežem v Celju, ki je ena iz- med desetih predlaganih pokrajin. Danijela Bevk Knez, Mlada moč občine Laško S CEPLJENJEM ZAŠČITIMO SEBE IN DRUGE Veliko nalezljivih bolezni, s katerimi se srečujemo v dana- šnjem času v Sloveniji, ima enostaven, nezapleten potek, ki v splošnem ne predstavlja tveganja za javno zdravje. Žal pa med- nje ne spada okužba s covid-19. Sedaj je tudi pri nas na voljo več vrst cepiv, kolektivno cepljenje je že v teku. Ste v dvomih in se niste nameravali cepiti proti covid-19? Ste nasprotniki cepiv ali pa vas je cepljenja strah? Na spletu in v medijih poslušate o nasprotujočih se dejstvih. Nekateri so ZA, drugi so PROTI. Eni izpostavljajo prednosti, drugi strašijo pred stranskimi učinki. Kako se pravilno odločiti? Pomembno je, da se za cepljenje odločamo na osnovi dejstev. Cepljenje je varen in učinkovit način zaščite pred nekaterimi nalezljivimi boleznimi. Pred uvedbo rutinskega cepljenja otrok, so bile nalezljive bolezni glavni vzrok smrti na globalni ravni, s cepljenjem pa nam je z leti uspelo mnoge nalezljive bolezni omejiti in povsem izkoreniniti. Velik del populacije predstavljate mlajši in odrasli z dobro imunsko odpornostjo. Vendar pa to ne velja za vse, še pose- bej ne za starejše, za bolnike s kroničnimi bolezenskimi stanji, za onkološke bolnike in za osebe z okrnjeno imunostjo. Zanje predstavlja okužba s covid-19 precej večje tveganje za resen potek bolezni. »Tudi proti klopnemu meningoencefalitisu se nisem cepil/a, zakaj bi se torej proti covid-19?« Razlika med boleznima je predvsem o načinu prenosa bolez- ni. S cepljenjem proti klopnemu meningoencefalitisu zaščitite predvsem sebe, saj se bolezen na človeka v glavnini prenaša z vbodom okuženega klopa. Bolezen covid-19 pa je visoko na- lezljiva, saj se med ljudmi prenaša preko aerosolov (s slino, ki- hanjem, kašljanjem, bližnji pogovor). S cepljenjem torej ne za- ščitite le sebe, temveč zaščitite tudi vse ostale, s katerimi ste v stiku. Ključno namreč je, da poleg svojega, zaščitimo tudi zdravje naših družinskih članov, prijateljev, sosedov, znancev in sodelavcev. Cepljenje proti covid-19 je vaša prostovoljna in individualna odločitev, ki pa naj temelji na dejstvu, da je mnogo težje in z več potencialnimi zapleti preboleti nalezljivo bolezen kot pa je tveganje za zaplete po cepljenju, ki so pri sodobnih cepivih izjemno redki. Pri odločanju o cepljenju proti covid-19 se ne odločamo ZA ali PROTI cepljenju, ampak med cepljenjem in boleznijo, kar je še posebej izpostavljeno med epidemijo, ki po- meni veliko verjetnost zbolevanja vseh. Vsa odobrena cepiva so klinično testirana in s tem dokaza- no varna in učinkovita. Pomembno je, da zaupamo stroki in se odločamo na podlagi kritične presoje in preverjenih informacij. Delo v občinskem svetu Občine Laško se je znašlo na polo- vici svetniškega mandata. Vizija N.Si v tem mandatu je v po- vezovanju in sodelovanju z vsemi svetniškimi skupinami pri oblikovanju naše občine v mesto, ki je prijazno in usmerjeno k širjenju turizma, kmetijstva in zdrave hrane, podjetništva ter infrastrukture, predvsem pa se želimo z razvojem in širitvijo različnih oblik socialnega varstva približati najbolj ranljivim skupinam občanov. V minulem obdobju sva podprla: gradnjo novih teniških igrišč in tudi obnovo nogometnega igrišča, saj so ta igrišča namenjena razvoju športa v naši občini; izgradnjo TIC-a v Rimskih Toplicah, ki je bil v idejni zasnovi sicer druga- čen; aktivnosti pri obnovi proge Laško-Rimske Toplice-Zidani Most; izgradnjo vodovodne infrastrukture Zg. Rečica, Lurd Je- senova Raven, zgornji in spodnji Rifengozd, Brstnik in Doblati- na. Podprla sva tudi aktivnosti pri asfaltiranju cest v občini ter izdelavo prizidka v vrtcu v Rimskih Toplicah. Vsem, ki so se v tem času obrnili na naju, sva skušala najti odgovore in rešitve za njihovo problematiko. Znotraj opisanih aktivnosti sva se trudi- la podpreti tudi programe, ki skrbijo za ranljive populacije, ter tudi tokrat podprla predlog, da svetniki darujemo eno sejnino pomoči potrebnim. V času letošnje epidemije covid-19 sva ak- tivno sodelovala s Civilno zaščito in iskala ustrezne rešitve za vse, ki so pomoč potrebovali. In kaj vse naju še čaka v naslednji polovici mandata: zavze- mala se bova za prizidek k Zdravstvenemu domu Laško, k spre- jetju OPPN na področju mostu v Rimskih Toplicah za gradnjo novega mostu preko reke Savinje, h gradnji ultra hitre optične infrastrukture v občini Laško ter h gradnji neprofitnih stano- vanj za potrebe naših občanov in občank, k sprejetju proraču- na za leti 2021 in 2022, za izgradnjo telovadnice v Rimskih To- plicah, za modernizacijo in asfaltiranje lokalnih ter občinskih cest ter izboljšavo javne infrastrukture, za nadaljevanje izgra- dnje kolesarskih poti proti Zidanem mostu in izgradnje brvi v Šmarjeti. Naša svetniška skupina je odprta za vse vaše pobude in vprašanja, v kolikor jih imate, in za katere menite, da bi dop- rinesle k razvoju naše občine. Svetniška skupina N.Si SVETNIŠKE SKUPINE 11 ODNOS SOCIALNIH DEMOKRATOV DO PANDEMIJE COVID-19 Nalezljive bolezni ne poznajo meja, obmo- čij, držav, niti kontinentov in se širijo z blisko- vito hitrostjo ter ogrožajo prebivalce vsega sveta. Že stoletja so med najpomembnejšimi javnozdravstvenimi problemi, ki pesti- jo človeštvo. Pandemija covida-19 je povzročila eno največjih globalnih, zdravstvenih, gospodarskih in družbenih kriz v zad- njem stoletju, upoštevanje zaščitnih ukrepov in razvoj učinko- vitih cepiv proti covidu-19 pa predstavlja v tem trenutku naše edino realno upanje, da se epidemija ne bo v podobni meri, kot jo v naših krajih doživljamo trenutno, ponovila, verjetno s še hujšimi družbenimi in gospodarskimi posledicami. Človeštvu še nikoli ni uspelo v enem samem letu po izbruhu nevarne pandemije izdelati cepiva za njeno ustavitev. To je moč znanosti in sodelovanja! A hitrost, ki nas navdušuje, ima tudi drugo plat – strah pred novostmi. Pri premagovanju strahu in nezaupanja so tako kredibilne, strokovne informacije in znanje tisto, s čimer najbolj pomagamo sebi in širši skupnosti pri spre- jemanju novosti. Lista Ljudje Ljudem je na 10. seji Ob- činskega sveta Občine Laško dne 1. 7. 2020 predlagala, da se pripravi program pomoči za razne turistične ponudnike, male podjetnike in obrtnike, torej za tis- te, ki so in bodo skozi leto 2020 in 2021 najbolj občutili negativne posledice epi- demije covid-19. Predlog ob pripravi novega rebalansa prora- čuna Občine Laško za leto 2020 in 2021 ni bil upoštevan. Ob razpravi je bilo poudarjeno, da naj tisti, ki so bili prizadeti, prip- ravijo predloge, saj sami najbolj vedo, kje so jim nastali največ- ji finančni primanjkljaji. Tako smo v Listi Ljudje Ljudem sku- paj s podjetniki in turističnimi ponudniki pripravili predloge za aktivnosti Občine Laško, ki lahko kratkoročno in dolgoročno omilijo posledice epidemije covid-19 predvsem na delu gospo- darstva v občini, ki je bil zaradi ukrepov najbolj prizadet. PREDLOGI ZA POMOČ PODJETNIKOM ZARADI POSLEDIC EPIDEMIJE COVID 19 1. Ustanovitev sklada za ohranjanje delovnih mest, kjer ob usklajenih pogojih podjetniki zaprosijo za sredstva, ki omo- gočijo ohranitev delovnega mesta v podjetju za določeno ča- sovno obdobje po epidemiji (npr. vsaj 2 leti). 2. Pomoč podjetnikom na področju občine Laško, ki nimajo v najemu poslovnih prostorov v lasti Občine Laško, pri plači- lu najemnin za obdobje popolne zaprtosti v obliki delnega povračila. Za podjetnike, ki imajo v najemu poslovne prosto- re v lasti Občine, je Občina Laško že pripravila razpis za op- rostitev ali delno oprostitev plačila najemnin. 3. Odpis vseh fiksnih stroškov za čas razglašene epidemije pri storitvah Občine Laško in javnih podjetjih v lasti občine (npr. Komunala Laško) - omrežnina vode, omrežnina greznice, so- razmerni del odvoza odpadkov za podjetja, ki zaradi razgla- šene epidemije niso mogla poslovati. 4. Priprava razvojnega sklada za projekte turizma, malega go- spodarstva in obrti po koncu epidemije. Predlagamo, da se 100 % vplačane turistične takse nameni skladu, s tem, da se delovanje sklada nameni izključno za: a) turistične projekte (kar je tudi osnovni namen turistične takse), b) sofinanciranje oglaševalskih akcij turističnih subjektov. Istočasno predlagamo pripravo strateških usmeritev občine po koncu epidemije in nove strategije razvoja občine. 5. Odpis sorazmernega deleža nadomestila za uporabo stavbne- ga zemljišča za podjetnike za čas razglašene epidemije. Veljalo bi za podjetja, katera dejavnost ni omogočala delo- vanja v času epidemije (npr. gostinstvo, turizem, izvajanje kozmetičnih storitev, trgovina delno ...). S tem predlogom bi pomagali podjetnikom, ki so lastniki poslovnih prostorov in jih delna ali popolna oprostitev najemnin ne zajema. 6. Razvoj in trženje športne infrastrukture, ki bi bila podlaga za razvoj športnega turizma v destinaciji Športni turizem je že do sedaj perspektiven segment turiz- ma v regiji. Celo ob obstoječi krizi je velika večina športnih ekip koristila usluge turistične ponudbe v Laškem za potrebe priprav na velika tekmovanja. Z omejitvami v poslovanju in novimi potrošniškimi navadami, vezanimi na krizo ob epide- miji, pa šport postaja poleg perspektivnega tudi eden izmed stabilnejših segmentov turizma in s tem velikega pomena za destinacijo. Občina je na izgradnji športne infrastrukture v zadnjem času naredila pomembne korake (izgradnja nogo- metnega igrišča z umetno podlago, začetek gradnje novih te- niških igrišč, predviden začetek sanacije dvorane Tri lilije) in na tem je potrebno graditi, seveda v sodelovanju z gospodar- stvom, zainteresiranimi društvi, posamezniki ter potrebami prebivalcev. Vsekakor pa je nujno aktivno začeti s trženjskimi aktivnostmi za turistično infrastrukturo, ki je že na voljo in s turističnimi ter športnimi zmogljivosti postaviti Laško na ze- mljevid športnega turizma. 7. Vzpostavitev lokalne valute Predlagamo vzpostavitev lokalne valute, ki bi omogočala kro- ženje denarja v lokalnem okolju, s čimer se zlasti krepi lokal- no gospodarstvo. To je še posebej dobrodošlo v kriznih časih, ko denarja na trgu ni. V tujini so komplementarne valute ne- kaj običajnega, pri nas pa zelo redke. Lokalna valuta je lahko izdana s ciljem krepitve lokalne samooskrbe in krajšanja do- bavnih verig ter omogoča občanom npr. 5-odstotni popust pri nakupih znotraj občine. V tujini je pogosta praksa, da za- posleni v lokalnem okolju ali javnih službah del svoje plače prejemajo v lokalni valuti. Boštjan Vrščaj LISTA LJUDJE LJUDEM L L Vsi imamo namreč skupni cilj – da se čim prej vrnemo v nor- malne tirnice. S cepljenjem proti covid-19 ne zaščitimo le sebe, temveč posredno zaščitimo tudi druge (kolektivna zaščita) ter tako zaustavimo širjenje bolezni. To je posebej pomembno za tiste, ki zaradi zdravstvenih razlogov (na primer osnovne bo- lezni, ki je nezdružljiva s cepljenjem), ne morejo biti cepljeni. Jaz se bom cepil. Kako pa se boste odločili vi? Marko Šantej, mag. farm., Mlada moč občine Laško 12 SVETNIŠKE SKUPINE / POSLANSKA PISARNA / UPRAVNA ENOTA SPREMEMBE VOJNE ZAKONODAJE Z Zakonom o izvrševanju proračunov RS za leti 2021 in 2022 so bile med drugim sprejete spremembe in dopolnitve, ki vpli- vajo na uveljavljanje pravic po Zakonu o vojnih veteranih, Za- konu o vojnih invalidih in Zakonu o žrtvah vojnega nasilja. Pomembna je sprememba Zakona o vojnih veteranih, v skla- du s katero je sedaj omogočeno uveljavljanje pravic po tem za- konu vojnim veteranom, ko dopolnijo 50 let starosti ali je pri njih nastala trajna popolna izguba delovne zmožnosti (prej je bil starostni pogoj 55 let). Uveljavljanje pravic se nanaša na pra- vico do veteranskega dodatka in na pravico do zdravstvenega varstva. Novost je tudi v tem, da se vrača pravica do zdraviliškega in klimatskega zdravljenja, ki jo upravičenci ob dopolnjenem 50. letu starosti ter ob izpolnjenih pogojih področne zakonoda- je lahko uveljavijo na podlagi statusa vojnega invalida, vojnega veterana ali žrtve vojnega nasilja. Navedene spremembe že veljajo in se uporabljajo od 1. 1. 2021. Za dodatne informacije pokličite na telefon Upravne enote Laško – 03 733 88 20 – Helena Knez. Helena Knez Epidemija je pokazala na nujnost, da se populistična politika umakne realnim rešitvam za boljše življenje ljudi Ob pričetku leta 2021 mi dovolite bolj oseben razmislek. Vse več ljudem se upravičeno dozdeva, da sta enotnost po- litike in nujnost skupnega delovanja v dobro države v epide- miji padli na izpitu. Epidemija je namreč v slovenski politič- ni prostor prinesla še več prerekanja, obtoževanja ter iskanja krivcev in kaže se, da iz krize še kar lep čas ne bomo izplavali. Ko poslušam svoje poslanske kolege, tako iz opozicijskih in koalicijskih vrst, se mi večkrat dozdeva, da sem na tekmi brez oprijemljivega cilja. Tekmi, v kateri šteje le to, kdo bolj pompozno zagovarja svoja stališča, kdo bo tisti, ki si bo iz- boril največji del medijskega prostora v večernih poročilih. Vso to silno napenjanje mišic politikov ljudem ne prinaša nič kaj drugega kot razočaranje in brezup. Sam pa resnič- no verjamem, da smo politiki odgovorni vse napore usmeriti v reševanje konkretnih težav, ki jih epidemija vsakodnevno prinaša ljudem. Ob tem pa ne bi bilo odveč, da bi si politiki (sami sebi) zastavili iskreno vprašanje. Kako bomo delovali v prihodnje, tudi po epidemiji? Ker težave s koncem ne bodo kar izginile, temveč se na mnogih področjih verjetno (žal) še poglobile. Pred nami je namreč čas težkega gospodarskega, socialnega in družbenega okre- vanja. Večkrat mi kdo reče »Matjaž, pa ne bodi tako črnogled« ali pa, »zakaj si tako zelo realen, ko vsi v teh časih potrebuje- mo več optimizma.« Seveda, optimizem je danes nujno po- treben, a ta optimizem ne bo prišel kar sam po sebi. Nekaj je treba zanj narediti. Optimizma ljudem pa politiki ne bomo dali s stalnimi prerekanji in iskanjem »dežurnega krivca«. Optimizem bo prišel, ko se bo ljudem zagotovilo možnos- ti boljšega življenja ter sprejelo konkretne rešitve za njihov kraj, njihovo občino. Sam bom vztrajal na takšni politiki tudi v prihodnje. Četudi bo kdo trdil, si premalo ideološki, pre- malo populist … Ideologija in populizem morda dobro od- mevata v večernih poročilih, a z realnimi težavami ljudi ni- mata veliko skupnega. Občina Laško ne potrebuje ideološka prerekanja, temveč podporo in pomoč države. Da se zagotovijo sredstva za na- daljnjo sanacijo cest in železnic, zagotovi denar za okrevanje turistične in drugih v epidemiji najbolj prizadetih dejavnosti. Prav tako, da občina dobi vso podporo države pri izzivih vse bolj obremenjenega zdravstva ter pomoč za otroke, njihove starše in učitelje pri napornem šolanju na daljavo. In še ve- liko več. Kot je še veliko potenciala, ki ga sam v naših krajih vidim predvsem v nadaljnjem razvoju turizma, obrtništva in podjetništva. S to vizijo bom še naprej vztrajno trkal na vrata in vest pristojnih v Ljubljani. Če zaradi tega ne bom »všečen« ali bom v očeh nekaterih »premalo populist« pa tudi prav! Vaš Matjaž Han Socialni demokrati se zavedamo, da epidemije ne bo usta- vil sam razvoj cepiv ampak cepljenje. Posameznika, ki naj bi bil cepljen ponavadi zanimata njegova korist in morebitno tvega- nje, program cepljenja pa je poleg v posameznika usmerjen tudi v skupnost, za dobrobit vseh, zato je cepljenje hkrati pravica in dolžnost posameznika. Cepljenje je prostovoljna in individualna odločitev, ki temelji na dejstvu, da je mnogo težje in z več poten- cialnimi zapleti preboleti nalezljivo bolezen kot pa je tveganje za zaplete po cepljenju, ki so pri sodobnih cepivih izjemno redki. Če pogledamo eno samo človeško usodo, se nas bo dotaknila, ko pa je izgub (pre)veliko postanemo otopeli. Človeške usode postanejo anonimna statistika. Če pa tem izgubam nadenemo človeški obraz, se bomo zavedali razsežnosti in resnosti situaci- je, ki smo ji priča. Socialni demokrati smo tako prepričani, da sedaj ni čas za te- orije zarote, zato povabilo: Zavihajmo rokave in prispevajmo, vsak svoj delež pri ustavitvi nadaljnjih valov epidemije in k rešitvi tega ogromnega družbe- nega problema, ki že celo leto hromi naša življenja! Upoštevajmo vsa priporočila NIJZ! Občinska organizacija Socialnih demokratov Laško REPUBLIKA SLOVENIJA UPRAVNA ENOTA LAŠKO 13 KRAJEVNE SKUPNOSTI KS LAŠKO »MATEVŽEKOVA« KAPELICA Dva dni pred božičem so vremenske razmere dovoljeva- le mojstrom podjetja EEA Medved, d. o. o., iz Laškega (na sli- ki), da so uspeli montirati javno razsvetljavo na križišču cest v Rifengozdu pri Klavžarju. Gre za tretjo solarno svetilko v naši Krajevni skupnosti, torej za tisto pri Sikovškovi kapelici na Oj- strem in pri podvozu v Debru pri Rozman (nekdanje Psarje). Takšne svetilke so primerne za lokacije, kjer ni možnosti za ure- ditev javne razsvetljave preko klasičnega električnega omrežja. Naslednjo takšno solarno svetilko načrtujemo postaviti v centru vasi Doblatina. Postavljena svetilka razsvetljuje križišče cest v tako imenovanem Sp. Rifengozdu, hkrati pa osvetljuje »Matevž- ekovo kapelico«, ki je tako vidna od blizu in daleč, celo onkraj Savinje z glavne ceste Laško-Celje. Ta kapelica je bila nazadnje obnovljena pred nekaj leti s pomočjo najbližjega soseda, in sicer marsikomu znanega glasbenika Braneta Klavžarja, lastnikov in ostalih sodelujočih. Kapelica, ki ima zanimivo zgodovino, je v lasti družine Arzenšek, po domače Matevžekovih iz Rifengozda. Leta 1846 je pripeljal prvi vlak po novo zgrajeni »Južni železni- ci« iz Dunaja v Celje. Takoj za tem so nadaljevali z gradnjo žele- znice v smeri Zidanega Mosta in naprej proti Ljubljani. Seveda je bilo takrat na delovišču mnogo delavcev, ki pa so znali nave- zati stike z lokalnim prebivalstvom. Tako so s pomočjo čolnov, ki so jih imeli domačini, prečkali Savinjo in pri kmetih poiska- li potrebne reči, bolje rečeno jedačo in pijačo. V tistih časih je bilo na področju Rifengozda precej več vinogradov in posledič- no tudi precej dobre kapljice. Iz pripovedovanja lastnikov sem lahko razbral, da so njihovi predniki znali prisluhniti željam de- lavcev, ki so takrat gradili železnico. Združili so sile in tako je nastala kapelica, ki je ena od treh na področju Rifengozda, po- leg Lipšekove, ki stoji na sami občinski meji ob cesti na Celjsko kočo in nekdanje Špan-Marušičeve. Ob priliki posodabljanja cest, od lastnikov sakralnih objektov pričakujemo, da le-te ob- novijo in tako pripomorejo k boljšemu izgledu lokalnega oko- lja. Sicer pa letos načrtujemo gradnjo novega podpornega zidu v neposredni bližini omenjene kapelice v smeri proti Zg. Rifen- gozdu. Sedanji zid se občasno ruši in grozi, da bo zasul lokalno cesto, ki je zelo pomembna prometnica za krajane vse do Do- blatine in Požnice. Že sedaj pa obveščamo krajane, da bo takrat potrebna strpnost, saj bo cesta v času gradnje zaprta za promet, o čemer pa boste še pravočasno obveščeni. Sicer pa si lahko vse ostale informacije glede delovanja v Krajevni skupnosti Laško poiščete in ogledate na naši spletni strani www.ks-lasko.si. Martin Kokotec, Krajevna skupnost Laško ZAHVALA Jesensko neurje je v preteklem letu prizadelo tudi našo dolino Debro pod Maličem. Ob 22. uri je močno deževa- lo, bučalo, hromelo, kaj dosti se ni dalo videti. Zjutraj smo ob pogledu na škodo, ki jo je neurje pustilo za seboj, do- živeli šok. Odneslo je »fosne«, deske, na njivi vse pridelke. Alojzija, ki tu živi 88 let, kaj takega ne pomni. Prošnjo za pomoč je občina odobrila, saj brez strojev ne bi šlo. Hvala županu Zdolšku in podžupanu Piklu ter gospodu Koko- tcu. Sedaj je naša dolina spet taka, še lepša. Zahvala gre tudi g. Seliču in Janu Hadolinu, ki sta vse skale in odpadni material odpeljala ter vse lepo zasula in poravnala. Vese- li smo, vendar ob vsakem močnem deževju nas je hkrati strah, da se kaj takega ne ponovi. Še enkrat vsem hvala! Družini Knešak in Zupanc KS MARIJA GRADEC NOVE INFRASTRUKTURNE UREDITVE V MARIJA GRADCU Pred dobrim letom je bil v uporabo predan nov železniški podvoz v Mari- ja Gradcu, z vsemi spremljajočimi ure- ditvami. Konec lanskega leta pa je bila dokončana tudi gradnja novega mostu čez reko Savinjo, s priključkom na ma- gistralno cesto. Z veseljem ugotavljamo, da bodo vse te pridobitve vsekakor ime- le pomemben vpliv na gospodarski in družbeni razvoj območja vzhodnega dela občine, saj se mu z novim cestnim prik- ljučkom »Laško jug« odpirajo vrata v šir- ni svet. Krajani na vse te pridobitve gle- damo z veseljem in ponosom. Srečni smo lahko, da je ravno naša generacija dožive- la realizacijo teh investicij. Med drugim tudi zato, ker je konstrukcija novega mo- stu preko reke Savinje objekt, ki je z vi- dika gradbeno tehnične stroke pomemb- na mojstrovina, saj premaguje največji razpon takšne konstrukcije med dvema podporama v Sloveniji. Tudi v občini Laško se soočamo z ne- gativnimi demografskimi trendi, ki so poleg slabih zaposlitvenih možnosti mla- dih v domačem okolju tudi posledica sla- bo razvite infrastrukture. Na žalost ob iz- gradnji novega podvoza in mostu ni bilo realizirano polaganje: KTV, širokopa- sovnih optičnih telekomunikacijskih po- vezav in razvod plinifikacije. Internetne povezave na območju KS Marija Gradec so izredno slabe in bazirajo na bakrenih vodih. Tisti, ki delajo od doma in šolajo- ča mladina se spopadajo z velikimi teža- vami pri prenosu podatkov, saj obstoje- če PTT zveze preprosto niso več dovolj zmogljive. Prav tako je zelo slabo pokrit signal mobilne telefonije. Tudi pri gle- danju televizije se skoraj vsak dan poja- vlja prekinjanje povezav – kockanje slike. Verjetno prebivalci Marija Gradca v času kurilne sezone dihamo najbolj onesna- žen zrak na območju Laškega, saj je pro- tihrupna ograja ob železniški progi pre- cej poslabšala prevetrenost tega območja. 14 KRAJEVNE SKUPNOSTI JASLICE »NA UL‘CIH« Krajani vasi Trojno smo se za letošnje božično-novoletne praznike odločili, da postavimo jaslice in si tako pričaramo praznično vzdušje. Prvič smo jaslice »na Ul‘cih« v središču vasi pripravili že lani, letos pa smo dodali še leseni hlevček, več figur in boljšo osve- tlitev. K jaslicam je svoj del prispevala skoraj vsaka hiša, saj je vsakdo imel kakšno idejo, kaj bi še lahko dodali, da postavitev popestrimo. Nastale jaslice so nam v časih, ko naši občutki ve- likokrat niso bili preveč praznični, prinesle veselje in nam da- jale občutek skupnosti, pa čeprav z medsebojne razdalje. Niso pa to bile edine na prostem postavljene jaslice na Trojnem. Pri dveh hišah so namreč imeli razstavljene manjše, a zato nič manj ustvarjalne jaslice. Ostaja pa nam še kar nekaj idej za izboljšave naslednje leto, saj naših jaslic letos na žalost še niso obiskali sveti trije kralji, tako da se že veselimo prihodnjega božiča, da to tradicijo na- daljujemo. Saša Klezin Foto: Andrej Klezin Drži, da so ustrezne cestne povezave pomemben pogoj za razvoj nekega področja, vendar pa samo te niso dovolj, zato apeliram na vodstvo občine, da med svoje prioritetne naloge kot najpo- membnejše uvrsti reševanje opisane infrastrukturne problema- tike in s tem morda zajezi odseljevanje mladih. Na tehničnem pregledu novega železniškega podvoza, natan- ko pred enim letom, je bilo obljubljeno, da bo območje stare- ga podvoza osvetljeno z javno razsvetljavo, vendar še vedno ni. Aprila bo dve leti, ko je bilo na vrat na nos potrebno odstraniti otroška igrala in ostale rekvizite na športnem igrišču začasno, do končanja del nadgradnje železniške proge. Pričakovali smo, da bo preostanek igrišča po končanih delih čimprej urejen tako, da ga bodo lahko uporabljali tudi drugi uporabniki in ne samo rekreativni igralci tenisa, ki so na njem pridobili ekskluzivno pravico parkiranja svojih osebnih vozil. Ponovno izpostavljam dejstvo, da je občina prejela visoko odškodnino za zmanjšanje površine igrišč in jo namenila izgradnji novega tenis centra v Debru. Marijagrajčani pa očitno tako ali tako ne potrebujejo igrišča. Sedaj na območju KS Marija Gradec res ni nobenega ustreznega otroškega, niti športnega igrišča, kar je absurd brez primere in ima prav tako slab vpliv na negativne demografske trende. Trenutno pa najbolj bode v oči neustrezna in zelo nevar- na ureditev prometa za pešce in kolesarje, saj se širok pločnik in kolesarska steza ob Savinji končata 50 m pred novim mostom, tako da so pešci in kolesarji, ki so namenjeni proti Radobljam, primorani prečkati državno cesto v križišču in s tem na zelo nevarnem mestu kršiti cestno prometne predpise. Zanima me, glede na prej opisane pomanjkljivosti in obljube izvajalcev, ko- liko let bo to »začasno« stanje ureditve prometa pešcev in ko- lesarjev ostalo brez ustrezne rešitve. Samo upamo lahko, da v obdobju začasne ureditve res ne bo prišlo do nobene nesreče. Marjan Salobir, predsednik KS Marija Gradec Konec pločnika in kolesarske steze KS SEDRAŽ NOVOLETNI BAZAR 2020 Glede na nastale okoliščine vezane na omejitve, ki jih je povzročil novi korona- virus, lani nismo mogli organizirati tra- dicionalnega novoletnega bazarja s pri- hodom dedka Mraza. Letos bi bili skupaj že 17. leto. Ker so bili omejitveni ukrepi v velja- vi že od oktobra in se je naše otroke že krepko porajalo malodušje, smo se odlo- čili, da vseeno poizkusimo z obdarova- njem. Kulturno društvo Sedraž je pristopilo k pridobitvi sponzorjev omenjene prire- ditve, da bi lahko obdarili vse otroke do vključno 9. razreda osnovne šole. Glede na spisek je to pomenilo skoraj 130 otrok. K pomoči smo povabili PGD Sedraž in društvo Govce ter predstavnike POŠ Sedraž. V soboto, 26. 12. 2020, smo organizi- rali pohod dedka Mraza po KS Sedraž. Dedek Mraz se je s sanmi popeljal v spremstvu škratov in je obiskal vse otro- ke na njihovih domovih. Upoštevali smo vsa priporočila NIJZ in nismo bili v neposrednem stiku z no- benim od otrok. Ker je bilo lepo vreme, 15 KRAJEVNE SKUPNOSTI KS RIMSKE TOPLICE »V PALČKOVI DEŽELI« Že nekaj let se v decembru na Ulici 14. divizije 7 v Rimskih Toplicah naseli- jo palčki. Naslednji dan krasijo okolico z okraski. Tretji dan se sankajo in smučajo. Naslednje dni si skuhajo kakšno kavico ali čaj, pečejo slastne medenjake in sla- ščice. Ko se stemni in se na smreki priž- gejo luči, grejo v svoje delavnice, da po- magajo Božičku delati darila. Ko je konec božičnih dni, pospravijo okraske in gre- jo v svoje domove čakat naslednji božič- ni čas. V lanskem prazničnem decembru sva tudi midve priskočili palčkom na po- moč. Ana in Zoja KS REČICA Še pred letom dni smo pisali o velikih načrtih - o tem, da bomo v letu 2020 organizirali vse tradicionalne prireditve naše skupnosti ter pripravili še kakšne novosti, pa nas je višja sila povsem povozila. Sindikalni dom je bil zaprt, decembra ni bil obdan z lučkami, ob njem ni bila postavljena praznično okrašena smreka, ob ka- teri bi se združevali krajani, kar je bila predvsem predsedničina velika želja že ob začetku mandata. Naša osrednja stavba je bila temna, mrzla in zapuščena. A na srečo so srca krajanov kljub okoliščinam velika in odprta. Pazite drug na drugega. Si poma- gate. In ste aktivni. Bojan Šipek je v imenu ŠD Rečica, po iniciativi skupine kra- janov, na KS Rečica naslovil pobudo za izgradnjo prizidka te- lovadnice k OŠ Laško PŠ Rečica. Sama sem pred časom v naši podružnični šoli obiskovala jogo. In je prav zares tako kot je lepo opisano v dopisu. V mali, za normalne razmere miniatur- ni, telovadnici so tudi šolske mizice in stoli, ki jih je potrebno pred vsako telesno dejavnostjo pospraviti in po vadbi ponovno postaviti, da se naslednji dan pouk nemoteno izvaja. In to že nekaj generacij. Le ob ugodnem vremenu so učiteljice in otroci rešeni bremena, ker lahko gredo na lepo urejeni igrišči ob šoli. Primerna telovadnica bi ogromno pomenila tudi krajanom, ki si želijo fizično dostopnih vadb, ki se izvajajo v zaprtem prosto- ru kot so ples, joga, namizni tenis, borilni športi, badminton idr. Obenem je vsaka skupinska športna dejavnost povezujoča, zdrava za telo in duha in kot taka v interesu skupnosti. Upa- mo, da bo pobuda naslovljena na vse, ki lahko prispevajo k nje- ni uresničitvi, naletela na plodna tla in naslednjim generacijam omogočila pogoje, vsaj primerljive tistim na ostalih osnovnih šolah v regiji. 31. januarja smo člani KS Rečica prejeli gradivo za 7. re- dno (dopisno) sejo Sveta KS Rečica. Med drugim smo obrav- navali poročilo o porabi sredstev v letu 2020 ter program dela in finančni načrt za leto 2021. Upamo, da bomo lahko razdeli- li sredstva predvidena za sofinanciranje prireditev in projektov društev in drugih upravičencev v KS, ki se izvajajo na podlagi javnega razpisa. Del sredstev bo, kot vsako leto, namenjen red- nemu vzdrževanju javnih poti v upravljanju KS Rečica. Želimo pa si tudi, da bi lahko v 2021 izpeljali tradicionalne projekte, ki so bili lani zaradi okoliščin zamrznjeni. Vsaj del teh. V načrtu je tudi posodobitev opreme v Sindikalnem domu, tako tehnične opreme kot novih miz in stolov, da bo naše družabno življenje – ko bo zopet mogoče – še bolj udobno in veselo. Katja Goluh Foto: Bojan Goluh so nas otroci pričakali pred svojimi do- movi, skladno z varnostnimi ukrepi pa smo poskrbeli tudi za skupno fotografi- ranje. Bilo je nepozabno doživetje in užitek je bilo opazovati nasmehe na licih otrok. Otroci so nas razveselili s svojimi risbica- mi in unikatno izdelanimi darili. Da smo uspeli osrečiti naše najmlajše in jim polepšati decembrske dni, se mo- ramo zahvaliti našim zvestim sponzor- jem, in sicer: Občini Laško, KS Sedraž, GERČER, d. o. o., KLARION, d. o. o., MITJA LESJAK, s. p., MS SOTLAR, d. o. o., MONTING, d. o. o., GERO INOX, d. o. o., DAMJAN ŠKORJANC, s. p., SER- VIS LIPOVŠEK, s. p., JANEZU NAPRE- TU, TOMAŽU GUNZEKU in tiskarni TANJEA JAKOPIČ. Vsem se še enkrat iz srca zahvaljuje- mo in se vam tudi v bodoče priporoča- mo, da skupaj pričaramo nasmeh našim otrokom. Zahvala tudi vsem, ki ste spremljali dedka Mraza na njegovem popotovanju po KS Sedraž. Jožef Lapornik ZAHVALA ČLANOM PGD REČICA Silvestrovo 2020. Sivo, pusto, zaradi razmer, ki jih preživ- ljamo – nič kaj praznično. Na naše dvorišče pripelje manjši gasilski avto. V naši hiši živi štiriletni »gasilec«. Avto z dvema gasilcem je pripeljal Bo- žičkovo darilo. Nepopisno veselje, sreča, presenečenje v otro- ških očeh. Ker je mlajša sestrica žalostno pogledovala po darilu, ga je dobila tudi ona. Hvala, tisočkrat hvala za tako lepo pozornost. Hvaležna Matevž in Neža pa gasilcem želita, »da bi imeli čim manj dela v letu 2021, da bi bili še naprej tako prijazni in potrpežljivi do nas najmlajših, in še najvažnejše, da vsi v PGD Rečica osta- nete zdravi. Midva pa obljubljava, da bova nekoč čisto prava gasilca!« Anica B. 16 KOMUNALA Poročilo o kakovosti pitne vode za leto 2020 Javno podjetje Komunala Laško, d. o. o., je na podlagi pogodbe z Občino La- ško, izvajalec gospodarske javne službe (GJS) oskrbe s pitno vodo v občini Laško. V letu 2020 smo na vodovodnih sis- temih v našem upravljanju distribuira- li 1.104.943 m 3 pitne vode. Vodo smo v letu 2020 pridobivali iz 40 izvirov in vrtin. Povprečna izdatnost uporabljanih virov je bila 81,5 l/s. Distribucija vode je potekala preko 72 vodohranov, 31 črpali- šč in po 372 km cevovodov. Avtomatska dezinfekcija se je izvajala v 7 postajah za dezinfekcijo pitne vode. Za zagotavljanje požarne varnosti je bilo na razpolago 205 delujočih in redno pregledanih hidran- tov. Kot izvajalec GJS vzdrževanja vodovo- da smo na podlagi pravilnika o pitni vodi izvajali notranji nadzor pitne vode, za kar smo v letu 2020 izvedli vzorčenje z Naci- onalnim laboratorijem za zdravje, okolje in hrano (NLZOH). S strani notranjega nadzora in državnega monitoringa (vse NLZOH) je bilo odvzetih 169 vzorcev za mikrobiološko in kemijsko analizo pitne vode. Skupni delež neustreznih vzorcev je znašal 1,8 %, vendar na osnovi pojas- nil in priporočil za ukrepanje v primeru ugotovljenih neskladnosti (vir NLZOH) v letu 2020, ni bilo potrebno izdati no- benega obvestila za prekuhavanje pitne vode, ker odstopanja niso imela velikega zdravstvenega pomena in niso predsta- vljala tveganja za zdravje. Za potrebe do- datne stalne kontrole pitne vode na sis- temih javnega vodovoda v občini Laško, smo poleg navedenega - zakonsko obve- znega vzorčenja, izvajali tudi v letu 2020 še interno vzorčenje v laboratoriju Pivo- varne Laško Union, d. o. o. V zvezi z mikrobiološko kakovostjo pitne vode pripravlja letno poročilo za posamezno občino tudi Nacionalni inšti- tut za javno zdravje (NIJZ). V tem poro- čilu so vključeni tudi tisti porabniki pitne vode, pri katerih se ne izvaja (GJS) oskr- ba s pitno vodo, teh pa je v občini Laško 24 %. Kot izvajalec GJS vzdrževanja vodovo- da smo za zagotavljanje varnosti pitnih vod v letu 2020 uspešno opravili recer- tifikacijsko presojo po standardu codex alimentarius CAC/RCP 11-1969 Rev. 4-2003 - HACCP (kar pomeni analizo tveganja in ugotavljanja kritičnih kon- trolnih točk), ki kot mednarodna meto- da velja na področju zagotavljanja varne prehrane oz. vodo oskrbe. V primeru pojava neustrezne pitne vode, vas bomo obveščali preko Radia Celje, preko spletne strani Občine Laško in Komunale Laško ter preko oglasnih desk. V letu 2020 je bila voda v javnem vo- dovodu občine Laško zdravstveno ustre- zna in varna za potrošnike. Komunala Laško O težavah z odpadnim blatom iz čistilnih naprav Upravljavci čistilnih naprav po Slove- niji so v vse večjih težavah. Vse bolj jih teži vprašanje: Kaj narediti z odpadnim blatom iz čistilnih naprav? Ne samo, da se čistilne naprave polnijo z blatom, pol- nijo se tudi rezervne skladiščne kapacite- te. Posledično pa to vse bolj obremenjuje okolje. Po medijih vse prevečkrat sprem- ljamo zgodbe, ki opisujejo obremenitve narave in okolja zaradi nevarnega odla- ganja na črna odlagališča. In zakaj država tako pozno pristopa k temu problemu? Še do pred kratkim smo v Sloveniji ve- čino odpadnega blata izvozili na Madžar- sko, kamor pa so blato vozili tudi iz dru- gih držav in je zato tudi pri njih to šlo čez vse meje, kar je posledično pripeljalo do množičnih odpovedi pogodb za zbiranje muljev iz čistilnih naprav. Slovenci smo ga k njim izvozili kar 87 odstotkov, zato je njihova odločitev, da ga nočejo več, postavila našo državo na trda tla. Po podatkih Zbornice komu- nalnega gospodarstva je stanje trenutno tako, da 26 od 55 upravljavcev čistilnih naprav nima več prevzemnika, ki bi prev- zel in odpeljal mulj. Ostale čaka podoben scenarij v naslednjih mesecih, ko se jim iztečejo pogodbe. Podatki se sicer nana- šajo zgolj na tiste upravljavce, ki so člani Zbornice komunalnega gospodarstva. V Sloveniji imamo sicer 127 izvajalcev jav- ne službe odvajanja in čiščenja komunal- ne odpadne vode, večina ima v upravlja- nju tudi večje ali manjše čistilne naprave. »Natančnih podatkov za vse izvajalce ni- mamo. Večina pa po naši oceni že ima ali bo imela v kratkem težave zaradi neprev- zemanja odvečnega blata,« je opozoril di- rektor projektov Zbornice komunalnega gospodarstva Iztok Rozman. Ker neodvažanje blata lahko pomeni zaustavitev čistilnih naprav in iztekanje odpadnih voda v reke, je odstranjevanje tega blata bistvenega pomena za delova- nje čistilnih naprav. Posledice, in tudi to, kdaj bodo nastopile, so odvisne od mno- gih dejavnikov. Na primer, do kdaj imajo posamezni izvajalci zagotovljeno odstra- njevanje odvečnega blata in ali imajo možnosti začasnega skladiščenja. Neka- teri namreč te možnosti sploh nimajo, drugi imajo časovno omejene možnosti. »Tudi pri začasnem skladiščenju blata ne moremo povsem izključiti negativnih pos- ledic za okolje. Končna posledica je seveda lahko nedelovanje čistilne naprave in izte- kanje neprečiščene odpadne vode v vodo- toke,« je še poudaril Rozman. Zagotovo bo zgodba postala še bolj zanimiva in se bo še bolj dotaknila tudi naše lokalne sredine. V Komunali Laško se zavedamo te problematike in čeprav ne upravljamo s čistilno napravo, ki je predmet koncesijskega razmerja z druž- bo WTE, smo že pred leti predlagali re- šitev v smeri izdelave kompozitnih ma- terialov, pa takrat zanjo ni bilo posluha. Glede na izpostavljeno problematiko pa je napočil čas, da skupaj z Občino Laško, Pivovarno Laško Union in WTE-jem po- iščemo okolju in občanom najboljšo pot. Tomaž Novak, direktor Vir: 24ur.com, Zbornica komunalnega go- spodarstva 17 GOSPODARSTVO / TURIZEM OOZ Laško je na voljo svojim članom v času epidemije vsak dan, saj se stvari v tem času dnevno spreminjajo. Sprememb je ogromno, tako na področju odpiranja in zapiranja dejavnosti, poslovanja v tu- jini, prehoda delavcev in podjetnikov čez mejo, reševanja ohranjanja delovnih mest, prav tako odpuščanja delavcev, va- rovanja zdravja na delovnem mestu, fi- nančnega reševanja podjetnikov v času krize in davčnih sprememb. Za vsa naš- teta področja se na zbornici trudimo, da podjetniki pridobijo hitro in verodostoj- ne informacije. Na zbornici se pod okri- ljem OZS trudimo preprečevati težave podjetnikov in vlado ves čas pozivamo k odprtju dejavnosti. V mesecu novembru smo na podlagi javnega razpisa MGRT prijaviteljem de- lili brezplačne zaščitne maske samoza- poslenim in mikro podjetjem z 1 do 4 za- poslenimi. Razdelili smo 37.200 mask v občinah Laško in Radeče. Ponovno bomo maske delili v mesecu februarju. Na pod- lagi ponovnega razpisa MRGT bomo v februarju razdelili  še 24.000 mask. Za- nimiv je podatek, da smo razdelili maske 70 % nečlanom in 30 % članom OOZ. Da bi lahko zbornica normalno delo- vala še naprej in bi imela še večjo težo pri pogajanju z vlado, upamo, da bo še več podjetnikov pristopilo k članstvu v zbor- nico. Mesečni prispevek znaša za samoza- posleno osebo 20 €, za člane z delavci pa 30 € na mesec. Za ta znesek »dobijo« naši člani razna svetovanja, popuste pri izobraževanjih, s kartico mozaik podje- tnih, ki jo pridobijo vsi člani, pa lahko koristijo popuste pri številnih ponudni- kih. Kljub vsem tem ugodnostim, pa je prvenstveno članstvo namenjeno zasto- panju podjetnikom nasproti državi. Prav v teh kriznih časih se je izkazalo, kako pomembna je zbornična asociacija. Iz- kazalo se je, da posameznik ne more na- sproti vlade narediti nič, kljub temu, da pozna vplivne ljudi v vladi. Samo masa ljudi, ki jo zastopa neka asociacija lah- ko spremeni in izboljša pogoje pri poslo- vanju gospodarstva. Žal se premalo lju- di tega zaveda. Vse izpogajane zadeve s strani OZS pa lahko koristijo tudi tisti, ki niso naši člani in prav ti največkrat v me- dijih kritizirajo delo zbornice.  Zbornica vedno pristopi nasproti svo- jim članom. Vsem, ki so zaprosili za od- log ali odpis članarine v teh kriznih časih, je ugodila. Prošenj za odpis ni bilo veli- ko, od 150 članov, je za odpis članarine zaprosilo le 7 članov. Očitno se naši čla- ni zavedajo pomembnosti našega dela in tudi tega, da brez sredstev tudi mi ne mo- remo funkcionirati.  Lansko leto, zaradi vseh znanih raz- mer, nismo mogli podeliti priznanj za delo v obrti kot to naredimo vsako leto ob koncu poslovnega leta. Priznanja za 10 let dela v podjetništvu bi dobili: Vla- do b abič, s. p., Matic Juteršek, s. p., Dra- goslav Lapornik, s. p., Peter Lazar, s. p., Jurij Strniša, s. p., Mitja Vodopivec, s. p. Za 20 let dela v podjetništvu bi pri- znanja dobila Jože Sadar, s. p., in Final Pasarič, d. o. o. Zlato priznanje za 30 let dela v podjetništvu pa bi prejeli: Ra- dovan Grešak, s. p., Stojan Kajtna, s. p., Marjanca Kristavčnik, s. p. in Zdenko Leljak, s. p. Iskrene čestitke vsem. Andreja Rojc, direktorica OOZ Laško  DELOVANJE OBMOČNE OBRTNO-PODJETNIŠKE ZBORNICE LAŠKO V ČASU EPIDEMIJE PREDSEDNICA UPRAVE THERMANE MOJCA LESKOVAR PREJEMNICA PRIZNANJA ARTEMIDA V Združenju Manager, ki združu- je slovenske gospodarstvenike, so pred dnevi podelili vsakoletna priznanja. Med njimi je tudi priznanje Artemida, katero podeljujejo ženskam, ki so us- pele prebiti »stekleni strop« in prevzele najvišjo vodstveno funkcijo v podjetju. Na tej funkciji mora biti vsaj 12 mese- cev, družba, ki jo vodi, pa mora poslo- vati pozitivno in imeti več kot 50 zapo- slenih. Podelitev tega priznanja je eden v nizu korakov, s katerimi si Združenje Manager že leta prizadeva k bolj urav- noteženi zastopanosti spolov na najviš- jih pozicijah v gospodarstvu. Letošnji dobitnici prestižne Artemide sta bili dve – med njimi tudi Mojca Le- skovar, ki je od maja 2019 predsednica uprave Thermane, d. d., enega vodilnih ponudnikov storitev in programov za ka- kovosten in zdrav načina življenja v slo- venskem prostoru. V Thermani, ki zapo- sluje 470 ljudi, so v letu 2019 ustvarili 182 tisoč nočitev, 23,3 milijona evrov prihod- kov in 2,1 milijona dobička ter s tem do- segli 33-odstotno rast glede na leto prej. Ob tej priložnosti smo ji zastavili nekaj vprašanj. Mojca Leskovar, čestitke za dobljeno priznanje, ki ima zagotovo velik pomen. Kaj vam Artemida predstavlja? Prejeta nagrada mi veliko pomeni, saj pomeni potrditev mojega in našega sku- pnega dosedanjega dela, hkrati pa veliko obvezo za naprej. V nagradi se skriva ne- izmerna podpora moje družine, najožje- ga tima mojih sodelavcev in seveda vseh zaposlenih v družbi Thermana. Morda se sliši klišejsko, a nedvomno drži, da k uspehu naše družbe prispeva vsak za- posleni, ki svoje delo opravlja pripadno, z vso odgovornostjo in predanostjo. Rav- no zato to nagrado delim z njimi, ki z za- nosom soustvarjajo zgodbo odličnosti v Thermani, in ki verjamejo v naš skupen uspeh, tudi v najtežjih časih. Mojca Leskovar, predsednica uprave družbe Therma- na, d. d., ki zaposluje 470 zaposlenih, je letošnja preje- mnica priznanja Artemida. 18 TURIZEM V času zaprtja so v Thermani dokončali popolno prenovo termalnega kopališča v hotelu Zdravilišče Laško, ki ga dopolnjuje tudi butični savna center. Kaj vas motivira, žene k temu, da poskušate biti vedno boljši? Največja motivacija mi je odgovornost - odgovornost za var- nost zaposlenih v prvi vrsti, ki ji sledi odgovornost do lokalnega okolja. Ob svojem delu in odločitvah, ki jih sprejemamo v upra- vi, imamo vselej v mislih 470 zaposlenih v Thermani - zanje sem odgovorna in nanje imajo moje poslovne odločitve in odlo- čitve uprave neposreden vpliv. Velik pomen vidim tudi v lokal- nem okolju. V odim podjetje, ki je najpomembnejši zaposlovalec v kraju, iz katerega izhajam in v katerem s svojo družino živim, tako da je tudi to generator motivacije - voditi podjetje v sme- ri, da pripomore k razvoju in rasti lokalnega okolja, da ponuja varno in stabilno delovno mesto ljudem, ki povečini prihajajo ravno iz tega lokalnega okolja. Kakšen je vaš življenjski moto? Moj moto je biti odgovorna, mirna in preudarna, še posebej ko so situacije kritične, kreativna in inovativna, kar zagotavlja drugačnost od večine. In vselej in na vseh področjih stremeti k odličnosti, doslednosti, poštenosti. Verjamem, da se svet vrti v pravo smer in da se slej kot prej vse postavi na svoje mesto. Ali drugače, v vsaki stvari je tudi nekaj dobrega. Noben problem, noben izziv ni nerešljiv, še iz tako zahtevne in nemogoče situa- cije se vedno najde pot in rešitev, ki bo prinesla nekaj novega in še boljše rezultate. Vsako situacijo je hočeš ali nočeš potrebno rešiti. Pri tem je zelo pomembno ohranjanje mirne krvi in trezne glave. Izzivi, s katerimi se srečujemo, vendarle niso preprosti. Ključnega po- mena sta ciljna naravnanost, se pravi iskanje rešitev in ne pro- blemov, ter zaupanje vase in v svojo ekipo. Novi izzivi v meni zbudijo kanček adrenalina, moč pa mi daje zavedanje, da nisem sama in da sem obkrožena z dobrimi, odgovornimi in zavze- timi sodelavci. In seveda še enkrat, največje uspehe dosegamo skupaj. Kaj je potrebno, da managerka prebije stekleni strop in prev- zame najvišje mesto v podjetju? Na prvem mestu je tu pripadnost podjetju, kar obsega 24- urni delovnik. Pogum, vztrajnost, odločnost, jasni cilji, zaveda- nje odgovornosti, zaupanje v ljudi in v njihove sposobnosti, vera vase in v uspeh. V to, da managerka zavzame najvišje mesto v podjetju, je potrebno veliko vloženega dela in energije, v mojem primeru kar 26 let. Izjemnega pomena je zaupanje - zaupanje tako s strani lastnikov kot tudi zaposlenih, da delaš v najvišje dobro obojih in v dobro podjetja, ki ga upravljaš. V podjetju ste, kot sva že omenili, prisotni 26 let. Tudi svoje prve delovne izkušnje na sploh ste pridobili v takrat še Zdravi- lišču Laško kot telefonistka – bili ste dijakinja, ki je opravljala počitniško delo. Skozi vsa ta leta ste gotovo nanizali veliko po- membnih projektov, prelomnic, a katero bi označili kot najpo- membnejšo? Podjetje sem kot predsednica uprave prevzela v maju 2019 – prebojnem letu za slovenski turizem, ko so se nizale čudovite številke. Od 2020 smo si obetali še več, a kaj kmalu ugotovili, da iz te moke ne bo kruha. Namesto zmagovitih številk nočitev je prišlo eno najtežjih obdobij za turizem na sploh, ki še zdaleč ni končano in vodenje družbe v teh negotovih časih je zagotovo eden največjih izzivov doslej. V ponos si štejem tudi sodelova- nje pri stabilizaciji poslovanja po prisilni poravnavi, razvojna dejavnost, ki jo v Thermani izvajamo na področju novih me- tod zdravljenja in rehabilitacij in predstavljamo unikum med zdravilišči pri nas in še marsikaj. Med projekti, na katere sem prav tako izjemno ponosna, sodijo razvojni projekti športnega turizma na področju športa za invalide. Pri nas smo doslej or- ganizirali že 17 mednarodnih turnirjev v namiznem tenisu za invalide ter evropsko in svetovno prvenstvo v para namiznem tenisu. Gre za prireditve, ki so v svetu zelo odmevne in medij- sko prepoznavne, pri nas v kraju pa se velikokrat ne zavedamo prav dobro, kako pomembno prireditev imamo čast gostiti. La- ško je destinacija odličnosti za dostopni turizem, kamor se od- lično uvršča tudi šport za invalide in prepričana sem, da se bo ta potencial kmalu resnično prepoznal in namensko v to smer tudi v bodoče z vso vnemo razvijal. Si lahko ob ponovnem odprtju vrat Thermane obetamo kaj novega? Zagotovo. Navkljub težkemu 2020 smo konec leta dokonča- li popolno prenovo termalnega kopališča v hotelu Zdravilišče Laško, ki ga sedaj dopolnjuje tudi butični savna center. Resnič- no komaj čakamo, da se razmere umirijo do te mere, da lahko ponovno na široko odpremo naša vrata in vse naše storitve za sprostitev, boljše počutje, krepitev zdravja in regeneracijo vno- vič ponudimo našim gostom. NPT Foto: Arhiv Združenja Manager, Blaž Kukovič 19 STIK Revija Zarja/Jana že tradicionalno organizira izbor »Slovenka leta«, s ka- terim želi počastiti »žensko izjemnost, odločnost, prodornost, družbeno anga- žiranost, pa tudi toplino, srčnost, iskre- nost, zanos in pogum«. V letošnji akciji »Slovenka leta 2020« se za naslov pote- guje 12 kandidatk z izstopajočimi oseb- nostmi in vidnimi dosežki. Med njimi je tudi Katarina Očko iz Ekološke kmetije Očko, ki se razprostira v Zgornji Reči- ci. Laskavi naziv podeljujejo na podla- gi glasovanja bralcev, zato vas vljudno vabimo h glasovanju na spletni strani https://revijazarja.si/. Kmetija je leta 2012 pridobila ekološki certifikat. Oktobra istega leta se je pri- družila partnerskemu kmetovanju, ki ga je organiziralo Društvo ekoloških pride- KATARINA OČKO – NOMINIRANKA ZA SLOVENKO LETA 2020 Foto: Mateja J. Potočnik lovalcev in predelovalcev Deteljica, v ka- terem je Katarina izjemno aktivna tudi danes in je med drugim članica uprav- nega odbora. Ekološko pridelovanje ra- znovrstne zelenjave, zelišč in dišavnic v vseh letnih časih je zelo zahtevno, a Ka- tarina vztraja in vsak četrtek s sezonski- mi eko zelenjavnimi-zeliščnimi zabojč- ki, za katere pridelke nabere na njivi tik pred dobavo, oskrbuje okoli 20 družin in posameznikov v Laškem, Celju in njuni okolici. Izbira najbolj kakovostna eko- loška semena in sadike ter skrbi, da ima vse leto na voljo veliko različnih vrst ze- lenjave: solatnic, kapusnic, plodovk, ko- renovk, čebulnic … Sezona dobave zabojčkov je od sredi- ne maja do konca decembra. Kupci lah- ko vsebino tedenskega zabojčka izberejo tudi sami. Če želite postati tedenski na- ročnik eko zelenjavno-zeliščnega zabojč- ka, lahko pokličete na telefonsko številko 070 419 094. Katarina z ekološko zelenjavo oskrbuje še lokalne osnovne šole in vrtce, lokalne gostince in celjsko bolnišnico. Je velika zagovornica povezovanja in sodelovanja ter predana promotorka kolektivne bla- govne znamke Okusiti Laško. Aktivno sodeluje tudi v Društvu kmečkih žensk Rosa. Predlani je v Laškem organizira- la 1. Ekološki praznik, ki je požel veliko zanimanja. Lani zaradi razmer izvedba dogodka žal ni bila možna, a vsi upamo, da bo letos bolje in se septembra ponov- no srečamo na 2. ekološkem prazniku v Laškem. Katarinina trdna volja in vztraj- nost sta namenjeni tudi skrbi, da bi na državni ravni poskrbeli za varno starost kmečkih žensk. Zaradi tovrstne neureje- ne problematike namreč zamirajo števil- ne manjše kmetije, z njimi pa tudi dra- gocena tradicionalna znanja, zagotovitev biotske raznovrstnosti in možnosti za pridelavo varne in zdrave hrane. Katarina je ponosna na svojo druži- no in hvaležna tastu in tašči, ki sta omo- gočila lažji nadaljnji razvoj kmetije. Z možem vzgajata hčeri Saro in Lariso ter sina Luko, ki je avtist in obiskuje oddelek NIS-a na OŠ Primož Trubar Laško. Veli- ko vlogo in dragocene zasluge za Lukov razvoj ima kolektiv tega oddelka, ki de- luje po principu velike družine. Katarini- na velika želja je, da bi se o avtizmu več govorilo in ozaveščalo, s tem pa omogo- čilo, da širša okolica avtizem razume in sprejme. Draga Katarina! Kot upravljavci kolek- tivne blagovne znamke Okusiti Laško se ti ob tej priložnosti zahvaljujemo za doseda- nje predano delo in se veselimo odličnega sodelovanja tudi v prihodnje. STIK Laško Utrinek s 1. Ekološkega praznika v Laškem Foto: Boris Vrabec Katarina s svojimi prijatelji, ekološkimi kmeti Foto: Boris Vrabec 20 STIK OKUSITI LAŠKO V MEDNARODNEM LETU SADJA IN ZELENJAVE Stara modrost pravi, da pri ljudeh obstaja velika nevarnost, da se vodo na- učimo ceniti šele, ko se vodnjak posuši. Ko danes vsak iz svoje perspektive pog- ledujemo v prihodnost in se sprašuje- mo, na kakšen način bo ne le zdravstve- na, ampak tudi gospodarska, socialna in okoljska kriza spremenila naš vsakdan, bi se bilo dobro spomniti, da so številni veliki pozitivni družbeni premiki luč sve- ta ugledali prav v kriznih časih oz. časih po krizi. To dobro ponazarja tudi misel Winstona Churchilla, ki je menil, da »ni- koli ne smemo pustiti, da gre dobra kriza v nič«.  Slednje še kako velja tudi na podro- čju prihodnosti zagotavljanja zdrave in sveže lokalno pridelane hrane. Od od- ločitev nas posameznikov v vlogi potro- šnikov je odvisno, ali bomo podprli rast lokalnega, trajnostnega kmetijstva in s tem varovanje naravnih virov, biodiver- zitete ter pridelave varne in zdrave hra- ne. Hipokrat je dejal: »Naj bo hrana vaše zdravilo.« č e bomo podprli lokalne pri- delovalce, lahko hrana posredno posta- ne tudi zdravilo današnje krize. Generalna skupščina Združenih naro- dov je na predlog Organizacije Združe- nih narodov za prehrano in kmetijstvo leto 2021 razglasila za mednarodno leto sadja in zelenjave, katerega ključni cilji so: 1. ozaveščanje o zdravstvenih koristih uživanja sadja in zelenjave; 2. spodbujanje uživanja raznolike, urav- notežene in zdrave prehrane, s pou- darkom na povečanem uživanju sadja in zelenjave ter na pomenu avtohtonih sort; 3. zmanjševanje odpadkov sadja in zele- njave v prehranskih praksah. V Laškem smo lahko ponosni na naše ponudnike, ki nam zagotavljajo lokal- no pridelano sadje in zelenjavo viso- ke kakovosti ter odlične izdelke iz njih. Podprimo njihov trud in z nakupom lo- kalnih pridelkov in izdelkov naredimo nekaj dobrega za naše zdravje in dob- ro počutje, hkrati pa prispevajmo k us- pešni in rastoči lokalni ekonomiji. V nadaljevanju članka vam predstavljamo tiste ponudnike sadja in zelenjave, ki so za svoje pridelke in izdelke prejeli certi- fikat kakovosti Okusiti Laško. Vse ostale pa vabimo, da se nam pridružijo na le- tošnjem ocenjevanju za vključitev v ko- lektivno blagovno znamko Okusiti Laško (razpis bomo na spletnih straneh lasko. info in lasko.si objavili, ko nam bodo to dopuščali epidemiološki pogoji). EKOLOŠKA KMETIJA OČKO Na Ekološki kmetiji Očko kmetujejo po načelih ekološkega, naravi prijazne- ga načina. Tako pridelana zelenjava in zelišča v obliki eko zelenjavno-zeliščnih zabojčkov tedensko dostavljajo naroč- nikom, med katerimi je največ družin, sledijo pa jim javne ustanove in gostin- ci. Slednji so jih opogumili, da vzgajajo tudi manj znane vrste zelenjave in zelišč. Dobava eko zelenjavno-zeliščnih zabojč- kov se vrši od sredine maja do konca de- cembra. Kontakt: Ekološka kmetija Očko, Katarina Očko, Zgornja Rečica 1, Laško, e-pošta: katarinaocko@gmail.com, tel.: 070 419 094 KMETIJA BELEJ Kmetija Belej ponuja širok nabor in- tegrirano pridelane sveže, na sezono ve- zane zelenjave in sadja: krompir, para- dižnik, papriko, feferone, jajčevce, solato, endivijo, radič, fižol, korenje, peteršilj, gomoljno zeleno, redkvico, por, kumare (jedilne in za vlaganje), bučke, zelje, oh- rovt, brstični ohrovt, cvetačo, brokoli, če- bulo, šalotko, česen, blitvo … in jagode. Pri njih se lahko oskrbite tudi s sadikami. Prodajni mesti sta poleg kmetije še Laški sejem, vsak prvi petek v mesecu, in Tr- žnica Laško, vsako soboto, od 7h do 12h. Kontakt: Kmetija Belej, Jožef in Marjan Belej, Zgornja Rečica 6, Laško, e-pošta: marjan.belej@gmail.com, tel.: 031 474 071 KMETIJA PERTINAČ Na kmetiji Pertinač pridelujejo sezon- sko zelenjavo, pa tudi pšenico in piro, ki ju zmeljejo v moko. Dodajo še sveža 21 STIK kokošja jajca in že nastanejo testenine različnih barv, oblik in okusov. Njiho- ve pridelke in izdelke lahko kupite tudi na Domačem kotičku, nekatere izbrane pa v Tic Laško ter v trgovinah Katka in Laščanka. Kontakt: Kmetija Pertinač, Milena Pertinač, Olešče 45, Laško, e-pošta: milena.pertinac@gmail.com, tel.: 040 361 449, www.kmetijapertinac.si, spletna trgovina: www.kmetijapertinac.si/ponudba-2/, http://lasko.info/trgovina/ KMETIJA PRI KLEZIN Na kmetiji Pri Klezin ročno pridelu- jejo rdečo peso in česen slovenske sorte Ptujski spomladanski, ki ima značilen iz- razit in bogat okus. Pobranega z njive po- sušijo v kozolcu. Ponudijo ga v rinfuzi ali spletenega v kite. V sezoni vas pričakuje- jo na Domačem kotičku. Kontakt: Kmetija Pri Klezin, Irena Novak, Trojno 1, Laško, e-pošta: irena.novakk@gmail.com, tel.: 031 576 458 KMETIJA LAPORNIK Na kmetiji pridelavo pričnejo s setvi- jo semen, nadaljujejo z vzgojo sadik, sa- jenjem in oskrbo sadik ter končajo s po- biranjem plodov. Pridelujejo paradižnik, papriko, korenje, solato, pa tudi druge vrtnine. Prodaja se vrši na kmetiji. Kontakt: Kmetija Lapornik, Anton Lapornik Sedraž 1, Laško, e-pošta: anton.lapornik@gmail.com https://www.facebook.com/kmetija.la- pornik/ tel.: 041 763 755 KMETIJA SINKOVIČ Na manjši kmetiji ob reki Savi pride- lujejo svežo zelenjavo (solato, radič, zelje, zgodnji krompir) in ohranjajo tradicio- nalno pridelavo tatarske ajde. Iz nje prip- ravljajo: kavni nadomestek iz praženih zrn tatarske ajde, otrobe tatarske ajde, moko iz tatarske ajde in vzglavnike z lu- ščinami tatarske ajde. Kontakt: Kmetija Sinkovič, Avgust Sinkovič Vrhovo 93, 1433 Radeče e-pošta: jozi.sinkovic@gmail.com, tel.: 031 803 084 KMETIJA AŠKERC Tradicija sadjarstva Aškerc na sončni strani Rimskih Toplic sega v 19. stoletje. Danes je njihova ponudba razširjena na številne sorte jabolk, ki navdušujejo s pol- nimi okusi. V ponudbi imajo tudi odli- čen jabolčni sok in hrustljave jabolčne krhlje. Kakovost jim je zelo pomembna, zato svoje znanje nenehno poglabljajo in izpopolnjujejo tako doma kot v tujini. Prodajna mesta so poleg kmetije še vse trgovine Kmetijske zadruge Laško, Alteja in trgovina v Tevčah. Kontakt: Sadjarstvo Aškerc, Jaka Aškerc Globoko 9, Rimske Toplice, tel.: 734 04 40 e-pošta: jaka@askerc.eu, www.askerc.eu KMETIJA DIMEC Na kmetiji med drugim pridelujejo tudi aronijo, ki slovi po izjemnih anti- oksidativnih lastnostih. Poleg številnih drugih pozitivnih učinkih se izdelki iz aronije lahko pohvalijo s protivirusnim, protivnetnim in protimikrob-nim učin- kom. Certifikat kakovosti Okusiti Laško so pridobili izdelki Bio sok aronije in Bio ekstra domača marmelada iz aronije ter Sladek kumarični namaz z meto in Sla- dek korenčkov namaz. Kontakt: Kmetija Dimec, Darja Dimec Lopata 34 a, Celje, tel.: 041 505 338, e-pošta: darja@kmetija-dimec.si https://kmetija-dimec.si TURISTIČNA KMETIJA PIRC Turistična kmetija Pirc je poznana po lepih in udobnih apartmajih ter odlič- nih zajtrkih, ki so sestavljeni iz večino- ma doma pridelanih sestavin. Gostje lah- ko pri njih kupijo različne hišne izdelke, med drugimi tudi odlične marmelade iz sadja, pridelanega na kmetiji, ter jabolčni krhlji, jabolčni sok in jabolčni kis. Kontakt: Turistična kmetija Pirc, Katarina Pražnikar, Lahomšek 1, Laško, tel.: 031 704 930, e-pošta: info@kmetijapirc.si, https://kmetijapirc.si/ 22 22 STIK ŽGANJEKUHA KNEJA Pod vznožjem Šmohorja in starodav- nih lip, katerih starost sega v pozni sred- nji vek, se razteza kmetija Kneja, kjer se ukvarjajo s tradicionalno žganjekuho. Na kmetiji lahko okusite in kupite večkrat nagrajeno Naravno slivovo, hruškovo in jabolčno žganje. Posebnost je žganje, ki nastane iz lokalnega sadja in cvetja staro- davnih šmohorskih lip. Prodajna mesta so še TIC Laško, trgovina Katka in sple- tna trgovina http://lasko.info/trgovina/ Kontakt: Žganjekuha Kneja, Matjaž Pikl s.p. Šmohor 15a, Laško, tel.: 041 794 006, e-pošta: matjaz.pikl1@siol.net ŽGANJARSTVO ZAJEC Žganjarstvo Zajec se ponaša s širokim naborom večkrat nagrajenih žganj. Tra- dicionalna žganjekuha, hišni recepti in inovativnost ustvarjajo vrhunsko slivovo, jabolčno, hruškovo in nešpljevo žganje. Posebnost so žganja, za katera pri kuhi dodajo zelišča, čili ali brinove jagode. Odlična sta tudi borovničevec in zeliščni liker iz 52 zelišč. Izdelke lahko kupite v Žganjarstvu Zajec, v TIC-u Laško, trgo- vini Katka in spletni trgovini http://lasko. info/trgovina/. Kontakt: Žganjarstvo Zajec, Marinka Brezovšek, Belovo 13, Laško, tel.: 031 268 004, e-pošta: marinkab0@gmail.com Koordinatorici KBZ Okusiti Laško Marina Bezgovšek in Polona Zorko, STIK Laško Foto: Jaka Teršek, Rok Deželak, Tomo Jeseničnik, arhiv KGZS-Zavod CE, arhiv STIK DVORANA TRI LILIJE V LETU 2020 Kot v drugih aktivnostih in panogah je bilo leto 2020 za šport posebno, saj je tudi športne dejavnosti prizadela epide- mija covid-19. Namesto gledalcev in velikih športnih prire- ditev smo imeli zelo omejene dejavnosti. Najbolj prizadeti so člani mlajših selekcij Košarkarskega kluba Zlatorog, ki skoraj pol leta niso trenirali. Razen 17. mednarodnega turnirja za invalide v namiznem tenisu Thermana Open, paraolimpijskega evropskega pr- venstva v streljanju, krosminton turnirja, 48. Božično-novo- letnega koncerta Laške pihalne godbe in mažoret Laško je dvorana samevala ali pa so športne aktivnosti potekale brez gledalcev. Od 13. marca ko je bila prvič razglašena epidemija co- vid-19, smo imeli le eno tekmo z gledalci, kjer gre zasluga predvsem KK Zlatorog, ki se je pogumno spopadla z zahtevami in omejitvami NJIZ, da je tekma potekala varno in skladno s predpisi. Šele v mesecu septembru so se v sode- lovanju s Thermano počasi začele odvijati aktivnosti zunanjih uporabnikov, ko smo gostili Nogometno zvezo Slovenije – futsal reprezentanco Slovenije, ki je imela pri nas pripravljalne prijateljske tekme. Novembra je nato pri nas imela priprave še ženska ro- kometna reprezentanca, ki se je kasneje od- pravila na evropsko prvenstvo, decembra pa nam je pod strogimi predpisi, skupaj z NZS, uspelo izvesti kvalifikacijsko tekmo za Euro 2022, ko je slovenska reprezentanca nadi- grala Švico. V začetku leta 2021 bo Občina Laško iz- vedla energetsko sanacijo strehe dvorane Tri lilije, dvorana pa pridobi tudi novo razsvet- ljavo. Upamo, da se bo po gradbenih delih lahko šport čimprej normalno odvijal, da začnejo s treningi mladostniki ter da bomo lahko izvedli večje športne prireditve, ki La- škemu prinašajo dodatno živahnost. Rok Remic Veselje slovenske futsal reprezentance ob golu proti Švici v kvalifikacijah za Euro 2022 23 STIK LAŠKO SI JE NADELO PRAZNIČNO PODOBO Laško si je decembra zopet nadelo pravljično podobo, za katero je poskrbel STIK Laško v sodelovanju s predstavni- cami Chic Corner-ja ter ob podpori Ob- čine Laško in Komunale Laško. Laščane je razveseljevalo pet pravljič- nih točk, ki so bile letos povezane s ključ- nimi prepoznavnimi obrazi destinacije – Barbaro Penič kot ustvarjalko, pripo- vedovalko pravljic in turistično vodni- co, Marka Pavčnika kot chefa vrhunske restavracije Pavus, Darjo Šolar kot čebe- larko iz Čebelarstva Šolar, Matjaža Guč- ka kot člana Društva laških pivovarjev ter Branka Kunška kot natakarja in pred- stavnika Thermane Laško. Svoje pravljično potovanje smo lah- ko začeli pri Črnem mostu, kjer smo se s polarnim vlakom odpeljali do Medenjač- kovih hišic ob Pivnici Savinja. Pot smo nadaljevali do Aškerčevega trga, kjer nas je pozdravil zven Svete noči, nato pa se ustavili na občinskem dvorišču, kjer smo lahko doživeli ledeno kraljestvo Snež- ne kraljice. Zaključek poti je pri Kultur- nem centru Laško predstavljala čudovito okrašena jelka, ki nas je razveseljevala do sredine januarja. Pravljične točke so za Laščane vseka- kor predstavljale varen in individualen ogled, medtem ko smo ostale obiskoval- ce nagovorili, da si kljub temu, da obisk Laškega ni možen, preko spleta ogledajo naše točke s pomočjo video vsebin, po- barvajo praznično pobarvanko, naroči- jo svojo Laško medenko in kulinarične vrhunce iz restavracije Pavus, svojim naj- bližjim podarijo medene izdelke ali pa preprosto nazdravijo z vrčkom laškega. Sabina Seme, STIK Laško PRIMORCI V MUZEJU LAŠKO Razstava, ki smo jo v Muzeju Laško nameravali odpreti že meseca novem- bra lani, je končno po nekoliko oh- lapnejših ukrepih, ki nam jih narekuje Vlada Republike Slovenije, postavljena na ogled obiskovalcem. V kletnih prostorih našega muzeja smo pripravili kratek povzetek obširne raziskave, ki jo je za svojo knjigo Pri- morski emigranti v Laškem izvedel Andrej Mavri. Razstava z osnovnimi podatki predstavlja družine, ki so se v času med prvo in drugo svetovno voj- no s Primorske preselile na Štajersko in naselile v Laškem in njegovi okolici. Razlogi za odhod v nove, za marsiko- ga neznane kraje so bili različni. Veči- noma so novi Laščani pribežali v naše kraje zaradi italijanske represije, ki se je nezadržno širila na ozemlju, ki ga je Italija smatrala za svojega. Prihajali so posamezniki in cele družine, ki niso sprejele potujčevanja in ekonomskih pritiskov novih starih gospodarjev. V uvodu svoje knjige, ki je izšla lan- sko leto, je Andrej Mavri zapisal: »Pri- morski slovenski rod se je bil skozi zgo- dovino prisiljen za svoj obstoj boriti veliko bolj in neprimerno bolj odločno kot osrednji del njegovega naroda. Tako kot so se v tujino selili predvsem korajžni in ambiciozni, so doma ostajali trmasti, navezani na svojo zemljo in narod, oboji pa uporni in domoljubni. Zaradi burne zgodovine. Zaradi lege njihove pokraji- ne in stikov z drugimi narodi so Primor- ci vedeli, da svet ni le njihova dolina, da so še drugačni ljudje in drugačne kultu- re. Ker pa so bili ogroženi že zaradi veli- kosti in moči soseda, so po zakonitostih življenja razvijali svoje obrambne me- hanizme, trdoživost, ponos, kulturo in upornost.« Razstava z enakim naslovom kot knjiga naj bo namig, da boste v roke vzeli tudi slednjo in spoznali Primorce v Laškem Tomaž Majcen, Muzej Laško 24 INTERVJU Včasih je težko najti osebo, ki bi oboževala tako velike kot manjše produkcije, butične predstave, hkrati pa bi spoštova- la dediščino in sledila trendom trenutnega utripa. A mi smo jo izbrskali, osebo s spoštovanjem do lokalnega, ki želi živeti polno življenje, obdano s pestrimi ljudmi. Spregovorili smo s Tino b elej, novo direktorico STIK-a Laško, ki je vodenje prev- zela v lanskem letu in skupaj s svojimi zaposlenimi svojo služ- bo jemlje srčno in zavzeto, ne zgolj kot osemurni delovnik. »Dediščino vseh predhodnikov je pomembno nadaljevati in nadgrajevati.« Že nekaj let vodite Kulturni center Laško, zdaj ste prevzeli še vlogo direktorice STIK-a Laško. V kakšne čevlje ste stopili. Je bilo kaj takega, kar je bilo treba začrtati na novo? Časi in trendi se danes hitro spreminjajo, zato je lahko že sle- denje in držanje koraka s časom svojevrsten izziv. Vsekakor so bila področja, s katerimi se ukvarja STIK, to so turizem, šport in kultura, dobro postavljena, in dediščino vseh predhodnikov je pomembno nadaljevati in nadgrajevati. S prevzemom vloge direktorice pa so prišli tudi novi izzivi, ki jih prinašajo novi časi. Eden od večjih projektov je bil sigurno prevzem organizacije festivala Pivo in cvetje. In s tem tudi velika odgovornost za ce- loten STIK. Na srečo smo nekateri v STIK-ovi ekipi festival in njegovo izvedbo vsaj v določenih segmentih poznali že od prej, zato nam je bilo malo lažje. Sicer pa smo z združenimi močmi širše ekipe uspešno izvedli največji festival z najdaljšo tradicijo v Sloveniji. Prav tako pa zaposleni v STIK-u, večinoma Laščani, tudi bolj srčno in zavzeto jemljemo svojo službo, ne zgolj kot osemurni delovnik. Zaradi spreminjanja in širjenja predvsem področja turizma in dela na področju destinacijskega mene- džmenta smo naredili tudi nekaj kadrovskih reorganizacij. Prav tako pa smo se, predvsem na področju kadrov, srečali s kar ne- kaj izzivi. Čisto nove izzive pa prinaša tudi ta nova realnost, ki jo je s seboj prinesla epidemija in na večini področjih povsem spremenjene in prilagojene pristope. Določeni trendi, ki pou- darjajo lokalnost, digitalizacijo in trajnost so sedaj dobili še več veljave in še večji pomen pri razvoju. Kje pa vidite vlogo Kulturnega centra v prihodnosti? Vemo, da je kultura trenutno na stranskem tiru. Kultura je v tem času zagotovo v mrtvem teku. Dvorana in odrske deske Kulturnega centra samevajo že skoraj eno leto z izjemo nekaj koncertov in predstav, ki smo jih posneli in pred- vajali preko spleta. Pred tem pa smo beležili iz leta v leto večjo zasedenost dvorane. Ponudba kulturnih vsebin oziroma umetnosti zelo pomem- ben del, ki nas zagotovo kot skupnost krasi in dela še boljše. Ponujanje kulturnih vsebin oziroma umetnosti je ena od pos- lanstev STIK-a. Resda največji del sredstev znotraj STIK-a (zna- nja, kadrov, financ) namenjamo turizmu, je pa ponudba kul- turnih vsebin oziroma umetnosti zelo pomemben del, ki nas zagotovo kot skupnost krasi in dela še boljše. Na Kulturni cen- ter kot čudovit objekt smo lahko upravičeno ponosni, tudi oder s svojo tehnično opremo nam omogoča gostovanje velikega šte- vila oziroma večine slovenske produkcije, tako gledališke, ki je praviloma najzahtevnejša za postavitev, kakor tudi koncertov in ostalih dogodkov. Prav tako na odru najde svojo mesto ljubi- teljska kultura in številne druge vsebina. Prostor, ki je zagotovo stičišče dobrih energij, druženja, ustvarjalnosti, širjenja idej in vsega lepega kar kultura in umetnost prinašata naši skupnosti oziroma človeštvu v najširšem pomenu. Kakšen pa je recept, da v vašo »hišo« privabite več lokalnega občinstva? Naš recept je zelo širok in raznolik nabor. Na eni strani ponu- jamo »profesionalno kulturo« s številnimi gledališkimi preds- tavami slovenskih gledališč, nekoliko bolj komercialno vsebino s komedijami naših komercialnih gledališč, žanrsko raznoliki glasbeni večeri in koncerti, prav tako pa smo na naš oder eni izmed prvih postavili uveljavljene zasedbe v akustičnih preob- lekah kot so Siddharta, Mi2, Hamo&Tribute2love … nad kate- rimi so obiskovalci navdušeni. Svoje mesto seveda najdejo tudi »ljubitelji«, revije, lokalna društva s svojimi jubileji in otroške predstave. Kakšni pa smo Laščani kot občinstvo? Laščani kot občinstvo morda nekoliko težje pokažemo nav- dušenje, stoječe ovacije. Rajši poklonimo zares dolg aplavz. Težko opišem, ker ima vsaka zvrst svoje občinstvo. Na kon- certih in gledaliških predstavah beležimo veliko obiskovalcev iz drugih občin, imamo zvesto publiko pri gledališkem abonmaju, pa tudi koncerti doživijo zelo dober odziv. Morda nekoliko težje pokažemo navdušenje, stoječe ovacije, rajši zares dolg aplavz. Lju- bitelji imajo zopet svoje občinstvo, prav tako proslave, razstave v razstavišču ... Si pa želim, da bi več Laščanov obiskovalo Kulturni center in naše abonmajske predstave in da bomo vsi v »pokoron- skih« časih našli več časa za umetnost, tudi odrsko, in bolj ozaves- tili in prepoznali njen doprinos v naša vsakdanja življenja. Kako pa je z energetsko prenovo Kulturnega centra in Treh lilij? Tri lilije so ravno na začetku večjih gradbenih posegov, ki se nanašajo na obnovo strehe, kar bo ogromno doprineslo k boljši ponudbi za športnike oziroma športnega turizma. Laško je na- mreč precej pomembna točka na zemljevidu, ko gre za priprave reprezentanc, večjih športnih tekmovanj in dogodkov. Pa tudi sama dvorana je ena izmed lepših in prijetnejših v Sloveniji. Intervju z novo direktorico STIK-a Laško Tino Belej S SPOŠTOVANJEM DO DEDIŠČINE PREDHODNIKOV, VELIKIH PRODUKCIJ IN POLNEGA ŽIVLJENJA 25 INTERVJU Kulturni center še čaka na določene posege, ki bodo izboljšali tudi energetsko učinkovitost, kar verjamem, da bo kmalu. Smo pa izvedli v preteklem letu ali dveh kar nekaj nadgradenj teh- nične opreme in ozvočenja, kar nam bistveno olajša gostovanja gledališčnikov in glasbenikov, pa tudi same izvedbe proslav in ostalih dogodkov. Del STIK-a je tudi športna dvorana Tri lilije, okoli katere so se v zadnjih letih spletle te in one polemike. Kako ste začrtali njeno usodo ter usodo športnega turizma v Laškem? Kot sem že omenila ima športni turizem pomembno mes- to v naši destinaciji. Laško je gostitelj številnih velikih športnih tekmovanj, gostimo najrazličnejše tako domače kot tuje repre- zentance, ki se za Laško odločajo tudi za priprave in se k nam vračajo že leta. Imamo čudovito dvorano, odlično ponudbo za športnike v Thermani Laško in ostalih nastanitvenih obratih in vsekakor si moramo vsi skupaj prizadevati, da tako ostane tudi v prihodnje in da našo ponudbo in prepoznavnost samo še nad- grajujemo. Dvorana je bila pred korono dnevno zasedena, tudi med vikendi, pa tudi v teh časih je vseskozi polna, saj poleg do- mačega košarkarskega kluba v njej gostimo tudi priprave slo- venskih športnih ekip in reprezentanc, kot tudi domača in med- narodna tekmovanja, sedaj seveda brez publike. »Najbolj pogumno dejanje je še vedno misliti zase. Na glas.« Coco Chanel Pa pokukajva še za vaše obličje. Mnogi na prvi pogled v vas prepoznajo strogo in močno osebnost mlade ženske. Kdo pa je Tina Belej v resnici? Verjetno je toliko resnic kot je ljudi. Ljudje me poznajo skozi različne izkušnje in situacije in bi se prav gotovo našli tudi na- sprotujoči opisi. Delo prav gotovo predstavlja pomemben del identitete posameznika, prav tako področja, ki ga zanimajo. Za- gotovo lahko rečem, da bi rada življenje čim bolj živela. Ustvar- jalno, s potovanji, zanimivimi ljudmi … Verjetno na to delno vpliva tudi izkušnja, ki predstavlja po- memben del mene, saj že lep del svojega življenja živim s presa- jenimi jetri. Poseg in darovalec sta mi pred skoraj 14 leti rešila življenja. Zato tudi del svojega časa namenjen ozaveščanju o po- menu darovanja organov. Se pa najde v prostem času tudi čas za potovanja, odlične raz- stave, pobege v umetnost, med knjige, kljub koronskim časom sem si v lanskem letu uspela ogledati nekaj odličnih predstav. Zagotovo velja izpostaviti predstavo 2020, po motivih Harari- ja, v koprodukciji Drame MGL-ja in Cankarja ter Evripidovo Elkestido v režiji Livije Pandur. Uspelo pa se mi je tudi odmak- niti na jadransko obalo, potovati po Sloveniji in malo tudi po Evropi. Kolikor se le da, si moramo polepšati življenje. (dodaja v smehu) Sama ste velika ljubiteljica kulture na sploh. Kaj pa bi bili, če bi se postavili na stran ustvarjalcev? Sigurno bi svojo strast gojila nekje bolj v ozadju. Kostumo- grafija in scenografija sta področji, ki sta mi zelo zanimivi. Si- cer pa me navdušujejo velike produkcije, ki združujejo različne zvrsti umetnosti, od gledališča, plesa, glasbe, ti veliki in celoviti prepleti, ki so kot malo vesolje, ki te težko pustijo ravnodušne- ga. Za 25-obletnico Kulturnega centra smo poskusili ustvariti nekaj takšnega tudi sami in z odlično ekipo domačih ustvarjal- cev smo ustvarili en res lep projekt, ki mislim, da nam je vsem ostal v zelo lepem spominu. Ste tudi velika ljubiteljica mode. Kaj vam predstavlja ta pa- noga in, ali lahko v Laškem kdaj pričakujemo tudi to vrsto de- javnosti? Točno tako, moda je en tak preplet, konglomerat vizualne umetnosti, ki zadaj skriva ogromno kreativnosti, znanja, teh- nik, dediščine in genialnih zgodb. Bogastvo tkanin, izraz popu- larne kulture in prikaz duha časa. Sploh, če spremljamo velika imena in hiše v tej branži. Je pa hkrati tudi ena od industrij, ki je največji onesnaževalec in seveda tudi moda ne uide tem- nim sencam in črnim zgodbam sodobnega časa. Tudi zato je pomembno, da se odločamo za dobre in kvalitetne kose, ki jih lahko vidimo tudi kot naložbo in ne kose, ki jih menjamo vsako sezono. Da je hitra moda bolj izjema, kot pa pravilo. T udi tu ima trajnost velik pomen. Laško je vseeno majhen kraj, tekstilna industrija in dedišči- na, ki je bila tu prisotna se je žal izgubila, na splošno to velja za celo Slovenijo. Je pa moda živa, nosimo jo vsak dan, prav vsak od nas, tako da živi med nami. Nekaterim pomeni več, drugim manj. Nekateri imajo bolj izdelan osebni slog, drugi manj. Stvar vsakega posameznika, živimo pa v svetu, ki ogromno omogoča in ponuja. »Kaj želi kultura? Napraviti neskončnost razumljivo.« Umberto Eco Kaj pa kultura? V kakšnem položaju se je po vašem mnenju znašla in kje se skriva »cepivo« zanjo? Kultura je trenutno v težkem in nezavidljivem položaju. Tu imam v mislih predvsem ustvarjalce, ki so odvisni od trga in vse podporne službe, ki spremljajo uprizoritvene umetnosti. Pre- cejšen del kulture in produkcije je pri nas vezan na državo, njim je zagotovo lažje. Želim si, da bi vsi ti ljudje in posledično tudi kulturne vsebine iz te krize prišle čim bolj nepoškodovane, v vseh pogledih. Sama vidim rešitev za kulturo, kot tudi vse ostale prizadete panoge, v smiselnih ukrepih, ki zagotavljajo varnost vsem ude- ležencem in zagotovo v cepivu, seveda, ko bo le-tega dovolj za vse oziroma bo dostopen vem, ki se želimo cepiti. Takrat bomo morda vsi lažje zadihali in si privoščili več sproščenosti in verje- tno bo naše vsakdanje življenje steklo bolj sproščeno. Tudi obi- skovanje koncertov in gledaliških predstav. Kulturne in umetnostne vsebine tudi v teh časih poskušajo najti stik z občinstvom. Selijo se na splet, vendar pa se zdi splet samo premostitev, začasna rešitev, vsi si želimo več stika, pretok energije, ki se zgodi med izvajalci in občinstvom, ki pa ga splet ne more dati. Je pa seveda odlično, da živimo v časih, ko nam 26 INTERVJU / KNJIŽNICA digitalni svet omogoča toliko dostopa do kulturnih vsebin. Ne- kaj let nazaj bi verjetno obdobja karanten preživljali popolnoma drugače, manj bogato v tem smislu. Kakšne kulture pa si želite v Laškem? Vemo, v preteklem letu ste na oder želeli postaviti kar nekaj odmevnejših predstav, ki pa jih je odnesla korona. Korona nam je prekrižala številne načrte. Vsekakor smo na- črtovanje do nadaljnjega kar malo opustili. Plavamo in držimo glavo nad vodo brez, da bi si zadali cilj, kam točno bi plavali. Optimistične plane za lansko poletje in sezono Kulturnega cen- tra smo pospravili v predal. Sedaj pa v pričakovanju čakamo v kakšnem obsegu bomo lahko delali in kako se bomo sploh lah- ko prilagodili. Se mi zdi, da bomo že zelo navdušeni, ko bomo lahko zopet odprli vrata Kulturnega centra in tudi na prostem z manj oziroma brez omejitev izvedli dogodke. Letos mi je zelo žal, da bomo morali izpustiti pustno povor- ko, ki smo jo lansko leto še za las izvedli in se nismo še niti za- vedali kaj nas čaka. Ta radoživost in veselost pusta bi bila sedaj v teh časih zelo dobrodošla. Si pa želim, da bi lahko tudi v prihodnje gostili velika glasbe- na imena, najboljše gledališke predstave slovenskih gledališč, pa tudi kakšne zanimive koprodukcije in da bi imeli publiko, ki bi se odločila tudi za bolj resen repertoar, ne samo komedije. V Laškem se veliko govori o tem, da se nič ne dogaja. Če pog- ledamo samo časovnico dvorane vaše »hiše«, vidimo da temu ni tako. Kako jim odgovarjate? Naša dvorana in oder sta bila pred korono pogosto tako za- sedena, da smo bili že preobremenjeni. Izvedli smo tudi po več predstav v enem dnevu ali pa si je zasedenost sledila iz dneva v dan. To je za osebje precej naporno, saj se morata dvorana in oder pripraviti za vsakega novega uporabnika posebej. S teh- ničnimi in vsemi ostalimi pogoji, ki jih ima določen uporabnik oziroma odrska izvedba. Zadaj je še cel sistem za prodajo vsto- pnic, pa tudi promocija, hostesna služba, hospitality in ostala organizacija. Dogajanja za tako mali kraj smo imeli samo v Kul- turnem centru ogromno, morda že kdaj preveč, pa nismo niti edini ponudnik kulturnih in zabavnih vsebin. Je pa res, da mi za dogodke praviloma obračunamo vstopnino. Žal ne moremo, pa tudi mislim, da ni prav, kulturnih vsebin ponujati brezplačno. V tem primeru verjamem, da bi imeli tudi več obiskovalcev. Je pa tudi res, da imamo različne okuse in različne želje, kaj si želimo ogledati, kako se zabavati, kako si krajšati čas. In verjetno po- nudba Kulturnega centra tudi ni vsem zanimiva. Kljub oviram ste letošnjo osrednjo proslavo ob kulturnem prazniku prestavili na splet. Kaj ste pripravili? Glede na trenutno situacijo smo se skupaj z Občino Laško, Javnim skladom za kulturne dejavnosti, zvezo Možnar in ob podpori MMC TV Laško odločili, da letošnje prejemnike pri- znanj Antona Aškerca ter priznanj Zlati Možnar počastimo z »virtualno proslavo«, da njihov doprinos in dosežke na podro- čju kulture in etnografske dejavnosti predstavimo preko spleta. Podelitev pa bomo nadgradili s prikazom ustvarjalnosti doma- čih ustvarjalcev. Tako bomo ob kulturnem prazniku vseeno sle- dili tradiciji in dogajanju, čeprav po novi klasiki. Špela Juhart Knjižnica Laško v letu 2020 Zadnja leta se v vsaki februarski šte- vilki biltena ozremo na minulo leto in tudi tokrat se bomo – nekoliko drugače, pa saj je bilo tudi leto povsem drugačno, kot vsa pred njim. In ne morem si kaj, da ne bi citiral stavkov iz lanskega zapisa, saj jih danes berem, kot da se je dogajanje za tem prav poigralo z zapisanim. »V knjižnici se vedno bolj zavedamo, da ostajamo eni redkih s privilegijem nekoli- ko zavirati (pre)hiter tempo sodobnega časa in naših življenj v njem. Naša osnov- na dejavnost in naloge so namreč poveza- ne s knjigami in branjem …« Pa na kratko preletimo leto po letnih časih. Pozimi smo bili v knjižnici polni zagona ob začetku leta na številnih pod- ročjih, od izposoje, domoznanstva in pri- reditev do bibliopedagoških dejavnosti in univerze za tretje življenjsko obdob- je (UTŽO) – ob tem pa smo še marsikaj načrtovali. S pomladjo je prišla nenadna zaustavitev in zaprtje knjižnic. A moč pomladi in nove rasti je na prehodu v poletje začasno prevladala nad epidemi- jo in ob številnih ukrepih ter nekaj prire- ditvah in drugih dejavnostih na prostem smo vsaj za nekaj mesecev lažje zadiha- li. V jesen, ko po navadi žanjemo sado- ve našega dela, smo vstopili s številnimi novimi izkušnjami in trdno odločeni, da ob upoštevanju navodil izvedemo večino aktivnosti za naše obiskovalce vseh staro- stnih kategorij. A letošnja jesen ni bogato obrodila, zima je kmalu pokazala zobe in naši načrti so bili znova ustavljeni. Če sem nekoliko bolj konkreten pri oceni preteklega leta, moram reči, da je to v knjižnici minilo v znamenju izposoje knjižničnega gradiva. T a je tudi sicer naša osnovna dejavnost, a v normalnih časih v množici drugih aktivnosti pri knjižničar- jih ni deležna takšne angažiranosti, kot je bilo to potrebno letos. Postopki, veza- ni na izposojo, nam ob upoštevanju vseh ukrepov (različni načini izposoje, inten- zivno naročanje gradiva, karantena za vrnjene knjige ipd.) vzamejo vsaj dvakrat toliko časa kot sicer in so našim knjižni- čarkam zapolnili večino njihovega delov- nega časa. Ob tem pa moramo poudari- ti, da smo izredno zadovoljni, ker smo se ažurno prilagajali vsem pogosto spremi- njajočim navodilom in načinom izpo- soje, da smo vam, naši bralci, v vsakem trenutku zagotavljali čim bolj optimalen dostop do knjižničnega gradiva. Izposoja kot osnovna knjižnična stori- tev seveda ni samo to. Tesno je povezana z oblikovanjem knjižnične zbirke (naba- vo, urejanjem in odpisom), da knjižnica postaja res prava zakladnica znanja, kul- ture in umetnosti. Prek izposoje se bralci seznanjate s knjižnimi novostmi, ob stiku z zaposlenimi pa se prek pogovora infor- mirate, ob svetovanju pa neprestano bral- no razvijate. Poleg tega vam je posredno ali neposredno omogočen stik z drugimi bralci. Izposoja knjižničnega gradiva pa je tudi osnova za nadgradnjo knjižničnih dejavnosti, pri katerih se še dodatno ši- rijo vaša obzorja: prireditve, bibliopeda- goške dejavnosti, UTŽO, domoznanstvo, različni projekti. Ne želim, da bi to razmišljanje razu- meli kot tarnanje, češ kaj vse smo lani 27 KNJIŽNICA morali in kaj vse bi lahko, a nismo mog- li. Mimo enega spoznanja preteklega leta pa ne smemo: bistvo poslanstva in delo- vanja knjižnice je fizični oz. osebni stik z našimi uporabniki. Kljub intenzivnemu komuniciranju v e-okolju in veliki rasti uporabe e-knjižnice je, še posebej v eno- mesečnem popolnem zaprtju knjižnice, to v celoti prišlo do izraza. Vsaka kriza ima smisel, če nas kaj na- uči. V knjižnici se nam je v njej potrdilo prepričanje, kako veliko knjižnična jav- na storitev pomeni občanom. V določe- nih obdobjih leta smo bili edina odprta ustanova in iz dneva v dan smo doživ- ljali dejstvo, da je obisk knjižnice za naše uporabnike morda majhen, a pomemben kamenček v mozaiku njihovih življenj. In še eno spoznanje je pomembno: kako ve- likega pomena v lokalni skupnosti je ja- ven, odprt prostor, ki je dostopen vsem občanom in so v njem vsi dobrodošli. Predvsem zato moramo potrebe Knjižni- ce Laško po večjih prostorih vsi jemati skrajno resno. Na začetku leta je treba spregovoriti tudi o načrtih za naprej. Čeprav je letos za vse nas toliko neznank, vemo vsaj, da se bomo morali v našem delovanju precej prilagajati. Želimo si, da bi lahko čim več delali skupaj z vami v okviru naših dejav- nosti. Med drugim upamo, da bomo po načrtu izvajali obsežen skupen projekt 5 lokalnih akcijskih skupin, pripravili stra- teški načrt za naslednje petletno obdobje in naredili pomembne korake naprej pri reševanju prostorske problematike knji- žnice v Laškem. In še marsikaj. Ob vsem tem nas bo naprej gnal mo- čan občutek, ki se je lani še dodatno ok- repil in je povsem v nasprotju s številni- mi delitvami v naši družbi. Namreč – da smo pri naši dejavnosti in vsakodnev- nem delu, čeprav smo uradna inštitucija, na isti strani z vami, da smo skupaj in za vas. Matej Jazbinšek Leto 2020 – narazen, a vendarle skupaj: Začetek 13. Bralne značke za odrasle, Zaključek Poletnih bralcev 2020 in Otvoritev Posavske potujoče knjižnice Misli zaposlenih o preteklem letu Martina Ajdnik: V naši knjižnici veliko mislimo na mlade bralce tudi v razmerah, ko se ukrepi zaostruje- jo in sproščajo, kar povzroča negoto- vost in zmedo, vendar so ostala naša vrata, če ne odprta, večino časa vsaj malo priškrnjena. Trudili smo se os- tati povezani. Nekateri že vešči sta- rejši mladi bralci so si lahko naročili elektronske, tiskane in zvočne knjige po elektronski pošti, Moji knjižnici ali po telefonu, za mlajše pa so to stori- li starši. Tako je knjižnica vabila tudi v teh spremenjenih razmerah, ko smo se trudili preživeti vsak v svojem sve- tu, v različnih pogledih in razmišlja- njih, k branju knjig. Tudi takih, ki so natisnjene ter dišijo po papirju in bar- vi. Obenem potekata, čeprav nekoliko okrnjeno, uspešna slovenska projekta Rastem s knjigo in Megakviz. Svet se vrti naprej, »Svet je kakor ringaraja«. Pravijo, da se je treba prilagoditi, da ne preživijo tisti, ki so največji in naj- močnejši, ampak tisti, ki so se sposob- ni prilagoditi. Včasih je zelo težko in ni enostavno, vendar mislim, da zna- mo in zmoremo tudi s pomočjo bra- nja. Jerica Horjak: V tistem kratkem času, ko sem imela priložnost biti na delovnem mestu, sem z občutki bral- cev in kolektiva doživela, kakšno ve- selje prinašajo knjige in topla beseda, ter vsak dan znova dobila potrditev, da sem ob pravem času na pravem mestu. In bila sem hvaležna za tukaj in zdaj. 28 KNJIŽNICA Pogled v leti 2020 in 2021 na področju književnosti  V letu 2020 je minilo 500 let od rojstva Adama bohoriča, avtorja prve slovenske slovnice Zimske urice. 90 let je prazno- vala pesnica Neža Maurer, 80 let pa pi- satelj, dramatik in prejemnik Prešernove nagrade za življenjsko delo T one Partljič. Oba slavljenca smo večkrat s prav poseb- nim spoštovanjem in navdušenjem gos- tili v naših knjižnicah. Domoznansko razstavo smo posvetili 100-letnici smrti pionirja slovenske umetnostne zgodovi- ne dr. Avguština Stegenška. Z zapisom Metke Kovačič v biltenu pa smo se spom- nili tudi 25-letnice smrti bibliotekarske- ga strokovnjaka, zgodovinarja in avtorja pomembnih publikacij na domoznan- skem področju prof. Miloša Rybářa. Pa se ob začetku leta ozrimo še na lan- ske prejemnike prestižnih literarnih na- grad. Prireditev Kresnik 2020 na Can- karjevem vrhu na ljubljanskem Rožniku je potekala tudi v znamenju 30. obletni- ce nagrade za najboljši roman preteklega leta. Žirijo je prepričala Veronika Simo- niti z romanom Ivana pred morjem. Pri časopisni hiši Delo so ob jubileju razgla- sili tudi najboljši s kresnikom nagraje- ni roman med letoma 2010 in 2019 - pri- znanje so podelili romanu To noč sem jo videl Draga Jančarja. Rožančevo nagrado je prejel Esad ba- bačić za zbirko esejev Veš, mašina, svoj dolg, ki je izšla pri Cankarjevi založ- bi. Dobitnik Rožančeve nagrade, kot piše v obrazložitvi, z živostjo, angažiranostjo, z mehkobo velikega srca vnaša v slovensko esejistično krajino pisavo montaignovske vrste. Tej je sledil tudi Marjan Rožanc. Jenkova nagrada je ena najuglednej- ših slovenskih literarnih nagrad, stano- vska nagrada, ki jo Društvo slovenskih pisateljev podeljuje za najboljšo pesniško zbirko zadnjih dveh let. Kot piše v uteme- ljitvi, je nagrajenec brane Mozetič v svoji najnovejši pesniški zbirki Sanje v drugem jeziku raziskovanje odnosa med osebnim in političnim prenesel na najbolj intimno področje subjektovega sveta, v sanje. Veronikino nagrado je prejel b orut Gombač za pesniško zbirko S konico ko- nice jezika. Ob tem so v celjskem Naro- dnem domu podelili še zlatnik poezije za življenjski opus, ki ga družba Fit media podeljuje od leta 2005. Tokrat ga je pre- jel Iztok Geister Plamen. Veliko nagrado lanskega slovenskega knjižnega sejma pa je po odločitvi prvega spletnega glasovanja prejelo delo b oštja- na Videmška Plan B s fotografijami Ma- tjaža Krivica. Žirija, ki je izbrala finaliste, je Plan B označila za pomembno knjigo oziroma »odličen politični program za prihodnost«. Koga pa se bomo spomnili v letu 2021? Vlada RS je leto 2021 razglasila za Jur- čičevo leto, ob 140. obletnici smrti Josipa Jurčiča – slovenskega pisatelja, pesnika in časnikarja, avtorja prvega slovenskega romana Deseti brat. Letos mineva tudi 300 let od nastanka prvega dramskega besedila v slovenskem jeziku. Škofjeloški pasijon je leta 1721 v obliki 863 verzov zapisal kapucin pater Romuald Marušič, ponovna mogočna pasijonska uprizori- tev pa je načrtovana za naslednje leto. V krog literarnih ustvarjalcev, ki so se rodili leta 1921, sodijo pisatelj, pesnik, dramatik in prevajalec Janko Messner, pesnik France balantič ter njegov so- dobnik pesnik, pisatelj in esejist Zorko Simčič, ki je še vedno med nami. Ozrimo se še na področje svetovne književnosti - pred 400 leti se je rodil francoski basno- pisec Jean de Lafontaine, pred 200 leti pa Ana Jančič: V letu 2020 smo kot ko- lektiv stopili skupaj, se zavestno in od- govorno angažirali v dovoljenih mejah našega delovanja ter v tem duhu doka- zali sebi in drugim, da zmoremo pre- magovati družbeni problem tega »kra- snega novega sveta«. Nina Mlakar: Lansko leto je marsi- komu večkrat obrnilo svet na glavo, pri- neslo je precejšnjo zmedo, negotovost, veliko bolj ali manj smiselnih ukrepov, predvsem pa mnogo internih sestan- kov v naši knjižnici, kjer smo vedno znova razmišljali, kam bi znotraj vsega tega kaosa postavili našo dejavnost. Če smo našim obiskovalcem uspeli vsaj za kakšen trenutek pričarati občutek oaze miru in normalnosti, nam je uspelo. Utrinkov je veliko. V prvem polčasu korone smo npr. v okviru UTŽO skoraj odšli v opero, kot enega naših zadnjih zelo dobro obiskanih predavanj pred zaprtjem pa velja izpostaviti rojaka iz Rimskih Toplic, Staneta Pinterja, ki nas je navdušil s pripovedjo, kako de- lati stvari »iz srca«, in nas zadržal pri- kovane še dolgo po predavanju. Ni mi žal, bilo je zadnje, in njegovo športno filozofijo je danes čutiti po vsej državi. Zanimivo je bilo tudi, ko so pozno je- seni našo knjižnico zavzeli pleskarji, ti so bili glasni in zabavni, vsekakor pa se je naša stara lepotica zjutraj prebudila v novem sijaju. Najlepši utrinek lanske- ga leta pa je prinesla majcena deklica Fani, ki je z ogromnimi kupi knjig in preveliko rožnato masko razkrila naj- lepši nagajiv nasmeh. Valentina Pavlinc: Ko so knjižni- ce 13. marca lani zaprle svoja vrata, je marsikdo izmed nas pomislil, da bo knjižni mrk trajal le kratek čas; vendar temu ni bilo čisto tako. Bralci, ki so si knjige izposodili tik pred zaprtjem – marsikdo še nekaj več izvodov, kot obi- čajno –, so nam po dobrem mesecu, ob hitrih, bežnih srečanjih, potožili, da so veliko in že vse prebrali ... še posebej ob omejitvi gibanja in posledičnemu pre- življanju časa doma. Nemalokrat so bili zaskrbljeni, da se bodo knjižnice (spet) popolnoma zaprle, in obenem prijetno presenečeni, da je do knjig v naši knji- žnici vendarle mogoče priti. Ugotovi- tev in spoznanje, da želje v tem težkem času in težnje po branju, tako starej- ših kot mlajših bralcev, vendarle niso usahnile, pa je bilo prijetno slišati tudi nam knjižničarjem. Ni bilo malo bral- cev, ki so povedali, da si življenje brez knjig, brez zgodb in brez zapisanih be- sed kar težko predstavljajo. Čeprav so potovanja sedaj neizvedljiva, nam knji- ge vendarle omogočajo le-ta v mnogo- tere svetove, širijo nam krila domišljije, so naše učiteljice in prijateljice ... ne- malokrat pa tudi zdravilo za tesnobo, strah, stres, osamljenost ... Gabrijela Pirš: Vsakega obiskovalca (njegovega klica, kratkega pogovora, pogleda, spodbudne besede, radosti ob »prevzemu« gradiva) sem se razveseli- la, ob zavedanju, da smo mu ozaljšali dneve. Barbara Rančigaj: Leto 2020 nam je z novonastalimi okoliščinami marsi- kaj vzelo (in nas v novem v marsičem izzvalo) tako v domačem kot v služ- benem okolju; kljub naraščajoči stiski, nelagodju, tudi izgubi in vsemu nega- tivnemu, kar kovid in z njim poveza- na politika prinašata s sabo, pa ne mine dan, da ne bi ozavestila globoke hvale- žnosti (tudi) za svoj poklic, ki sem ga v času, ko je marsikdo ostajal doma, (vsaj del časa) vendarle lahko opravlja- la: namreč ravno ob dejstvu, da je knji- žnica ostajala odprta, smo ničkolikok- rat slišali od vas, dragi uporabniki, da smo še ena redkih oaz »normalnosti«, živosti, miru, branik zdravega razuma, rešilni čoln za tesnobo – občutek ko- ristnosti, bližine drugemu pa je v sivih časih toliko bolj dragocen. 29 KNJIŽNICA / DOMOZNANSKA KAMRA ruski pisatelj Fjodor Mihajlovič Dosto- jevski. V času nastajanja biltena smo prazno- vali slovenski kulturni praznik. Ob vseh lanskoletnih prejemnikih literarnih na- grad velja izpostaviti še letošnjega velike- ga Prešernovega nagrajenca – pisatelja, pesnika, scenarista in dramatika Feri- ja Lainščka. Lainšček je bil že nekajkrat gost v naših knjižnicah in tudi govor- nik na občinski proslavi, morda vam je najbolj ostal v spominu večer z njim na prvem osrednjem dogodku BZ za odra- sle v Kulturnem centru l. 2009. V obra- zložitvi ob prejemu Prešernove nagrade so zapisali, da je Lainšček vrhunski pesnik in pisatelj panonske Slovenije, ki v svojih delih tankočutno slika življenje prepros- tih ljudi z roba družbe, s prikazovanjem lirične, iščoče plati ciganske duše pa izra- ža spoštovanje do drugačnih. Kot avtor mladinske književnosti je priljubljen tudi med otroci in mladimi, odrasli bralci pa ste ga – kot avtorja romanov Namesto koga Roža cveti, Ločil bom peno od valov, Muriša, Nedotakljivi, Strah za metulje v nevihti in številnih drugih del, med nji- mi tudi pred kratkim izšlega prvega dela avtobiografije z naslovom Kurji pastir – tako rekoč vzeli za svojega. Obljubljamo, da bo še kdaj gost naše knjižnice, do tak- rat pa nam je vsem na voljo bogastvo nje- govega pisateljskega opusa. Ob koncu zapisa pa opozorimo še na dve drugi pomembni obletnici v letoš- njem letu. Vlada RS je namreč razglasi- la Ipavčevo leto, s katerim bomo obele- žili 100. obletnico smrti skladatelja in zdravnika dr. Josipa Ipavca. Letos pa mi- neva tudi 30 let od osamosvojitve Slove- nije in naše lastne državnosti. Sodelujte ob svetovnem dnevu poezije 21. marca praznujemo svetov- ni dan poezije. Današnji čas ni nič kaj pesniški, si pa lahko takšen sami naredimo vsaj kakšen trenu- tek. Ker se še ne moremo sreče- vati na prireditvah, vas pozivamo, da nam posredujete vam ljubo pe- sem iz slovenske ali svetovne knji- ževnosti. Lahko nam jo predate osebno v knjižnici, jo pošljete po e-pošti (info@knjiznica-lasko.si) ali se posnamete ob recitiranju in nam posredujete posnetek. Prejete pesmi bomo izpostavili v prostorih knjižnice ter jih objavili na sple- tni strani oz. družabnih omrežjih. Med prispelimi predlogi bomo iz- žrebali tri prejemnike lepe knjižne nagrade. Zdi se nam vredno še enkrat opozori- ti na avtorja, ki smo ga oktobra 2019 v okviru kavarniškega večera v soorgani- zaciji Turističnega društva Laško in Knji- žnice Laško gostili v Kulturnem centru. Dogodek smo pripravili po izidu izvirni- ka v nemščini, ko se je z Martinom Pol- lackom, prejemnikom avstrijske državne nagrade za kulturno publicistiko, pogo- varjala Jerneja Jezernik, tudi prevajalka slovenskega prevoda. Knjiga je požela zanimanje po vsej Evropi, kjer so predla- ni in lani potekale številne predstavitve, o njej so pisali ugledni evropski časopisi in revije, pred slovenskim pa je doživela tudi poljski prevod. Tudi ob slovenskem prevodu Celjske Mohorjeve družbe je bila v naših medijih knjiga deležna pre- cejšnje pozornosti, zanimanje zanjo je tudi v naši knjižnici veliko. K branju vas vabimo z besedami Mar- tina Pollacka iz prispevka Branka Jeran- ka v Novem tedniku: »Večkrat obiščem Slovenijo, tudi Laško. In moram reči, da se tam že od začetka zelo dobro počutim. Danes je Laško zame moja druga domo- vina, s katero me povezuje veliko, ne zgolj spomini, ampak tudi današnja doživetja, srečanja s čudovitimi ljudmi, ki so mi ne- nehno pomagali. Nikoli nisem imel občut- ka, da nisem dobrodošel. Ugotovil sem, da se veliko ljudi zanima za preteklost, brez grenkobe. S preteklostjo moramo živeti, z njo se moramo soočiti ter je ne smemo olepševati. Veselim se, da mi je bilo dano spoznati Laško z njegove najboljše pla- ti, uživati velikodušnost in gostoljubnost ljudi, čeprav vsakdo ve, iz kakšne družine izhajam. Tega ne morem odmisliti, s tem moram živeti.« Martin Pollack: Ženska brez groba Tomaž Majcen je že v prejšnji številki biltena objavil notico o izidu slovenske- ga prevoda zadnje knjige Martina Pol- lacka o Paulini Drolc, roj. bast. Čeprav je izhajala iz nemške nacistične družine, sama ni imela takšnih prepričanj. Ne gle- de na to je bila po drugi svetovni vojni odpeljana v taborišče Hrastovec, kjer je umrla. Vseh naštetih obletnic se bomo skla- dno z zmožnostmi spomnili tudi v naši knjižnici. Gabrijela Pirš ZGODBE IZ DOMOZNANSKE KAMRE Dr. Avguštin Stegenšek (1875–1920), začetnik slovenske umetnostne zgodovine Družina Stegenškovih izhaja iz Malih Grahovš pri Vrhu nad Laškim, kjer je na kmetiji gospodaril Avguštinov ded Ma- tija Stegenšek. Njegov mlajši sin Andrej se je po tem, ko je kmetijo prevzel sta- rejši brat Martin, odselil v bližnje Tevče. Z ženo Ano sta najprej živela kot kočar- ja. V tem času so se jima rodili prvi štir- je otroci. Da bi lažje preživljal družino, je iznajdljivi in podjetni Andrej Stegen- šek delal kot mlinar. Istočasno se je izu- čil za tesarja in malo kasneje postavil celo lastno žago. Za svojo družino je zgradil novo, večjo in lepšo hišo, ki je izžareva- la njegove gradbeniške zamisli, znanje in občutek za estetiko. Dr. Avguštin Stegenšek, se je rodil 7. julija 1875 v Tevčah pri Laškem. Starši so nadarjenega sina najprej poslali na gim- nazijo v Celje, nato pa na dijaško semeni- šče v Mariboru. Po maturi, ki jo je opravil z odliko, se je vpisal na mariborsko bo- dr. Avguštin Stegenšek 30 DOMOZNANSKA KAMRA / ALBUM LAŠKEGA ALBUM LAŠKEGA 135-letnica rojstva zdravnika dr. Antona Čedeja 7. januarja letos je minilo 135 let od rojstva laškega zdravnika dr. Antona č edeja. Izhajal je iz Griž v Savinjski dolini. Medicino je študiral v Gradcu. Svojo zdravniško kariero je začel v Mariboru in jo nadaljeval v mornariški bolnišnici v Pulju. Po 1. svetovni vojni je prevzel mes- to okrožnega zdravnika na obsežnem območju Laškega, Rimskih Toplic in Jurkloštra. Izračunal je, da je na tem ob- močju kot zdravnik prehodil toliko ki- lometrov, kot je dvakratni obseg Zem- lje. Njegovo delo je oteževala nizka zdra- vstvena prosvetljenost, predvsem pode- želja (odpor do bolnišnic in cepljenja, nizka higienska raven). Bil je tudi okraj- ni sanitetni referent in sodno-medicin- ski izvedenec. Pri delu sta mu pomaga- li prva in po njeni smrti druga žena, ki sta skrbeli za hišno lekarno in opravljali pomožna medicinska dela. Anton Čede je deloval kot zdravnik 40 let, od tega 35 v Laškem. Umrl je leta 1965. V svojih spominih sam pravi: »Z ro- žicami mi ni bilo postlano, vendar me ve- seli, da sem zmogel to težavno življenjsko nalogo.« Leta 1941 je izdal knjigo Porence – rodovni opis in spominske črtice, ki jo hranimo v domoznanski zbirki laške knjižnice. V zbirki hranimo tudi rokopisni zve- zek dr. Čedeja (obsega skoraj 150 strani velikega formata), v katerega je zapiso- val različne zdravstvene nasvete, opi- se zdravilnih rastlin itd. Knjižnici ga je poklonil Martin Razboršek, član do- moznanskega krožka Univerze za tret- je življenjsko obdobje pri Knjižnici La- ško. Razborškova družina je bila z dr. Čedejem povezana, medsebojno so si pomagali in se obiskovali. Ob rušenju Čedejeve hiše, ki je stala nasproti ob- činske stavbe na sedanjem Trubarjevem nabrežju, pa je g. Razboršek zdravniko- vi soprogi pomagal pri selitvi in prejel v dar zvezek, iz katerega smo za ilustra- cijo izbrali odlomek s tremi ukrepi pri vrtoglavici: »Kadar se v glav vrti: Ta male kopri- ve na glavo pokladaj.; Jesih na razbeleno železo kaplat in s tem se (po)kadi.; Sladki janež na žerjavco devaj, de se v nos kadi dober.« Prispevala: Gabrijela Pirš (Življenjepis dr. Čedeja povzet po: Kovačič Metka: Znani Laščani, 1994) Sken je iz rokopisnega zvezka dr. Čedeja, fotografiji sta last Martina Razborška. Rubriko pripravlja Knjižnica Laško Objavljeno tudi na: www.kamra.si, Album Slovenije goslovje. Leta 1898 je bil posvečen v du- hovnika. Leto za tem je na pobudo škofa Napotnika odšel na študij arheologije in umetnostne zgodovine v Rim. Po vrnit- vi v domovino je dobil mesto suplenta za cerkveno zgodovino in patrologijo na bogoslovnem učiteljišču. Poleg službe- nih obveznosti je opravljal tudi izpite na graški univerzi, kjer je bil leta 1906 pro- moviran za doktorja filozofije, kar mu je omogočilo, da je bil leto kasneje ime- novan za rednega profesorja cerkvenega prava, cerkvene zgodovine, patrologije in cerkvene umetnosti na Visoki bogoslov- ni šoli v Mariboru. Umrl je 26. marca 1920 v Mariboru. Pokopan je na pobreškem pokopališču. (Se nadaljuje.) Prispeval: Tomaž Majcen, Muzej Laško Fotografijo hrani Muzej Laško Rubriko pripravlja Knjižnica Laško Vir: www.kamra.si Dr. Čede s sinom Otom in drugo ženo Ano, 1938 Dr. Čede z družino pred svojo hišo, Laško 150, 1931 Iz rokopisnega zvezka dr. Čedeja 31 KULTURA Leto, ki je sedaj že za nami, je bilo za- gotovo drugačno. Bilo je polno presene- čenj, vzponov, padcev in takšnih ali dru- gačnih izzivov. Kot že velikokrat do sedaj, je zelena družina ponovno stopila sku- paj. Potrudili smo se, da smo vam hla- dne decembrske dni, kolikor se le da, po- pestrili in upamo, da smo vam pričarali nasmehe na obraze. Decembra se običajno godbeniki in bobnarji pod vodstvom dirigenta Gašperja Salobirja zavzeto in intenzivno pripravljajo na veliki, tradicionalni, bo- žično-novoletni koncert. Mažorete pod mentorsko taktirko Sabine Seme pa z žarom v očeh in veseljem pilimo in nad- grajujemo koreografije, s katerimi se vam na koncertu predstavimo. Na zdaj že lan- skem koncertu bi se vam v živo predsta- vila še obsežnejša zasedba deklet. Veliko mažoret bi na koncertu nastopilo že de- setič ali pa celo večkrat. Kar nekaj pa je takšnih, ki bi na oder stopile prvič. Kulturno društvo Laška pihalna god- ba je znano po svoji dolgi tradiciji, katero s ponosom ohranjamo in nadaljujemo. Tako smo se odločili, da za vas, ki nas skozi vsa leta podpirate in spremljate, pripravimo prav poseben, drugačen, bo- žično-novoletni koncert. Zaradi trenu- tnih razmer smo naš koncert preselili kar v udobje vašega doma. Na naših socialnih omrežjih kot sta Facebook in Instagram, ste lahko zasledili skrajšano obliko sple- tnega »koncerta«. Poleg božično-novole- tnega koncerta pa smo z vami delili tudi posnetke koncertov iz prejšnjih let. Dob- ra plat virtualnega koncerta je, da si ga lahko ogledate kadar želite in v prime- ru, da ste ga zamudili, ga lahko najde- te na naših družbenih omrežjih in si ga ogledate ponovno. Ponosni smo, da je k soustvarjanju pristopilo kar 110 članov našega društva, od najmlajših pa vse do najstarejših, ki so se kljub moderni teh- nologiji in snemanju s pametnimi telefo- ni odlično izkazali. Prvič so se javnosti in širnemu občinstvu predstavile tudi naše najmlajše - cici mažorete, ki so se kot vsi ostali vrhunsko odrezale. Ker smo takšno izvedbo koncerta pripravili prvič, je bila zagotovo tako za vse nas kot za ekipo TV Laško, ki je pos- krbela za montažo, velik izziv. Ob tej pri- ložnosti se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste tako ali drugače pripomogli k so- ustvarjanju, ki nas podpirate in nam na kakršenkoli način pomagate. Vsi člani zelene družine z optimiz- mom zremo v leto 2021 in verjamemo, da bodo naše melodije in koreografi- je kmalu ponovno odmevale po ulicah Laškega in širom njih. Do takrat pa nas lahko spremljate na družbenih omrežjih, kjer za vas ustvarjamo razne vsebine. Gaja Lapornik ZELENA DRUŽINA NADALJUJE DOLGOLETNO TRADICIJO 32 KULTURA 6. POHOD ANTON TANC Se kdo spomni lanskega poročila, ko nas je po zaključku 5. tradicionalnega pohoda Anton Tanc, pobožal sneg? No, letos nam je pričaral pravo zimsko idilo! Trenutne razmere niso omogočale ura- dnega pohoda, zato se nas je zbrala le pe- ščica, ki smo se podali na pot, zgolj z na- menom ohranjanja tradicije. V nedeljo, 17. januarja 2021, smo to- rej čas namenili 6. pohodu v spomin An- tonu Tancu, ki se je 134 let nazaj rodil v Modriču. Bil je pesnik, pisatelj, prevaja- lec in publicist, v njegovo čast pa v KS Marija Gradec deluje kulturno društvo s folklorno skupino Anton Tanc. Mi smo se v dopoldanskih urah odpra- vili proti njegovi rojstni hiši in jo naprej mahnili po gozdni poti proti Strenskemu ter se ustavili na Vrheh v Plazovju. Na vpi- sni točki smo preverili statistiko prejšnje- ga leta in z veseljem vam poročam, da se je v knjižico vpisalo 1.150 pohodnikov (tisti dan, 31)! Po prijetnem klepetu in malici iz nahrbtnika smo pot nadaljevali proti Zabrežu, do veličastnih skalnih pe- čin, kjer smo se spomnili na krajana, lju- bitelja narave in lepe besede ter enega naj- večjih alpinistov – Franca Kneza, Frančka. Skozi gozd smo prišli do Harij, kjer smo se povzpeli na Karabah I, II in III ter po strmi poti, skozi prečudovit gozd, prišli do Marija Gradca. Po novi obvoznici smo se s širokom nasmehom vrnili vsak v svoj dom. Bil je prečudovit dan, prepojen s pod nogami škripajočim snegom, soncem na licih in dobro voljo v srcu. Srčno upam, da nam bo omogočeno, da se drugo leto zberemo v večjem šte- vilu in se skupaj naužijemo lepih poti ter magičnih razgledov, ki nam jih omogoča naš kraj – Laško. Anja Zagoričnik Jarm KORONA LETO V KD JURKLOŠTER Za nami je eno prav posebno leto, leto 2020, ki pa se je začelo kot vsa ostala. Nihče si niti v sanjah ni predstavljal, da so take omejitve in s tem povezane odpo- vedi druženja sploh mogoče. Ko smo ko- nec februarja izvedli letni zbor članov in načrtovali dejavnosti za naprej, se je ne- kaj šušljalo o novem virusu. A nas to ni zmotilo, da ne bi smelo začrtali dejavno- sti, ki smo jih želeli izvesti. Pustne norčije smo predstavili na pustni povorki po ulicah Laškega in tudi pokop pusta po naši krajevni skupnosti je potekal kot smo načrtovali. Pri pripra- vah na prireditev Marca praznujemo, pa smo že bili v dvomih – bo ali ne bo. Tik pred zdajci smo jo morali odpovedati. In potem smo postali ujeti v svojih do- movih. Odpovedi prireditev pa so se kar vrstile. Tako smo lani ostali skoraj brez vseh tradicionalnih prireditev. A čisto vsega le nismo zamudili. Ko so se čez poletje omejitve malo zrahljale, smo tudi mi pohiteli. V juliju smo izvedli Košnjo pri Gašperju, tako da moški niso čisto pozabili zamahov s koso, predstavnice nežnega spola pa smo redi delno zgrabile in potem raztrosile. Tako smo ob prijetnem druženju opravi- li še koristno delo, Palčnikovi pa so nas tudi dobro pogostili. Pri njih še vedno velja rek: Kakor mi mamca streže, tako mi kosca reže. Nekaj naših članov pa se je tudi lani udeležilo tradicionalne Košnje na Lisci, ki poteka že vrsto let in povezuje naše društvo s sosednjim z Razborja. V začetku septembra smo, sicer bolj skromno kot bi si želeli, obeležili 60-le- tnico uradne registracije KD Prežihov Voranc. Po krajši slavnostni seji je sledi- lo druženje ob pikniku. Zaradi priporo- čil proti širjenju koronavirusa, smo vse izvedli na prostem z omejenim številom obiskovalcev. Ob tej priložnosti nam je predsednik sveta Krajevne skupnosti Jurklošter izročil Priznanje za 60-letno delo v kraju. Konec meseca septembra smo načrto- vali tudi ekskurzijo po beli Krajini. In to nam je uspelo. Preživeli smo čudovi- to poučno soboto ob spoznavanju belo- kranjskih naravnih in kulturnih zname- nitosti ter dobrot. V šoli pa smo se vsi odlično odrezali, čeprav ocene niso rav- no tega izkazovale. Tako smo en dan pre- živeli v dobri družbi med dobrimi ljud- mi. V tem času pa nas je razveselila novi- ca, da je naš predlagani kandidat Janez Lesičar, za neutrudno delo predvsem v kulturnem društvu in pri gasilcih, prejel Srebrni grb občine Laško. Veseli smo bili predvsem zato, ker je to dokaz, da Jane- zovo delo cenijo in priznavajo tudi v šir- šem okolju. Mi pa tako in tako vemo, kaj zmore in kako je za nas dragocen. Ker pa je koronavirus spet razpiral kri- la, so prireditve odpadale kot listje z dre- ves. Mi pa smo vse bolj razmišljali, kaj storiti z našo prireditvijo Prihod božič- ka in kako jo izpeljati. Ko je vse kazalo, da bo prireditev v celoti odpovedana, se je tik pred zdajci porodila ideja, da če ot- roci ne morejo k Božičku, bo pa Božiček prišel k njim. Tako smo ob pomoči Kra- jevne skupnosti in Prostovoljnega gasil- skega društva Jurklošter izpeljali obisk otrok na domu in jim tako vsaj delno pričarali praznično vzdušje, v Božičkovi košari pa se je našlo tudi nekaj sladkega. Posebno so se potrudili Božičkovi po- močniki Miha Hliš, Nina in Franc Grač- ner ter Gregor Stopinšek, za kar se jim v imenu društva iskreno zahvaljujem. Prav tako velja iskrena zahvala Občini Laško, ker nam tudi tokrat ni odrekla finančne pomoči. Leto je, kljub vsemu, hitro minilo. In že smo zakorakali v novo leto, ko smo pri- čakovali, da bo boljše. Omejitve pa še kar trajajo, mi pa se nadejamo, da bo kmalu bolje. In v upanju, da se bomo kmalu spet družili, vam želim veliko zdravja z željo, da vas bomo lahko spet povabili v našo sredino in z vami preživeli še marsikatero prijetno urico. Za KD Prežihov Voranc: Magdalena Stopinšek 33 INTERVJU Boris Vrabec DOBRO FOTOGRAFIJO USTVARI FOTOGRAF b oris V rabec je Laščan, ki je ljudem dobro poznan. V Laškem in okolici ga največkrat srečamo s fotoaparatom v rokah, saj mu je fotografija že pred desetletji »zlezla pod kožo«. Zanjo ga je navdušil že oče v otroških letih, intenzivno pa se s fotografijo ukvarja zadnjih 15 let. »Prvi stik s fotografijo sem imel že v otroštvu. Oče je na podeželju včasih fotografiral kakšno poroko, obhajilo, krst tako, da sem dobil navdih. Vse skupaj tako že traja nekje 40 let. Začelo se je seveda z analognim fotoaparatom, aparatom na film in takrat se spomnim sem resnično pazil, da kamorkoli sem šel, kaj bom fotografiral, saj sem imel ponavadi na voljo en ali dva filma. Živel sem za tiste po- snetke. Danes je seveda drugače. Ko grem zdaj na celodnevni potep naredim približno tisoč posnetkov, včasih več, včasih manj.« Boris sicer pravi, da ne fotografira »na kilometrino«, ko na- redi toliko posnetkov. To je zato, ker ko vidi nekaj lepega, rad to ujame v objektiv. To dela zase, za svojo dušo. Njegove posnetke lahko spremljamo na socialnih omrežjih Facebook in Instagram, večkrat je tudi že imel razstave. »Glede na to, da posnamem res veliko fotografij, ne morem vseh objaviti. Delam selekcijo, sem precej samokritičen, že zaradi ohra- njanja nivoja.« Veliko časa preživite v naravi. Radi imate sončne vzhode, od- krivate nove kotičke ter v objektiv ujamete tudi portrete ljudi. Kako vas sprejema okolica? Kot fotograf, četudi ljubiteljski, sem bil prej prepoznan v tujini. Namreč še pred socialnimi omrežji, sem zaradi digitalne fotogra- fije, ki to omogoča, svoje izdelke pošiljal v kar 35 držav po svetu. To so bile podobe Laškega in okolice. V Laškem pa me ljudje tudi dobro sprejemajo. Nekateri se nastavijo, spet drugi malce poča- kajo. Spoštujem zasebnost in za dobro fotografijo ne bi naredil vsega, se pravi ne bi škodoval ljudem. Res pa je tudi, da ko s seboj nimam fotoaparata, me prepozna manj ljudi (smeh). Glede na to, da imate fotoaparat skoraj ves čas pri sebi, se je verjetno žena že kdaj tudi hudovala? Ker sem rad iskren, bom priznal. Res je, da včasih nastane, kakšen nesporazum, saj me mora ves čas čakati. Ko zagledam motiv, ki mi je všeč, si seveda želim narediti dobro fotografijo, kar pomeni za tistega, ki je z mano, čakanje. Z ženo sva naredila kompromis, da nimam ves čas fotoaparat s seboj, čeprav moram priznati, da me potem, kar malce srbijo prsti, ko vidim kaj, kar bi lahko fotografiral. Katera zvrst vam je najljubša? Mogoče je to ravno makro, ampak temu se moraš res intenziv- no posvetiti. Ko sem toliko aktiven in vidim veliko stvari, potem fotografiram po širini. Vsekakor lahko narediš vsakič ogromno veliko lepih fotografij, sploh če je prava svetloba. Lahko bi cel dan delal makro in vse ostalo. Obstaja kaj takega, kar bi si želeli na fotografijah in še tega nimate? Težko bi na to odgovoril. Menim, da lahko vedno narediš dob- ro fotografijo. To mi dopuščata oprema in oko. Nimam pa neka- kšne iluzije ali visoko letečih ciljev, da bi nekaj moral narediti, ker še nisem. Kje črpate znanje za fotografijo? Pravijo, da se je vedno dobro učiti od boljših. Analiziram fo- tografije drugih, da vidim, kaj vidijo drugi in potem dodaš nekaj svojega. Bil sem tudi na nekaj delavnicah in tečajih, vendar tam nisem izvedel nekaj novega oz. kar še ne bi vedel, znal. Nisem bil sicer razočaran, vendar bi več pričakoval. Ste razmišljali, da bi morda vi izpeljali, kdaj kakšno delavni- co? Sem. Bile so neke pobude in ideje, vendar ne, nisem zato. Z veseljem delim svoje znanje in nasvete tistim, ki me kaj vprašajo. Jim zaupam nastavitve. lokacije, kako priti do dobre fotografije. Čeprav mora vsakdo sam delati na tem. Moraš iti na teren. Mar- sikdo bi rad dober posnetek, vendar ga potem na primer ne vidiš na Humu ob sončnem vzhodu, ker je prezgodaj, ali je premrzlo, pretemno, premokro, skratka ljudje imamo/jo preveč izgovorov. Imeli bi vseeno dobro fotografijo. Danes za dobro fotografijo ni potreben več dober fotoaparat, saj imajo pametni telefoni vgrajene kamere, ki so kakovostne do te mere, da lahko vsakdo postane dober fotograf. V erjetno je treba tudi imeti »dobro oko«. To drži? Opažam, da je marsikdo suženj svoje opreme ali pa znamke. Menim, da fotografijo še vedno ustvarja fotograf oz. tisti, ki foto- grafira. Ne glede na to ali je šolan ali ne, ali ima dobro opremo ali ne. Meni osebno najprej pade v oči motiv in se pri drugih foto- grafijah najprej vprašam, kaj želi avtor prikazati. Majhne pomanj- kljivosti lahko namreč uničijo prizor, npr. žleb, ali je kaj postrani, kakšne antene. Tako, da potenciala je veliko, vendar je vseeno tre- ba tudi opaziti določene stvari. Kaj vas je v zadnjem času najbolj navdušilo? Redki trenutki, ki jih ujameš. Ta teden sem prvič doživel, da sem ujel zlata zvonika na šmihelski cerkvi. Vila sta se iz megle, bil je sneg in naju je sijalo sonce. To so res tisti adrenalinski trenutki. Kako pa je z obdelavo fotografij? Uporabljam polarizacijski filter, ker pridejo barve bolj do izra- za, drugače pa bolj malo. Resnično tam, kjer je potrebno. Pred kratkim ste se upokojili, bo nastalo še več fotografij? Kar se časa tiče, bi morda lahko bilo tako. Ko sem bil še v služ- bi, sem včasih skozi okno videl motive, za katere sem vedel, da bi dobro izpadli, pa tega nisem mogel posneti. Zdaj je to drugače, sem v prednosti in ne trpim več, če česa ne morem ujeti v objek- tiv. V časih opazimo plišaste igrače, ki vas spremljajo na avanturah in fotografijah. Kakšen je njihov pomen? To so Pu, Pa in Pupa ter angelček, ki jih jemljem kot nek ta- lisman za srečo. Imena zanje so izbrali moji sledilci na Facebo- oku. Mi je pa žal, ko mi ljudje ponujajo še kakšnega »pliška«, ven- dar ga ne morem sprejeti, ker bi jih imel potem preveč. Obenem pa sem te dobil v dar od svoje hčere. Mojca Knez Jovan 34 ZDRAVSTVO Spoštovani! Kadar se pripravljamo, da bi nekaj za- pisali, ideje kar gredo iz glave. Tudi za to objavo bi si želeli, da vam lahko napi- šemo, kdaj se ponovno vidimo na testu hoje ali morebiti na druženju ob svetov- nem dnevu zdravja … zdaj pa smo mora- li vse te želje nekako potisniti na stran in zapisati, kje smo danes. Novo leto je že prav dobro stopilo na pot. Vsi smo verjetno imeli malo želja, glavna je bila zagotovo zdravje in vrni- tev v čas, v katerem smo se brezskrbno družili. Še vedno nas obdaja glavna tema epidemije covid-19, ki pa nikakor noče zapreti vrat. Tudi v Zdravstvenem domu Laško smo močno vpeti v delo za zaje- zitev širjenja okužbe. Organizacija dela v teh kriznih časih je izrazito zahtevna in jo je treba dnevno prilagajati. Takoj po no- vem letu smo skupaj z Občino Laško in Civilno zaščito Laško aktivirali mobilno ekipo za odvzem množičnih hitrih anti- genskih testov, kjer deluje usposobljena ekipa zdravstvenih delavcev, poskušali smo se približati vsem, tudi bolj odroč- nim krajem ter organizirali množično te- stiranje v vseh krajevnih skupnostih. Z nadaljevanjem množičnega prostovolj- nega testiranja nadaljujemo na vstopni točki ZD Laško (točni termini so obja- vljeni na spletni strani ZD Laško). Nato je prišel tisti težko pričakova- ni dan, ko smo prejeli prve pošiljke ce- piva proti covid-19. Za namen ceplje- nja smo prav tako organizirali mobilno cepilno ekipo z usposobljenim kadrom. Da bi lahko starejšim ljudem omogočili čim lažji dostop, smo prvo večjo akcijo izvedli prav tako v sodelovanju z Občino Laško in Civilno zaščito na lokaciji špor- tne dvorane Tri Lilije. Dnevno spremlja- mo podatke o dostavi cepiva na cepilno mesto in v skladu s predvidenimi odmer- ki bomo organizirali cepljenje za občan- ke in občane še naprej. O točnih datumih cepljenja in lokaciji vas bomo obveščali sproti. V času množičnega testiranja in cep- ljenja pa smo prav tako v organizaciji dela pričeli z množičnim testiranjem za- poslenih v vzgojno izobraževalnih zavo- dih. Tako smo se sestali skupaj z ravnate- ljico vrtca in ravnateljema osnovnih šol ter organizirali testiranje za vse zaposle- ne v šolah in vrtcih. Ker se epidemiolo- ška slika dnevno spreminja, se spreminja tudi naše delo in spremembe niso samo dnevne. Zaradi upoštevanja vseh pri- poročil, organizacijo spreminjamo tudi večkrat na dan. Zaposleni v ZD Laško smo kljub obilici dela prepoznali klic na pomoč tudi v bli- žnjih zdravstvenih ustanovah, socialno varstvenih zavodih in z vključitvijo kadra poskušali pomagati tudi tam, kjer so nuj- no potrebovali našo pomoč, pa čeprav v prostem času. Ni pomembno, pomem- ben je občutek zadovoljstva, da smo lah- ko nekomu pomagali. T o je še vedno naše poslanstvo in želimo si, da tako ostane še naprej. Občutek, da smo vsi ena ekipa in da je potrebno stopiti skupaj nam daje še dodatne moči in zagona, verjamemo da zmoremo in da bo nekoč spet tako kot je bilo. Spoštovane občanke in občani, hvala tudi za vaše razumevanje, ko nam mor- da ne gre vedno kot bi si želeli. Trudi- mo se in trudili se bomo še naprej, da bo zdravstvena oskrba varna, učinkovita in usmerjena vsem, ki nas potrebujejo. Zima bo počasi zapustila te kraje, priš- la bo pomlad in polni pričakovanja ter upanja stopimo skupaj, da premagamo ta izrazito drugačen čas. Zdravstveni dom Laško PRIZADEVANJA CIVILNE INICIATIVE ZA RAZVOJ RIMSKIH TOPLIC Civilna iniciativa za razvoj Rimskih Toplic (CI) je svoje moči združila po zaprtju ene od dveh ambulant v Zdra- vstveni postaji (ZP) Rimske Toplice (RT) v začetku leta 2018. Takrat je brez osebnega zdravnika ostalo 1115 paci- entov. Direktorica Zdravstvenega doma (ZD) Laško je kmalu zatem pred župa- nom in krajani obljubila, da bo v ZP RT druga ambulanta delovala nemoteno. Obljubila je tudi pediatra, ki nas že leta ne obiskuje več, pa čeprav naj bi vsak drugi torek v mesecu izvajal sistematiko. Direktorica obljub po nastopu mandata ni držala. Še več, v tem času je postopno začela zapirati ambulanto v Jurkloštru. Jeseni 2019 je v ZD Laško odprla novo ambulanto in to kljub pomanjkanju pri- mernega prostora zanjo. Nova, urejena ambulanta v Rimskih Toplicah je os- tala zaprta. Decembra tega leta so jo iz razporeda dela zdravnikov celo izbrisa- li, podobno kot pred tem ambulanto v Jurkloštru. Vsi neopredeljeni pacienti so bili pozvani, naj si osebnega zdravnika izberejo v Laškem, saj v kraju stalnega bivališča niso imeli te možnosti, tudi ot- roci ne (edina zdravnica v RT je namreč presegla glavarinski količnik). Krajanom, ki se s centralizacijo ZD Laško in odvzetim ne strinjajo, se pora- ja mnogo vprašanj. Zakaj je nova ambu- lanta prazna, ZD Laško pa medtem pla- čuje najem dodatnih prostorov? Zakaj je bolj smiselno, da se številni pacienti vo- zijo iz Jurkloštra in Rimskih Toplic v La- ško, namesto da bi se en zdravnik pripe- ljal za več 100 pacientov v novo, udobno, urejeno ambulanto, s parkirnimi mesti za paciente v neposredni okolici? Zakaj direktorica, ki na naša vprašanja, pobu- de ne želi odgovarjati, ne izpolni svojih obljub? Zakaj ustanoviteljica (Občina Laško), ki ima v Svetu zavoda ZD Laško večino, ne odstavi direktorice? Gre na- mreč za javno službo, ki se financira iz davkoplačevalskih sredstev, zato mora biti v interesu krajanov, ne posamezni- kov na položajih! Kot zavarovanci menimo, da so nam kršene pacientove pravice, zato pristoj- ne institucije še naprej obveščamo o sta- nju in jih opozarjamo, naj razmere ure- dijo. Med epidemijo smo se obrnili tudi na direktorico območne enote ZZZS. Pred nami je trnova pot birokracije in iskanje pravičnosti v državi, kjer so za- koni napisani tako, da jih smejo ljudje, ki so v službi ljudi, pacientov, plačnikov, kršiti brez posledic. Krajane obveščamo, da nas ignoranca pristojnih le dodatno spodbudi, da nadaljujemo s svojim de- lom, to je odprtje druge ambulante v ZP RT, prihod pediatra in vnovično odprtje ambulante v Jurkloštru. Za Civilno iniciativo za razvoj Rimskih Toplic Brigita Klepej Hrovatič Na uredništvo smo prejeli prispevek Civilne iniciative za razvoj Rimskih Toplic v zvezi s problematiko delovanja Zdravstvene postaje Rimske Toplice. Za pojasnilo v zvezi s tem smo prosili Zdravstveni dom Laško, tako da v nadaljevanju objavljamo oba prispevka. Uredništvo Laškega biltena 35 ZDRAVSTVO ZDRAVSTVENI DOM LAŠKO URESNIČUJE IN ZAGOVARJA INTERESE VSEH OBČANOV V ZD Laško približno dve leti poskušamo, a žal neuspešno, pojasniti predstavnikom Civilne iniciative za razvoj Rimskih Toplic (v nadaljevanju: CI RT) pogoje za naše delo ter organi- ziranost. V nadaljevanju predstavljamo nekaj argumentov (niso pa edini), s katerimi želimo na čim bolj jasen način povedati, da so predlogi CI RT o delu dveh splošnih zdravnikov v Rimskih Toplicah neutemeljeni. Prebivalstvo v naši občini (skupaj 13.006 ljudi) je trenu- tno porazdeljeno tako, da živi na območju KS Laško, KS Re- čica, KS Marija Gradec, KS Vrh nad Laškim in KS Šentrupert (območje 1) 9.151 ljudi (t. j. cca 70 % vseh ljudi), na obmo- čju KS Rimske Toplice, KS Sedraž in KS Jurklošter (območje 2) živi 3.491 ljudi (t. j. cca 27 % vseh ljudi) in v KS Zidani Most živi 364 ljudi (3 %). »Območje 1« spada v oskrbo pod »objekt« zdravstvenega doma v Laškem in »območje 2« spada pod »objekt« zdravstvene postaje v Rimskih Toplicah. Zidani Most velja glede na ustaljeno državno ureditev za posebnost in ima na voljo svojo splošno zdravnico. Po pogodbi z ZZZS ima ZD Laško na voljo 4,43 tima splošnega zdravnika, ki se mora porazdeliti na območji 1 in 2. Po predlogu CI RT bi »ob- močju 2« s približno 3.490 ljudmi pripadala 2 splošna zdrav- nika (1 splošni zdravnik na 1.745 ljudi), »območju 1« s prib- ližno 9.150 ljudmi pa 2,43 zdravnika (1 splošni zdravnik na 3.765 ljudi). Temu predlogu ne moremo slediti, četudi imamo trenutno v Laškem pet delujočih splošnih zdravnikov (skupaj šest, vendar je en zdravnik začasno odsoten), saj morajo po- leg svojega rednega dela opravljati še službo nujne medicin- ske pomoči, dežurno službo, antikoagulantno ambulanto ter kurativni del pediatrične ambulante, saj nam še vedno manjka pediater. Vse navedeno spada pod nujne obveznosti ZD La- ško. Selitev dodatnega splošnega zdravnika v Rimske Toplice, kjer ne bi mogel opravljati opisanih dodatnih aktivnosti, bi za ZD Laško pomenile nepremostljive organizacijske in finanč- ne težave. Oskrba občanov na območju celotne občine bi bila slabša. Tako je trenutna organiziranost z eno splošno zdravni- co v Rimskih Toplicah in petimi delujočimi splošnimi zdrav- niki v tem trenutku daleč najboljša rešitev za vse naše občane. V primeru uvedbe sistema dveh splošnih zdravnikov v Rim- skih Toplicah bi se situacija za manjše število prebivalstva iz »območja 2« glede morebitne vožnje izboljšala, vendar CI RT pozablja, da bi se v istem primeru za bistveno višje število pa- cientov iz »območja 1« ta situacija poslabšala. Oddaljenosti v naši občini so tako ali tako problematične, zato smo v zadnjem času veliko pozornosti namenili izboljšanju opreme in oskrbe ljudi na terenu. Opremljenost in usposobljenost naših zapo- slenih na terenu je na bistveno višjem nivoju kot pred leti. ZD Laško v obdobju zadnjih dveh let zagotovo deluje kvali- tetno in strokovno, kar kaže trenutno veliko povpraševanje po naših zdravnikih s strani prebivalcev drugih občin. Smo ena redkih zdravstvenih organizacij v Sloveniji, ki bo nekaj časa še imela dovolj splošnih zdravnikov za občane. Čeprav mora- mo nujno paziti na prihodnost kadrov. Pred kratkim smo del- no zaposlili zdravnico specialistko urgentne medicine, ki nam v treh delovnih dneh izdatno pomaga razbremenjevati druge splošne zdravnike. »Ker direktorica ZD Laško ne usliši vsem željam in pre- dlogom CI RT« že dve leti odgovarjamo na zelo podobna si vprašanja CI RT – podobna so tudi v tej številki Laškega bil- tena. Svoja stališča smo večkrat pojasnjevali novinarjem, ob- činskemu svetu, županu in predstavnikom KS. Odgovore na praktično identična vprašanja smo morali pojasnjevati Varu- hu človekovih pravic, Varuhu pacientovih pravic, Komisiji za preprečevanje korupcije, Inšpekciji za javno upravo, Inšpekto- ratu za delo, Zavodu za zdravstveno zavarovanje itd. Nihče pa ni odkril nepravilnosti ali kršitev pravic pacientov, ki jih ome- nja CI RT. Po vsem tem lahko tudi zatrdimo, da stališča CI RT v strokovnih krogih niso sprejeta. Pediatrinja še vedno dela v Rimskih Toplicah, sistematski pregledi, ki jih opravlja tam, pa trenutno res potekajo v manjšem obsegu, in sicer zaradi tega, ker v vrtcih in osnovnih šolah po vsej Sloveniji v času epide- mije ni rednega pouka. In kaj CI RT ponuja našim občanom kot alternativo? Predlo- gi CI RT so do sedaj šli v smeri, da bi se del presežka prihod- kov nad odhodki usmeril izključno za delovanje Zdravstvene postaje v Rimskih Toplicah, da se za RT kupi reševalno vozilo, da se izvede prenos nujne medicinske pomoči v RT, da se v RT vzpostavi medicinski laboratorij in še druga zobozdravni- ška ambulanta. Ti predlogi so ali strokovno neupravičeni ali povezani z izjemnimi finančnimi bremeni ali pa nezakoniti. Uresničevanje takšnih predlogov bi predstavljal kolaps zdra- vstvene oskrbe v celotni občini Laško. Direktorica ZD Laško je zavezana k temu, da ZD Laško skrbi na območju celotne občine za vse paciente čim bolje in paciente enako obravnava. Svoje delo izvršuje skladno s pravili stroke, predpisi ter vse- binskimi in poslovnimi načrti dela, ki so sprejeti s strani Sveta zavoda, ustanovitelja, ZZZS, zaposlenih in strokovno javno- stjo. Uprava ZD Laško dela v »kontejnerjih«, imamo najete pro- store za fizioterapijo (prostor v ambulanti RT je bistveno pre- majhen za izvajanje te dejavnosti), izvajamo dejavnost v nepri- mernih čakalnicah in ambulantah, na vsa vprašanja in zahteve CI RT že dve leti odgovarjamo vendar, se bojimo reči, da so nameni CI RT v resnici dobronamerni. Izpostavljen član CI RT pa je kljub temu na javni razgrnitvi načrtov za nov prizidek zdravstvenega doma v Laškem izrazil mnenje, da le-ta ni po- treben in da je potrebno nujno medicinsko pomoč preseliti v Rimske Toplice. Menimo, da je delovanje CI RT v tem trenut- ku namenjeno nagajanju vodstvu ZD Laško ter uveljavljanju lastnih interesov, v katerih pa ni več zaznati javnega interesa. Zato je tudi Svet zavoda ZD Laško sprejel sklep, da Zdravstve- ni dom ne odgovarja več na »predloge in vprašanja« CI RT, za katere je to že storili. Resnično dovolj imamo podtikanj, gro- ženj s pravnimi sredstvi, žaljenja naših zaposlenih (ne samo direktorice) ter zlorabe vseh mogočih institucij s strani CI RT, ker ne sledimo predlogom in idejam skupine posameznikov. Verjamemo, da nas velika večina ljudi razume in tudi podpira gradnjo novega prizidka k Zdravstvenemu domu v Laškem, katerega naš kolektiv nestrpno pričakuje. Z novimi prostori bomo lahko ponudili širšo in še bolj kakovostno zdravstve- no oskrbo vsem občanom občine Laško, ne glede na krajevno skupnost bivanja. Zdravstveni dom Laško 36 ZDRAVSTVO / SOCIALA IN HUMANITARNA DEJAVNOST Epidemija je okrnila programe in sredstva Rdečega križa Minulo leto je bilo na vseh področjih zahtev- no in drugačno. A kljub temu nam je uspelo pres- topiti prag minulega leta in stopiti v leto, polno novega upanja in pričakovanj. Začetni koraki našega dela so med drugim namenjeni strnjenju vseh aktivnosti preteklega leta in jih po posameznih področjih ter programih združiti v zaključeno celoto, ki se ji na zaključku reče letno poročilo. Žal smo še vedno v vrtincu epidemije in z njim povezanimi ukrepi ter navodili, ki se jih moramo držati, se po njih ravnati ter na drugi strani pripravljenostjo, da vsem, ki v teh časih pot- rebujete logistično podporo in nimate nikogar, da vam v okviru naših možnosti priskočimo na pomoč. Še vedno moramo pisati vsakodnevna poročila o izvedenih aktivnostih ter o njih poro- čati štabu Civilne zaščite in v spletni obliki tudi Rdečemu kri- žu Slovenije. Razmere in napovedi so, žal, še naprej črnoglede. Upamo in želimo, da se le ne bi uresničile. Ni nam lahko in enostavno. Večina vas ve, da so naši progra- mi pretežno usmerjeni v delo z ljudmi, zato so bili stiki z njimi v obliki druženj, srečanj, sestankov, predavanj, usposabljanj, ek- skurzij, krvodajalskih akcij, Postaj RK, obiskov, tekmovanj ekip itd. vedno v ospredju. Vse skupaj zelo pogrešamo, ker kar na- enkrat vsega tega ni bilo več moč izvajati. Ne samo vsebinsko, tudi materialno nas je epidemija osiro- mašila, saj marsikje nismo uspeli pobrati članarine, nismo uspe- li zbrati prostovoljnih prispevkov in nismo mogli izvajati naše, sicer skromne tržne dejavnosti v obliki tečajev in usposabljanj. Naša groba ocena je, da je bil v lanskem letu izpad prihodkov v višini najmanj 30.000 evrov, po drugi strani pa smo imeli več stroškov z nabavo nekatere zaščitne opreme in z neposrednim izvajanjem nalog v zvezi z epidemijo. Kljub vsemu moramo omeniti, da so ob upoštevanju vseh preventivnih ukrepov nekateri naši prostovoljci v Krajevnih or- ganizacijah Rdečega križa po svojih močeh poskušali opraviti nekaj aktivnosti v drugačni obliki, brez neposrednega stika. Po- nekod jim je uspelo celo pobrati članarino, ponekod so z našo podporo vsem, namesto predvidenega srečanja krajanov nad določeno starostno mejo, poslali voščilnico, ponekod so pri- dali zraven koledar, namesto obiskov in izročanja paketov po- zornosti so vsem predlaganim prav tako posredovali voščilnico, ponekod jim je uspelo raznositi koledarje do članov kar v nabi- ralnike itd. Skratka, na vse načine smo poskušali ohraniti stik z vami. Veliko dragocenega dela opravijo naši prostovoljci tudi s tem, ko svoje starejše, osamljene in bolne kdaj pa kdaj pokličejo, se z njimi pogovarjajo in jih tudi povprašajo o morebitnih pot- rebah, če ne bi imeli nikogar, da bi jim kaj prinesel iz trgovine, lekarne. Ob vsem tem pa sami, znotraj naše organizacije ugotavljamo, da smo komunikacijsko oslabljeni in po drugi strani pogreša- mo usposobljene kadre, ki smo jih pred desetletji že imeli, ko smo v številnih sredinah usposabljali ljudi iz veščin nege bol- nika. Takšno znanje bi bilo danes še kako dobrodošlo za vse, ki bi ob takšni in podobni stiski nudili podporo osebju tako v domovih starejših občanov, kakor doma. Menimo, da bi tovr- stna usposabljanja v prihodnje morala imeti pomembno mesto in širšo podporo. Ob zaključku pa moramo omeniti še eno lepo in hvalevred- no dejanje, ki so ga storili nekateri posamezniki. V prazničnih dneh se je kar nekaj donatorjev odločilo in nam namenilo do- nacijo, namenska sredstva za pomoč določenim družinam. Ob- Feldenkrais vadba DIH IN ZVOK Kdor ne pozna svojega diha, je že da- nes to, kar bo, ko bo brez njega (kitajski pregovor). Ljudje radi iščemo bližnjice do boljšega zdravja, pozabljamo pa na dihanje, ki je ena od osnov. To je spoznal tudi Irec McKeown, ki je rešitev za svoje zdravstvene težave opisal v uspešni knjigi o dihanju. Z zavestnim nadziranjem svojega diha lahko premagamo porušen imunski sis- tem, zadihanost med telesnim naporom in nadloge, kot so slab spanec, tesnoba, astma in smrčanje. Če dihamo skozi usta, virusi in bakterije dobesedno zletijo v naša pljuča brez resnih stražarjev. Zato ga opustimo, zamenjajmo z dihanjem skozi nos in tudi maska naj obvezno prekriva nos. Dih skozi nos fiziološko izboljša re- lativno vlažnost zraka, poskrbi za čistejši zrak, hkrati pa ga tudi segreje. V nosno votlino iz sinusov prihaja dušikov oksid, plin, ki pobije viruse in bakterije. Špor- tniki pri dihanju skozi nos ugotavljajo, da so precej bolj spočiti in sveži, ter da ima- jo 30 procentov več kisika na razpolago kot prej. S staranjem slabi tudi kvaliteta diha, zato vam za lažje dihanje predstavljam lahkotno in sproščeno vajo. S to Fel- denkrais vajo se lahko postopoma priva- jate na dihanje skozi nos. Vajo izvajajte stoje, sede ali leže. Prip- ravite si robec, če bo nos zamašen. Po- zornost usmerite v dihanje, vdihnite sko- zi nos in – z izdihom, ki naj bo prost, brez napre- zanj, glasno štejte 1 2 3 … Nekajkrat ponovite in si zapomnite do katere šte- vilke ste prišli z izdihom. – formirajte ustnice v črko O in z izdi- hom formirajte zvok, najnižji možni ton. Zaznajte vibriranje notranjih or- ganov. Ni potrebno, da je glasno, ne- kajkrat ponovite. Počivajte in poslu- šajte zvok vašega dihanja skozi nos. Dihanje naj bo lahko, če ni tiho, ga le opazujte. Sprostite usta in nos in dihaj- te na vaš običajen način. – zaprite ustnice in začnite z izdihom mrmrati, kar pomaga odmašiti nos. Zaznajte ali je mrmranje v nizkih ali visokih tonih skozi obe nosnici enako, tako kot, ko nekaj povohate, če diši ali smrdi. – zaprite eno nosnico in dihajte sko- zi drugo, to pomaga očistiti sinuse in izboljša vzorec dihanja. Zamenjajte nosnici in ugotovite, če je dihanje se- daj drugačno. Vsi imamo eno nosnico bolj dominantno in veliko bolj prosto in s to vajo lahko dihanje skozi nos iz- boljšate. – zaprite ustnice in zamrmrajte najvišji možni ton. Večkrat ponovite, da zvok resonira za čelom, očmi, na vrhu loba- nje kot huda čebela ali glasen komar. Večkrat ponovite, počivajte. – z izdihom spet glasno štejte 1 2 3 … in ugotovite do katere številke ste prišli sedaj brez napora. Majda Anžin, fizioterapevtka, Darja Šoštarič, dipl. fizioterapevtka (Feldenkrais licenca za ATM in FI) OBMOČNO ZDRUŽENJE RDEČEGA KRIŽA LAŠKO 37 SOCIALA IN HUMANITARNA DEJAVNOST čina Laško je namenila donacijo za reševanje najbolj perečih in aktualnih stisk občanov v času epidemije, svetniki Občine La- ško so sejnino namenili družini ob elementarni nesreči, HSE, d. o. o., Socialni demokrati Laško, družina Jelenc namesto sveč in cvetja, Majda in Petra Velikonja ter Avrelija Meško so name- nili pomoč enostarševski družini v hudi stiski, stranka Občin- ski odbor Desusa nam je namenil pomoč za dobro delovanje in izvajanje skupnih nalog, člani Čebelarskega društva Laško pa so nam namenili materialno donacijo in s pollitrskimi kozarci medu polepšali praznične dni nekaterim prejemnikom pomoči - družinam z otroki. Vsem donatorjem v imenu vseh prejemni- kov iskrena hvala. Na akcijah v decembru zadovoljivo število krvodajalcev Krvodajalske akcije so bile od nekdaj po eni strani izjemno koristen, po drugi strani pa vedno tudi neke vrste družabni do- godek, saj so se na njih srečevali številni ljudje, se pogovarjali, skupaj malicali. Vsega tega zaradi epidemije kar naenkrat ni bilo več oziroma je potekalo v okrnjeni obliki. Dosedanji pristop in način dela samo na tem področju sta se nam skoraj obrnila na glavo. Prilagajati smo se morali mi, prilagajati so se morali krvo- dajalci, od obveščanja, sistema naročanja, priprave prostorov, postopkov. Vse je bilo prvih nekaj akcij še moteče, podkreplje- no s številnimi vprašanji in klici krvodajalcev, zakaj, zakaj. Od prijavljanja, vstopne točke, vprašalnika, merjenja temperature, malice v obliki »lunch paketa« in še bi lahko naštevali. Pa ne samo to. V ljudeh, tudi krvodajalcih, sta bila prisotna strah, negotovost, morda tudi slabše psihofizično počutje, kar je imelo za posledico, da je bilo število prisotnih na akcijah okr- njeno, vendar še vedno zadovoljivo. Zadnje tri krvodajalske akcije v decembru so bile po tradiciji v Thermani Laško oz. v Zdravilišču Laško, ki pa so lani, zaradi razmer doživele najprej selitev iz starega dela v novi del zdravi- lišča, zadnji dve akciji pa smo morali od tam preseliti v dvorano Tri lilije. Ob tem hvala Občini Laško, Civilni zaščiti in vodstvu STIK-a za njihovo podporo in razumevanje pri učinkovitem in hitrem iskanju nadomestne lokacije. Omenjene akcije so bile kljub razmeram in stanju lepo obiskane in niso odstopale od udeležbe preteklih let. Treh akcij v decembru se je udeležilo 178 krvodajalcev, kar je celo 17 več, kakor leto poprej. Sicer pa na letni ravni, posledično zaradi epidemije beleži- mo 8,8 % izpad krvodajalcev v primerjavi s preteklim letom. Po prvih ocenah smo pričakovali, da bo odstotek še večji, zato moramo biti z doseženim v razmerah, kakršne so, resnično za- dovoljni. Razumeti je, da je to posledica aktualnih zdravstvenih raz- mer, pričakujemo pa, da se bo stanje vrnilo nazaj v svoje tirnice in da bomo s pomočjo marljivih krvodajalcev in njihovim da- rovanjem krvi še naprej lepo skrbeli za zdravljenje vseh, ki kri potrebujejo. Veseli smo, ker se nam vsako leto pridružili in vpiše v našo evidenco tudi okrog sto novih krvodajalcev. Lani so se pri nas med krvodajalce vpisali 104 novi, večino mladi krvodajalci, kar je še posebej razveseljivo. Hvala vsem, ki nas pri tem podpirate in pomagate spodbujati občane po darovanju krvi. Pomoč v hrani in ostalih oblikah pomoči RK se deli po kriterijih Zgodi se, da nas kdaj pa kdaj kdo opomni, ker se mu zdi ne- navadno, da je nekdo prejemnik hrane oz. ostalih oblik pomoči pri Rdečem križu. Za sleherno mnenje naših članov smo hva- ležni, če je vmesno, ker v takem primeru upravičenca do preje- ma pomoči damo v ponovno presojo. Potrebno je omeniti, da se upravičenost do pomoči določa na podlagi Pravilnika o dodeljevanju humanitarne pomoči pri RKS Območnem združenju Laško-Radeče, ki je bil sprejet že leta 2008 in smo ga 2019 na sestanku predsednikov Krajevnih organizacij in lani na Komisiji za socialna vprašanja in elemen- tarne nesreče ponovno pregledali in vanj vnesli manjše poprav- ke. Na podlagi pravilnika so bili izdelani še kriteriji, ki se glede na določene cenzuse in socialne transferje vsake toliko osve- žujejo in potrjujejo na Območnem odboru. Podlago za obliko- vanje kriterijev smo imeli tudi v kriterijih, ki jih je pred časom oblikovalo Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in ena- ke možnosti. Po teh kriterijih, ki so javni, so prejemniki hrane in ostale pomoči pri RKS OZ Laško-Radeče oz. KO RK laške in radeške občine lahko: • Prejemniki denarne socialne pomoči in drugih transferjev, če njihovi dodatno ugotovljeni dohodki na podlagi vloge ne presegajo cenzusa v drugi točki ter izkazujejo svojo aktivno vlogo pri iskanju zaposlitve oz. pripravljenosti za sleherno delo (doma, v obliki prostovoljnega dela …); Lanski zvončki – znanilci pomladi iz Šentruperta, v upanju na lepše in boljše čase Ekipa Transfuzijskega centra SB Celje zadovoljna odhaja iz zadnje akcije minulega leta, ki je nastala pred dvorano Tri lilije 38 SOCIALA IN HUMANITARNA DEJAVNOST • Samske osebe ali družine, ki s svojimi dohodki do določene višine presegajo cenzus za dodelitev denarne socialne pomo- či po predpisih o socialnem varstvu, vendar ne presegajo 400 EUR dohodka za samsko osebo oz. za vsakega naslednjega člana gospodinjstva 250 EUR ter za katere lokalno pristojna Krajevna organizacija RK oceni, da potrebuje pomoč. Seve- da ob soglasju Centra za socialno delo, v kolikor ni priložena odločba o prejemniku denarne socialne pomoči; • Samske osebe, ki so odvisne od tuje pomoči in storitev, če ne presegajo prejemkov v višini 500 EUR mesečno in ne preje- majo za te namene virov iz javnih sredstev; • Upokojenci, ki niso upravičenci do varstvenega dodatka v najemniških stanovanjih z neprofitno najemnino, katerih po- kojnina ne presega 450 EUR, z upoštevanim dodatnim pro- stovoljnim zdravstvenim zavarovanjem, oziroma 420 EUR brez njega; • Zaposleni, ki dalj časa niso prejeli plače, npr. »stečajniki« in pri katerih je sicer prisotna socialna stiska; • Zaposleni z nizkimi prejemki, z dvema ali več družinskimi člani; • Brezposelni, ki so zaključili z javnimi deli in niso upravičeni niti do nadomestila za primer brezposelnosti, niti do denarne socialne pomoči; • Posamezniki ali družine, ki so se nenadoma znašli v težkih ži- vljenjskih, materialnih in socialnih okoliščinah, na katere ne morejo vplivati in zaradi katerih imajo dodatne stroške (bo- lezen, invalidnost, smrt …); • Posamezniki ali družine, prizadete zaradi naravnih ali drugih nesreč večjega ali manjšega obsega. Podlaga za presojo je dosledno izpolnjen pisni obrazec, »Prošnja za pomoč pri RK«, ki ga tisti, ki meni, da je upravi- čenec do pomoči skupaj z navodili dobi na Rdečem križu, ga izpolni in priloži vse potrebne listine (odločbo CSD, potrdilo o skupnem gospodinjstvu, potrdilo od pokojnine, plačilno listo in vse listine drugih prihodkov). Na podlagi prejete prošnje in navedenih kriterijev lokalno pristojna KO RK ugotavlja upra- vičenost do pomoči, za mnenje zaprosi tudi CSD. V kolikor sta obe mnenji pozitivni, postane vlagatelj upravičenec do pomoči za največ dve leti, v kolikor že vmes ni prišlo do kakšnih spre- memb. Po preteku datuma je treba prošnjo obnoviti, če nekdo želi še naprej ostati prejemnik kakršnekoli oblike pomoči pri RK. Vlado Marot Preteklo leto nam je življenje in delo krojil virus  V minulem letu smo morali pri KO RK Rečica odpovedati kar nekaj dogodkov in dejavnosti. Najtežje je bilo, da se nismo mogli družiti. Vsa leta smo ob koncu leta obiskovali starejše, kar sedaj ni bilo mogoče. Namesto tega smo združili moči in finančna sredstva z Društvom upokojencev Rečica in Društvom za ohra- njanje vrednot NOB Laško-Rečica namenili za nabavo novole- tnih paketov in z njimi obdarili člane naših društev, ki živijo v slabših socialnih razmerah. Upamo, da smo jim s tem nekoliko polepšali praznike. Že to, da smo se jih spomnili, jim je veliko pomenilo. Vsem ostalim starejšim, ki so iz različnih razlogov bolj vezani na dom in imajo manj stikov z drugimi, smo z vo- ščilnicami zaželeli vse lepo v novem letu z upanjem, da se bomo letos morda le večkrat srečali. Kljub vsemu smo skupaj z DU namenili pozornost tudi tis- tim članov, ki so praznovali svoj jubilej in so izrazili željo, da jih obiščemo. Z njimi smo obudili lepe spomine. V mesecu decembru je praznovala svoj 90. rojstni dan Silva Starc, ki je nas- tanjena v Domu starejših Laško. Še vedno je člani- ca našega odbora RK Re- čica in članica DU Rečica. Miselno je zelo živahna, še vedno bere časopise in knjige. T ežko ji je le, ker so zaradi virusa zelo omejeni z gibanjem in socialnimi stiki. Januarja je 80. rojstni dan praznovala  Vikica Deželak. Pričakala nas je s sinom Dušanom. Oba sta bila zelo vesela in hvale- žna našega obiska.  V mesecu januarju so nam iz RKS OZ Laško dostavili prehranske pakete s pralnim praškom, ki smo jih še isti dan razdelili krajanom, saj so sedaj v še večjih stiskah. Vemo, da je v tem  času veliko ljudi ostalo zaradi epidemije doma in prejemajo le 80 % plače. V kolikor je posameznik ali družina zaradi tega v večji stiski, se lahko obrne po pomoč na naše poverjenike v KS Rečica ali pa na RKS OZ Laško-Radeče, Aškerčev trg 4/b, Laško. Meritev krvnega tlaka, sladkorja v krvi in holesterola še vedno ne moremo izvajati. Najbolj pa nas ža- losti, ker so odpadla naša skupna združenja ob izletih, dnevu žena in srečanjih. Smo optimistični in verjamemo, da se bo tudi to obrnilo na bolje. Marija Šmauc V kratkem naj bi znova začeli s tečaji prve pomoči za bodoče voznike Pred nekaj dnevi je Vlada RS dala zeleno luč za ponovno iz- vajanje učenja vožnje v avto šolah, a pod izjemno zahtevnimi pogoji. Vzporedno s tem so se kandidati takoj začeli obračati na nas in se prijavljati na tečaj in opravljanje izpita iz prve pomoči za bodoče voznike. V zvezi s tem še čakamo navodila s strani RKS in NIJZ glede pogojev za izvajanje. V kolikor se ne bo epi- Iz razdeljevanja pomoči – simbolna fotografija Silva Starc je bila za uspešno delo v društvih prejemnica Bronastega znaka RKS 39 SOCIALA IN HUMANITARNA DEJAVNOST demiološka situacija poslabšala, naj bi pričeli s tečaji in izpiti v nekaj dneh. Vsi, ki ste že prijavljeni na tečaj prve pomoči bos- te prejeli pisno vabilo v naslednjih dneh, ostali, ki se za tečaj še niste prijavili, pa lahko to storite tako, da pokličete na šte- vilko 041-736-166 ali napišete sporočilo na e-naslov: rdeci.kriz. lasko@siol.net oz. se osebno oglasite na našem sedežu v času uradnih ur. Vsi, ki ste sodelovali v OŠ ekipi prve pomoči imate 20 % popust, prav tako člani RK. Naši jubilanti Stopamo že v 26. leto, odkar smo pričeli izkazovati poseb- no čast in pozornost našim jubilantom, vsem občanom, ki v tekočem letu praznujejo svoj 90-letni jubilej in še višje okro- gle obletnice. K projektu in sodelovanju smo privabili župana, predsednike krajevnih skupnosti in predstavnike društev, kate- rih člani so in po predhodnem dogovoru z domačimi pričeli z obiski. Tako smo uspešno, lepo in v veliko veselje ter hvaležnost večine slavljencev to počeli vse do lani, ko smo v drugem valu epidemije fizične obiske dali povsem na stran in se odločili, da dokler so takšne razmere, obiskov ne smemo izvajati. Zato vsem slavljencem v tem času pozornost izkažemo le z voščilnico, tele- gramom in s skromnim darilcem. Sicer pa smo v letošnjem letu v občini Laško našteli kar 42 občanov, ki bodo stari 90 let, eno občanko, ki bo stara 100 let, posebej pa z veseljem štejemo tudi našo najstarejšo občanko s častitljivimi 107 leti. V občini Rade- če pa imamo še 18 občanov, ki bodo letos stari 90 let in upamo, da bomo lahko po daljšem obdobju znova počastili 100-letnico. Do zaključka redakcije smo letos pozornost že izkazali Mariji Klavžar iz Trobnega Dola, Mariji Kovač iz Doma starejših La- ško in Jožefi Potušek iz Rimskih Toplic. Lani decembra pa še Mariji Kunšek iz Jurkloštra, ki živi v DSO Laško, Mariji Pavšek iz Marija Gradca, Mariji bravec iz Belovega, Milanu Sojču iz Šercerjeve ulice v Laškem, Štefki Štavt iz Kidričeve ulice in Silvi Starc iz Hude Jame. Vsem slavljenkam in slavljencu še enkrat iskrene čestitke. Krvodajalske akcije že v februarju in marcu V prejšnji številki Laškega biltena smo napisali, da je plan krvodajalskih akcij za letošnje leto usklajen in pripravljen za njegovo izvedbo. Po zapisu smo ga uskladili še z Zavodom za transfuzijsko medicino za krvodajalski akciji v občini Radeče. Naša prva krvodajalska akcija bo letos na pustni dan, v torek, 16. febru- arja, v Domu pihalnega orkestra Radeče, v laški občini pa bosta krvoda- jalski akciji najprej v Rim- skih T oplicah, na tamkaj- šnji Osnovni šoli Antona Aškerca Rimske Toplice, in sicer 11. marca, od 7. do 10. ure, 25. marca pa še, če nam bodo razmere naklonjene, v Pivovarni Laško, prav tako med 7. in 10. uro. Vsi krvodajalci bodo prejeli pisno povabilo in podrobnejša navodila, sicer pa še vedno velja- jo vsi preventivni ukrepi za preprečevanje okužbe, prav tako pa se mora vsak, ki na akciji želi darovati kri predhodno prijaviti na Transfuzijskem centru SB Celje na številko: 03-423-35-97. Vsi občani, krvodajalci ste prijazno vabljeni k sodelovanju. Znova bomo odprli vrata skladišča z oblačili Pričakujemo, da se bodo vrata skladišča Rdečega križa z ob- lačili, obutvijo in posteljnino lahko znova odprla, saj nas ljudje v zvezi s tem že veliko sprašujejo in kličejo. Namreč, navodila in ukrepi, ki smo jih prejeli na začetku drugega vala epidemije so bila glede tega zelo stroga in so nam velevala zaprtje. Tudi sprejemanje oblačil, obutve, posteljnine in vsega drugega je bilo onemogočeno, a smo podarjeno, če je bilo že pripeljano, vseeno prevzeli, medtem ko smo vse tiste, ki so nas o tem spraševali po telefonu seznanili z navodili in jih prosili, naj z dostavo poča- kajo do ureditve razmer. V nujnih primerih smo v tem času za- deve reševali, da smo upravičencem oblačila pripravili za prev- zem, brez iskanja in zadrževanja v skladišču. Vrata skladišča bomo znova odprli v sredo, 17. februarja, pod strogimi pogoji. V skladišču bo, poleg uslužbenke, lahko samo ena oseba, zato našim uporabnikom svetujemo, da nas pred na- meravanim obiskom pokličete na številko 734-34-60, da se z dogovorimo za čas prihoda, saj ne bi želeli, da bi se pred vrati delala vrsta in bi čakali zunaj, na hladnem. Sicer pa, če ne bo bi- stvenih sprememb, bo skladišče po ustaljeni praksi odprto vsa- ko prvo in tretjo sredo v mesecu, od 8. do 10. ure, vsako drugo sredo v mesecu pa tudi med 14. in 15. uro. Dodaten delovni čas je namenjen zlasti tistim, ki v dopoldanskem času zaradi drugih obveznosti težje pridete do nas. Vlado Marot Na tečaju prve pomoči je ob dobrih predavateljih vedno zanimivo Skladišče z oblačili RK znova pričakuje upravičence 40 SOCIALA POGOVOR Z OTROKOM NA CENTRU ZA SOCIALNO DELO Strokovne delavke in delavci na cen- trih za socialno delo, v okviru svojih na- log, opravljajo tudi pogovore z otroki. Pogovor z otrokom je predviden v več postopkih, v primeru težav v odrašča- nju, ko se starša razhajata ali ko center vodi postopek ukrepov za zaščito mla- doletnega otroka. Trenutno, glede na porast razvez in razpadov zunajzakon- skih skupnosti, največ pogovorov z ot- roki opravimo v postopku Predhodnega svetovanja. Pri nas to zakonsko ureja več zako- nov - Konvencija o otrokovih pravicah, Zakon o ratifikaciji evropske konvencije o uresničevanju otrokovih pravic, Dru- žinski zakonik in Zakon o nepravdnem postopku. Slovenija je podpisnica Konvencije o otrokovih pravicah, ki v 12. členu dolo- ča, da »morajo države otroku, ki je spo- soben izoblikovati lastna mnenja, jamčiti pravico do svobodnega izražanja le-teh v vseh zadevah v zvezi z njim, o tehtnosti izraženih mnenj pa se presoja v skladu z otrokovo starostjo in zrelostjo. V ta na- men ima otrok še posebej možnost zasli- šanja v kateremkoli sodnem ali upravnem postopku v zvezi z njim, bodisi neposred- no bodisi preko zastopnika ali ustrezne- ga organa, na način, ki je v skladu s pro- cesnimi pravili notranje zakonodaje«. Zakon o ratifikaciji evropske kon- vencije o uresničevanju otrokovih pra- vic, med procesnimi pravicami, posebej določi (v 3. členu), da ima otrok pravi- co do obveščenosti in izražanja lastnega mnenja v postopku, kjer konkretno do- ločijo, da dobi vse ustrezne informacije, da se z njim posvetujejo in izrazi svoje mnenje, da je obveščen o možnih posle- dicah upoštevanja tega mnenja in o mo- žnih posledicah kakršne koli odločitve. Kljub izraženemu mnenju otroka, os- taja strokovna ocena vključenih stro- kovnjakov in institucij ali je njegovo mnenje oz. želja, tudi njegova največja korist. Zakon o nepravdnem postopku, po katerem pristojna sodišča odločajo v po- stopkih razveze in razpada zunajzakon- ski skupnosti v 96. členu določa, da so- dišče pozove center za socialno delo, da otroka, ki je sposoben razumeti pomen postopka in posledice odločitve, na pri- meren način obvesti o uvedbi postopka in njegovi pravici, da izrazi mnenje. To lahko naredi na centru za socialno delo, v razgovoru z zagovornikom otroka (za- kon, ki ga ureja varuh človekovih pravic) ali tudi v obliki neformalnega razgovora s sodnikom, vselej brez prisotnosti star- šev. Nadalje člen natančno opredeli še način razgovora ob navzoči osebi, zapis razgovora in dolžnost, da center za soci- alno delo sodišču pošlje mnenje oz. za- pisnik. Centri za socialno delo pa opravljamo svoje naloge in javna pooblastila v skla- du z določili Družinskega zakonika, ki v 143. členu določa, da mora sodiš- če pred odločitvijo o varstvu, vzgoji in preživljanju otroka, stikih in izvajanju starševske skrbi ter podelitvi starševske skrbi sorodniku, upoštevati tudi otroko- vo mnenje ter pridobiti mnenje centra za socialno delo. Zelo podobno vsebin- sko določa tudi 158. člen Družinskega zakonika, ampak v postopku ukrepov za varstvo koristi otroka. Otroci, ki so starejši od 15 let v slo- venskem pravnem prostoru pridobijo delno poslovno sposobnost in s tem do- ločene pravice. Tako imajo možnost, da v postopkih, ki se vodijo in vplivajo na- nje, samostojno nastopajo. Naloga stro- kovnega delavca oz. delavke na centru za socialno delo je, da ga s tem seznani in pridobi njegovo izjavo glede njegove odločitve. Poseben poudarek gre nameniti po- govorom z otroki v postopku Predho- dnega svetovanja. Starša imata ob od- ločitvi, da se razvežeta oz. razideta, tudi dolžnost, da o tem obvestita otroka, na njemu primeren in razumljiv način. To je njuna pravica, prav tako pa je tudi pravica otroka, da je seznanjen s posle- dicami, ki jih takšna odločitev staršev prinese in s spremembami, ki se bodo v njegovem življenju zgodile. Otrok ima v tej situaciji pravico izraziti vsa svo- ja čustva – prijetna in neprijetna, od- rasli pa jih morajo (poskusiti) sprejeti, čeprav je včasih težko. Pogovor na cen- tru za socialno delo ni namenjen sez- nanjanju otroka, da se starša razhajata, ampak razbremenjevanju otrokovih ču- stev, v tistem delu, ki se nanaša na vpra- šanje, kaj takšna odločitev staršev zanj pomeni. Zato je pogovor z otrokom naj- večkrat opravljen po tem, ko sta ga star- ša že seznanila, da se razhajata in kaj zanj to predstavlja. Pogovor je najprej namenjen: – spoznavanju otroka in njegove druži- ne, – raziskovanju sprememb, ki jih je ot- rok zaradi tega doživel (selitev in menjava socialnega okolja, odselitev enega od staršev, pridobitev dveh do- mov …), – raziskovanju in pomoči pri poimeno- vanju njegovih čustev in občutkov, ki jih je ob tem doživel oz. jih doživlja (žalost, jeza, razočaranje, strah, skrb, razbremenitev …), – razbremenjevanju njegovih čustev, – raziskovanju možnih oblik podpore in pomoči; kako si lahko otrok sam pomaga (poslušanje glasbe, pisanje, risanje, različni delovni listi …) in kdo so druge osebe, ki bi mu še lahko pomagale (sorodniki, prijatelji, vzgo- jitelji …). Starostna meja za opravljanje pogo- vora z otrokom ni določena, se pa raz- govor z otrokom vedno opravi na njemu (starosti in razvojni stopnji) prilagojen način. Pogovori potekajo v pisarnah strokovnih delavk/delavcev, ki so temu primerno prilagojene (otroška miza in stol, barvice, flomastri, otroški motivi po stenah), ob urah, ki odgovarjajo otro- ku. Vedno se poskuša ustvariti sprošče- no vzdušje, v katerem se lahko vzposta- vi zaupen delovni odnos med strokovno delavko/delavcem ter otrokom. Starša vedno spodbudimo k temu, da oba pri- peljeta otroka na pogovor, saj mu s tem predata sporočilo, da stvari zanj urejata skupaj in ga pri tem, da opravi pogovor s strokovno delavko/delavcem, tudi oba podpirata. Pogovori z otrokom potekajo individualno, izjemoma, če otrok izrazi stisko, pa v prisotnosti starša. Vsebina pogovora je vedno prilago- jena vsakemu otroku posebej in tako vedno drugačna; nikoli v naprej struk- turirana, po nekem konkretnem vpra- šalniku ali protokolu. V začetku pogo- vora se preko splošnih tem (aktivnosti v vrtcu ali šoli, prosti čas, interesne de- javnosti) vzpostavlja stik z otrokom. V nadaljevanju se ga seznani z vlogo stro- kovne delavke/delavca, ki je, da se spo- zna z njim, kasneje pa staršema pomaga pri dogovarjanju in urejanju stvari. Prav tako se nekaterim otrokom, ki izkažejo zanimanje, predstavi delovanje institu- cije centra za socialno delo. V pogovo- ru se tudi preveri, kakšna so pričakova- CENTER ZA SOCIALNO DELO CELJE ENOTA LAŠKO 41 SOCIALA Dragi starši, leto 2020 nas je vse presenetilo in v nas ustvarilo pravo mavrico čustev in občutji, s katerimi smo se morali znajti v vsem neznani in nepredvidljivi situaciji. Verjamemo, da ste po svojih najboljših močeh zmogli! Skupina za starše vseh svojih ciljev, zaradi sprejetih ukrepov z namenom preprečevanja širjenja okužbe s covid-19, ni uspela realizirati, smo pa zato v letu 2021 toliko bolj priprav- ljeni. Letos želimo z vami aktivno preživljati naša srečanja, zato vas lepo vabimo, da se nam pridružite. Srečanja bodo potekala preko ZOOM aplikacije, zato je pot- rebna predhodna prijava (ime, priimek in e-naslov) na elek- tronski naslov: klavdija.gorjup@gov.si. Po prijavi vam bomo na vaš e-naslov poslali spletno povezavo, na kateri boste do- stopali do »spletne sobe«, kjer bo srečanje potekalo. Prijavite se lahko na posamezno srečanje ali na več srečanj. Srečanja so brezplačna. Predvidene TEME in DATUMI srečanj so: • 22. 2. – Izzivi epidemije za družino. • 15. 3. – Samopodoba otroka in kako lahko nanjo kot starš vplivam. • 12. 4. – Razvojne stopnje otrok. • 10. 5. – Odnosi med vrstniki. • 13. 9. – Novi izzivi po počitnicah. • 11. 10. – Moj otrok je trmast. • 15. 11. – Pozitivna sporočila otroku (kako komuniciram in kako poslušam). • 13. 12. – Družinske vrednote in družinski prazniki. Srečanja bodo potekala od 16. do 17. ure. V primeru dodatnih vprašanj smo dosegljivi na naših kon- taktnih številkah in elektronskih naslovih. Več informacij pa lahko najdete tudi na spletni strani: https://www.csd-slove- nije.si/csd-celje/enota-lasko/. Zelo nas veseli, da se bomo ponovno srečali in skupaj nadgrajevali svoje znanje in starševske veščine, pa čeprav na daljavo! nja otroka od pogovora in kaj misli, da je namen pogovora. Nikoli pa otroka ne postavimo v položaj, ko bi moral izbira- ti med staršema (npr. s kom bi želel ži- veti). Zavedamo se pomena stalnega izo- braževanja na tem področju, zato se, za vodenje pogovora z otrokom, stro- kovni delavci in delavke udeležujemo posebnih strokovnih izobraževanj, kjer nam predstavijo tudi določene tehnike, pripomočke, s katerimi se lahko pribli- žamo otroku (tako lahko pri osnovno- šolskem otroku uporabimo tudi vprašal- nik, katerega vsebina se nanaša na potek njihovega družinskega življenja, in ga otrok sam izpolni). Glavni namen pogo- vora je, da se z otrokom spoznamo, da ve, da ima možnost biti slišan in če želi, da ima priložnost izraziti svoja čustva. Z vsem tem starša v pogovoru sezna- nimo, se z njima dogovorimo o možnem terminu pogovora in jima izročimo zlo- ženko z osnovnimi informacijami o po- govoru in pripravah otroka na pogovor, ki smo jo na Centru za socialno delo Celje-Enoti Laško pripravili z name- nom, razbremenjevanja staršev skrbi. Po opravljenem pogovoru, se opravi po- govor s staršema, kjer se ju seznani z vsebino pogovora. Pri seznanitvi staršev z vsebino pogovora z otrokom obstaja izjema – in to je takrat, ko otrok izrazi, da si tega ne želi. Takrat to njegovo že- ljo spoštujemo, saj je spoštovanje temelj zaupnega odnosa, ki ga vzpostavimo z otrokom. Na podlagi preteklih pogovo- rov s staršema in z otrokom se pripravi mnenje glede dogovora med staršema. Prav tako starša prejmeta priporočila, kako lahko v prihodnje razbremenjuje- ta otroka, kje morata nameniti posebno pozornost, predamo še dodatne infor- macije kot npr. seznam literature, knjig ali drugih vsebin, ki bi njihovi družini lahko pripomogle pri razumevanju na- stale situacije ali pa kontaktne številke drugih strokovnih institucij, v primeru, da je prisotna potreba po njihovi vklju- čitvi. Po naših izkušnjah otroci pogovore zelo sproščeno sprejmejo, v njih sode- lujejo in odidejo s pozitivnimi občutki. Pogovor je v prvi vrsti resnično name- njen njim, da se jim omogoči, da slišimo njihov glas. In zato strokovne delavke in delavci s posebno občutljivostjo pristo- pamo do otroka in vstopamo v njegovo življenje. »Vedno znova iščemo pogovore z na- šimi bližnjimi, kajti pogovor je edini most med ljudmi.« Albert Camus Pripravila: Klavdija Gorjup, univ. dipl. soc. del., samostojna svetovalka na CSD Celje-Enoti Laško Skupina za starše v letu 2021 42 HIŠA GENERACIJ HIŠA GENERACIJ LAŠKO SKOZI ŠTEVILKE PRETEKLEGA LETA Leto 2020 je močno zaznamovalo medosebne odnose, eko- nomski in družbeni položaj posameznika in družbe kot celoto. Leto ni bilo samo prestopno, ampak je bilo leto, ki si ga bomo zapomnili po mikroskopsko majhnem virusu, ki je na kolena spravil ves svet. Zaradi zdravja in spoštovanja drug drugega, smo spremenili dnevne navade, kar je za nekatere posameznike pomenilo ome- jeno oziroma minimalno gibanje ter varno počutje le v zavetju svojega doma. V naše zavedanje se je naselila, ne samo visoka stopnja pozornosti, ampak tudi strahu. Kot prostovoljci in obiskovalci Hiše generacij Laško, v prvi vrsti pa kot empatični posamezniki, ki nam je mar za sočloveka, smo bili povabljeni, da s svojim vedênjem in svojo aktivnostjo, pristopamo k sočloveku (osebno, preko telefona, elektronske in navadne pošte in socialnih omrežji), zmanjšujemo občutek strahu, negotovosti, stiske, osamljenosti. Predvsem pa širimo pozitivno naravnanost in življenjsko držo. Leto 2020 je bilo v znamenju epidemije covid-19, ki je moč- no vplivala na samo organizacijo, izvajanje in utečeno delovanje programa, na podlagi 15 letne prakse. Število izvedenih aktiv- nosti je bilo v primerjavi s preteklim letom manjše za 24 % oz. slabo četrtino, število obiskov pa za 61 %.V letu 2020 smo v Hiši generacij Laško tako pripravili 448 aktivnosti in zabeležili skupno 2.847 obiskov. Ob upoštevanju vladnih ukrepov smo 13. 3. 2020 za javnost zaprli Hišo generacij Laško in postali aktivni z objavami na soci- alnem omrežju Facebook, stran Hiša generacij Laško, kjer smo želeli preko različnih pobud, objav, prispevkov v foto in video obliki spodbujati ljudi k aktivnostim, jih informirati, predvsem pa z našimi vsebinami prispevati k njihovi pozitivni naravnano- sti in dvigu psihofizičnega počutja. Koordinatorka je prav tako preko javljanj v živo v oddajah Dobro jutro na VTV-ju spodbu- jala k aktivnostim vse generacije, ozaveščala širšo javnost o de- menci, sočutju in empatiji do bližnjih ter preživljanju epidemio- logije s strani zlate generacije. Prav tako pa je posnela prispevke za lokalni televiziji TV Laško in TV Krpan. S 3. 6. 2020 se je lahko Hiša znova odprla za javnost, pod posebnimi pogoji in protokoli do 22. 10. 2020, ko je bilo zno- va odsvetovano zadrževanje več oseb v zaprtih prosto- rih in se je večino dogajanja znova prestavilo na socialno omrežje do konca in v nada- ljevanje prihodnjega koledar- skega leta. V tem času smo ohranjali stik preko telefona, elektronske in navadne pošte, posamezniki so osebno pri- hajali na individualne pogo- vore s koordinatorko aktiv- nosti, poskrbeli pa smo tudi za pozornosti in obvestila na oglasnih mestih v mestu La- ško ter pripravili praznični kotiček na bregu reke Savinje, pod Hišo generacij Laško. Kljub omejitvam smo so- delovali v vseslovenskih po- budah: Teden pisanja z roko (22. 1. 2020), Tedni vseživljenjske- ga učenja (4. 9. - 9. 10. 2020), Teden evropske mobilnosti (16. - 22. 9. 2020), Mednarodni dan prijaznosti (13. 11. ), Hobotni- ce za nedonošenčke, Rokavčki pomagavčki za osebe z demen- co (dec. 2020), Piškoti za soseda (dec 2020). Kreirali in izde- lali smo EKO OBLEKO za kandidatko za Miss Earth Slovenia 2020 Adrijano Ojsteršek, ki je nato tudi zmagala in zastopala Slovenijo na svetovnem izboru; pri tem povezali generacije in posameznike med seboj, da so zbirali in izdelovali rože iz naj- lon nogavic, odpadne žice, odsluženih čipk ter zaves. Mesečno smo izvajali brezplačno individualno pravno pomoč. Skupaj z LU Celje smo izvedli 30-urni tečaj risanja mandal. 27. 1. smo pripravili enodnevno izobraževanje za prostovoljce Hiše gene- racij Laško, ki se ga je udeležilo 17 oseb v Hiši generacij Laško, dvodnevno izobraževanje v aprilskem vikendu, junijski piknik in oktobrsko delo na terenu pa sta zaradi epidemije odpadla. V marcu smo postavili unikatno oglasno omarico na steni stavbe Kidričeva ulica 2, aprila 2020, na pobudo koordinatorke Hiše generacij Laško, s posamezniki napisali pisma, ki smo jih nato združili v eno samo, skupaj s pobarvankami in jih razmnožili za vsakega zaposlenega in stanovalca Doma starejših Laško in jim s tem polepšali praznike in bivanje v domu. Junija 2020 se je zaključil program Kresnice (za osebe s te- žavami v duševnem zdravju, saj nismo uspeli na razpisu), tako da so se uporabniki programa 10. 8. pričeli družiti v skupini KRESNICE, ki je sedaj del programa Hiša generacij Laško in ga vodi Jasmina Špes. 13. 8. smo na predlog društva Vesele nogice pričeli s telovadbo z Natašo, ki je prostovoljka društva Vesele nogice. V Socialnem tednu 2020: Slovenija naš skupen prostor (24. 9. - 3. 10. 2020) smo razpisali natečaj za fotografijo najlep- ših kotičkov občine Laško po mnenju ljubiteljskih fotografov in pripravili razstavo le-teh. 21. 9. smo organizirali 4. sprehod za spomin ob svetovnem dnevu alzheimerjeve bolezni in k sodelo- vanju povabili Zdravstveni dom Laško in Dom starejših Laško; zaradi epidemije smo bili stacionirani v dvorani Hiše genera- cij, kjer smo preko krajših predavanj in predstavitev spoznavali razsežnosti, oblike pomoči in potek bolezni izgubljanja spomi- na. Novembra in decembra pa smo s 413-imi voščilnicami in voščili sodelovali v vseslovenskem projektu Mala pozornost za veliko veselje; po preteku akcije so voščila še prihajala, zato smo se odločili, da smo 150 voščil razdelili uporabnikom Pomoči na domu Laško. V letu 2020 se je odvilo 295 delavnic (v preteklem letu 470), pri katerih smo zabeležili 2.077 obiskov, (v preteklem letu 4.679). V času zimskih počitnic smo pripravili 5 delavnic in pri njih zabeležili 89 obiskov, v času poletnih počitnic 16 delavnic in 186 obiskov. Jesenske počitniške delavnice smo izvedli pre- ko objav na socialnem omrežju Facebook Hiše generacij Laško, prav tako pa ADVENTNI KOLEDAR vsakodnevnih ustvarjal- nih pobud v decembrskem času. Izvedli smo 8 predavanj, 1 kulturno prireditev in 2 razstavi, več zaradi ukrepov ni bilo realizirano. Zabeležili smo tudi 141 posebnih dogodkov (116 smo jih or- ganizirali - od tega smo jih 91 na Facebooku, pri 21 smo sode- lovali) in 462 obiskov, 4 dogodkom pa smo nudili naše prostore. 42 prostovoljcev, med katerimi sta tudi 2 predstavnika mo- škega spola, je v letu 2020 opravilo 1.774 prostovoljskih ur. Povprečna starost aktivnih prostovoljcev je bila v preteklem letu 59 let; najmlajša prostovoljka je štela 18, najstarejša pa 85 let. Pri prostovoljstvu moramo izpostaviti tri prostovoljke: Ireno Horjak, Marjeto Knez in Heleno Terzič, ki smo jih z Domom starejših Laško, ki jih je prijavil na razpis Mladinskega sveta Slo- venije, predlagali za naziv Prostovoljec leta 2019 in so ga tudi, 43 HIŠA GENERACIJ zasluženo, prejele. Priznanje so prejele po pošti, saj zaradi epi- demioloških ukrepov osebna vročitev ni bila možna. Vsakomur HV ALA za upoštevanje ukrepov, ki so nas v večini nagovarjali k ohranjanju fizične distance (razdalje). Marsikdo, ki je bil pripravljen spregovoriti je zaupal, da je občutil osamo, tesnobo, stisko, strah. Tisti, ki ne živijo sami so potožili po po- govoru z ljudmi izzven domače, vsakdanje, skupnosti. Vsi smo spoznali, da je za življenje človeka poleg zadovoljitve osnovnih fizičnih potreb potrebno tudi druženje, vzdrževanje medoseb- nih odnosov; v preteklem letu v večini preko telefona, elektron- ske in navadne pošte in na razdalji, z masko čez obraz. HVALA vsem, ki ste spregovorili, le-tako smo si lahko bili v oporo in poMOČ drug drugemu. HV ALA vsem, ki ste samoiniciativno poklicali sosede, znan- ce in na kratko poklepetali - tiho dejanje z glasnim odmevom za vas in za klicane. HV ALA vsem, ki prestopate meje lastnih prepričanj, strahov, omahljivosti in delate male korake, da napolnite in osvetlite so- cialno razdaljo in okrepite bližino. Naj vam ne zmanjka poguma in moči tudi v prihodnjem letu! Vzdržujmo bližino, ki si jo, kljub fizični razdalji, lahko, sme- mo in moramo izkazovati na sebi lasten način. Bodite zdravi, ljubeči in dobri - do sebe, svojih let, svojega počutja in svojih občutji in HV ALA vam, da ste dobri in pogu- mni, v zavedanju, da iz miši še nikoli ni zrastel slon. Ostanimo povezani tudi v letu 2021, kjer bo v prvi vrsti naša pozornost usmerjena k vzpodbujanju posameznikov k udeleževanju aktiv- nosti, ki jih pripravljamo v našem medgeneracijskem centru, saj so le-te v letu 2020 bile preseljene na socialno omrežje in elek- tronski medij, do katerega pa vsi redni in potencialni obiskoval- ci medgeneracijskega centra ne želijo ali ne morejo dostopati. Koordinatorka aktivnosti v CSHG Petra Kolšek, prof. soc. in geo., strokovna sodelavka v programih CSD Celje-Enota Laško INFO: 03/734-18-80, 051-436-240, center.starejsih@siol.net USTVARJALNA ZIMA S HIŠO GENERACIJ LAŠKO Med 15. in 19. februarjem 2021 (na strani Hiša generacij Laško) brezplačne ustvarjalne delavnice za otroke, mladino in odrasle: ponedeljek, 15. 2., POVEJ MI ZGODBO, (izdelali bomo druţabno igro, za spodbujanje in krepitev domišljije in besednega zaklada), pustni torek, 16. 2., KUHAJMO - PUST MASTNIH UST, (krhki flancati). sreda, 17. 2., PODSTAVEK ZA TOPLE NAPITKE IN LONČEK HVALEŢNOSTI, četrtek, 18. 2., VRT V MALEM, (sejanje zelenjave in zelišč v unikatne lončke), petek, 19. 2., KUSUDAMI ROŢE (3D origami) USTVARJALNA VREČKA! Za laţje ustvarjanje smo vam v HIŠI GENERACIJ LAŠKO (Savinjsko nabreţje 6) pripravili ustvarjalno vrečko, ki jo brezplačno prejmete vsi, ki se boste na delavnice prijavili do 10. 2. 2021. Vrečko boste varno lahko prevzeli v Hiši generacij Laško v petek, 12. 2. 2021, za tiste, ki pa ste izven meja občine Laško, pa vam bomo vrečko poslali po pošti. Sodelovanje na usvarjalnih delavnicah na Facebooku Hiše generacij Laško, ni pogoj za prejem ustvarjalne vrečke. V Hiši generacij Laško že 16. leto negujemo in vzpodbujamo PROSTOVOLJSTVO, saj brez srč- nih prostovoljk in prostovoljcev številne aktivnosti, ki jih priprav- ljamo v medgeneracijskem centru, ne bi mogli izvajati. Skupaj, z roko v roki, plujemo za isti cilj: najti pot do sočloveka, s sočutjem, empati- jo - tako preprosto, a premalokrat izraženo. Kar daš, to dobiš. HVA- LA vam, drage prostovoljke in pro- stovoljci za vaše znanje, spretnosti, empatijo, sočutje ter vaš čas. Vem, da skupaj zmoremo več, kot vsak sam zase. Vem, da čas, ki ga namenimo za dobro drugih, ni nikoli vstran vržen čas in vem, da smo srčni ljudje rojeni za srčna de- janja. Vse, ki bi želeli prestopiti prag Hiše generacij in v njej posta- ti prostovoljka/prostovoljec, va- bimo, da se oglasite na Savinjsko nabrežje 6, Laško ali pokličete na 03-734-18-80 ali 051-436-240 ali pišete: center.starejsih@siol.net ali nas poiščete na Facebooku: Hiša generacij Laško 44 HIŠA GENERACIJ / DOM STAREJŠIH DOGAJANJE V DOMU STAREJŠIH LAŠKO V Domu starejših Laško smo se skupaj s stanovalci in svojci proti vdoru okužbe s SARS-CoV-2 uspešno borili deset mese- cev in tako bili eden izmed redkih izvajalcev socialnovarstve- nih storitev, ki mu je to uspevalo tako dolgo. V preventivo smo vložili ogromno znanja in truda, bilo je potrebnega tudi veliko odrekanja in prilagajanja. Žal je splošna slaba epidemiološka si- tuacija zadeve spremenila in smo se morali v začetku meseca decembra tudi mi soočiti s pojavom okužb med stanovalci. Na situacijo smo bili dobro pripravljeni, imeli smo zadostne količine osebne varovalne opreme in pripravljene krizne načrte za ravnanje v primeru pojava okužbe. Kljub temu pa je bilo to obdobje zelo zahtevno tako za zaposlene kot tudi za stanovalce in njihove svojce. Zaradi večjega števila okužb smo ob soglasju strokovne koor- dinacijske skupine zunanjo rdečo cono uredili v prostorih kon- gresnega centra Thermane Laško, saj hotelske sobe iz več razlo- gov, tako logističnih, tehničnih kot varnostnih niso primerne in v njih osebje ne bi moglo zagotoviti primerne nege in ustrezne- ga nadzora nad stanjem stanovalcev. V vzpostavitev primernih in varnih prostorov zunanje rdeče cone smo zaposleni vložili ogromno truda, energije in strokov- nega znanja. V sodelovanju s podjetjem Proevent, Civilno zaš- HIŠA GENERACIJ VABI Brezplačna pomoč pri uporabi računalnika in pametnega telefona Vse kar je neznano in novo nam je ve- liko in strašno, a z malo pomoči postane manjše in lažje, predvsem pa uporabno. Pokličite na 03-734-18-80 ali 051- 436-240 in se dogovorite za individual- no pomoč pri uporabi vašega računalni- ka ali pametnega telefona. Slišim te Če potrebujete nekoga, da vam pris- luhne ali da z nekom poklepetate, je Hiša generacij Laško pravi naslov za vas. Pokličete nas lahko na 03-734-18-80 ali 051-436-240. Ne vemo in ne znamo vse- ga, imamo pa srce in ušesa za sočloveka. Brezplačna individualna pravna pomoč Vsak 1. ponedeljek v mesecu v Hiši generacij Laško. Obvezna predhodna prijava na 03- 734-18-80 ali 051-436-240. 14. februar: Rože Likovnega društva Laško Sv. Valentin ima ključ od korenin, tudi korenin CVETJA, ki so ga z ob- čutkom in čopičem naslikali na platno člani Likovnega društva Laško. Že od novembra 2020 razstava čaka na svoje odprtje, ki bo na poseben način izvede- no v nedeljo, 14. februarja, na Facebo- ok strani Hiša generacij Laško. V živo pa si lahko čudovito cvetje pridete pog- ledati, pod ukrepi, ki bodo takrat veljali, v našo dvorano. Ne ustrašite se zaprtih vrat, saj imajo le-ta zvonec. VABLJENI. Likovnemu društvu Laško pa hvala, da so razstavo, kljub vsemu, pripravili ob našem 15. rojstnem dnevu. Ustvarjalne zimske počitnice s Hišo generacij Laško Med 15. in 19. februarjem 2021 na FB-strani Hiša generacij Laško. Če želite, da bo vaše ustvarjanje laž- je, se prijavite do 10. 2. 2021 in oseb- no boste lahko BREZPLAČNO prevze- li USTVARJALNO VREČKO. Tisti, ki pa ste izven meja občine Laško, pa vam bomo vrečko poslali po pošti. Vzgajanje sočutja do sebe v času krize (Marjana Mastnak) Sreda, 24. februar 2021, ob 17. uri preko Zoom aplikacije, zato je potreb- na predhodna prijava (ime, priimek in e-naslov) na elektronski naslov: center. starejsih@siol.net. Za več informacij, tudi tehnične narave (kaj je aplikacija Zoom, kako jo uporabljati preko raču- nalnika ali pametnega telefona), pa se lahko vedno obrnete na Hišo genera- cij Laško-osebno ali preko telefona: 03- 734-18-80 ali 051-436-240. Na delavnici bomo opisali pomen so- čutja do sebe (samo-čutje). Odkrivali bomo pot do samo-čutja, ki je bistveno za to, da se lahko iskreno postavimo v čevlje sočloveka in brez obsojanja doži- vljamo sočutje do drugih ljudi. Cilj de- lavnice ni odkrivanje sočutja do drugih, temveč odkrivanje sočutja do sebe, lju- bezni do sebe. Namreč, če nismo sočut- ni do sebe lahko izgorimo v plamenih sočutja do drugih. 21. marec Dan poezije V abimo vse ljubitelje poezije, ki jo radi berete ali pišete, da se oglasite in nam pošljete svoja avtorska dela ali prebra- no poezijo, ki vas je nagovorila na: Hiša generacij Laško, Savinjsko nabrežje 6, 3270 Laško, ali na center.starejsih@siol. net, do dneva zaljubljenih: 12. marca (gregorjevo), da bomo lahko pripravili dogodek in razstavo lepe besede ob sve- tovnem dnevu poezije. Pletenje butaric iz zelenja Petek, 26. marca 2021, med 9. in 12. uro v dvorani Hiše generacij Laško, v nasprotnem primeru pa preko Facebo- oka Hiša generacij Laško. Živina babica Marija Kolar je v uredništvo poslala risbico, s katero jo je vnukinja zelo razveselila. Živa je namreč na ris- bico pripisala tudi prijazne želje, ki jih »bica« z veseljem deli tudi z vami . 45 DOM STAREJŠIH / DRUŠTVO INVALIDOV čito Laško in člani prostovoljnih gasilskih društev občine Laško nam je uspelo prostore postaviti v dobrem dnevu. Oskrba in nega vseh stanovalcev je navkljub vdoru virusa in kadrovskim težavam potekala v skladu s protokoli in standardi. Zaposleni smo se ves čas maksimalno trudili, da je bilo za sta- novalce dobro poskrbljeno, skušali smo se tudi čimbolj približa- ti njihovim individualnim željam in potrebam. Ker smo morali zagotavljati ločene kadrovske ekipe za rdečo cono, sivo in belo cono, hkrati pa so bile okužbe prisotne tudi med zaposlenimi, smo imeli tudi zunanjo kadrovsko pomoč. Stanje z okužbami se je konec meseca decembra začelo umirjati in 5. januarja smo lahko zunanjo rdečo cono zaprli. Zanimanje za cepljenje je bilo zelo veliko. Prve odmerke cepi- va smo prejeli v nedeljo, 27. 12., in isti dan tudi izvedli cepljenje. Stanovalci in zaposleni, ki so se cepili takrat, so prejeli že drugi odmerek cepiva. Vsem, ki se bodo za cepljenje še odločili, bomo to tudi v bodoče omogočili. Skupni delež stanovalcev, ki so bolezen preboleli ali pa zašči- to pred virusom pridobili s cepivom je 93 %, med zaposlenimi je takšnih 60 %. Sedaj postopoma, z vso previdnostjo in skladno z vsemi pre- ventivnimi ukrepi, ponovno vzpostavljamo aktivnosti za stano- valce. Konec decembra smo tako vzpostavili možnost obiskov. Za obiske se je potrebno naročiti na recepciji doma (03 73 45 600) med 8.00 in 9.30, na obisk pa lahko pride ena zdrava oseba, ki v zadnjih 14 dneh ni bila v stiku z osebo s potrjeno okužbo. V obdobju pojava okužb smo bili zaposleni deležni spodbude in motivacije tako s strani mnogih svojcev stanovalcev, kot tudi posameznikov iz lokalne skupnosti. Posebej ganjeni smo bili, ko smo videli, da so nekateri za izdelavo nam namenjenih pozor- nosti potrebovali ogromno svojega dragocenega časa. Prijetno so nas s pismi in izdelki nekajkrat presenetili tudi učenci OŠ Laško, ki so se skupaj z učitelji in svetovalnima de- lavkama spomnili na nas. Prav tako smo bili deležni pozornosti iz Vrtca Laško. Vse to nam je pomagalo, da smo lažje premaga- li to težko obdobje. V tej zahtevni situaciji se je znova potrdilo, da delujemo v okolju, ki je zelo povezano in na pomoč katerega lahko računamo. Ponovno se želim zahvaliti vsem našim zaposlenim za delo, ki so ga z nadpovprečnimi napori opravili v času prisotnosti okužb v domu. Naši delovniki so bili v tem času zahtevni, dolgi in naporni, pa vendar smo delo vseskozi opravljali predano in odgovorno ter s ciljem, da za stanovalce poskrbimo strokovno in po najboljših močeh. Iskrena zahvala gre tudi zaposlenim iz drugih enot družbe Thermana, d. d., ki so se odzvali in se pridružili naši ekipi. Ka- drovsko so nas okrepili tudi zaposleni Zdravstvenega doma La- ško, Zdravstvenega doma Celje, Doma starejših Sveti Jožef in Trubarjevega doma Loka pri Zidanem Mostu. Zahvala gre vod- stvom navedenih zavodov, ki so se na našo stisko odzvali, in tudi tamkajšnjim zaposlenim, ki so se nam priključili. Zahvaliti se želimo tudi Civilni zaščiti Laško ter članom prostovoljnih ga- silskih društev Laško, ki so sodelovali pri postavitvi in posprav- ljanju prostora zunanje rdeče cone. Za sabo smo pustili zahtevno leto, ki nas je postavilo pred mnoge preizkušnje in nas tudi veliko naučilo. Z željo, da se naša življenja začnejo čim prej vračati v normalo, vas pozdravljamo in vam želimo, da ostanete zdravi. Janja Podkoritnik Kamenšek, vodja programa oskrbe starejših REKREACIJA IN DRUŽENJE ČLANOV DI RIMSKE TOPLICE Odbor DI Rimske T oplice je že sedmo leto organiziralo sreča- nje, druženje in rekreacijo v Šmarjeških Toplicah, kjer smo bili od 30. avgusta do 6. septembra 2020. Bili smo zelo zadovoljni, da smo ujeli še pravi čas, da nam ni bivanja preprečil covid-19. Udeležili smo se predavanj kot so koristnost telesne vadbe za srčne bolnike, visok krvni tlak in dejavniki tveganja ter klepeta s prehransko svetovalko. Udeležili smo se nordijske hoje, telovad- be v bazenu, s turističnim vlakcem pa smo se peljali do Šmarjete in cvičkove fontane. Organizirali smo druženje in zabavno srečanje vseh udele- žencev s kratkim zabavnim programom in večerjo. Člani so bili zelo zadovoljni tako s programom kot hrano. Dobre volje ni manjkalo, saj je bilo veliko smeha in petja, prav tako ni manj- kalo pohval za organizirano druženje. Odbor društva invalidov se trudi, da bi svoje člane tudi v težkih časih razveselili in jim polepšal dneve. Ob božično-novoletnih praznikih smo naše člane presenetili s skromnimi darili. Vsi, ki smo obiskovali člane, smo upoštevali varnostno razdaljo, uporabljali zaščitne maske in nismo imeli nikakršnih fizičnih stikov. Izmenjali smo si nekaj besed ter za- želeli zdravja, sreče in čim prejšnji konec epidemije, da se bomo lahko zopet družili. Milena Počivalšek, tajnica DI Rimske Toplice 46 VZGOJA IN IZOBRAŽEVANJE VRTEC LAŠKO S POLNIM VRAČANJEM OTROK Tako kot šolarji so se prvega tedna v februarju razveselili najmlajši, ki so že drugi teden zapored zakorakali v svoje igralnice. Organizacijsko je to zelo velik zalogaj, poudarja ravnateljica Vrtca La- ško Jerica Laznik Mokotar, ki dodaja, da trenutna situacija ni nova realnost, tem- več trenutno stanje, ki se bo izboljšalo. Kako ste se organizacijsko spopadli s polnim vračanjem v vrtce? Organizacijsko mislim, da nam je šlo kar dobro, glede na to, da smo ime- li nekaj izkušenj iz spomladanskega dela. Tako kot spomladi smo tudi sedaj pova- bili in kontaktirali vse starše, da lahko pripeljejo otroke v vrtec. Največji orga- nizacijski zalogaj je bil ravno to, da smo morali v vsaki igralnici organizirati sa- mostojen mehurček, kar pomeni, da je igralnica odprta oziroma posluje v času, ko starši potrebujejo varstvo za svojega otroka. Namreč, nikakor ne smemo, ozi- roma je skoraj neodgovorno, da bi meša- li otroke, predvsem zato, da ob primeru okužbe zaščitimo ostale oddelke oziroma ostale otroke in zaposlene v vrtcu. Star- ši so nam prijazno pomagali, povedali so, kdaj pridejo, kdaj pripeljejo otroka, kdaj ga odpeljejo domov in glede na te podat- ke smo mi za vsako skupino posebej or- ganizirali delovni čas. Sicer bi moral biti vrtec odprt, na primer vrtec Laško, enota Laško, od 5.30 do 17.00 oziroma bi v nor- malnih pogojih nudili tudi popoldansko varstvo. To poslovanje smo morali ne- koliko preurediti, kar pomeni, da so vsi vrtci vseeno odprti od 5.30 do najdlje 16.00. V tem času namreč z velikim na- porom organiziramo varstvo v še vedno spodbudnem okolju. Na kakšen način ste delovali prej? Prej smo delovali pod posebnimi po- goji, nudili smo nujno varstvo za otroke v občini Laško. Po sklepu župana je bil od- prt samo centralni vrtec v Laškem. Obi- skovali so ga vsi tisti otroci, katerih starši so potrebovali varstvo zaradi službenih obveznosti. V začetku oktobra oziroma v začetku novembra je bilo manj otrok, tri- je oddelki, potem je število otrok počasi rastlo, tako da smo zaključili z devetimi oddelki. Imeli smo od 50 do 60 otrok, je pa res, da je bil zopet poseben režim, gle- de na to, da smo lahko v posamezen od- delek vključili največ deset oziroma od začetka največ šest otrok. Kakšen je plan ob morebitnih okužbah v posameznih skupinah? Žal se s tem trenutno že soočamo, naj- pomembnejše je to, kar sem povedala v začetku, da je vsak oddelek svoj mehur- ček. Zgodilo se nam je, da je v enem od- delku prišlo do okužbe. Okužen je bil strokovni delavec, kar pomeni, da je cel oddelek otrok in zaposlenih moral v ka- ranteno, ampak glede na to, da se otroci resnično ne združujejo, je šlo v tem pri- meru samo za dotični oddelek in tako smo na žalost oz. na srečo povzročili ne- prijetnosti samo eni skupini staršev. Jerica Laznik Mokotar na koncu doda- ja, da je »pozitivna misel v tem času res dobrodošla. Nekatere so morda že pleh- ke in izrabljene. Slovenci zgodovinsko gledano veljamo za klen narod. Jaz ver- jamem, da nam tudi v tem zadnjem letu klenosti, poguma in optimizma ni zmanjkalo. Edino, kar lahko rečem je, da gremo pozitivno naprej. Zagotovo priha- jajo boljši časi, slabi časi nikoli ne morejo trajati večno.« Vodstvu, ki zre v prihodnost s to- likšnim optimizmom, kot to počnejo v Vrtcu Laško, kjer je trud, da prikrijejo trenutno situacijo pred malimi nadobu- dneži in jim na ta način poizkušajo omo- gočiti lepšo realnost, je potrebno izkaza- ti spoštovanje. Prihodnost naših otrok je namreč prihodnost nas vseh. Prav je, da s skupnimi močmi poskrbimo za to, da bo kar se da lepa. Špela Juhart Izbirate lahko med naslednjima programoma: • dnevni program (6 do 9 ur) • poldnevni program (4 do 6 ur, od 7.00 do 13.00) V enoti Laško organiziramo tudi popoldansko varstvo od 12.00 do 20.00. Otroke vpisujemo v enote: • Enota Laško – Cesta na Svetino 2a, tel.: 03-734-30-10 • Enota Šentrupert – Šentrupert 89, tel.: 03-573-82-86 • Enota Vrh nad Laškim – Vrh nad Laškim 20, tel.: 051 226 494 • Družinsko varstvo Gradišnik – T evče 31a, tel.: 03-734-30-10 • Enota Debro – Poženelova ul. 24, tel.: 03-734-30-70 • Enota Rečica – Zgornja Rečica 26, tel.: 051 410 882 • Enota Rimske Toplice – Cankarjeva ul. 14, tel.: 03-573-61-97 • Enota Zidani Most – Zidani Most 14, tel.: 03-568-38-06 • Enota Sedraž – Sedraž 21, tel.: 03-734-32-54 • Enota Jurklošter – Jurklošter 32, tel.: 03-573-51-77 Prijave sprejemamo do 15. 3. 2021: • osebno na vseh enotah Vrtca Laško • po pošti na naslov: Vrtec Laško, Cesta na Svetino 2a, Laško • po e-pošti na naslov: vrtec.lasko@guest.arnes.si Otroka vpišete v vrtec tako, da izpolnite ustrezen obrazec, ki ga dobite na spletni strani Vrtca Laško: www.vrtec-lasko.si ali v enotah Vrtca Laško. O vpisu oz. sprejemu otrok v vrtec boste starši obveščeni na prvih roditeljskih sestankih v mesecu aprilu. Prosimo, da upoštevate rok prijave, ker bomo naknadne vpise upoštevali le v primeru nezasedenosti oddelkov. Prijazno vabljeni! Vrtec Laško vabi k vpisu v vrtec za šolsko leto 2021/2022 (od 1. 9. 2021 dalje) vse otroke od 11. meseca starosti. 47 VZGOJA IN IZOBRAŽEVANJE ABC ZDRAVJA po otroško Zadnje mesece so naši vsakdanjiki za- polnjeni z besedami, ki so povezane s ko- rona virusom. Vsak pogovor, vsako sre- čanje slej kot prej nanese na besede, kot so testiranje, cepljenje, izolacija … Ot- roci jih sicer bolj redko uporabljajo, a jih zagotovo (in zelo dobro) slišijo v pogo- vorih odraslih. Kdo ve, kako si razlagajo te težke besede? Kaj nastane v majhnih glavicah? Malo za šalo, malo za res, ugi- bamo tako: C – corona – Ati pravi, da je bila včasih boljša, kot je ta zdaj. C – cepljenje – Ja, ni prijetno, včasih malo noga boli, je pa pomembno za naše zdravje. D – distanca = razdalja – Kdor jo prvi preteče, zmaga. I – izolacija – Učili smo se, da je v hiši bolj toplo, če ima izolacijo. K – karantena = kar antena – Če je ni, potem tudi risank ni na TV . M – maska – Pustne so najboljše. R – razkužilo – Ni nam všeč, ni za nas. S – samoizolacija – T o verjetno pomeni, da si sam narediš izolacijo za hišo. T – testiranje – Mi velikokrat testiramo, kdo je boljši – a ni pomembno zma- gati, važno je sodelovati. U – umivanje rok – To obvladamo; je zelo zabavna stvar, sploh, če smo sami v umivalnici. V – vitamini – Najraje jih imamo v sadju in zelenjavi, če pa so v obliki bonbo- nov, pa tudi gre. Z – zdravje – Če si zdrav, potem se lah- ko igraš s prijatelji, hodiš v vrtec in nič te ne boli. Besedilo vsebuje resne besede, a je na- menjeno sprostitvi in nasmehom, ki jih še kako potrebujemo v teh dneh. Lahko pa ste prepričani, da v vrtcu Debro na- menimo veliko pozornosti varovanju in ohranjanju zdravja otrok in vzgojiteljev. Ob tem pa se igramo, zabavamo, rišemo, pojemo, plešemo … In ne, ne vrti se vse okoli korona virusa. Zdrave pozdrave pošiljajo otroci iz skupine Kapljic z Mirjano in Špelo Vrtčevsko življenje v »korona« času Vrtec Laško je v času epidemije co- vid-19 zagotavljal le nujno varstvo ot- rok. Otroci iz vseh enot, ki so potrebo- vali varstvo, so se zbrali v centralni enoti Laško. Vsi zaposleni v vrtcu smo se tru- dili, da so se otroci tudi v tujem okolju in z drugimi vzgojitelji počutili varne. Oddelki so bili oblikovani po priporo- čilih NIJZ, vzgojno delo pa je potekalo v skladu s Kurikulumom za vrtce, z ra- znovrstnimi, zanimivi in pestrimi dejav- nostmi. Doživeli smo veliko lepega. Kot nam pripovedujejo pravljice, zače- lo se je tistega meseca oktobra … Po svetu je začel potovati virus »Ko- ronček«. Bil je majhen, neviden in zelo rad imel ljudi. Hitro je skočil vanje in jim ponagajal. Zato smo se odločili, da ga bo- lje spoznamo. Ogledali smo si, kako iz- gleda ter ga likovno upodobili. Skrbeli smo za redno čistočo rok. Pomembnost uporabe mila pa raziskali s pomočjo po- skusa z vodo, poprom in milom. Seveda ni manjkalo gibanja na prostem, ki smo si ga popestrili z različnimi gibalnimi de- javnostmi. Pot nas je vodila v magični svet lutk, kjer smo s pomočjo lutkovne predsta- ve spoznali škratka Prehladka. Videti bi morali, kako nam ga je uspelo pregnati iz igralnice s pomočjo limone, čaja in medu. Čudežne sestavine smo izkoristili za ve- selo čajanko. Njihovo moč pa podrobne- je raziskali v mesecu novembru. Zanimal nas je nastanek medu, življenje marljivih čebel in pomen zdrave prehrane. V petek, 20. novembra, smo obeležili vsakoletni Tradicionalni slovenski zajtrk. Zajtrk smo si pripravili iz mleka, masla, kruha, medu in jabolk lokalne pridelave. Kmalu je k čarobnosti našega vrtca prispeval še mesec december. Čas, ko je v vrtcu dišalo po piškotih in praznično obarvanih dejavnostih. Okrasili smo vr- tec, igralnice, postavili smrečice, poseja- li pšenico. Z lutkovno predstavo »Babica zima« nam je uspelo priklicati prvi sneg. O, kako smo se ga razveselili in ga izko- ristili za prve snežne vragolije. Za prave zimske radosti se gre zahvaliti tudi našim staršem, ki so poskrbeli za topla zimska oblačila. Tako je bilo kepanje vzgojiteljev in spuščanje po zasneženem bregu še bolj brezskrbno in zabavno. Ker se snega ni- koli ne moremo dovolj naužiti, smo si ga prinesli kar v igralnico. Z veseljem smo ga obarvali in opazovali kako izginja. Ob koncu meseca smo dočakali tudi težko pričakovani obisk. S svojimi ži- valskimi spremljevalci nas je obiskal dobri mož, dedek Mraz. Leto 2020 smo zaključili igrivo in ne- pozabno, z eno samo novoletno željo. Že- ljo, da vrtec v celoti ponovno odpre svo- ja vrata za vse otroke. Verjemite, čudeži obstajajo. Z odgovornim vedenjem nam poma- gajte do uresničitve naše želje. Čas je že, da oživimo igrače in vrtčevsko dogajanje ter vam v prihodnje poročamo o novih, druženja polnih dogodivščinah. Mali in veliki iz Vrtca Laško Zapisali vzgojiteljici: Anja S. in Katja Z. 48 VZGOJA IN IZOBRAŽEVANJE ZIMSKA RAZISKOVANKA Ledeno mrzli dnevi so odlični za raziskovanje. Spodnjo tabelo izreži in nalepi na tršo podlago. Vzemi pisalo in izračunaj račune. Ko najdeš, kar iščeš, pa si le privošči migastično nagrado. Ne pozabi vklopiti vseh čutov in se zabavati! KAJ IŠČEM KOLIKO TEGA NAGRADA ALI Sledi živali, ki imajo 4 noge 18 – 16 = 6 sklec Različne vrste dreves 9 – 3 – 3 = 3 krat okoli drevesa Ledene sveče 22 – 16 = 15 s Sledi živali, ki imajo 2 nogi 13 – 13 + 1 = 10 poskokov Različne vrste ptic 25 – 21 = 10 s Sledi različnih vozil 2 + 3 = Tek na mestu 30 s Zamrznjene luže 3 + 1 + 1 + 2 = 15 s na vsaki nogi NAJVEČJI MEDVED NA SVETU PO LEDU RAD CAPLJA, BELA DLAKA GA POKRIVA, OSTRE ČEKANE IMA. HITRO TEČE TA GOSPOD POGUMNO TUDI PLAVA. NJEGOV NAJLJUBŠI KRAJ NA SVETU JE SEVERNA PLANJAVA. (devdem inreves) RAD JÉ RIBE, LIGNJE IN RAKCE, V MRZLEM MORJU ŽIVI. SEVERNIH MEDVEDOV PA STRAŠANSKO SE BOJI. TO LISAT JE SIVČEK KI RES ODLIČNO PLAVA. V PROSTEM ČASU SE POTAPLJA, IN TUDI RAD ZABAVA. (jnelujt) Ko se zbudim, pohitim, da običajno k babici ne zamudim. Malo še nazaj zaspim, nato pa pred Zoom zdrvim. Pred ekranom se učim, da možgansko ne zaspim. Dopoldne naredim, kar na Zoomu zamudim, nato pa še kaj v usta zdrobim. Popoldne pa Hum za dober in svež razum, nato pa še kitara, da me malo razvaja . Zvečer pa samo utrujen zaspim, ker če ne, lahko še znorim. Lan Seme, 5.a Zidam svoj dan Razvozlaj spodnji uganki in ugotovi, kateri živali z mrzlega severa obožujeta ledeno mrzel zrak in se lahko vsak dan v letu igrata s snegom. OTROŠKI KOTIČEK Alenka Teršek   49 VZGOJA IN IZOBRAŽEVANJE Osnovna šola Primoža Trubarja Laško primer dobrega sodelovanja s starši Minili so dobri trije tedni, odkar so se po rdečih regijah odprle šole za prvo triado. V Osnovni šoli Primoža Trubar- ja Laško so 2. februarja začeli z drugim tednom pouka, saj so morali v ponede- ljek, 1. februarja, učitelji opraviti pot- rebna testiranja. O tem smo spregovori- li z ravnateljem, Markom Sajkom. Kako je potekal prvi teden vračanja prve triade v šolske klopi? »Prvi teden je potekal čudovito. Vrnila se je večina otrok, v šoli pa smo imeli več otrok kot lansko leto v tem času. Nobenih težav nismo imeli s strani staršev, otroci pa so bili navdušeni nad prvim dnem v šoli. Skorajda lahko rečem, da je bilo bolje kot na kakšen prvi šolski dan.« v čustvih na- vaja ravnatelj Sajko, ki je tudi sam iskre- no vesel vrnitve vsaj dela šolarjev v šolske klopi. Za učitelji pa so tudi testiranja na co- vid-19. Zanimalo nas je, kako so le-ta sprejeli njihovi zaposleni. »Tako kot vse stvari, so tudi to spreje- li različno.« pove ravnatelj, ki dodaja da je velika večina učiteljev testiranje sprejela brez problemov, da pa so posamezniki, ki jim testiranje ni pogodu. »Trenutna situ- acija je taka, da so se vsi ki sodelujejo pri vzgojno izobraževalnem delu na koncu te- stirali, smo pa nesoglasja zgladili na dogo- vorni način.« V medijih je zakrožila tudi novica o obveznem cepljenju oseb v vzgojno izo- braževalnih ustanovah, kar smo preve- rili tudi pri ravnatelju, ki nam je zaupal, da informacije o cepljenju učiteljev še ni prejel, da pa upa, da bodo tudi s ceplje- njem opravili na enak način kot so uspeli urediti s testiranjem. O planih za naprej Sajko ostaja optimi- stičen: »Nekako rešujemo iz dneva v dan, glede na informacije, ki jih dobimo. Stva- ri se hitro spreminjajo, bi pa rad poudaril, da si želim, da bi se kmalu vrnil še preos- tali del otrok, zaenkrat vsaj četrti, peti in deveti razred. To bi za nas organizacijsko pomenilo določene težave, saj če želimo ohranjati t. i. »mehurčke« je ob tej kad- rovski zasedbi, enakim pogojem kot velja- jo sedaj, težko ugoditi. Mislim, da je prva naloga, da se vsi precepimo in da ob tem upoštevamo varnostne ukrepe. Šola kot celota, menim, nima težav zaradi okužb. Potem pa v čim večjem obsegu v šolo. Na kakšen način, bomo pa videli.« zaključu- je Sajko. Najbolj so v teh časih zaskrbljeni star- ši, saj so v nekaterih regijah po vse sku- paj štirih dneh šolanja v tem tednu njiho- vi otroci ponovno na daljavo. V Osnovni šoli Laško in njenih podružnicah pa se starši z vodstvom dobro razumejo, pou- darja predsednica Sveta staršev, Bogomi- la Košec Kajtna. »Menim, da s šolo sode- lujemo dobro. Z ravnateljem sva navajena že iz časa prvega vala, da se pogosto sliši- va. Jaz sem odprta za vse predloge staršev. Starši pa se lahko poleg mene obrnejo tudi direktno na vodstvo šole ali pa posredno na svoje predstavnike, ki na to posredujejo informacijo. V januarju smo namreč imeli video konferenco Sveta staršev z vodstvom šole, na katerem je bila zelo visoka ude- ležba. Starši so povedali svoje pripombe, kako čutijo in doživljajo trenutno situaci- jo. V večini primerov so učitelje pohvalili za njihovo delo in prizadevanja, podali pa so tudi kako pripombo, a le z namenom, da svojim otrokom olajšamo ta poseben in težek čas.« Kaj pa so povedali starši o spopadanju s šolo na daljavo. Kakšne težave so imeli? »Starši so se spopadali zelo različno. Ne- kateri so ostali doma, nekateri so celo iz- gubili službe, drugi so delali še več, mnogi so delali od doma. Vse to je s seboj prineslo kup stisk, težav. Problem so predstavljale tudi internetne povezave. Moramo se za- vedati, da so v Laškem območja, kjer in- ternetnih povezav sploh ni, ali pa so le te zelo oslabljene. Kar naenkrat je doma os- talo kup otrok, predvsem v številčnih dru- žinah in vsi ti so se nekako morali »priklo- piti. Hkrati je teden za tednom pešala tudi motivacija, zraven pa obupujemo tudi starši, kar kaže na to, da smo v začaranem krogu.« Šola je tako v prvem kot v drugem valu otrokom iz socialno šibkejših dru- žin priskrbela vso potrebno opremo za delo na domu. Predsednica Sveta staršev pa tako kot ravnatelj za konec ostaja op- timistična: »Vsem nam je težko, a za vsa- kim dežjem posije sonce in jaz menim, da bo tudi tale zima z dežjem, ki traja že dlje časa, minila. Moramo zdržati in z roko v roki zreti v prihodnost zaradi nas staršev, predvsem pa zaradi naših otrok.« Treba se je zavedati, da je znanje ena najpomembnejših vrednot. Ko ti le to odtujijo, ostaneš praktično brez vsega. Kakšne bodo posledice pri otrocih, pred- vsem pa mladostnikih, ne bomo ugibali, pomembno je, da otroke ohranimo mir- ne in da kljub razmeram ostajamo mirni tudi mi. Špela Juhart, MMC TV Laško 50 VZGOJA IN IZOBRAŽEVANJE Samostojni in ustvarjalni Pouk na daljavo je za učence v prvi vrsti prinesel samostojnost in precejšnjo od- govornost. Ker smo od marca lani, ko smo se prvič srečali z epidemijo koronavirusa, za vsako številko Laškega biltena prispevali predvsem besedilne prispevke učencev naših šol, smo se tokrat odločili, da bomo v ospredje postavili tiste, ki radi likovno ustvarjajo. Njihovi izdelki so prijetni na pogled, izražajo veliko mero domišljije in ustvarjal- nosti. Fotografije so posneli učenci in jih posredovali učiteljici likovne umetnosti Ali- jani Zakonjšek. Tanja Drolec Šola na daljavo Na moji dolgi poklicni poti so bile že takšne in drugačne spremembe, a učitelji in učenci so bili vedno v šoli. Učitelj je v hramu učenosti učencem vzor, šola je prostor za učenje, za igro, za druženje, za vrstniško tekmovalnost, posnemanje, prilagaja- nje … Zapiranje šol in izobraževanje na daljavo nas je za vse to prik- rajšalo. Otroci, ki šele vstopajo v svet črk in številk, so postali popolnoma odvisni od pomoči staršev, dedkov in babic. S po- močjo sodobne tehnologije je mogoče res marsikaj. A vedoželj- nih, iskrivih oči, rdečih ličk, domiselnih idej, širokih nasmehov iz računalnika ne dobiš. Z zaprtjem šolskih vrat je zamrl tudi kulturni utrip v kraju. Vsako leto pripravimo kulturni program za vse krajane starej- še od 70 let, sooblikujemo programa koncerta vaške godbe in domačih ljudskih pevcev. Skupno ustvarjamo adventne venčke in praznične aranžmaje. Nadenemo si predpasnike, zavihamo rokave, gostimo izkušene babice in pečemo praznične piškote. Vsega tega druženja, skupnega ustvarjanja, nastopanja nismo izvedli. A naj vam povemo, da kljub temu nismo na nikogar pozabili. Vse smo imeli v mislih, pripravljali presenečenje, pisa- li lepe misli, risali risbice, pisali besede hvaležnosti ter izrekali voščila. Sedaj še enkrat srčno in iskreno želimo, da bi prijazne misli, ki opogumljajo, osrečujejo, vlivajo upanje, širijo ljubezen, pri- jaznost in spoštovanje preko zapisanega prispele do vseh vas. Marija Kotar Mija Zdouc, 8.a 51 VZGOJA IN IZOBRAŽEVANJE Enej Romih, 9.b Neli Ojsteršek, 9.a Jakob Pentek, 6.b Klara Kovač, 6.b Ana Potočnik, 7.a Jaka Ojsteršek, 6.a Ana Cvibovšek, 8.b Eva Pinter, 8.b Tai Kotnik, 8.a Jan Strnišnik, 7.b Klara Kavzer, 7.b Žan Najger, 7.a Sara Salobir, 6.a Mija Zdouc, 8.a Ana Zeme, 6.b Nika Pipan, 8.b Luka Lešek, 8.a Julija Voga, 9.a Jure Maček, 9.a 52 GLASBENA ŠOLA / MLADI Z GLASBO V SRCU, POGUMNO NAPREJ … V glasbenih šolah poteka od 19. oktobra 2020 pouk na daljavo. Epidemija nas je iz šolskega prostora preusmerila in pri- kovala pred računalnike. Tudi pri to- vrstnem načinu dela je naš cilj ohraniti kontinuiteto dela z učenci in strmeti k njihovemu učnemu napredku. H kako- vosti poučevanja na daljavo pa doprine- se tudi usklajena časovna organiziranost družine s šolskimi in drugimi dejav- nostmi. Vsi udeleženci pedagoškega pro- cesa pa si prizadevamo, da ohranjamo spoštljive komunikacijske odnose. Na naši šoli poteka pouk na dalja- vo v vseh petih programih, glasba - in- štrumentalni pouk, predšolska glasbena vzgoja, glasbena in plesna pripravnica ter sodobni ples. Učenci se vključujejo v pouk na daljavo in izpolnjujejo svoje dolžnosti, vsak po svojih najboljših mo- čeh. Učitelji strokovno podajamo učno snov ter sprotno preverjamo in utrjuje- mo znanje učencev. Ugotavljamo, da so komunikacijske težave pri delu na dalja- vo neizbežne, vendar jih uspešno prema- gujemo tudi s pomočjo vas, spoštovani starši, ki nam pomagate pri vzpostavlja- nju IKT, spremljate napredek vaših otrok in nas podpirate. Poleg poučevanja izva- jamo tudi nastope, ki jih pripravljamo v živo, preko spletne učilnice ali s pomočjo objavljenih posnetkov na različnih plat- formah. Vabimo vas k ogledu in poslu- šanju. Povezavo do nastopov najdete na naši spletni strani. V zaključnem delu šolskega leta načr- tujemo dejavnosti, ki bodo namenjene vpisu novih kandidatov v mesecu maju. Vsako leto tako pripravimo Dan odprtih vrat za predšolske otroke in osnovnošol- ce, ko jim predstavimo vse inštrumente, ki jih poučujemo, petje in ples. Za vse nove kandidate in njihove starše bomo na naših spletnih straneh objavili infor- mativni vpisni kažipot. Razpis za vpis no- vih kandidatov bomo objavili na spletni strani šole, v medijih in na javnih plaka- tnih mestih v obeh občinah. Glasba in ples nas spremljata v vseh ob- dobjih našega življenja. Že v predšolskem obdobju lahko otroci začnejo obiskovati glasbeno šolo. V vseh nadaljnjih letih po- teka šolanje sistematično, strokovno vo- deno, učenci pa lahko napredujejo ter se razvijajo v skladu z njihovimi glasbeni- mi in motoričnimi sposobnostmi. Pouk inštrumenta poteka individualno, kar je specifično v našem šolskem sistemu. Med učencem in učiteljem se tako še bolj učinkovito vzpostavi neposreden pro- ces dela. Delovanje javne glasbene šole v našem okolju, ki jo podpirata tudi obe Občini ustanoviteljici, omogoča, da ima- jo otroci priložnost, da se naučijo igrati na inštrumente, peti ali plesati. Starši in učitelji pa jih tako skupaj usmerjamo in skrbimo za njihov celostni razvoj. Zna- nja, veščine in delovne navade, ki si jih učenci pridobijo skozi šolanje, pa lahko uporabijo v mnogih življenjskih situa- cijah in področjih delovanja, v dobrobit skupnosti. Širina našega dela se odraža tudi v vzgoji poslušalcev in gledalcev, ki si jih v dvoranah želimo vsi, tako ljubi- teljski kot profesionalni inštrumentalisti, pevci ter plesalci. Spoštovani, vabimo vas, da spremljate našo spletno stran www.gslasko-radece. si, kjer se boste lahko seznanili z aktual- nimi informacijami in si ogledali katere- ga izmed spletnih nastopov. Rosana Jakšič, ravnateljica MMC TV LAŠKO S PROSLAVAMI IN NOVICAMI IZ TERENA TUDI V NOVEM LETU »Če bi vsi ljudje, razen enega, bili enotnega mnenja in bi samo en človek menil drugače, bi bil, če bi imel moč, upravičen utišati vse ljudi.« John Stuart Mill Ekipa TV Laškega je praznični december zaključila v delov- nem duhu. V decembru smo namreč objavili vrsto prispevkov, začenši z novicami o tem, kako svoj prosti čas v času epidemi- je preživljajo mladostniki in starostniki. Kar dvakrat smo se oglasili tudi na Policijski postaji Laško, kjer smo spregovorili o varni rabi petard, hkrati pa ob mednarodnem boju nasilja nad ženskami z Robertom bezamovskim spregovorili tudi o stati- stiki nasilja v občini Laško. Svoj čas smo posvetili tudi huma- nitarni dejavnosti. Obiskali smo Rdeči križ Laško in spremljali njihovo terensko delo, saj je epidemija krizo v marsikaterem go- spodinjstvu v naši občini še povečala. Čas za praznično vzdušje Čas pa smo posvetili tudi lepim tematikam in vam v decem- bru ponudili kar nekaj prazničnih vsebin. Najprej smo obiskali Prvošolcem sta 1. septembra 2020 namenili glasbeni pozdrav Mia Razboršek in Lara Bezgovšek, mentor Marko Razboršek 53 MLADI ekipo Chic Cornerja, ki se je tudi letos potrudila z okrasitvijo prazničnega mesteca. Povezali smo se tudi s Hišo generacij La- ško, kjer nam je Petra Kolšek predstavila tradicionalne sloven- ske okraske, v dveh videih pa prikazala tudi praktično izdelavo. Za vas je naša bivša sodelavka Nina Oman izdelala tudi Mede- njačkovo hišico. Projekt Erasmus in okoljevartsvo Luč sveta je ugledal video naših dveh prostovoljcev iz Srbi- je, ki sta Laško obiskala v okviru projekta mobilnosti mladih, Erasmus +. Dimitrije Petrović in Saša Tucević sta se odpravi- la na avtoštop po Sloveniji, kjer sta obiskala mladinske centre, hkrati pa dober glas o Društvu Šmocl in občini Laško ponesla po Sloveniji, utrinke tega pa predstavila tudi v svoji domovini. Zanemarili nismo niti skrbi za okolje, ki je na mesečnih me- nijih naših prispevkov. Tokrat smo o tem, koliko decembrskih pojedin konča v smeteh, predvsem pa o odpadni plastiki, ki se med prazniki še posebej nakopiči v zavetjih naših domov, spre- govorili z barbaro Zorko iz društva Ekologov brez meja. Omogočili koncert Laške pihalne godbe in projekt Projekcijskega mapiranja Naše zmogljivosti ne poznajo meja. V decembru smo poskr- beli, da vam je Laška pihalna godba skupaj z Mažoretno sku- pino Laško in Bobnarsko skupino tudi letos pričarala čudovit koncert. Naše darilo vam pa je bil projekt Projekcijskega mapi- ranja, kjer smo skupaj z ekipo grafičnega oblikovanja zasnovali animacijo na pročelju stolpa s stopniščem na občinskem dvori- šču. Ob koncu leta vas je nagovoril župan, mi pa smo vam postregli z nasveti za lajšanje stresa Ko se je leto bližalo koncu, smo medse povabili tudi župa- na Franca Zdolška, ki vas je, ozirajoč se na uspešno preteklo leto, nagovoril ob prihajajočih praznikih. Spregovorili smo tudi s strokovnjakinjo za lajšanje stresa, ki je v času epidemije pri- soten skoraj ves čas. Strokovnjakinja za osebnostni razvoj Lili Knafelc je za vas spregovorila o tem, na kakšen način se spopa- dati s stresnimi situacijami. Hkrati jo za več informacij lahko pokličete tudi na 041-980-009, ji pišete na me@liliknafelc.si ali obiščete njeno spletno stran liliknafelc.si, kjer v tem času ponuja tudi brezplačna svetovanja za vse, ki si tega ne morete privoščiti. V novo leto z informacijami s terena V novo leto smo vstopili z optimizmom in zagnanostjo, saj smo se po praznikih takoj vrnili na teren in vam na dnevni bazi postregli z aktualnim dogajanjem v občini Laško. Najprej smo za vas izbrskali informacije glede cepljenja in brezplačnega te- stiranja v Zdravstvenem Domu Laško, kjer je direktorica Ja- nja Knapič postregla tudi s statistiko in pozvala k upoštevanju ukrepov. O novicah s terena je poročal tudi poveljnik Civilne zaščite Laško Matjaž Pikl, ki je poudaril, da je bila naša civilna zaščita predstavljena kot primer dobre prakse. Več o tem, kako so se soočali z velikim številom okuženih in kako so situacijo uredili, smo spregovorili z direktorico Doma starejših Laško Janjo Podkoritnik Kamenšek, obiskali pa smo tudi Vrtec Laško in Osnovno šolo Primoža Trubarja, kjer smo z ravnateljema spregovorili o vračanju otrok vrtec in šolo. Na Centru za socialno delo Laško smo skupaj z njihovimi za- poslenimi predstavili nov mednarodni znak za nasilje, o kate- rem je prav, da spregovorimo tudi v lokalnih medijih. Mladim glasbenikom omogočili avdio in video snemanje ter organizirali proslavo ob kulturnem prazniku Še naprej pomagamo mla- dim. V novem letu smo mla- dim glasbenikom omogoči- li avdio in video snemanje za sprejemne izpite ter avdicije, v februar pa vstopili z organi- zacijo proslave ob kulturnem prazniku, ki se je na Facebook strani Kulturnega centra La- ško predvajala 8. februarja. Načelo pozitivnosti ostaja naše vodilo. V eseli smo, da vas lahko vsak teden razveseljujemo in obveščamo z novimi novi- cami s terena, ki pri nas vedno vsebujejo dobro namero in pri- jazno besedo. Spremljajte nas še naprej, mi pa se bomo potrudili, da bomo za vas iskali nove vsebine, ki vam bodo popestrile vsakdanjik. Vaša spletna lokalna televizija, TV Laško! Špela Juhart, MMC TV Laško 54 MLADI / ŠPORT IN REKREACIJA LJUBITELJICE IN LJUBITELJI ŠPORTA! Ko celotno gospodarstvo in zdravstvo stoji, se je šport (z iz- jemo ekip v najvišjih državnih tekmovanjih), podobno kot izo- braževanje preselil, v neljubo spletno izvedbo. V eliko mladih, ne samo v našem lokalnem okolju, je tako primorano svoje športne aktivnosti izvajati doma, brez nadzora strokovnih delavcev, brez objektivnega motivatorja. Ni težko reči, da smo se kot organi- zacija spopadli s situacijo, v kateri ne znamo in ne zmoremo rešiti vseh težav. Ena izmed teh je tudi velik upad sredstev, brez katerih laški prvoligaš in nekdanji simbol regijske ter slovenske košarke ne bo preživel. Vodstvo kluba deluje na povsem prostovoljni bazi. Zaveda- mo se, da so v današnjem času finančna sredstva omejena, vsak sponzor pa z njimi varčuje in jih modro vlaga v projekte, ki so pozitivni za lokalno okolje in obenem odmevajo tudi v širši okolici. Dejstvo je, da za prisotnost v širšem slovenskem oko- lju klub nujno potrebuje denarna sredstva, da bi lahko ostal na nivoju, ki zagotavlja prepoznavnost velikih sponzorjev. Iz tega razloga se obračamo na vas, da nam s prispevkom, ki ga lahko vsak po svoji volji nameni za delovanje kluba, omogočite prav to. Namreč od svoje dohodnine lahko z letošnjim letom 1 % na- menite prav nam.  To je znesek, ki ne vpliva na vaše prihodke in gre v vsakem primeru na poseben račun, iz katerega potem država denar raz- deli raznim nevladnim organizacijam po Sloveniji. Imate pa možnost, da se za prejemnika tega odstotka vnaprej odločite sami in na tem mestu vas pozivamo, da se odločite za naš klub. Tako boste točno vedeli, kam in zakaj ste namenili ta denar, mi pa se bomo lažje trudili vzdrževati športni nivo v občini Laško na visoki ravni. Prilagamo tudi obrazec, ki ga lahko izpolnite in pošljete na FURS (Finančna uprava Republike Slovenije, Ašker- čeva 12, 3000 Celje). Z zbranimi sredstvi in drugimi sponzorji nam boste omogočili nadaljnje delovanje edinega kolektivnega kluba v občini Laško na tako visokem nivoju, našim mladim na- debudnežem pa še naprej zagotavljali športno prihodnost.  Hvala vsem, ki boste zgornje vrstice sprejeli pozitivno in nam s svojim prispevkom pomagali zagotovilti svetlo prihodnost. Vodstvo kluba KK Zlatorog Praznični december z LAK-om Letos so naša decembrska dru- ženja potekala malo drugače, kar preko spleta. V de- cembru smo izvedli praznično obarvano delavnico koktejlov, kjer smo med dru- gim uživali v kuhanem ginu ter snežno belem rumovem koktejlu. Prav tako smo se podružile različne generacije LAK-ov- cev in se pomerile v online kvizu o zna- nju delovanja našega kluba. Tako stare bajte, kot tudi trenutni aktivisti, so se od- lično odrezali. Novim izzivom naproti v 2021 Tudi v letošnjem letu bomo zamenjali osebna druženja za virtualna in tako bo tudi z našimi dogodki. V februarju bomo začeli z online vodeno vadbo, kjer se bo po napornem delu in nenehnem sedenju vsakdo lahko malo razgibal. Prav tako začnemo v februarju s športnim izzivom, zato vabimo vse študente, da se podate v gore ali na tek in tako mogoče osvoji- te nagrade. Več o prihajajočih dogodkih pa izveste kmalu preko naših socialnih omrežjih, na IG profilu drustvo_lak, in FB profilu drustvo.lak. UGODNOSTI Biti član LAK-a pomeni, da si deležen številnih ugodnosti in subvencij. Nekaj naših projektov, ki jih izvajamo tekom leta – izobraževalni (raznorazni tečaji – kuharski, jezikovni), socialni (študentom in dijakom v socialni stiski enkrat na leto priskočimo na pomoč in jim podarimo enkratno štipendijo), kulturni (fotograf- ski natečaj - kLAK), športni (smučanja, brezplačna rekreacija, joga, karting) in zabavni (naš tradicionalni akademski ples, akustični koncerti). Poleg vseh naš- tetih izletov in vsebinskih projektov čla- nom LAK-a vsak mesec nudimo številne ugodnosti in subvencije: • brezplačna članarina v Knjižnici La- ško, • cenejše kino vstopnice za Cineplexx, • boni v Pizzeriji Špica, • subvencionirane karte za karting, • subvencionirane smučarske karte, • subvencionirane fitnes karte v Rim- skih termah, • povrnitev stroškov vezave za diplomsko ali magistrsko delo v vrednosti 30 €, • brezplačno prvo cepljenje proti virusu klopnega meningoencefalitisa. NOVOST – brezplačno tiskanje študij- skega gradiva, 300 listov na leto 55 ŠPORT IN REKREACIJA 56 ŠPORT IN REKREACIJA Športno-rekreativna sprehajalna poho- dna pot A8 - Zdraviliška pot je najbolj obiskana tematska pot v naši destinaci- ji. Pot smo uredili in označili že leta 2008, vpeljan sistem skrbništva nad tematskimi pohodnimi potmi v občini Laško pa skrbi, da je vedno urejena in vsebinsko zanimi- va - vsako leto se pot nadgradi s kakšno zanimivostjo. Poteka po levem in desnem bregu reke Savinje, med centrom mesta Laško na eni in mostom v naselju Jagoče na drugi strani. Povezuje številne naravne in kulturne zanimivosti, znamenitosti sta- rega mestnega jedra, vodno kolo, repli- ko vlečnega pluga za pluženje snega na cestah itd. Ob poti se lahko ustavite ob energijskih točkah v zdraviliškem par- ku, vrtu medovitih rastlin, otroci pa se vedno najbolj razveselijo otroškega par- ka z grajskimi igrali. Pot ponuja poleg sprehoda, teka, nordij- ske hoje, rolanja ... še vrsto drugih rekre- ativnih dejavnosti. Tako je v sklopu poti in parka dobrega počutja urejeno: proga preizkus hoje na 2 km, kjer lahko pre- verite svojo telesno zmogljivost, senior vadbeni park za starejše, invalide in rehabilitacijo po poškodbah ter fitnes na prostem (vadbeni park na levem bre- gu in desnem bregu reke Savinje). V vrtu medovitih rastlin si lahko ogle- date po kronološkem času cvetenja skozi celo leto zasajene medovite rastline in se spoznavate z delom in življenjem kranj- ske sivke. terih otroci krepijo svoje motorične spo- sobnosti, so narejena iz okolju prijaznih materialov in ustrezajo najvišjim standar- dom. Izhodišče poti: Laško (Thermana Laško - pri Mostu želja nasproti hotela Thermana Park Laško), GPS: 46.161415, 15.233701 Potek poti: Wellness Park Laško, center mesta, zdraviliški park, Wellness Park Laško Vrsta poti: sprehajalna, športno-rekreativna pohodna pot Čas hoje: 40 minut Dolžina: 3,4 km Zahtevnost: nezahtevna Najnižja točka poti: 216 m Najvišja točka poti: 235 m Na robu zdraviliškega parka stoji varno ograjena grajska trdnjava, ki čaka na vite- ze in princese, da jo osvojijo. Igrala, na ka- Pred Mostom želja na levi strani reke Sa- vinje je na ogled replika vlečnega pluga za pluženje snega na cestah, s katerim se je na tem cestnem odseku izvajalo či- ščenje in odstranjevanje snega v obdob- ju med leti 1960 in 1985. Plug je leta 2018 obnovilo Javno podjetje Komunala La- ško, manjkajoče lesene dele pa je izdelal Srečko Očko. Urejeno in gostoljubno okolje je pogoj za uspešen razvoj turizma. To je temelj- ni smisel in dolgoročno sporočilo vseslo- venskega projekta Moja dežela - lepa in gostoljubna v okviru katerega vsako leto tekmujejo in se potegujejo za naziv Naj tematska pot tudi najbolj urejene poti. Športno-rekreativna pot A8 - Zdraviliška pot je v letu 2018 zasedla tretje mesto. Dean Muhovec, STIK Foto: Boris Vrabec 57 DRUŠTVA NAŠ TOVARIŠ STANE Povprečna starost članov po lovskih družinah je blizu 60 let. Ob tem podatku se marsikdo sprašuje o razlogih, vendar to ni tema tega pisanja. V naših vrstah imamo člana, ki dokazuje, da aktivna de- javnost v lovstvu blagodejno vpliva tako na telo, kot duha. Pred davnimi 80 leti, v časih največje vojne vihre, 5. 2. 1941, je na svet privekal naš Stane Ivanšek. Mo- goče je beseda »naš« uporabljena mal- ce neskromno, Stane ima vendarle tudi svojo primarno družino, član je tudi v mnogih drugih društvih, vendar je nje- gov prispevek v Lovski družini Jurkloš- ter in lovstvu nasploh tako velik, da si ga preprosto lastimo, ga spoštujemo in kot takega dojemamo kot nepogrešljiv steber naše lovske družine. Lahko si predsta- vljamo, da ni imel lahkega otroštva. Tudi mladost takoj po II. sv. vojni ni mogla biti lahka. Delaven in z vrednotami, ki jih ima, pa si je ustvaril kariero, dom in družino. Vsi, ki ga poznamo vemo, da je v življenju pretrpel več osebnih tragedij, zato nam je njegov prispevek k društve- nemu življenju lovcev še toliko večji nav- dih in spodbuda. Če bi želeli opisati vse dosežke in zasluge, ki jih ima na podro- čju lovstva, je obseg biltena premajhen. Naj omenim samo najpomembnejše mejnike v njegovi lovski karieri. Stane je pristopil k lovski organizaciji 1. 3. 1967. Lovski izpit je opravil 10. 5. 1968. Ves čas svojega udejstvovanja se aktivno izobra- žuje. Bil je udeleženec 33 izobraževanj na področju lovstva. Lovski mojster je že od leta 1975, strelski sodnik od leta 2001, mentor od 4. 3. 2000, mentor lovskih de- lavnic za mladino, usposobljen je za stike z javnostjo … in še in še. Še vedno aktiv- no tekmuje kot super veteran, kot moj- ster strelec na glinaste golobe in v drugih strelskih disciplinah, kjer dosega vidne rezultate, ki mu jih zavidajo mnogo mlaj- ši. Njegove funkcije člana v lovski organi- zaciji so zavidanja vredne. Starešina LD je bil trikrat od 1976 do 1980, od 1992 do 1994 in 2006 do 2012. Zaupane so mu bile praktično vse izvršilne funkcije tako v lovski družini, kot tudi na območni lo- vski zvezi SKZLD Celje, kjer je še vedno član upravnega odbora in predavateljske- ga zbora, v matični LD pa v tem trenut- ku opravlja že drugi mandat zapored funkcijo predsednika nadzornega odbo- ra. Lovski funkcionar je dejansko nep- retrgoma od leta 1976. Tudi zato je pre- jemnik mnogih priznanj. Naj omenimo Znak za lovske zasluge, Priznanje OLZ, Red za lovske zasluge III. stopnje (bro- nasti), Red za lovske zasluge II. stopnje (srebrni), Red za lovske zasluge I. stopnje (zlati), Jubilejni znak za 40 let in Jubilejni znak za 50 let. Kar pa je najpomembneje, Stane je aktivni lovec še danes. Za njega niso ovira ne leta, ne slabo vreme. Nič ga ne more zadržati, da se ne bi postavil na stojišče, ki ga še vedno žreba (lovci vemo, kaj to pomeni). Decembra lani se mu je izpolnila dolgoletna želja, ko mu je Dia- na namenila gamsa. Vsi njegovi tovariši in tovarišice smo mu ga iz srca privoščili z željo naj ne bo zadnji. Vsak izmed nas pa si je zaželel, da bi doživel njegova leta in takrat imel tako mirno roko in trdno stopinjo. LD Jurklošter je družina v pravem po- menu. Med nami vladajo tovariški od- nosi, prijateljstvo in medsebojno spo- štovanje. Uspeli smo na najboljši možni način medgeneracijsko povezati članstvo v prid naravi, divjadi v njej in sobivanju z drugimi souporabniki prostora. Na naj- lepši možni način redno ohranjamo lo- vske šege in običaje, ter jih prenašamo na mlajše generacije. Pri vsem tem imajo največje zasluge ravno naši »Staneti«, ki so na nas mlajše znali prenesti svoje zna- nje, delavnost in navade, mlajši pa smo jim bili pripravljeni prisluhniti in se učiti. Ob tvojem visokem jubileju Stane, ti vsi člani in članice LD Jurklošter želi- mo, da ti zdravje služi kot do sedaj. Za vse, kar si prispeval, vsak nasvet in dobro delo smo ti iz srca hvaležni. Želimo ti še mnogo lovskih užitkov in druženja z lo- vskimi tovariši tako v lovišču kot na naši lepi koči. Miroslav Lavrič, starešina LD Jurklošter SPOMIN NA FRANCA GREŠAKA Pretresla nas je žalostna vest, da nas je 15. 12. 2020 v šestinosemdesetem letu za vedno zapustil rudar v pokoju Franc Grešak - Zdovčev Franček iz Bre- znega pri Laškem. Kot zidarski pomočnik se je leta 1951 zaposlil v Steklarni Hrastnik. Kljub svo- ji invalidnosti je izvajal dela na izdelavi steklarskih šamotnih pečeh za taljenje stekla. Leta 1956 se je zaposlil v Rudni- ku Hrastnik, obrat Dol. Opravil je izpit za strojnika in po- rodila se mu je želja, da bi lahko delo strojnika opravljal tudi v Rudniku La- ško na Breznem, ki je bil v neposredni bližini njegovega doma. Tu je delo op- ravljal vse do upokojitve leta 1989. V neposredni bližini rudnika sta si z ženo zgradila hišo in ustvarila družino. Pri zapiranju rudniškega obrata Brez- no si je prizadeval da se ohrani vitel iz leta 1937, ki je rudarjem služilo za tran- sport jamskih vozičkov. Po dogovoru s pristojnimi mu je bil vitel pripeljan na parcelo ob počitniški hišici, in nanj je bil zelo ponosen. Rudarsko društvo sveta Barbara Sedraž je v dogovoru z Občino Laško uredilo muzej v strojnici liša jašek v Govcah, ki ohranja rudarske ekspona- te za poznejše rodove. Franc je bil zelo navdušen nad muzejem in je vitel po- daril rudarskemu društvu. Tako zdaj ta njegov vitel krasi zunanjo podobo ru- darskega muzeja v Govcah, katerega skrbnik je RD sveta Barbara. Predse- dnika društva je seznanil z zanimivimi dogodki iz življenja rudarjev in nekate- rimi rudniškimi objekti, ki so služili za proizvodnjo premoga v Laškem. V Rudarskem društvu bomo s pono- som še naprej skrbeli za vitel, ki nam ga je podaril Franc Grešak - Zdovčev Franček. Ostal nam bo v lepem spominu. Drago Podreberšek, predsednik R. d. sv. Barbara Sedraž 58 ŽIVALI / POLICIJA POLICIJA SVETUJE PROMET Še vedno velja opozorilo, da se po- sebna pozornost namenja pešcem, ki so »najšibkejši« udeleženci v cestnem pro- metu in ena izmed najbolj ogroženih skupin udeležencev v cestnem prometu. Zato vozniki pazite na pešce, pešcem pa svetujemo naj poskrbijo za lastno var- nost tako, da so na cestah še posebej pre- vidni in vidni (z uporabo odsevnih teles) ter da upoštevajo vse cestnoprometne predpise (za hojo uporabljajo površine, ki so namenjene njim, pravilno prečkajo vozišča …). Izjemno pomembno je, da v bližini na- selij in v naseljih samih vozniki spoštuje- mo hitrostne omejitve, na zaznamovanih prehodih za pešce pa upoštevajmo, da imajo pešci prednost, zato jim omogoči- mo varno prečkanje cestišča! Ne pozabimo pa tudi, da alkohol in udeležba v cestnem prometu ne sodita skupaj, zato za volan in drugo krmilo se- demo vedno trezni! Le na tak način bomo vsi skupaj pripo- mogli k boljši varnosti v cestnem prome- tu in s tem preprečili nastanek prometnih nesreč, ki so najpogosteje z najhujšimi posledicami. Policisti bomo zoper krši- telje, skladno z veljavno zakonodajo, v vseh ugotovljenih primerih, tudi dosle- dno, ustrezno ukrepali. KRIMINALITETA Policisti Policijske postaje Laško v zad- njem času ugotavljamo, da se pojavljajo neznanci, ki po hišah ponujajo v prodajo različne izdelke. Ob tem bi vas radi opo- zorili, da je zaenkrat, v času epidemije covid-19, taka prodaja prepovedana, saj so te osebe lahko tudi potencialni goljufi. V kolikor se na vratih pojavi neznanec, tudi če se to zgodi, ko bo epidemija prek- licana, ne odpirajte vrat, bodite pozorni na pojav morebitnih drugih oseb, na oko- liščine okoli vas, na vozila, s katerimi so se oseba oziroma osebe pripeljale (vrsto, barvo, registrsko številko vozila) in opis oseb (brki, brada, barva las, morebitna znamenja, kot so tetovaže, očala …). Če bo oz. bodo te osebe na vsak način želele vstopiti ali hotele, da vrata odprete, po- tem najprej poskrbite za lastno varnost, zatem pa takoj, ko bo mogoče, obvesti- te Policijsko postajo Laško na telefonsko številko 03/734 48 30 ali številko 113. ZAPOSLITEV V POLICIJI Policijsko delo je zahtevno in odgo- vorno, a tudi lepo in pomembno. Je pos- lanstvo s plemenitim ciljem. Policisti na- mreč pomagamo ljudem v nesreči ter skrbimo za spoštovanje zakonov in za- gotavljanje varnosti v družbi. Naše delo zahteva odprtega, komunikativnega in odločnega človeka z občutkom za pravič- nost, ki ima tudi ustrezne motorične spo- sobnosti. Če si pripravljen na dodatno izpopolnjevanje znanja in veščin, na te- rensko delo, delo ponoči, ob nedeljah in praznikih, v lepem, pa tudi slabem vre- menu, ali če veš, da te čakajo tudi večje psihične in fizične obremenitve, da si del velikega kolektiva in da se lahko zaneseš na sodelavce in da občutek zadovoljstva, po dobro opravljeni nalogi odtehta vse, tudi težke trenutke, potem spremljaj ob- jave prostih delovnih mest v Policiji. Predvidoma na začetku vsakega leta objavimo razpis, s katerim k sodelovanju vabimo večje število kandidatov za poli- ciste. Naslednji razpis je oziroma bo objav- ljen predvidoma v februarju 2021. Šele po objavi razpisa lahko zaintere- sirani pošljete prijavo, prijava pa naj vse- buje vse zahtevane informacije in prilo- ge. Kandidati, ki izpolnjujejo vse pogoje, se uvrstijo v izbirni postopek, znotraj ka- terega je treba opraviti: • preizkus telesnih zmogljivosti • psihološki in zdravniški pregled • razgovor z izbirno komisijo • varnostno preverjanje. Izbrane kandidate nato čaka dvoletno izobraževanje na Višji policijski šoli, v tem času pa študentje prav tako na ob- močju in v prostorih policijskih enot, opravljajo praktično izobraževanje. Kandidati za policiste imajo v času izo- braževanja zagotovljeno brezplačno pre- hrano in bivanje ter prejemajo priprav- niško plačo, po uspešno zaključenem izobraževanju pa se s kandidati sklene pogodba za nedoločen čas, za opravljanje dela v policiji (na policijskih postajah po- licijskih uprav). Če si torej zdrav/a, dobro telesno pripravljen/a ter vzdržljiv/a za fizične napore in če izpolnjuješ tudi vse formal- ne pogoje, si v naših vrstah dobrodošel/ la! Robert Bezamovski, vodja policijskega okoliša. Kuža, ki čaka na posvo- jitev, je 3 leta star meša- nec z nemškim ovčar- jem. Je zelo plašen in bi potreboval potrpežlji- vega lastnika, z izkuš- njami in dovolj proste- ga časa. 59 OGLASI www.rimske-terme.si info@rimske-terme.si 03 574 2000 PRIŠEL, VIDEL, UŽIVAL! NAMIG ZA DARILO Podarite darilni bon Rimskih term. Le kdo se ne razveseli unikatnega doživetja? Izberite darilni ali vrednostni bon po vaši želji, mi pa vam ga bomo poslali na dom. Izbirate lahko med paketi bivanja, masaža- mi, kopanjem, vstopom v savne ali bonom za obisk terapij v Medicinskem centru. SAMOPLAČNIŠKA ZDRAVST- VENA POSVETOVALNICA Ali imate težave s hrbtenico, vas boli križ, se težko gibate ali okrevate po poškodbi? Vas pestijo kronične in akutne bolečine v sklepih? Imate težave z dihanjem? Z vami bodo priznani specialisti medicine. Informacije in rezervacije: 03 57 4 2070 Učinkovite rešitve za: - težko dostopne terene, - za drevesa ob zgradbah in cestah, - nagnjena drevesa - delo na brežinah. tel.: 041 - 645 - 346 Pravne storitve, Mateja Šribar s.p. Krmelj 28/b, Krmelj 041 46 02 47 www.pravninasvet.net Ponudba za fizične osebe: • sestava prodajne pogodbe za nepremičnine • svetovanje pri prodaji kmetijskega zemljišča • sestava darilne pogodbe, oporoke ipd. Ponudba za pravne osebe: • svetovanje iz delovnega prava (tudi za javni sektor) • javna naročila (priprava JN, pregled razpisne dokumentacije, ponudbe ipd.) • varstvo osebnih podatkov (DPO, svetovanje v primeru varnostnega incidenta ipd.) IZOBRAŽEVANJE ODRASLIH LAŠKO 30-urni tečaj ANGLEŠČINE (nadaljevalni) 30-urni tečaj ITALIJANŠČINE (nadaljevalni) Vzemite prihodnost v svoje roke in se odločite za izobraževanje na ŠC Slovenske Konjice-Zreče. SPLETNI TEČAJ: začetek v februarju Vabljeni k vpisu v programe za pridobitev stopnje izobrazbe za odrasle:  Strojništvo  Bolničar – negovalec  Gastronomija  Pomočnik v biotehniki in oskrbi  Ekonomski tehnik  Tehnik računalništva  Trgovec  Pomočnik v tehnoloških procesih  Predšolska vzgoja Kontaktni podatki: Šolski center Slovenske Konjice-Zreče Izobraževanje odraslih Laško, Trg svobode 6, LAŠKO Telefon: (03) 733 89 38, GSM: 041 611 172 E-pošta: sic.lasko@siol.net Internet: www.sc-konjice-zrece.si 60 let Povsem prenovljeno kmalu na voljo: TERMALNO KOPALIŠČE ZDRAVILIŠČA LAŠKO Zdraviliška cesta 6, 3270 Laško 03 734 89 00 info@thermana.si www.thermana.si Thermana Laško thermana_lasko