lil fes K D	i H H W ^H
LJ h	i
J ■	■ ■	V
—J
LETO mi ŠT. 31 PTUJ, 5. AVGUSTA 1983 CENA 50 TOLARJEV
tednik
tednik
tednik
tednik
tednik
tednik
Ob prazniku občine Ptuj
Sedanja ptujska občina si je S. avgust — spomin na junaški boj
Ptujskega voda — Slovenskogoriške čete — izbrala za svoj praz-
nik, ki ga letos še praznujemo. Kako bo naprej — prepustimo
času, ki bo prinese! svoje. Smo sredi vroče vseslovenske razprave
o novi organiziranosti lokalne samouprave. Nastale bodo številne
nove, manjše občine, na vodilne položaje bodo prišli predstavniki
mlajših generacij z novimi idejami in vrednostami.
Hoteli ali ne, sprijazniti se moramo z dejstvom, da s koncem
drugega tisočletja odhaja tudi generacija, ki ji je pred 50 in več
leti zgodovina naložila ogromno odgovornost, zahtevala od nje ve-
like žrtve. Pošteno moramo priznati, da je ta generacija častno iz-
polnila svoje poslanstvo, mlajše generacije ji lahko zavidajo, saj
jim ni bilo dano, da bi doživeli in dobojevali tisto, kar je uspelo
generaciji izpred 50 let. Zakonitost razvoja, starost in onemo-
glost, pa tudi dekadenca idej, za ketere so se bojevali, so dejstva,
kijih ni moč spreminjati.
Toda so dogodki, ki jih čas ne more prekriti, dejstva, ki bodo za
vedno ostala zapisana v zgodovini. Med taka dejstva spada tudi
narodnoosvobodilni boj slovenskega naroda in v tem okviru tudi
boj slovenskogoriških borcev. Enako junaško kot se je slovensko-
goriški človek bojeval pod generalom Maistrom za našo severno
mejo, se je bojeval slovenskogoriški partizan za svobodo svojega
naroda in pred dvema letoma slovenskogoriški teritortialec za
svojo državo Slovenijo. Prepričani smo lahko, da bodo ljudje, ki
bodo v naslednjih letih vodili lokalno samoupravo na območju
Slovenskih goric znali to ceniti.
V človeškem življenju so leta, ki se nikoli ne povrnejo, toda v
zgodovini so obdobja, ki se v določeni meri ponavljajo. Tako ne-
kateri danes menijo, da se v Evropi čuti nekaj podobnega kot se
je v tridesetih letih tega stoletja, kar je potem privedlo do druge
svetovne vojne. Združevanje Evrope usmerjajo tehnokrati, brez
svežih idej in rešitev, brez pomlajene energije. Slednje primanjku-
je tudi pri nas — še bolj kot na izsušenih poljih dežja. Pot v tretje
tisočletje je temačna in negotova, vendar nam sveti žarek upanja.
Franc Fideršek
Šopek poletja
Foto: M. Ozmec
VSE ŽIVO SE HLADI — Za nami je eden najbolj vročih in soparnih vikendov letošnjega leta, kar so mnogi z veseljem izkoristili za namakanje v
kopališčih, precej živahno pa je bilo tudi ob jezerih, rekah in potokih. Skratka vse živo je drlo za vodo in se hladilo na vse mogoče načine,
(foto: M. Ozmec)
Čas je, da se ustavimo
Nocoj ob 20.uri se bo v kleti
ptujskega gradu predstavilo gleda-
lišče ZATO, z dramo Jeana Paula
Sartra Zaprta vrata.
Garcin. Estelle in Ines, osebe
drame Zaprta vrata pravijo:
"Tukaj smo. Čas je, da se usta-
vimo. Razgledamo, kje smo. Kdo
smo. Zakaj smo. Kaj mislijo drugi
o nas ..."
Tako kot mladi člani Gledališča
ZATO. ki so se ustavili v grajski
kleti za" zaprtimi vrati", ki jih bo-
do nocoj ob 20.uri odprli vsem. ki
iščejo odgovor, kaj je potem, po
življenju, in tudi odgovor zakaj
ZATO.
Režija in scenografija je delo Sa-
ma Strelca, dramaturginja je Roma-
na Ercegovič. kostumografinja
.Stanka Vauda, luč Tomaž Bezjak,
vodja projekta Franc Mlakar, igra-
jo: Gregor Geč, Nešo Tokalič,
Vojko Belšak in Urška Vučak.
Generalni sponzor projekta je
Talum iz Kidričevega.
Ponovitev predstave bo še 6.,7.
in 9.avgusta ob 20.uri na gradu.
NaV
Prizor iz vaje Gledališča Zato za Sartrovo dramo Zaprta vrata
Rancarji, ptujska noč vabi!
Kljub temu, da se bodo ranče spustile izpred Ribiča do Ranče v Budini še
podnevi, in sicer v soboto ob 19. uri, želi to odprto prvenstvo v veslanju pri-
spevati k dogajanju ptujske noči. Tisti, ki želijo veslati, se lahko prijavijo
pri Ribiču ob 18. uri. Ekipa mora Šteti štiri člane in krmarja, čoln pa si bo
mogoče izposoditi. Veslaška sekcija BD Ranča Ptuj, ki tekmovanje organi-
zira. namerava prireditev napraviti tradicionalno.	McZ
2 — DOMA IN PO SVETU
5. VVia ST 1993 — TEDNIK
OB PRAZNIKU OBČINE PTUJ
Slovenskogoriska četa
v poročilih nasprotnika
Za boljše razumevanje boja slo-
venskogoriških partizanov naj na
kratko omenim dogajanja v tridese-
tih letih. Velika svetovna gospodar-
ska kriza in brezposelnost, vzpon
fašizma in nacizma, boljševizem si
je podredil mednarodno delavsko
gibanje, uveljavljanje diktatur,
strankarski boji, boj ideologij na
življenje in smrt. Vse to je bilo
krepko čutiti tudi na Slovenskem.
Ko so nacisti marca 1938 pri-
ključili Avstrijo velikonemškemu
rajhu. so se v Gradcu začeli pri-
pravljati na priključitev tudi Spod-
nje ali Slovenske Štajarske kot
"izgubljene dežele" k Nemčiji.
Vpregli so svoje agenture in ljudi
na našem območju. Zavedni Slo-
venci so opozarjali na nevarnost,
budili narodno zavest.
Kmalu po okupaciji so iz civilne
uprave za Spodnje Štajersko. 30.
maja 1941 poslali notranjemu mini-
strstvu rajha opis varnostnih razmer
na Spodnjem Stajarskem. v kate-
rem je bilo med drugim zapisano:
"Najtežji problem, ki mora
biti rešen na Spodnjem Sta-
jarskem, je očiščenje tujerod-
nega slovenskega elementa z
nemškega ljudskega telesa, ki
se mu v procesu ponemčevan-
ja nikakor ne moremo izogni-
ti. Ce ^bi regermanizacija
Spodnje Štajarske uspela in bi
jugovzhodni zid velikonem-
škega rajha postal za vedno
zanesljivi branik proti večno
nemirnemu Balkanu, moramo
pričujoči narodnostni sestav
očistiti vseh primesi, ki še s
svojo navzočnostjo in s svojim
vedenjem sabotira ponem-
čevanje. Samo na takšnih
očiščenjh tleh lahko uspe na-
loga Štajarske domovinske
zveze. Zato tukaj načrtujemo
izselitev, ki bi jo izpeljali v šti-
rih velikih valih..."
Veliko je bilo že povedano in
zapisano, zakaj nacistom načrt ni
v celoti uspel, kako so se tudi na
območju Slovenskih goric širile
postojanke OF, ki so jih organizi-
rali zavedni Ljudje z Jožetom Lac-
kom na čelu. Iz Slovenskih goric
so leta 1941 odhajali prvi borci na
Pohorje, padali prvi talci, med nji-
mi dr. Metod Špindler iz Juršincev
in Franc Toplak iz Mostja.
Znane so okolnosti. ko je bil
aprila 1942 ustanovljen Ptujski
vod, prva oborožena skupina na
območju Slovenskih goric, ena
najdelavnejših partizanskih skupin
tedaj na Spodnjem Stajarskem. V
nemških virih so to skupino ime-
novali "Osojnikova", domačini pa
Lackova četa, po vojni pa se je
uveljavilo ime Slovenskogoriška
četa. Okupatorji so vpregli vse
moči in sredstva, da bi to četo
uničili. Z za gestapo značilnimi
metodami jim je uspelo dobiti člo-
veka, pripravljenega za ceno svo-
jega sina izdati četo. O tem je
načelnik gestapa v Ptuju, 24. julija
1942 v poročilu zapisal:
"Franc Knez, predviden za
aretacijo z dopisom Stapo
Celje z dne 17/7-1942, ki je
nemški državljan do preklica,
stanujoč v Rinkovcu št. 3,
občina Ščavnica, okraj Ljuto-
mer, je bil prepeljan 20/7-
1942 iz Celja na Ptuj in pre-
dan v sodni zapor. Knez je šel
na obisk k svojemu sinu Bori-
su v Višnjo vas, kjer ga je are-
tiral gestapo Celje. Glede na
položaj njegovega sina je ko-
mandantu varnostne policije
in SI) v Celju obljubil, da bo
delal kot agent za gestapo. V
primeru uspešnega dela so mu
obljubili, da bodo oba s sinom
izpustili. Opremljen s potreb-
nimi informacijami je bil
Knez prepeljan po cesti Ptuj-
Ormož do vasi Moškanjci.
Tam smo uprizorili okvaro av-
tomobila, hkrati pa je dobil
Knez priložnost za beg. Da bi
se zadeva razvedela, smo
uprizorili zasledovanje in
streljanje za njim. Knez ima
nalogo, da se vključi v bando
Osojnik - Res."
Kot vemo je Knezu podlo, ju-
dežovo dejanje supelo. Zato je ptuj-
ski načelnik gestapa, 14/8-1942
predlagal poveljniku v Maribor, da
se Knezu izplača nagrada v višini
2000 mark. To nagrado je Knez,
29/8-1942 v Mariboru tudi dvignil.
Še izvleček iz poročila, ki ga je
SS standartenfiihrer Lurker. po-
veljnik varnotne policije in varno-
stne službe v Mariboru, 15. sept.
1942 poslal nadrejenim v Berlin:
"Tako je s pomočjo agenta
popolnoma uničena ptujska
komunistična teroristična
banda, ki je sicer štela le deset
ljudi, bila pa je zelo znana za-
radi svoje aktivnosti. Agentor-
ju, ki je bil z ustreznimi pre-
vidnostnimi ukrepi vključen v
bando je uspelo, da je 8/8-
1942 točno ugotovil taborišče
in oborožitev bande Osojnik-
Reš in nam poslal obvestilo.
Takoj smo začeli z akcijo mo-
je ustanove in orožniškega
odreda. V boju, ki se je vnel,
smo uničili sedem banditov,
dva sta bila ujeta, en bandit
pa je pobegnil. Tako smo uni-
čili 9 do 10 banditov. V boju
je padel policijski načelnik
Han Hupfauf in orožniški na-
rednik Franz Fahrner.
Toliko iz nemških virov, za osve-
žitev spomina pa še nekaj podat-
kov: V bitki v gozdiču Laze so pa-
dli: Franc Kramberger, Vinko in
Kostja Reš ter Alojz Zavec. Hudo
ranjeni Drago Stojko je naslednji
dan v ptujski bolnišnici umrl. Jane-
za Pukšiča in Janeza Čeha so ujeli
in sta bila pozneje ustreljena kot
talca. Iz obroča so se ranjeni prebili
Jože Lacko, ki so ga — spet zaradi
izdaje — čez dva dni ujeli in je po-
dlegel mučenju v ptujski zaporih.
Mirko Reš si je iz obupa sam vzel
življenje, Franc Osojnik je odšel v
Ruško četo. 29/12-1942" pa je po
zaslugi izdajalca padel v Krčevini
pri Vurberku.
Okupatorje strpal v ptujske za-
pore 354 osumljenih sodelavcev
Slovenskogoriške čete. Od teh je
bilo 48 ustreljenih med talci v Ma-
riboru in Celju, veliko poslano v
taborišča, kjer jih je 21 umrlo.
To so dejstva, to je del naše
zgodovine, ki jo moramo spošto-
vati, biti nanjo ponosni tudi zaradi
sedanjosti. Kdor pljuva na svojo
preteklost, pomeni, da pljuva tudi
po svoji sedanjosti in prihodnosti.
To je modrost zgodovine, na kate-
ro ne smemo pozabljati, tudi če se
včasih znajdemo sredi zakulisnega
boja med strankami. Slovenija ima
prespektivo le. če bo znala biti ob
vseh pomembnih odločitvah enot-
na. če se bo znala opirati na lastne
moči, vsak njen del, vsako njeno
območje v narodnostnem interesu.
Tudi ptujsko območje je pomem-
ben del Slovenije.
Franc Fideršek
AN6LEŠKI AMBASADOR JE 12 PTUJA ODŠEL IZREDNO ZADOVOLJEN
Možnosti za sodelovanje so, le Izrabiti lih je treba!
Ambasador Združenega kraljev-
stva Velike Britanije Gordon
Mckenzie Johnston v Sloveniji je
bil prejšnji teden na obisku v ptuj-
ski občini. Obiskal je Talum, Pe-
rutnino, Kmetijski kombinat, vin-
sko klet in Terme ter si ogledal
nekatere kulturno-zgodovinske in
turistične zanimivosti Ptuja. V
mestni hiši pa ga je sprejel tudi
predsednik občinskega izvršnega
sveta Branko Brumen s sodelavci.
Med dvodnevnim obiskom se je
podrobneje seznanil z vitalnimi
deli ptujskega gospodarstva in
možnostmi, ki jih ponuja za sode-
lovanje z Veliko Britanijo. Sicer
pa angleško tržišče že pozna neka-
tere Perutninine izdelke, ptujska
vina, odpirajo pa se tudi nekatere
druge možnosti. Vse pa je odvisno
od tega, kako jih bomo znali izko-
ristiti. Za tednik pa je angleški
ambasador povedal: "Hvala, ker
ste me prosili za nekaj besed o
mojem obisku v Ptuju. Ptuj sem
izbral za svoj obisk, ker sem do-
slej med svojim bivanjem v Slove-
niji obiskal marsikatero območje.
Pred kratkim sem bil v Mariboru
in zdelo se mi je, da je v mojem
programu vrzel, s stališča Ptuja
pomembna vrzel, ker mi tukaj lah-
ko zelo mnogo ponudijo, jaz pa te-
ga nisem mogel videti. Tukaj sem,
da bi poskušal razviti tesnejše vezi
med Ptujem in ptujskim ob-
močjem ter Združenim kraljev-
stvom, predvsem v trgovanju in
ekonomiji. Trgovanje je namreč
pomembno za jačanje slovenskega
gospodarstva in je še posebej po-
membno za krepitev gospodarstva
v mestu, kakršno je Ptuj, kije kot
sem ugotovil, zrasel v trgovsko
mesto in znova postaja mesto ma-
lega gospodarstva, iz katerega je
tudi zrasel."	MG
Gordon M. Johnston na sprejemu v mestni hiši. (Foto: Langerholc)
Ptujska lekarna se pripravlja na verifikacija
V ptujski lekarni so pred kratkim obnovili tako imenovane spremljajoče prostore (po-
mivalnico, sanitarije, garderobe), galenski laboratorij, namestili pa so tudi pripravo za
prečiščevanje vode.
Obnova jih je stala okrog petde-
set tisoč nemških mark v tolarski
protivrednosti. Investicijo so fi-
nancirali sami s pomočjo dobavi-
teljev. Občina, kot ustanovitelj
javnega zavoda Lekarne Ptuj, pri
tem ni sodelovala. Ureditev
spremljajočih prostorov je. kot je
povedal direktor Jože Gorenc,
eden izmed pogojev za verifikaci-
jo lekarne. Po novem zakonu o le-
karniški dejavnosti se morajo vse
slovenske lekarne v roku treh let
na novo verificirati. V Ptuju jim je
lekarno uspelo urediti, ne vedo pa.
kako bo z lekarnama v Kidriče-
vem in Majšperku, saj nobena od
njiju trenutno zahtevanih pogojev
ne izpolnjuje. Verifikacija obsega
pregled kadrov, prostorov in opre-
me, ki jih po zakonu in predpisih
morajo izpolnjevati v lekarniški
dejavnosti. V lekarni posebej opo-
zarjajo na kadrovsko problemati-
ko, zaradi katere bodo v času do-
pusta — od 2. do 23. avgusta —
zaprli lekarno v Kidričevem.
Jože Gorenc pravi, da so jo bili
prisiljeni zapreti, saj ustreznih ka-
drov, s katerimi bi si lahko poma-
gali v tem času. ni. Odločitev o
tem so sprejeli v soglasju z usta-
noviteljem in krajevno skupnostjo
Kidričevo.
Direktor Gorenc je ob našem
obisku tudi povedal, da se je
oskrba z zdravili v zadnjem času
zelo izboljšala. Veledrogerije veli-
ko uvažajo, tako da uspešno za-
polnjujejo vrzel, ki je nastala s
prekinitvijo uvoza iz nekdanjih
držav Jugoslavije. Edini problem
se pojavlja pri registraciji zdravil.
Mnoga zdravila, ki jih sedaj uva-
žamo, pri nas še niso registrirana.
Marsikatero sedanjo vrzel pa bo
razrešil zakon o zdravilih, ki je že
pripravljen v osnutku in je narejen
po zahodnem vzorcu.
Seja ptujske vlade v Aljaževem stolpu na vri Triglava
Predsednik IS SO Ptuj je s so-
delovanjem Planinskega društva
Ptuj sklical 26. izredno sejo IS
SO Ptuj v Aljaževem stolpu na
Triglavu dne 1.8.1993 ob 9,30
uri. (verjetno ob stolpu — p. s.
uredništvo)
Seja se je pričela ob 10. uri,
prisotnih je bilo 7 članov IS SO
Ptuj. Dnevni red je obsegal 2
točki in sicer:
1.	Vzpon na Triglav
2.	Razno — nadaljevanje 11.
točke 120. seje IS SO Ptuj —
premostitvena sredstva za na-
daljevanje gradnje prizidka in
telovadnice OS Videm.
Predsednik IS Branko Brumen
je v 1. točki čestital vsem, da smo
zbrali moči, poguma in vzstrajno-
sti ter osvojili Triglav — simbol
slovenstva.
Poudaril je tudi potrebo neneh-
nega preizkušanja in potrjevanja
lastnih sposobnosti.
Glede premostitvenih sredstev
je bil sprejet sklep, da bo IS SO
Ptuj začasno premostil sredstva za
nadaljevanje že začetih del na
Osnovni šoli Videm. Na ta način
bo pouk lahko stekel že v letoš-
njem šolskem letu. Premostitev te-
melji na sklepu Republiškega mi-
nistrstva za šolstvo in šport, ki se
obvezuje, da bo svoj delež sred-
stev zagotovil v letu 1994, upošte-
vajoč valorizacijski faktor, oz.
skozi dodatna sredstva za finanč-
no izravnavo občin.
Temu dogodku je bilo priča
še ostalih 50 udeležencev vzpo-
na na Triglav, med katerimi so
bili tudi predsednik SO Ptuj -
Vojteh Rajher s soprogo in dru-
žinski člani članov IS. 27 prvo-
pristopnikov pa je pokazalo, da
je Triglav še vedno naš simbol
in da je za uresničitev želje po-
stati Slovenec, potrebna krepka
psihična in fizična pripravlje-
nost ter veliko požrtvovalnosti
in solidarnosti. Žal se vzpona iz
objektivnih razlogov ni mogla
udeležiti novinarka Tednika ga.
Goznikova. ki običajno sprem-
lja naše seje, zato je poročilo o
seji podala KSP.
Hvala organizatorju Planin-
skemu društvu Ptuj, predsedni-
ku. vsem vodnikom, višji medi-
cinski sestri, čudoviti naravi in
zelo solidnemu vremenu.
ČLANICA IS SO PTUJ
PREDSEDNIK IS SO PTUJ
za šolstvo, kulturo in šport
Branko Brumen
Kristina Šamperl-Purg. prof.zg.
BOSNA IN HERCKGOV|
NA: Predsednik Bih Alija IZe,"
begovič je v Ženevi zagrozil, (jj
ne bo podpisal mirovnega sp0
razuma, vse dokler se Srbi
bodo umaknili iz pred kratki^
zasedenega ozemlja na Bje
lašnici in z nekaterih drug^
strateško pomembnih vrhov nad
Bjelašnico. Medtem pa so Zd^
napovedale, da bodo napadle
srbske položaje. To so najavi^
na srečanju veleposlanikov
v Bruslju in pri tem naletele na
zadržan odziv zaveznikov. Fran.
cozi, kot pomembnejši zaveznj.
ki, so na primer dejali, da so
pripravljeni privoliti v silo le te.
daj, če to ne bi bilo navzkriž i
resolucijami OZN o Bosni jn
Hercegovini. Velik vpliv ima tu-
di Grčija, ki odločno nasprotuje
možnosti, da bi obroč okrog Sa-
rajeva razbili s silo. Kakorkoli,
dejstvo je. da v italijanskih opol
riščih kakih 60 ameriških, nizo-
zemskih, IVancoskih in britan-
skih jurišnih letal čaka v popol-
ni pripravljenosti. Glede na zad-
nje poteze Američanov po svetu
ne bi bilo čudno, če bi nekakega
dne na svojo pest izvedli napad
na srbske položaje. Ameriški
predsednik Bili Clinton pač čuti
neznosno nujo, da najšibkejšo
točko v svoji zunanji politiki
čim prej odpravi.
HRVAŠKA: Po velikem hrupu
ob otvoritvi masleniškega mostu
so v ponedeljek sile Kninske kra-
jine potopile velik del pontonske-
ga mostu. To so srbske sile nare-
dile kljub erdutskemu sporazumu
in kljub temu, da so Hrvatje OZN
obljubili, da bodo umaknili voj-
sko iz Maslenice. Srbi pa za
čakanje na to očitno niso imeli
potrpljenja.
BLIŽNJI VZHOD: Po ne-
davnih izraelskih napadih na
jug Libanona se je na vroča
bližnjevzhodna tla znova podal
ameriški državni sekretar Waren
Christoper. Poskušal bo obnovi-
ti mirovni proces, ki so ga izra-
elski napadi ustavili. Mirovni
pogovori so se tudi tokrat usta-
vili ob palestinski zahtevi po sa-
moupravi na zasedenih ozem-
ljih. Christoper naj bi imel pri-
pravljen predlog, ki bi zadovol-
jil tako Izraelce kot tudi Pale-
stince, vendar poznavalci napo-
vedujejo, da se bo zapletlo zara-
di Jeruzalema, saj tudi v njem
Palestinci zahtevajo pravico do
samouprave. Tako bi tudi Jeru-
zalem moral dobiti poseben sta-
tus. Vse kaže, da so odnosi na
mrtvi točki, najbrž začasno pa
so le ustavili spopade, v katerih
je že bilo ubitih 127 Libanon-
cev in trije Izraelci.
BRUSELJ: Finančnim mini-
strom evropske skupnosti, ki so
se konec tedna zbrali na izred-
nem zasedanju, ni uspelo pre-
prečiti razpada evropskega meha-
nizma menjalnih tečajev, ki je
veljal za prvi korak na poti k na-
črtovani skupni evropski valuti.
Dogovorili so se le o novem 15
odstotnem dovoljenem odstopan-
ju valut od osrednje vrednosti. Iz-
jemi pri tem sta nemška marka in
nizozemski gulden, ki v Evropi
najbolje stojita.
ROMUNIJA: Romunski ru-
darji v dolini Jiu so se odločili
za stavko. Zahtevajo korenito
povečanje mezd, premieru Va-
caroiu pa so poslali brzojavko
naj pride k njim sam, ker njego-
vim predstavnikom ne verjame-
jo več. Zahtevajo dvakrat višje
mezde od sedanjih in nekatere
druge ugodnosti zaradi težkih
pogojev dela. Okoli 45 tisoč ru-
darjev je zagrozilo, da bodo, če
vlada njihovim zahtevam ne ho
ugodila, prišli v Bukarešto.
BELGIJA: 1. avgusta je na
počitnicah v Španiji nepričako-
vano umrl belgijski kralj Bau-
douin. Poznavalci belgijskih
razmer menijo, daje pomembno
prispeval k umirjanju sicer ved-
no napetega belgijskega poli-
tičnega prizorišča.
KITAJSKA IN MADONNA:
Ameriška pevka Madonna se je
odločila, da bo s svojimi koncerti
po Kitajskem podprla kandidaturo
Pekinga za gostitelja olimpijskih
iger leta 2000. Novica je tembolj
zanimiva, ker so kitajske oblasti
že velikokrat zavrnile Madonnino
željo po nastopih na Kitajskem,
saj naj bi bili njeni koncerti pre-
več odkriti, njena osebnost pa pre-
več kontradiktorna.
pripravila: DLŽ
TEDNIK ^ AVCl-ST 1993
POROČAMO, KOMENTIRAMO ~ 3
v PTUJU BODO USTANOVILI CENTER ZA
PODJETNIŠKO SVETOVANJE
Ptujski izvršni svet je v prejšnjem tednu sprejel pobudo Alina,
Obrtne zbornice Ptuj in občinskega sekretariata za gospodar-
stvo, da se v ptujski občini ustanovi Center za podjetniško sve-
tovanje. Imenoval je operativno skupino, ki jo sestavljajo Eve-
lin Makoter - Jabločnik, Darko Vidovič, Boris Repič in Marija
Kokol, z nalogo, da v roku enega meseca pripravi poslovni
načrt in izpelje vse aktivnosti za ustanovitev takšnega centra. Ta
bo v prvi vrsti opravljal naloge podjetniškega svetovanja.
AVGUSTA NAJEMNINE VIŠJE ZA 23 ODSTOTKOV
Prvega avgusta so se najemnine za neprofitna stanovanja, ki
so v lasti občine Ptuj povečale za 23 odstotkov. Od septembra
do decembra pa se bodo mesečno povečevale za pet odstotkov.
S temi povišanji bo do konca leta dosežena predpisana stopnja
najemnine 2,9 odstotka v vrednosti stanovanjskega fonda.
SINDIKAT UPOKOJENCEV SLOVENIJE
Socialni in ekonomski položaj slovenskih upokojencev se vse
bolj poslabšuje. Da bi pospešili reševanje omenjenih težav, je
bil ustanovljen sindikat upokojencev Slovenije. O svoji ustano-
vitvi in programskih ciljih je seznanil vse najpomembnejše
državne organe in institucije. Jeseni bodo organizirali srečanja z
upokojenci po vsej Sloveniji. Na njih jih bodo seznanili s pro-
gramskimi cilji in načinom včlanjevanja.
13., 14. IN 15. AVGUSTA NA PTUJSKI GORI
Urejanje trga in okolice sodita med najpomembnejše naloge
članov turističnega društva Ptujska Gora. Ta znani romarski
kraj, ki že dolgo vabi romarje in trgovce na svoj trg, je že pred
500 leti prvič dobil zapisane tržne pravice, ki jih je kasneje po-
trdila tudi cesarica Marija Terezija z listino in pečatom. Boga-
stvo Ptujske Gore pa je v preteklosti privabljalo tudi Turke, ki
so kraj večkrat oblegali. Letos mineva 500-obletnica najhujšega
vpada. Tem obletnicam bodo letos posvetili veliko pozornost.
13. 14. in 15. avgusta bo na Ptujski Gori vrsta zanimivih prire-
ditev. Kot je povedal predsednik turističnega društva, Ernest Li-
kavec, jih pripravljajo skupaj s krajevno skupnostjo, župnijskim
uradom in občino Ptuj. Organizirali bodo koncerte. Igro s
turško tematiko, nastop folklorne skupine, konjenico, škofovo
mašo, kurjenje kresov, odprli bodo likovne razstave in razstavo
fotografij ter predstavili knjigo o Ptujski Gori, ki jo je spisal dr.
Marjan Zadnikar. Izkupiček od letošnjih prireditev bodo upora-
bili za ureditev večnamenskih prostorov, ki jih bodo za svoje
aktivnosti uporabljali tudi člani turističnega društva.
GABRNIŠKI GASILCI ZBIRAJO DENAR ZA
POSODOBITEV OPREME
Gabrniški gasilci imajo v teh sušnih dneh veliko dela. Dnevno
pripeljejo prizadetim gospodinjstvom v Bodkovcih, Sakušaku,
Senčaku, Zagorcih in na Gomilo do dvajset tisoč litrov vode.
Povpraševanje je takšno, da bi potrebovali še eno cisterno. Ker
pa imajo izstrošeno tudi drugo gasilsko opremo, so se odločili,
da bodo organizirali 15. avgusta gasilsko prireditev, katere čisti
izkupiček bodo uporabili za posodobitev opreme.
VABILO TURISTIČNIH DELAVCEV NA GOMILI
Slabo vreme je marljivim turističnim delavcem na Gomili le-
tos že dvakrat zagodlo. Upajo, da pa bodo s tretjim vabilom na
veselico le uspeli. Na Gomilo vabijo v soboto, 14. avgusta ob
17. uri. Igral bo ansambel Veseli slavčki iz Maribora. Izkupiček
od veselice bodo uporabili za gradnjo turističnega doma.
OKTOBRA BO IZŠEL VODNIK PO ŠTURMOVCU
Oktobra letos bo izšel vodnik po Šturmovcu. Gre za strokov-
no raziskovalno delo treh avtorjev, med katerimi je tudi
Ptujčan.
V	SLOVENSKIH GRADOVIH BODO ISKALI SKRITI
ZAKLAD_
Junijsko posvetovanje Turizem v gradovih je časnik Delo
vzpodbudilo za akcijo sedmih slovenskih gradov, katere spon-
zor bodo Zlatarne Celje. V sedmih slovenskih gradovih (koordi-
nator je ptujski grad) bodo iskali skriti zaklad (kos nakita). V fi-
nalu akcije pa bodo udeleženci iskali zlato zrno.
V	SOBOTO BODO RIBIČI NAMAKALI TRNKE
V	TRŽCU_
Ribiška družina Ptuj - pododbor Jama Tržeč vabi v soboto, 7.
avgusta v Tržeč, kjer se bo ob sedmih zjutraj pričelo tekmovan-
je ribičev posameznikov. Sočasno s tekmovanjem pripravljajo
krajšo slovesnost ob dokončanju ribiške koče s teraso in ribiški
piknik z ribjimi in drugimi specialitetami.	Pripravila MG
Vodnik je, vodnika ni
Aprila letos je izšel ponatis turi-
stičnega vodnika Ptuja z okolico, ki
obsega 3100 izvodov v slovenskem
in 2100 izvodov v nemškem jeziku.
Ponatis je bil izveden s pomočjo
zgodovinskega društva. Denar zanj
v znesku okrog 2.200.000,00 tolar-
jev so zagotovili v Občinski turi-
stični zvezi Ptuj, v občinski blagajni
v okviru postavke "Turistični vod-
nik", nekaj pa je prispevalo tudi
zgodovinsko društvo Ptuj. Od prve
izdaje vodnika je ostalo še okrog
400 izvodov v angleškem jeziku in
nekaj deset v slovenskem. Ponatis
se od prve izdaje razlikuje po na-
slovnici, nekaterih fotografijah, ki
upoštevajo spremembe v prostoru,
popravljena so imena ulic, opravlje-
ni so manjši vsebinski popravki, po-
novno pa je lektoriran nemški pre-
vod. Ptujski turistični vodnik je na-
letel pri turistih na dober odmev,
čeprav je v primerjavi z drugimi to-
vrstnimi publikacijami, specifičen.
Poudarek daje kulturno-zgodovinski
ponudbi, ne pa tudi turistični. To
"pomanjkljivost" bi lahko reševali s
posebnim vložkom, ki bi zajel tudi
druge, za turista, pomembne infor-
macije. To pa je že druga tema. Da-
nes iščemo odgovor na pogosto
vprašanje tujih gostov, zakaj v turi-
stičnoinformativnem centru ni ved-
no na voljo popravljenega vodnika,
torej ponatisa. Za odgovor smo za-
prosili Ivana Lovrenčiča iz zgodo-
vinskega arhiva. Povedal je. da to ne
more biti problem. Res pa je tudi, da
se želijo znebiti zaloge. V četrtek,
29. julija, sem v TIC-u ponovno pre-
verila, kako je z založenostjo vodni-
ka. Prepričala sem se, da imajo na
zalogi le "stare". Pa se človek znaj-
di v tem! Gotovo pa je, da do tega
ne bi smelo prihajati. Tuji turisti so
na to Še posebej občutljivi. Med pu-
blikacijami. ki jih iščejo, ko obišče-
jo turističnoinformativni center, je
vodnik na drugem mestu. MG
Stari in novi turistični vodnik. (Foto: Langerholc)
TUDI SLOVENSKI VITEZI VINA PRI AVSTRIJSKEM
PREDSEDNIKU DR. THOMASU KLESTILU
Vinske kraljice povabljene
k viteškemu omizju
Petek je bil dan, kakršnega v zgodovini druge avstrijske re-
publike še ni bilo, je pred zveznim avstrijskim predsednikom
dr. Thomasom Klestilom zatrjeval konzul avstrijskega gra-
diščansko panonskega reda vitezov vina, vitez Tintara Tombor.
Kako tudi ne, ko pa je program, ki ga je pripravil ta viteški red
v središču Dunaja pomenil dogodek, pred katerim so osupnili
tako Dunajčani, kot številni turisti.
Vse skupaj se je začelo v avstrij-
skem umetniškem forumu sredi Du-
naja s srečanjem med vitezi gra-
diščansko panonskega reda vitezov
vina, ki ima sedež v Železnem in
Konzulat za Slovenijo v Ptuju ter
tridesetimi avstrijskimi vinskimi
kraljicami iz različnih vinorodnih
dežel. Pomemben dogodek, saj so
avstrijske vinske kraljice, ki veliko
pripomorejo k napredku vinske kul-
ture, bile sprejete za hospites vi-
teškega omizja. To pomeni, da je
gradiščansko panonski red vitezov
vina. svojo dejavnost oplemenitil še
s poslanstvom vinskih kraljic av-
strijskih vinorodnih dežel, kar doslej
ni bilo v navadi. Prisrčni ceremonial
v dunajskem kulturnem forumu, kjer
so vinske kraljice (med njimi so tudi
znanstvenice s posameznih področij,
ki prispevajo k dvigu vedenja o vinu
in vinski kulturi) postale hospites
viteškega omizja je za red bilo en-
kratno dejanje.
Sedanja predsednica vinskih kraljic
Republike Avstrije, Doris Pamnner,
ki bo 19. avgusta sicer predala krono
eni od svojih spremljevalk (vse sku-
paj se bo dogajalo med tradicional-
nim vinu in lepoti posvečenem cere-
monialu v Eisenstadtu), ni skrivala
sreče, da so vinske kraljice Avstrije,
bile deležne viteške časti.
Toda s tem se je petkovo viteško
dogajanje na Dunaju šele dobro
začelo. V spremstvu godbe na piha-
la in viteških fanfar, so se v procesi-
ji po dunajskem središču vitezi in
vinske kraljice odpravili na sprejem
k avstrijskemu zveznemu predsedni-
ku dr. Thomasu Klestilu. Velike be-
sede o vinu in vinski kulturi, ki pa
seveda ne more biti neodvisna od
vinske ekonomije in gospodarstva
nasploh, so kar deževale. Prijetno
kramljanje vitezov vina in vinskih
kraljic s predsednikom se je zavle-
klo krepko čez protokolarno določen
Čas. pa tudi sprevod je imel v načrtu
še eno postajo: pri dunajskem župa-
nu. Skratka dogodek, ki bo ostal v
spominu tako vsem udeležencem,
kot Dunajčanom. saj se doslej še ni
zgodilo, da bi se vinski vitezi v
spremstvu kraljic sprehodili v svojih
zanimivih opravah po Dunaju in bili
počaščeni s sprejemom pri najvišjih
državnih predstavnikih. Iz sloven-
skega konzulata vitezov vina gra-
diščansko panonskega reda vitezov
vina so se zanimivega dunajskega
dogodka udeležili, oba prokonzula
Fedor Pirkmajer in Jože Colnarič,
konzularni zakladnik Jani Gonc,
ataše za žurnalistiko Branko Vo-
dušek in Karel Recer.	NaV
Vitezi vina z vinskimi kraljicami pri predsedniku Avstrije dr. Thomasu Klestilu
4 — PO NAŠIH KRAJIH
5. AVGt.ST 1993 — TEDNIK
OD ^\PAČ_
LOVRENC NA DRAVSKEM POLJU: V Lovrencu bo ta konec ted
na v znamenju prireditev. Tamkajšnje Špotno društvo organizira v petek
nočni turnir v malem nogometu za prehodni pokal Krajevne skupnosti.
Trije prvouvrščeni bodo dobili denarne nagrade in pokale.
V nedeljo ob 10. uri bo svečana maša ob obnovitvi tamkajšnje župnij-
ske cerkve. Maševal bo tamkajšnji župnik Karli Pavlič.
Prav tako v nedeljo, v popoldanskem času. pa bodo lovrenški gasilci
svojemu namenu predali novo gasilsko vozilo znamke Kombi Citroen
C-25. Denar za nakup vozila so prispevali Gasilska zveza in tamkajšnji
občani. Po krstu vozila bo veselo rajanje s skupino Magnet.
Katarina Klep
TEDNIK
GRAJENA: v okviru krajevnega in občinskega praznovanja bodo to
nedeljo. 8. avgusta na večnamenski ploščadi pri grajenski šoli izvedli velik
turnir v malem nogometu. S tekmovanjem bodo pričeli ob 9. uri dopoldne,
prve tri ekipe čakajo lepi pokali ter denarne nagrade po 15. 10 in 5 ti-
sočakov. Prihodnjo nedeljo, 22. avgusta pa bodo na Grajeni tradicionalne
vaške igre. Krajani Krčevine, Grajenščaka, Drstelje, Mestnega vrha in
Grajene se bodo spet pomerili v vleki vrvi. nogometu in skokih z mesta.
Ob zaključku slednjega bodo razglasili najbolj poskočnega Grajenca. -OM
DO ZhUPEČJE VASI
Zakaj so delavci
ElekMovine osamljeni?
62 delavcev ptujske delovne enote Mali elektromotorji se
je v torek, 27. julija zaradi neizplačanih junijskih osebnih
dohodkov priključilo stavkajočim sodelavcem matične fir-
me Elektrokovina Maribor. Kot so izvedeli v pogovorih z
večinskim lastnikom firme, Kreditno banko Maribor, bo do
izplačila plač težko prišlo pred koncem tega tedna, zato so
do konca naše redakcije s stavko še nadaljevali.
Kot je povedal predsednik
ptujskega stavkovnega odbora
Janez Matjašič, so vzroki
predvsem v nezadovoljstvu de-
lavcev, ki so dobili zadnje pla-
čilo za mesec maj. Predstavniki
enote Mali elektromotorji so se
redno udeleževali vseh sestan-
kov in pogajanj v Mariboru,
vendar bistvenih napredkov ni-
so dosegli. Od predstavnikov
Kreditne banke Maribor, ki je
80 odstotni lastnik firme niso
dobili ustreznega jamstva za iz-
plačilo junijskih plač. Zato je
med delavci zavladalo še večje
nezadovoljstvo in sindikalni
predstavniki so jih s težavo za-
drževali, da ni prišlo do izgre-
dov ali strojeloma.
Znano je, da je bil dosedanji
lastnik mariborske elektrokovi-
ne Sklad za razvoj republike
Slovenije, formalni lastnik pa
je, kot največji upnik, že lep čas
mariborska Kreditna banka.
Ob vsem tem pa je še najbolj
žalostno, da so delavci v svojih
prizadevanjih popolnoma osam-
ljeni in prepuščeni sami sebi.
Upravičeno se zgražajo nad
ugotovitvijo, da so prav v času
stavke vsi štirje uradniki Sklada
za razvoj na letnem oddihu, za-
radi česar telefoni zvonijo v
prazno. Še manj razumevaj če pa
je ravnanje direktorja ptujske
enote Bruna Korošca, saj je
očitno tudi njemu tačas pomem-
bnejši njegov dopust, kot pa
težko stanje v kolektivu.
Morda so tudi zaradi tega na
enem od zadnjih sestankov de-
lavci z večino glasov izrekli ne-
zaupnico celotnemu vodstvu
mariborske Elektrokovine.
Pa kaj! Če bo nekomu ven-
darle uspelo uničiti ta, še do ne-
davnega proizvodno zdrav ko-
lektiv, bodo takrajši konec za-
gotovo potegnili spet delavci.
Vodilni se bodo zagotovo zna-
šli, kot v tolikih drugih podob-
nih primerih. Vrana vrani ne iz-
kljuje očesa. Svetovalcev in
drugih fičfiričev na dobro pla-
čanih stolčkih pa ni nikoli do-
volj. Stolčki ostajajo, le imena
se malce spremenijo, a običajno
ostanejo še naprej kje pri vrhu.
M. Ozmec
P. s. Po zaključku redakcije
Tednika so nam sporočili, da
so delavci v torek pred 15. uro
prejeli plače za junij. Zaradi
tega je stavkovni odbor sprejel
sklep, da so začeli v sredo nor-
malno delati.
V Juršincih nova
okrepčevalnica Pri Darinki
Gostinska ponudba v ptujski
občini se nezadržno širi. Razvesel-
jivo je. da se nove gostilne odpira-
jo tudi v drugih krajih, ne samo v
občinskem središču. Že tako raz-
gibano gostinsko ponudbo na ob-
močju krajevne skupnosti Juršinci,
sta ob koncu prejšnjega tedna obo-
gatila Darinka in Franc Rižnar,
ki sta v Juršincih odprla novozgra-
jeno okrepčevalnico Pri Darinki.
Izkušena gostinca pričakujeta, da
bosta lahko v celoti zadovoljila
želje in pričakovanja svojih go-
stov. Za zdaj jim je na voljo večja
soba s točilnim pultom. V kratkem
pa bodo odprli tudi sobo za 60
gostov, ki jo v tem trenutku še
urejajo.	MG
Nova, lepo urejena okrepčevalnica Pri Darinki v Juršincih. (Foto: JOS)
Vrsta vprašanj o
mariborskem Zlatorogu
Na tiskovni konferenci Neodvi-
snih sindikatov Slovenije, kije bi-
la prejšnji teden na Ptuju, so pred-
stavili ekonomistko Danielo Pe-
tan, članico in strokovno sodelav-
ko NSS, sicer upokojeno delavko
mariborskega Zlatoroga, ki je bila
suspendirana z delovnega mesta in
je po treh letih na Sodišču zdru-
ženega dela dobila tožbo. Daniela
Petan je bila zaposlena v Zlatoro-
gu 26 let, večino delovne dobe kot
direktorica sektorja za organizaci-
jo, nato pa kot vodja projekta na-
grajevanja. Sodišče združenega
dela je ugotovilo, da je disciplin-
ski ukrep prenehanja delovnega
razmerja izrekla napačna komisija
iz napačne firme.
To pa je bil neposredni povod
za začetek drugega dela tiskovne
konference, v kateri sta Daniela
Petan in predsednik NSS Kastko
Plohi postavila vrsto vprašanj o
Zlatorogu, ki je kot prvo sloven-
sko podjetje ustanovil z dunajskim
Henklom mešano družbo Henkel
Zlatorog. Zaradi nepravilnosti, ki
so se v tem času po mnenju NSS
dogajale v Zlatorogu in Henkel
Zlatorogu pa tudi Zlatorogu d.d.,
in suma divje privatizacije, je Ra-
stko Plohi napovedal tožbo. Sicer
pa so število zaposlenih v Zlatoro-
gu v zadnjih treh letih skorajda
prepolovili.
Po novinarski konferenci je no-
vinarje pričakal tudi predstavnik
Henkel Zlatoroga d.o.o. Milan
Horvat, sicer vodja psihosocio-
loških zadev in odnosov z javno-
stjo v družbi, in zanikal kakršno-
koli možnost divje privatizacije v
Zlatorogu.	McZ
ORMOŽ — PREVIDNO PRI PORABI VODE
TP75I1I5IITI Q ItŠfBlil
ItKdValll b |JltllU
vodo botruje suša
Posledice suše so na območju ormoške občine iz dneva v
dan večje, še posebej hudo je pri oskrbi s pitno vodo. Vo-
da iz občinskega vodovoda sicer še teče, vendar se lahko
kaj hitro zgodi, da bodo pri Komunalnem podjetju Or-
mož, ki z ormoškim občinskim vodovodom upravlja, mo-
rali poseči tudi po kakšnih neljubih ukrepih.
"Vodovodni sistem še deluje,
vendar je s količinami pitne vo-
de vse težje. Pesnica, ki jo ima-
mo zajazeno, da nam bogati
podtalnico ima vedno manj vo-
de, Sejanca je skoraj presahnila,
tako, da se bojimo, kako bo v
prihodnjih dneh. Že lansko leto
je bilo v avgustu in septembru
zaradi suše kritično, enako pri-
čakujemo tudi letos. Vsi, ki de-
lajo na vodovodnem sistemu,
vključno z mano. dežuramo 24
ur dnevno in naredimo vse, kar
lahko, da bi ormoški vodovodni
sistem obdržali in da ne bi bilo
potrebno pričeti z redukcijami
vode ali drugimi neljubimi ukre-
pi. Vendar se ponekod ljudje re-
snično nesramno obnašajo in ne
upoštevajo tega, da je vode pre-
malo in s prečiščeno preko dra-
ge ozonske čistilne naprave, za-
livajo celo vinograde, vrtove in
še kaj. Če na teh območjih ne
bo reda, bomo prisiljeni primer-
no ukrepati in vodo tudi začas-
no zapirati. Vsi ti, ki to kljub
prepovedi ter mimo števcev (iz
raznih gasilskih hidrantov) na
takšen način, milo rečeno vodo
kradejo, jo na takšen način
odžirajo tistim, ki jim pa je re-
snično življenskega pomena," je
med drugim opozorila direktori-
ca ormoškega Komunalnega
podjetja. Pavla Majcen.
Franc Škorjanc iz občinske-
ga Sekretarijata za varstvo okol-
ja in urejanje prostora pa nam je
povedal, da so nastopile težave
z vodooskrbo na območju Ko-
ga, pri lokalnem vodovodu, iz
katerega črpa vodo 78 gospo-
dinjstev Jastrebcev in osnovna
šola Kog. Glavni problem je v
tem. da vode ni. pojavlja se mo-
goče največ za kakšno uro na
dan. Ker pa so ti problemi pri-
sotni že dalj časa, pripravljajo
na tem območju vse za poveza-
vo z občinskim vodovodom. Po-
vedal je še, da na nižinskem ob-
močju okoli Središča, Salovec
in drugih obdravskih vasi pro-
blemov z vodooskrbo nimajo,
vsaj dokler se ti ne pojavljajo
na vodovodnem zajetju na Oto-
ku pri Veliki Nedelji.
Velike težave s pitno vodo ima-
jo vasi na območju tomaževske
krajevne skupnosti, kjer občinske-
ga vodovoda ni. Tako dnevno pri-
peljejo gasilci od 5 do 6 cistern po
5.000 litrov vode v Rakovce, Ruc-
mance, Trnovce in Pršetince.
Predsednik ormoškega izvrš-
nega sveta Vili Trofenik nas je
opozoril, daje ob vseh težavah, ki
so prisotne na tem področju, po-
trebno še zapisati, da ima ormoško
Komunalno podjetje na vodovod-
nem sistemu zaradi zamrznjene
cene vode, ki pa jo diktirajo na
ravni države, v petih mesecih le-
tošnjega leta za 20 milijonov to-
larjev izgube in to največ zaradi
tega, ker s sedanjo pokrivajo ko-
maj 50 odstotkov vseh stroškov,
ki jih z vodo imajo.
Vida To po lovec
IZ SEJE SLOVENJEBISTRIŠKE OBČINSKE VLADE
Varčno s proračunskimi sredstvi
Predlog proračuna občine Slovenska Bistrica so sprejeli
30. marca, s kasnejšo sprejeto renominacijo pa znašajo
vsi prihodki 828 milijonov tolar jev, kar je za 7,2 odstotka
več od prvotno sprejetega predloga.
V okviru sprejete renominaci-
je so se sredstva vsem proračun-
skim porabnikom v primerjavi s
sprejetim planom povečala za
3.24 odstotkov. V skladu s sta-
lišči in sklepi usklajevalne ko-
misije občinskega proračuna za
leto 1993, je občinska vlada po-
sameznim proračunskim porab-
nikom, od izobraževanja, so-
cialnega skrbstva, zdravstva,
požarne varnosti, komunale do
sredstev za krajevne skupnosti,
odobrila dodatna sredstva za iz-
vajanje njihovih nalog. Tako je
v prvem polletju nateklo v
občinski proračun za 431 mili-
jonov tolarjev prihodkov, ali
52,1 odstotek od planiranega,
planirani prihodki javne porabe
pa so bili doseženi v višini 51,6
odstotkov. Odhodki proračuna v
prvih šestih mesecih letošnjega
leta so znašali 49,4 odstotke
sprejetega proračuna, oziroma
409 milijonov tolarjev.
"Največ denarja smo v pr-
vem polletju porabili za druž-
bene dejavnosti, kjer imamo
odprtih nekaj investicij, med
drugim tudi adaptacijo čreš-
njevske osnovne šole. Hkrati
pa je prišlo do večje porabe
tudi zaradi višjih faktorjev, ki
jih je določila državna vlada.
Poudariti pa moram, da se je
v vseh sekretarijatih slovenje-
bistriške občinske uprave pro-
računska poraba v prvem pol-
letju gibala v obsegu petdese-
tih odstotkov," je med drugim
povedal predsednik bistriške
občinske vlade Maks Hohler ter
še poudaril, da kljub smotrni
porabi proračunskih sredstev,
vseh nalog ne morejo finansirati
sami. Denarja jim primanjkuje
pri investicijah v komunalni in
gospodarski infrastrukturi.
Vida Topolovec
V ptujskem centru za begunce
IZREDNO ZANIMANJE ZA TEČAJ SLOVENSKEGA JEZIKA
Medtem, ko se v Bosni in Hercegovini pred očmi svetov-
ne javnosti še naprej odvijajo dramatični dogodki,
preživlja daleč vstran od domovine dolgo vroče poletje v
Začasnem zbirnem centru za begunce v Ptuju 178 pri-
bežnikov iz te nekdanje jugoslovanske republike.
Tukaj so, hočeš nočeš vsi
enaki. Hrvati, Muslimani. Srbi.
Kdo bi vedel. Zanje skrbijo po
svojih najboljših močeh in se
trudijo, da bi jim dnevi v Slove-
niji minili čimbolj razgibano,
da bi njihove ranjene duše po-
zabile na grozote v domovini.
Poročali smo o uspešnem za-
ključku osnovne šole za begun-
ce, dolgočasno in enolično
življenje pa so jim ob koncu mi-
nulega tedna popestrili še s
tečajem slovenskega jezika.
Vodja ptujskega centra Vanda
Kosi: "Moram reči, da je za ta
tečaj proti pričakovanju izredno
zanimanje. V centru se je vse
spremenilo, življenje je postalo
bolj živahno. Sicer poteka tečaj
dvakrat na teden v učilnici zbir-
nega centra, vodi pa ga Alenka
Zenunovič. Slušatelji so razdel-
jeni v tri skupine. Prvo sestavlja
23 dijakov in učencev iz sedmih
in osmih razredov osnovne šole.
v drugi skupini je 10 starejših
mladincev in staršev, v tretji pa
je 15 učencev nižjih razredov
osemletk in predšolskih otrok.
V povezavi s socialno delav-
ko Jožico Čebulj smo v tečaj
povabili tudi begunce iz družin,
torej vse tiste, ki so na ptujskem
območju izven našega Zbirnega
centra.
Moram reči, da je prav zabav-
no kako razpravljajo o posa-
meznih besedah slovenskih in
njihovem pomenu. Na račun do-
mačih nalog se veliko nasmeji-
mo, skratka kljub poletju in na-
videznemu poletnemu mrtvilu,
je v ptujskem zbirnem centru
kar razgibano življenje." _
V prostem času begunci iščejo senco in osebne zaposlitve, ženske
najpogosteje pletejo, moški pa prebirajo časopise, (foto: M. Ozmec)
Vanda Kosi, vodja začasnega zbir-
nega centra za begunce v Ptuju.
Govori se...
—	da lahko ob vsesplošni
poplavi najrazličnejših društev
na ptujskem območju v kratkem
pričakujemo ustanovitev društ-
va zbiralcev deviz. Med nek-
danjimi pomembneži je bojda
namreč vse več takih, ki vneto
zbirajo devize... za odkup oseb-
nega dosjeja pred razgaljenjem
javnosti.
—	da so ptujski občinski vla-
di bojda odpuščeni vsi grehi.
Zadnjo 121. sejo so ob prisot-
nosti sedmih članov imeli kar
na vrhu Triglava. Splošno pa je
znano, da se nad 1.000 metri
grehi odpuščajo.
—	da skupina občanov predlaga
ptujski občinski vladi, da odslej
sklicuje svoje seje na vrhu Trigla-
va. Zadnjo sejo so namreč pričeli
točno ob sklicani uri, iz dobro ob-
veščenih krogov pa smo izvedeli,
da je bila najkrajša do sedaj, in da
je potekala brez nesoglasij.
—	da sta se v Ptuju pred krat-
kim sestala Dimče in Trajče. O
čem sta tračala ni znano, zagotovo
pa lahko v kratkem pričakujemo
ustanovitev društva prijateljem
Makedonije v Ptuju.
:— da so prebivalci ex vojaške-
ga skladišča ob Potrčevi cesti v
vse večji dilemi, kaj storiti. Ugo-
tavljajo namreč, da so bili prejšni
prebivalci tega skladišča nekaj ti-
soč decibelov bolj tihi kot sedanji.
.— da ni naključje, da bomo zad-
nji občinski praznik s tem datumom
praznovali prav v romanskem pala-
ciju, saj bo 8. avgust ostal zapisan
le še zgodovini.
—	da bi bilo dobro, če bi v
bodoče od poslancev zahtevali
tudi padalski izpit. Padalci ve-
do, kam skačejo (na cilj), po-
slanci pa bolj obvladujejo
veščine balonarjev. ki jih veter
nosi sem ter tja.
Turnir veteranov
V nedeljo 1. avgusta je na no-
gometnem igrišču v Slovenja
vasi potekal eclen največjih ve-
teranskih turnirjev v zadnjem
obdobju. Sekcija veteranov Slo-
venje vasi, ki aktivno deluje
šele dobri dve leti, je odlično
pripravila in izpeljala turnir, na
katerem je nastopilo kar 10 ekip
iz področja Ptuja, Slovenske Bi-
strice in Maribora.
Najboljša je bila ekipa Pra-
gerskega, ki je poleg pokala za
1. mesto, prejala še prehodni
pokal, druga je bila ekipa Starš,
tretji pa so bili domačini iz Slo-
venje vasi. Omeniti velja, da so
priznanja in praktične nagrade
prejele vse ekipe, nagrade pa so
zagotovili sponzorji. Številni
gledalci so bili navdušeni tudi z
ekshibicijsko tekmo med do-
mačo žensko ekipo in t. i. oldti-
merji, katerih povprečna starost
je bila preko 50 let. Rezultat si-
cer ni pomemben, pa kljub te-
mu, zmagali so starejši po 7
metrovkah. Vse tekme so sodili
Turk, Kolar. Muanda, Ivančič in
Colnarič. Turnir je bil prvi, v
bodoče pa naj bi bil tradiciona-
len. Vsi, ki so nastopili na tem
turnirju in tudi tisti, ki so si ga
ogledali, se bodo zagotovo vrni-
li tudi prihodnje leto, saj je tur-
nir bil zares "ta pravi".
TEDNIK " 5- AVGUST 1993
KULTURA, IZOBRAŽEVANJE — 5
ZGODOVINA RELIGIJE ZA MLADE
Piše: Tjaša
Mrgole-Jukic
45._
SVETIŠČA
Najstarejša grška svetišča so
bila lesena. Kasneje se je uvel-
javila kamnita gradnja. Grški
tip svetišč se je razvil iz stano-
vanjske hiše imenovane mega-
ron. Grška svetišča niso bila ni-
koli tako velika kakor tista v
Egiptu. Gradnja je potekala ne-
kako takole:
Najprej so. kot pač pri vsaki
hiši tudi danes, postavili temel-
je in zgradili ploščad. Nato so
iz posameznih kamnitih blokov
postopoma sestavili stebre. Za
prenašanje teh kosov so upora-
bljali dvigala s škripci. Okrog
stebrov so postavili zidarski
oder in oblikovali stebre. Na
stebre so postavili streho, ki so
jo nosili prečni tramovi. Ostreš-
je je bilo leseno.
Kadar rečem grško svetišče, ta-
koj v mislih zagledam stebre. Kaj
pa si ti predstavljaš pod besedo
steber? Kaj hoče od mene? Kaj naj
bi lepo prosim predstavljal steber?
Njegova naloga je, da nekaj pod-
pira, torej podpornik. Kaj naj bi
predstavljal drugega? To je točno,
njegova funkcija je podpiranje
ostrešja, toda Grki so znali ta stav-
beni element čudovito uporabiti
tudi v umetniške namene. Tako so
si predstavljali steber v obliki člo-
veka. Človeka? Da. človeka! Po-
gle.i:
Dobra finta kajne? Poleg tega
pa so->se spreminjale tudi modne
muhe oblik stebrov. Če imamo ra-
zlične stile oblačenja, frizur... za-
kaj še ne bi obstajalo tudi več sti-
lov stebrov.
Ločimo jih takole:
listi najstarejši se imenujejo
DORSKI in imajo oglato glavo (ka-
pitel), trup (steber) je mogočen,
nog (podstavka) pa nimajo.
Drugi slog je JONSKI. Na kapi-
telu so polževe volute, stebri so
vitkejši in pojavijo se podstavki
(gl. sliko)
Tretji je KORINTSKI SLOG,
kjer so na kapitelu akantove rastli-
ne, stebri so zelo vitki in imajo
podstavke.
Zakaj sem ti to napisala? Gotovo
si že kje prebral: to je bilo zgrajeno
npr. v jonskem slogu, pa nisi natan-
ko vedel zakaj gre. Sedaj veš za vse
večne čase. kajne?
In še nekaj v zvezi s stebri in ar-
hitekturo bi ti rada povedala, če bi
se postavil pred stebrišče svetišča
in bi zelo pozorno opazoval, bi
ugotovil nekaj zelo zanimivega.
Stranski stebri so nekoliko debe-
lejši od drugih, za nameček pa sto-
jijo še nekoliko poševno navzno-
ter. Si presenečen nad površnostjo
mojstrov? Ali so to morda naredili
nalašč? Kdo bi si mislil, vendar so
prav s tem dosegli, da so navidez
od daleč vsi stebri videti enako
debeli in popolnoma ravni, sicer
bi izgledalo kakor da so stranski
stebri tanjši in da se stavba nagiba
navzven. Pa reci, če niso bili
"full" frajerji.
Svetišče nima oblikovanih no-
tranjih prostorov in je zgradba zu-
nanjosti. Celotna siavba svetišča
je skonstruirana tako, da se zrcali
v matematičnih zakonitostih in lo-
giki arhitektonske konstrukcije.
Ker gre za popolno ravnovesje
med vodoravnicami (horiozntala-
mi) — ostrešjem in navpičnicami
— stebri, veliko ljudi meni. daje
arhitektonsko grško svetišče eno
najlepših in najbolj harmoničnih
stavb na svetu.
Ko je bilo svetišče narejeno, so
morali postaviti še kip boga, kate-
remu je bilo svetišče namenjeno.
Prav tukaj v Grčiji se pojavi še
ena novost, kije nikakor ne more-
va prezreti.
Lnkrat davno, čisto na začetku
mojega druženja s tabo, sem napi-
sala. daje vsak. čisto vsak človek
tudi umetnik, in to drži. Toda, ka-
dar v razredu rišete, si gotovo
opazil, da nekateri to počenjajo
bolje od drugih. Redki med nami
pa so posebno nadarjeni in gredo
na likovno akademijo, kjer se nau-
čijo še pravil umetniškega ustvar-
janja in postanejo akademiki, sli-
karji, kiparji... Za njihove izdelke,
kipe, slike so ljudje pripravljeni
odšteti tudi veliko denarja.
In kakšno zvezo ima sedaj to s
svetišči? Prav v Grčiji so bili. žive-
li in ustvarjali taki umetniki, ki ni-
so delali več le po naročilih
svečenikov, ampak so v vsako delo
vdihnili del sebe. V Grčiji ni več
neznanih — anonimnih umetnikov,
rokodelcev, pač pa se pojavijo
umetniki v pravem pomenu bese-
de. Ker so bili na svoje stvaritve
ponosni, so se nanje tudi podpiso-
vali in zato jih danes poznamo po
imenih. Sem sodijo kiparji Fidija,
Miron, Poliklet... Za časa njihove-
ga življenja so bili znani in cenjeni
umetniki. Tako so se duhovniki
odločili, katerega umetnika bodo
poprosili in tudi plačali za obliko-
vanje željenega kipa.
Takšen, kot je bil odnos Grkov
do bogov, takšne so bile tudi podo-
be kipov, ki so jih predstavljali. Ki-
pi bogov niso skrivnostni in nadna-
ravni kakor v egiptovskih umetno-
sti. Umetniška vrednost se je odli-
kovala v preprosti lepoti, plemeni-
tosti in ljubkosti.
Takšni kot so bili kipi, takšne
so bile tudi slike. Pomisli, skoraj
neverjetno je, a je žal res, da se ni
ohranila nobena slika, zato vemo
o grškem slikarstvu žal bolj malo.
Grško slikarstvo se lahko videva
le v rimskih kopijah (pompejanski
stenski slog). Protreti so plastični,
slikarji obvladajo igro svetlobe in
sence, prikazujejo razpoloženje
upodobljenega. Portreti imajo po-
navadi široko razprte oči, ki so
polne otožnosti in miline. Edino
slikarstvo, ki se je ohranilo je iz
žar in vaz, torej važno slikarstvo v
rdeče črnih barvah.
Grški umetniki pa niso upoda-
bljali le bogov, ampak tudi špor-
tne zmagovalce, politične voditel-
je, filozofe ali druge portrete na
nagrobnikih. Ne glede na to, ali so
upodabljali bogove, junake ali na-
vadne ljudi, je za umetnost tega
časa značilno upodabljanje neizu-
metničenega in naravnega. Prav v
tem je glavna finta, da so umetni-
ne tako božansko lepe. In prav za-
to je grški slog upodabljanja post-
al osnova vsej kasnejši umetnosti.
Gradnja svetišča
Steber
KUD IVANA CANKARJA IZ JUROVSKEGA DOLA
GOSTOVALO NA VURBERGU
Predstava v neobičajnem okolju
Zgodba Črni križ pri Hrastovcu,
ki je znana iz ustnega izročila je še
danes med prebivalcu zelo znana.
Za snov zgodovinske povesti pa jo
je uporabil tudi Ožbalt Ilaunig. Za-
radi priljubljenosti zgodbe sojo tudi
večkrat dramatizirali in jo prenesli
na odre. Za uprizoritev te drame, ki
govori o nesrečni ljubezni med
plemkinjo Agato s Štraleka in gro-
fom Ivanom Friderikom Herberstei-
nom, edinim dedičem velikega hra-
stovškega gospodstva, so se odločili
tudi amaterski igralci iz Jurovskega
Dola. Najnovejše obujanje Agate, ki
so jo obdolžili čarovništva, je
režirala Marija Šauprl sodeluje pa
tridesetčlanski igralski ansambel.
Premierna predstava je bila v pri-
stnem okolju na gradu Hrastovec, ki
si jo je ogledalo staro in mlado iz
bljižnje in daljne okolice.
V petek in soboto so člani dram-
ske skupine KUD Ivana Cankarja iz
Jurovskega Dola odigrali predstavo
na gradu VurberK. Da so vaška gle-
dališča še vedno priljubljena, so tudi
tokrat dokazali številni gledalci.
Mnogi med njimi pa so izrazili žel-
jo, da bi prostor pred Vurberškim
gradom lahko postal običajen za
gledališče na prostem.
Tekst in foto: Marija Slodnjak
Oblastni materi sinova izvoljenka Agata ni bila pogodu, zato jo je med
tem, ko se je Friderik bojeval daleč od doma, ukazala obsoditi in umoriti.
KRAJŠE VZGOJNE PROGRAME OBISKUJE V PTUJSKEM
VRTCU VEČ KOT POLOVICA OTROK
Velik interes za izmenski vrtec
Število otrok v vrtcu raste * Izredno zanimanje za angleščino, nem-
ščino, ritmiko * Starši plačujejo le 20 odstotkov ekonomske cene *
Konec juni ja je bilo v vseh oddel-
kih ptujskega vrtca 1.439 otrok, kar
je 147 otrok več kot lani decembra.
Tako v ptujski občini število otrok v
vrtcu raste, medtem ko mnogokje po
Sloveniji beležijo padec. Vsem
prošnjam za sprejem tako ne morejo
takoj ugoditi, res pa je, da je čakal-
na doba precej krajša kot pred leti.
Letos bo zapustilo vrtec okrog 880
otrok, 550 iz male šole oziroma iz
skrajšane priprave na osnovno šolo
in 295 otrok iz rednih celodnevnih
oddelkov, ki gredo v Šolo.
Poleg osnovne celodnevne vzgo-
je in varstva, deset ur in pol dnev-
no, vrtec v novem šolskem letu po-
nuja še izmenski vrtec, triurne
krajše vzgojne in varstvene progra-
me na dan ter krajše interesne de-
javnosti. Krajše vzgojne programe
(angleščina, nemščina, plesno rit-
mični vrtec) je v tem šolskem letu
obiskovalo od 1.100 otrok, brez
otrok, ki so v jaslih, 700 otrok. Za
te programe je med starši izredno
zanimanje, kljub temu. da je treba
zanje posebej plačati, vendar si
vrtec želi ponuditi še več teh pro-
gramov, kar pa je odvisno od tega.
če bodo zanje dobili zunanje sode-
lavce, problem pa so tudi prostori.
Za te dejavnosti bi potrebovali do-
datne prostore, ki pa jih ni. Zato
še ne vedo ali bodo za te- progra-
me lahko ugodili vsem prošnjam,
ki jih imajo za prihodnje šolsko
leto, saj je interes še večji kot lani.
Kot ugotavljajo v ptujskem vrtcu
se ekonomska cena vzgojnovar-
stvenih storitev ni povečala od no-
vembra lani. Povečal pa se je pri-
spevek staršev in zmanjšala sred-
stva, ki jih vrtec dobiva iz pro-
računa. Prvega maja je bila opra-
vljena uskladitev prispevka staršev
na dohodkovno osnovo iz leta 1992
v skladu z sporazumom o ure-
sničevanju socialno- varstvenih
pravic. Čena vrtca se je za starše
povečala za okrog 41 odstotkov.
Vendar je delež staršev za vzgojno
varstveni program glede na eko-
nomsko ceno, še vedno le okrog 20
odstotkov. V povprečju plačujejo
starši v ptujskem vrtcu 4.000 tolar-
jev, zelo redki so, ki plačujejo pol-
no ceno, ki je nekaj več kot 7.000
tolaijev, kar kaže tudi na to, da
imamo v ptujski občini zelo nizke
plače. Zanimiv pa je tudi podatek,
da je med tistimi, ki ne plačujejo
vrtca, redno, več tistih, ki imajo
višje dohodke kot tistih z nižjimi.
Sicer pa večina staršev redno po-
ravnava stroške.	Na V
Dolgčas nam v vrtcu zagotovo ni (Foto:NV)
OTROCI SO V PTUJSKEM MUZEJU DOBRODOŠLI GOSTJE
Na gradu igralnica z lego kockami
Razstava Turkerije skozi otroške oči * Lego kocke iz Danske
v muzeju * Otroci najštevilnejši obiskovalci muzejskih zbirk *
Pokrajinski muzej se zadnja leta načrtno ukvarja z najmlajšimi obisko-
valci muzeja. Lani je zbirke obiskalo 40.000 predšolskih otrok, osnov-
nošolcev in srednješolcev, kar je več kot polovica vseh obiskovalcev.
Ob razstavi Srečanje z Jutrovim na ptujskem gradu je muzej zanje
pripravil Turkomandijo, letos ob razstavi V svetu lutk pa Lutkomandi-
jo. Otroci so si ogledali zbirke, poslušali pravljice, risali, plesali in Še
kaj. V teh dneh je v pritličju gradu še na ogled razstava Turkerije skozi
otroške oči. Gre za likovni natečaj, ki se ga je udeležilo prek 500 otrok
iz vse Slovenije, ki so si ogledali razstavo turkerij.
V septembru pa jih čaka novo presenečenje. V pritličju gradu bodo
zanje odprli igralnico z lego kockami. Gre za nov izdelek proizvajalca
iz Danske, ki ga v Sloveniji Še ni. Iz novih lego kock bo mogoče sesta-
viti gradove najrazličnejših oblik. Ko je proizvajalec iskal možnosti in
primerne prostore za predstavitev tega programa v Sloveniji, je bil ptuj-
ski muzej pripravljen za sodelovanje. Tako bo proizvajalec ne samo
predstavljal svoje izdelke, ampak bo tudi opremil igralnico, kjer se bo-
do otroci ob obisku zbirk lahko tudi igrali. To bo prva takšna igralnica
za otroke v muzeju v Sloveniji.	NaV
4. — PRED PREMIERO — PRED PREMIERO — PRED PREMIERO — PRED PREMIERO
Zaprta vrata?
Garcin. Estelle in Ines so se
znašli v prostoru, ki je zate-
snjen od vseh strani. Prisiljeni
so neprestano gledati drug dru-
gega, čutiti vonj drugega, in kar
je najhuje: ko so tako prisesani
drug na drugega, postajajo pro-
zorni; ne morejo več lagati o se-
bi, o stvareh, o katerih smo raje
tiho, o mislih, ki jih mislijo, pa
jih ne bi smeli, o skrivnostih, ki
jih imajo globoko v sebi. da jih
drugi ne bi zvedeli in jih nehali
spoštovati. In o tem. kako zelo
si želijo biti ljubljeni.
Vsi so si v želji, da bi bili Nek-
do. — da bi bilo njihovo življenje
vredno, da bi imeli karto za vlak
svojega življenja — nadeli takšen
obraz, kot so mislili, da jih bo v
očeh drugih ljudi naredil boljše.
Tako so se vse življenje pretvarja-
li in se borili za pozornost. Da bi
jim drugi ljudje dali smisel in ce-
no njihovega bitja. Da bi bili
srečni.
Zdaj pa je prišel čas snemanja
maske — pred drugiitii in pred
sabo. Pekel se začenja.
Estelle spozna, da je pozab-
ljena od vseh in se obupana vneto
oprijemlje kogarkoli, samo, da
se ne bi znašla sama na svetu.
Garcin se je prepustil misli, da
so pekel res drugi in tako prenaša
odgovornost nanje, ne da bi
doumel, da je človek navsezad-
nje tisto, kar naredi iz tega, kar
so iz njega naredili drugi.
Ines pa muči ljudi okrog sebe.
Prej jih je in zdaj jih. vedno si naj-
de koga, ki se ji pusti. To je edini
način, da drugim pokaže, daje.
Sprašujem se, kam pelje pe-
klenska pot. Ali so jim vrata za
zmeraj zapečatena? Ali bodo
zgnili in se požrli, utrujeni od
instant skrbi, v katere so poto-
pljeni, da ne znajo pomoliti gla-
ve ven in se razgledati naokrog?
Ali pa bodo zaznali možnost, ki
se jim je odprla? Ne samo
možnost brisanja krivde, ampak
tudi možnost spoznanja, da je
njihovo življenje samo njihovo
lastno, da je vse. kar so naredili
v življenju nepomembno vsem,
razen njim samim. Z drugimi
besedami: preveč so bitja za
druge in s tem žrtvujejo svoj
obraz, pogled v samega sebe,
pogled v celovitost bivanja. Naj
si tu pomagamo z Jungovimi
besedami:
"Odločilno vprašanje za člo-
veka je: "Se nanašam na ne-
skončnost ali ne?" Kajti, le če
vem. da je neskončnost bistve-
na, me ne zanimajo več stvari,
ki niso odločilnega pomena. Če
pa tega ne vem; vztrajam na
tem, zaradi te ali one lastnosti.
ki jo dojemam kot osebno last,
da je na svetu nekaj vrednega.
Mogoče zaradi mojega "talenta"
ali moje "lepote". Čim bolj člo-
vek vztraja na napačni lastnosti
in čim manj je občutljiv za bi-
stvene stvari, tem bolj je neza-
dovoljeno njegovo življenje.
Čuti se omejenega — to pa
ustvarja zavist in ljubosumje.
Če razumemo in čutimo, da
smo že v tem življenju navezani
na brezmejno, se želje in drža
spremenijo.
Konec koncev veljamo nekaj
le zaradi bistvenih stvari, ki jih
utelešamo, in če jih nimamo,
potem je življenje zaman. Tudi
v odnosu do drugih ljudi je
odločilno, ali je v njem izraženo
brezmejno ali ne."
Vprašanje je torej — ali spre-
jeti za Resnico grozo neizhod-
nosti in uklenjenosti. Ali je to-
rej to tisto, kar nam ostane na
koncu. Ali pa je prava Resnica
tista, ki nas gleda — ljudi, za-
kopane v lastne težave — se
smehlja in čaka. Čaka, da bi
spregledali, da je vse skupaj en
sam nasmeh. Da bi se začudili,
da smo. Da sploh smo in da to
ni kar tako... Šele potem se
začne vse drugo. Še vedno bi
čutili moč žalosti in poraza, am-
pak ne več kot utrujajoč pasivni
pesimizem.
Imamo torej več možnosti in
vse je odvisno od tega, če jih
upoštevamo. Ali kot piše v gno-
stičnih spisih Nag Hammadi:
"Ko pride svetloba, bo za tiste-
ga. ki je slep. še vedno tema."
Garcin, Estelle in Ines so to-
rej pred zaprtimi vrati. Kaj pa
zdaj...? Romana Ercegovič
GLEDALIŠČE
6 — NAŠI KRAJI IN LJlMfl
S. AVGUST 1993 — TEHNIK
REJA PUR V SLOVENIJI VSE BOLJ RAZŠIRJENA
Tudi na ptujskem odlični rezultati
Reja pur ima v Sloveniji že dolgoletno tradicijo, saj je od nekdaj veljalo pravilo, da je
vsaka premožnejša kmečka družina za večji praznik (božič ali staro leto) imela na mizi
tudi pečenega purana. A to je bila le neintenzivna, domača, v večini primerov priložno-
stna reja. Z intenzivno — farmsko vzrejo pur se je v nekdanji Jugoslaviji resno ukvar-
jal le daleč naokrog znan center v istrskem Pazinu, ki pa je vse težje zadovol jeval celot-
no jugoslovansko tržišče. Znano je, da so z rejo pur poskušali tudi v Srbiji in Bosni,
vendar sta oba centra kmalu propadla.
V	Sloveniji smo po osamo-
svojitvi praktično ostali brez
preskrbe z izredno kvalitetnim
in zdravim, (dietnim) purjim
mesom, kajti nastopile so
težave zaradi meje s Hrvaško.
Podjetje Lokastar iz Škofje
Loke je prebilo led in po tem,
ko je prevzelo pazinsko skla-
dišče v Ljubljani, uspešno or-
ganiziralo tudi prvo intenziv-
no farmsko vzrejo pur pri
kmetih, kooperantih. Tako se
Lokastar danes že dokaj us-
pešno, zagotovo pa edino v
Sloveniji, ukvarja s proizvod-
njo in trgovino puarnov.
Da bi izvedeli kakšne so
možnosti vzreje pur na širšem
območju ptujske občine, smo
k razgovoru povabili Slavka
Brgleza, svetovalca v podjetju
Lokastar, ki je uvodoma pove-
dal:
"Reja pur je sicer navidezno
podobna reji piščancev, kate-
rih vzreja je na ptujskem ob-
močju izredno razširjena, ven-
dar obstaja več temeljnih ra-
zlik, ki jih kmetje, oziroma
bodoči rejci morajo vedeti.
V	prvi vrsti je treba reči, da
je reja pur bolj občutljiva, kot
reja piščancev, a če se rejec
drži navodil naše tehnološke
službe, ni bojazni za neuspeh.
Selekcija posameznih pasem
pur je v zadnjih nekaj letih v
Ameriki izredno hitro napre-
dovala, saj je zarod vsebolj
odporen proti boleznim, pri-
rast pa je ob krmljenju sodob-
nih specialnih krmil mnogo
hitrejši."
Zahteva farmska vzreja
pur kakšne posebne pogoje?
"Zagotovo, vendar to ne po-
meni, da je reja zahtevnejša.
Sam ciklus vzreje pur je sicer
precej daljši, a je zato končni
iztržek precej večji od proiz-
vodnje piščancev. Po naši teh-
nologiji redimo purice 13 ted-
nov — ločeno od puranov, ki
pa jih redimo celo 20 tednov.
Pri tem uporabljamo specialna
krmila, ki so v začetku izred-
no bogata (vseujejo tudi do 30
odstotkov beljakovin), pozne-
je pa pure krmimo s pet ali
šest vrstami krmil, ki so moč-
nejša predvsem z energijo.
Specifika reje v začetni fazi
je, da ima mlada pura zelo
kratko termobilno zono. Zah-
teva namreč stalno temperatu-
ro od 34 do 38 stopinj celzija
in nič več, pa tudi ne manj. V
hlevu pa morata biti dve ra-
zlični temperaturi in sicer
temperatura "izpod koklje", ki
je višja in "izven koklje", ki
pa mora bitinekoliko nižja
(okoli 24 stopinj celzija)."
Kakšne pa so vaše izkuš-
nje z rejo pur na ptujskem
območju?
"Na ptujskem območju ima-
mo že tri kooperante, ki imajo
izjemno dobre rezultate. Trenut-
no pa smo v dogovoru s perut-
ninsko zadrugo Perutnine Ptuj,
da nam za sodelovanje ponudijo
tiste kooperante, ki imajo manj
dela. Prepričani smo namreč, da
je ob upoštevanju specifike,
možno dokaj uspešno organizi-
rati tudi rejo pur na našem ob-
močju. Upoštevati je treba, da
možnosti niso brezmejne.
Vedeti je treba, da je v svetu
potrošnja purjega mesa v pri-
merjavi z ostalimi vrstami mesa
od 10 do 20 odstotkov. V Izrae-
lu porabijo na prebivalca že
okoli 10 kilogramov purjega
mesa (letno), v Ameriki okoli 8
kg, izredno pa napredujejo tudi
Nemci in Francozi. V Sloveniji
pa bi lahko sami (z lastno koo-
perantsko proizvodnjo) zado-
voljili povpraševanje po okoli
8.000 tonah puranjega mesa let-
no, s tem da bi dobilo zaposli-
tev okoli 100 kooperantov. Kdo
in kdaj se bo odločil za rejo pu-
ranov na ptujskem območju pa
je seveda odvisno od posamez-
nikov in njihove iznajdljivosti
in sposobnosti. Vse dodatne in-
formacije so dosegljive na firmi
Lokastar v Skofji Loki ali tudi v
Ptuju po telefonu 773-642. V
kratkem pa bomo izdali tudi po-
sebno brošuro, kjer bodo način
in pogoji reje podrobneje
razčlenjeni."	—OM
Prvi purani provenience Nicholas domače reje na ptujskem območju
kažejo odlične rejske rezultate.
Slavko Brglez, svetovalec škofjeloškega Lokastara: purje meso je bo-
dočnost.ffoto: M. Ozmec)
PRI SLODNJAKOVIH V BODKOVCIH BODO RAZVIJALI RIBOLOVNI TURIZEM
Na prvem ribiškem tekmovanju
zmagal Maček pred Terbucem
Pri Slodnjakovih v Bodkov-
cih, na domačiji znanega literar-
nega zgodovinarja akademika
dr. Antona Slodnjaka, so se od-
ločili, da bodo kot dopolnilno
dejavnost kmetije, razvijali ri-
bolovni turizem. Pri domačiji so
trije ribniki, ki so v sušnem ob-
dobju tudi pomembno zajetje
požarne in vode za živino. Pred
kratkim so ob enem odprli ri-
biško hišo Amur. Ob tej pri-
ložnosti so tudi organizirali tek-
movanje v lovu rib s plovcem.
Največ ribiške spretnosti in
sreče je imel Anton Maček i/
Maribora pred Francem Ter-
bucem iz Ptuja, ki je sicer ulo-
vil največ rib, vendar je prvo-
uvrščeni Maček nekaj minut
pred koncem tekmovanja ujel
velikega amurja. Tretje mesto
je zasedel Boris Ceh iz Juršin-
cev, četrti je bil Matija Strniša
s Polenšaka, peti pa domačin
Viktor Hojnik iz Bodkovcev.
Ribiči se bodo pri Amurju
/nova zbrali v nedeljo. 8. avgu-
sta. Prijave tričlanskih ekip bo-
do sprejemali ob sedmi uri.
Tekmovalcem in gostom bodo
ponudili tudi slastne gibanice.
MG
Ribiška idila pri Slodnjakovih v Bodkovcih. (Slika: JOS)
NOVA KASETA
« ■■■	■ ■ ■	m jr
Miladojka Youneed
Glasbena skupina Miladojka Youneed iz Ljubljane deluje osem let in je po izdaji al-
bumov "GHASTLY BEYONI) BELIEF" (1988) in "BLOODYLON" (1990), pri ZOM
Glasbenem založništvu Helidon Ljubljana sedaj izdala tretjo kaseto in CI) ploščo "LI-
BERTA BLOO".
Boris Bele, urednik izdaje je
dejal, da skupina vseskozi so-
deluje s Helidonovo založbo,
s svojo specifično kvalitetno
glasbo, ki uživa zaupanje. Mi-
ladojka Youneed je disco sku-
pina v širokem smislu in po-
menu, ki ima inovativno in or-
ginalno avtorsko plesno gla-
sbo, ki je vrhunska na evrop-
skem nivoju, ne samo za telo,
ampak tudi za možgane...
V svoje avtorske delo vklju-
čuje raznorazne aktualne struje,
v osnovi je to ritmična glasba z
veliko energije. Z dobro upora-
bo sodobnih instrumentov, sen-
tverjev in žive glasbe je nastala
zanimiva kombinacija z upora-
bo današnje tehnologije in
izražanjem občutkov, pravega
feelinga ustvarjalcev. Mestna
zasedba z dobrimi in razgleda-
nimi glasbeniki se loteva ter
enakovredno sledi razvoju
evropskih in svetovnih trendov.
V osnovi okostje benda sesta-
vljata: Mire Lovrič — vokalist
in kitarist ter Mario Marolt, ki
igra pihalne instrumente: bari-
ton sax, tenor sax in klarinet,
zaigral je pa tudi na klavir in
kitaro. Za snemanje sta pova-
bila še trinajst glasbenikov, ki
so projetku vtisnili bogat
zvočni pečat: Jani Hace (bas),
David Jarh (trobenta), Mio
Popovič (električna kitara),
Aleš Redla (boben, tolkala),
Nikola Sekulovič (bas), Mar-
ko Štrumberger (električna ki-
tara), Frederik Vargason (ok-
topad), Aleš Verbič (flavta) ter
Alice Camara, Anja Rupel,
Barbara Sinigoj, Meri Trošelj
in Mia Žnidarič (spremljeval-
ni vokali). S produkcijske pla-
ti sta bila odlična sodelavca
Janez Križaj (snemalec in
mešalec) in Iztok Turk (produ-
cent), ki sta za kaseto in CD
ploščo naredila perfektne po-
snetke. Nastala je srečna kom-
binacija v ekipi projekta, ki
čuti to senzibiliteto mlajše pu-
blike in se ji zna približati.
Tretji projekt Miladojke You-
need temelji na erotiki, glasbe-
na zvrst pa je sestavna hip, pop
in core glasbe. Na nosilcu zvo-
ka med desetimi skladbami
prednjači hit Jungle. navedimo
pa še Pocket calculator, Dirty
blues, Burned out, Nevergreen,
Living in America, Talk about.
Hot and sweaty, Show me in
Sax Maniac. Pojejo v angle-
ščini, kjer tekst ni bistven, saj
glas uporabljajo kot instrument,
v dosti primerih pa se simpa-
tično poigrajo z besedami in kot
primer navedimo Sax maniac,
kjer je mišljen lahko saksofon
ali pa seks.
Projekt je posvečen Kristjanu
Cavazzi, ki je bil kitarist in član
skupine in je ob snemanju vi-
dea drugega albuma tragično
preminil. Ovitki kasete in CD
plošče ter plakat so oblikovno
zanimivi, kompleksno podobo
pa je izdelal avtorj Dare Pokron
in ekipa Novi kolektivizem, ki
podobno čuti.
Posnetki so nastali v studio
Tivoli v Ljubljani, projekt je
izšel pri Založbi Obzorja Ma-
ribor — Glasbenem za-
ložništvu Helidon Ljubljana.
Že pretekli CD je skupina
Miladojka Youneed zelo dobro
prodala, ker njihova publika
prav zanesljivo čuti, da je
najkvalitetnejši izdelek laser-
ska CD plošča, na kateri pri-
dejo do izraza vse nianse v
snemanju in produkciji.
D. Papler
S SEJE PTUJSKEGA IZVRŠNEGA SVETA
Problematika mladih, razvojna sredstva,
polletni obračun občinske blagajne
Organizira naj se center interesnih dejavnosti * 56 vlog v okviru prvega natečaja za
razvojna sredstva * Proračun ima presežek
Na prvi letošnji natečaj za razvojna sredstva, je ptujski izvršni svet prejel 56 vlog s
področja obrti in podjetništva. Strokovni sodelavci Ljubljanske banke, d.d. — po-
družnice Ptuj so pozitivno ocenili 41 projektov.
Ocena zajema ekonomsko
upravičenost in kreditno spo-
sobnost prosilcev. Posebna
komisija, ki jo sestavljajo
predstavniki posameznih ob-
činskih sekretariatov in ban-
ke, je vseh 41 projektov prejš-
nji ponedeljek ponovno pre-
gledala. Za dokončno odlo-
čitev o delitvi razvojnih sred-
stev pa manjkajo še nekateri
vitalni podatki. Zato bodo
člani komisije obiskali neka-
tere prosilce in opravili ogle-
de na terenu, da bi dobili čim
bolj objektivno oceno o ne-
kem projektu. Na seji občin-
ske vlade so prejšnji četrtek
sklenili, da bodo o delitvi kre-
ditov iz razvojnih sredstev v
okviru prvega natečaja odlo-
čali na prihodnji seji. Do ta-
krat bodo pripravili tudi pre-
gled vloženih občinskih sred-
stev na eno delovno mesto v
okviru dosedanjih projektov
razvojnga sklada in kako so ta
sredstva vplivala na zmanjše-
vanje števila nezaposlenih v
ptujski občini.
Prejšnji četrtek je ptujski
izvršni svet veliko časa po-
svetil tudi vprašanjem mladih.
Razpravljal je o nujnosti or-
ganiziranja centra interesnih
dejavnosti in o zagotavljanju
razmer za delo komune inte-
resnih dejavnosti, kot eni od
alternativnih oblik delovanja
mladih. Čeprav je od prve po-
bude za ustanovitev centra in-
teresnih dejavnosti peteklo
dve leti in pol, do sedaj še ni
bilo veliko narejenega.
Na 120. seji so člani izvrš-
nega sveta razpravljali tudi o
realizaciji proračuna občine
Ptuj v prvem polletju letos. V
tem času so bili prihodki rea-
lizirani v višini 49,5 odstotka
planiranih sredstev za 1993.
leto, odhodki pa z 49,1 od-
stotka. Proračun je v prvem
polletju izkazal presežek, ker
se nekatere investicije, ki se
financirajo iz občinske bla-
gajne, še niso pričele.
Med drugimi točkami dnev-
nega reda, o katerih je v
prejšnjem tednu prav tako
razpravljal izvršni svet, velja
omeniti sklep o razgrnitvi ne-
katerih prostorsko izvedbenih
aktov. Gre za mejna prehoda
Zavrč in Gruškovje ter zazi-
dalni načrt Nova vas. K neka-
terim, kot so prostorsko ure-
ditveni pogoji mesta Ptuj in
prestavitev Mariborske ceste,
o katerih so že izvedli javno
razpravo, pa so sprejeli sta-
lišča. Sklenili so tudi, da se
stanarine prvega avgusta po-
večajo za 23 odstotkov, nato
pa vsak mesec do konca leta
še za pet odstotkov. Kot je
znano so prvotno predlagali,
da bi se že avgusta stanarine
za neprofitna stanovanja, ki
so v lasti občine Ptuj, po-
večale za 52 odstotkov.
V AGROTRANSPORTU ŠE VEDNO KRITIČNO
Nazadnje so izplačali aprilsko plačo
V tem ptujskem prevoznem
podjetju je še vedno zelo kri-
tično. Nazadnje so delavcem,
teh je še šestdeset, izplačali
aprilsko plačo. Trenutno jih
dela okrog 25, drugi so na
čakanju, od tega jih je deset
opredeljenih kot trajni pre-
sežek, podjetje jim mora plačo
dajati še do septembra. Pet de-
lavcev se je pritožilo na sklep
o trajnem presežku. Name-
stnik direktorja Igor Ketiš je
povedal, da so delavci izredno
strpni, da pa je vprašanje, če
bodo vzdržali do izvedbe la-
stninskih postopkov. O tem se
pogovarjajo z razvojnim cen-
trom iz Maribora. Problem pa
je v tem, ker tudi za lastnin-
jenje potrebujejo denar. Ne
glede na to se intezivno pogo-
varjajo o možnostih sovlagan-
ja in dokapitalizacije s firmo,
ki je posrednik pri navezovan-
ju stikov s tujimi partnerji.
Med drugim se pogovarjajo o
tem, da bi bil pri njih logi-
stični center za Vzhodno
Evropo. Igor Ketiš je pre-
pričan, da je Agrotransport še
vedno zanimiv za vlaganje,
čeprav se je njegovo pre-
moženje v zadnjih dveh letih
občutno zmanjšalo. Še vedno
pa razpolagajo z 2,5 hektarov
zemljišča v industrijski coni, s
stavbo z mehanično delavni-
co, desetimi avtomobili in
drugim. Glede na zmogljivosti
imajo dela trenutno dovolj. V
glavnem vozijo v tujini, med
plačili je okrog 90 odstotkov
deviznih. Denar sicer dokaj
redno prihaja v firmo, vendar
ga je premalo. Z delom dese-
tih vozil ni mogoče preživeti
60 ljudi. Tako jim uspeva po-
kriti le stroške, plače pa ne,
zato tudi kasnijo s plačili. Le-
tos jim je uspelo plačati tudi
nekaj dolgov, odpravnine za
73 delavcev so jih stale doslej
deset milijonov tolarjev. Naj-
večji upniki podjetja so delav-
ci in občina.	mg
TEDNIK — 5- AN Ca ST 1993
NAŠI KRAJI IN LJUDJE — 7
SLOVENSKA BISTRICA — OBČNI ZBOR DPD SVOBODE
V zadnjih desetih letih bogata kulturna bera
"Res je minilo od zadnjega občnega zbora DPI) Svobode
iz Slovenske Bistrice že skoraj deset let, vendar lahko mir-
ne duše trdim, da smo bili od 19X4. leta dalje programsko in
dejavnostno dobro povezani," je uvodoma jiovedal dotedan-
ji predsednik bistriških Svobodašev Peter Stefanič.
V društvu so se v tistem času
ubadali s številnimi problemi, saj
so med drugim imeli takrat dve do
kraja iztrošeni stavbi doma kulture
in kinodvorano ter bolj ali manj
prazno blagajno, da o dotrajanem
centralnem ogrevanju v domu kul-
ture ne bi izgubljali besed. Kmalu
po izvolitvi se je 1985. leta sestal
nov izvršilni odbor DPD Svobode
in pripravil program delovanja.
Tako so že v tem letu opravili prvi
informativni sestanek za prenovi-
tev bistriške kinodvorane, ki so jo
v 1986. letu preselili v dom kultu-
re ter kinodvorano uredili tako.
kot je to potrebno. 1989. leta so jo
ob slovenskem kulturnem prazni-
ku svečano odprli in danes pomeni
Svobodašem osnovni vir zagota-
vljanja sredstev.
Vsakdo, kdor vsaj nekoliko bolje
pozna bistriško Svobodo ve. da se
je v zadnjih desetih letih zvrstilo na
njenem odru veliko dobrih dram-
skih uprizoritev. 1985. leta so z ve-
likim uspehom igrali Desetega
brata in pod režisersko taktirko
Branka Gombača pripravljali
dramsko igro Kastelka. To je bil
za amatersko gledališče velik pro-
jekt, saj je bilo v delo vključenih
60 članov društva. Že v naslednji
sezoni so igrali Matička, s katerim
so uspešno nastopali na repu-
bliškem srečanju amaterskih
odrov v Velenju. Po mnenju mno-
gih je bila najfx>ljša predstava tega
obdobja dramska postavitev Ane
Frank, ki pa zaradi svoje moreče
tematike mogoče ni bila pri občin-
stvu najbolje sprejeta.
Ker je denarja za velike projekte
zmanjkalo, v kulturi so se začela
bolj ali manj sušna obdobja, so se z
željo, da ne bi pretrgali uspešne
dramske dejavnosti, pod ražisersko
taktirko Branka Gombača lotili treh
projektov v izvedbi enega igralca.
Dva od teh sta bila izjemno odmev-
na in uspešna — Pridige Janeza
Svetokriškega in Jes sin Vodovni-
kov Juri, v izvedbi amaterskega
igralca Marka Cvahteta, vsaka s
skoraj stotimi ponovitvami.
V lanski sezoni so po krajšem
premoru naštudirali Fritzovega
Kralja Malhusa, ki je že dosedaj
doživel 18 ponovitev, pričakujejo
pa, da jih bo še nekaj v jesenskem
času. S to predstavo so gostovali
na regijskem tekmovanju amater-
skih odrov Republike Slovenije v
Ljutomeru. Ob Malhusu so pomla-
dili tudi dramsko sekcijo, kar je
pogoj za njeno nadaljno delo in
skorajšnjo ustanovitev amaterske-
ga gledališča. Prav s tem name-
nom so ustanovili tudi dramski
klub Oder, kjer se shajajo enkrat
tedensko z namenom, da bi vzdr-
ževali vezi in utrdili skupino.
Temeljna dejavnost bistriške
Svobode je glasbena dejavnost,
vendar je v zadnjem času deloval
uspešno samo ženski pevski zbor.
ki si je v zadnji sezoni pridobil
novega zborovodja. Študentski
pevski zbor Jurij Vodovnik, ki je
nastal pod okriljem Svobode, se je
kasneje ločil od društva. V zad-
njem času so se DPD Svobodi pri-
ključile še ljudske pevke.
Sicer uspešna lutkovna sekcija
je po dveh predstavah prenehala z
delom in kot obljubljajo, bodo v
jesenskem delu sezone z delom
nadaljevali.
V društvo so uspeli pridobiti tu-
di folklorno skupino Impol, ki pa
je žal zaradi bolezni v ansamblu in
preselitve nekaterih članov, prene-
hala z delom.
Veliko vsega je bilo v teh minu-
lih letih in če jim bo uspelo v pri-
hodnje obdržati tudi bistriški dom
kulture, bodo lahko svoje kulturno
poslanstvo, zasnovano na ljubitel-
jskem delu. uspešno nadaljevali.
Občni zbor je bil tokrat zelo kra-
tek, tehtnih razprav, razen tiste, ko
mladi želijo preimenovati društvo v
KUD Slovenska Bistrica, ni bilo.
Opravili pa so volitve novega izvr-
šilnega odbora, predsedniško taktir-
ko pa so tokrat zaupali Vojku Galu.
Besedilo in posnetek:
Vida Topolovec
Marko Cvahte kot Vodovnikov Juri.
OBISKALI SMO TURISTIČNO KMETIJO MEDVED V ZGORNJIH JABLANAH
Zadovoljni, ker se gostje vračajo
Lani septembra so Medvedovi v /gornjih Jablanah svo-
jo kmetijo odprli turistom. Turizem razvijajo kot dopol-
nilno dejavnost.
Skupaj imajo šestnajst hektarov
zemlje, od tega 12,5 orne. na kate-
ri pridelujejo pšenico, koruzo,
krompir, buče in druge poljščine.
Ukvarjajo se tudi z vzrejo pra-
šičev in perutnine ter pridelavo vi-
na. Na njihovi kmetiji zraste vse.
kar se potem znajde na mizi pred
gostom. Medvedovi so kot eden.
dela si ne delijo, če delajo, delajo
vsi. V kuhinji je "glavna" Štefka,
pridno ji pomagata tudi že hčerki
Simona in Janja, pogosto pa tudi
glava družine Franci.
V slabem letu. odkar prijahajo k
njim gostje, se je pokazalo, da so
se pravilno odločili. Domače do-
brote, pripravljene v krušni peči,
so doslej privabile številne goste
iz Slovenije in tudi tujine. Medve-
dovi pa so najbolj zadovoljni, ker
se gostje vračajo. "Trudimo se. da
so gostje zadovoljni, zadovoljstvo
gostov je naše največje zadovol-
jstvo. Preden sem se odločila za
delo z gosti na domači kmetiji,
sem trinajst let delala v družbe-
nem gostinstvu. Najprej sem se
izučila za kuharico, pozneje pa tu-
di za gostinskega tehnika. Iz-
kušenj mi ne manjka. Najbolj pa
sem se morala potruditi pri krušni
peči. da sem jo dodobra spoznala.
Ni namreč lahko izbirati drva. s
katerimi kuriš, temperaturo in dru-
go. da je jed takšna, kot mora biti.
Za naše goste pripravljamo do-
mača kosila in narezke, pečemo
gibanice in kruh ter druge dobrote
iz krušne peči. V glavnem prihaja-
jo zaključene družbe, ki praznuje-
jo rojstne dneve, razne obletnice,
precej pa je tudi porok. Odprto
imamo vsak petek, soboto in ne-
deljo. med tednom pa po dogovo-
ru. Za zdaj smo še brez telefona
tako. da nas morajo gostje pred
slavjem osebno obiskati. Na naši
kmetiji imamo velike načrte. Radi
bi uredili tudi sobe za goste. Upa-
mo, da nam bo to uspelo do pri-
hodnjega leta. Trenutno so še v
grobem stanju. V neposredni bliži-
ni domačije raste tudi novo gospo-
darsko poslopje. Za delo z gosti
sta navdušeni tudi hčerki. Če se
bosta odločili za turizem in go-
stinstvo, ju bomo podprli. Želimo
pa si. da bi si izkušnje pridobile
tudi v tujini."
Turistična kmetija Medved s svo-
jo ponudbo pomembno prispeva k
turistični uveljavitvi ptujske obči-
ne. Na Dravskem polju je ena red-
kih. ki se je zato odločila. MG
Franci in Štefka sta vesela vsakega gosta.
Marjan Tomse odprl liišni servis
Število obrtnikov v ptujski občini
še naprej narašča. Konec junija jih
je bilo že okrog 1060. Zaradi nego-
tove usode družbenih podjetij se vse
več občanov ptujske občine odloča
za samozaposlovanje. Obrtnik je
postal tudi Marjan Tomše i/, Vid-
ma pri Ptuju, ki je donedavnega
delal v ptujskem Agisu. Odločil se
je za hišni servis, v okviru katerega
ponuja najrazličnejše storitve: koš-
njo trave, rezanje žive meje, čiščen-
je zelenic, obdelovanje vrta. sekanje
drv, čiščenje prostorov in drugo, kar
bodo želele stranke. "Trgovipe ima-
jo že skoraj vsi. zato sem se odločil
za dejavnost, ki je doslej v ptujski
občini praktično Še ni bilo v takš-
nem obsegu. V začetku bom delal
sam. Trudil se bom. da bom izpolnil
pričakovanja. V tem kratkem času.
odkar delam, je bilo že nekaj odzi-
va. Ptujčanom sem razdelil mnogo
letakov, na katerih sem jim predsta-
vil ponudbo hišnega servisa. Največ
me ljudje sprašujejo, če delam s
svojim orodjem. Lahko povem, da
se pri tem ravnam po željah strank.
Če želijo lahko uporabim njihovo,
sicer pa svojo. Trenutno je najbolj
aktualna košnja trave. Stranke me
lahko pokličejo na telefonsko števil-
ko 764-047."
Hišni servis Marjana Tomšeta je
prav gotovo dobrodošla novost, ki bo
razveselila marsikaterega občana.
MG
Marjan Tomše. (Foto: MZ)
Časa norosti
Po branju članka magistra Vili-
jema Muzeka me je krepko zabo-
lela glava. Tako spretno zmešan
"drek in cvek" me nehote spomin-
ja na operacije UDBE v času pro-
pagandne vojne. Gospod magister
že namreč lep čas zavzema mesto
"rezervnega občinskega pljuvača"
in si privošči vsemogoče manipu-
lacije v medijih, zatorej bi bilo
pošteno, da postavimo nekatere
stvari na pravo mesto.
Neprenehoma vpiti "država daj
mi denar, da bom lahko pljuval po
tebi in se šel avantgarde", je dol-
gočasno. Koncerti novega ročka
na Ptuju bodo z vami "g. magi-
ster", ali brez vas in to v ustreznih
prostorih, ki na Ptuju obstajajo in
so nesporni. Problemi koncertov v
stari vojašnici nastajajo po mojem
mnenju zaradi tega, ker občina ni-
ma denarja, da bi privoščila vsa-
kemu upokojencu cigareto mari-
huane po 230.00 SIT ("vi seveda o
tem nič ne veste") in bi lahko mir-
no spali.
Glede otvoritve dobrega mladin-
skega tabora pa sem pač mnenja, da
g. župan še ni pripravljen narediti
"političnega samomora" in priti na
otvoritev komune. Obstaja "nevar-
nost", da se zraven komune pojavi
še kakšen srp, kladivo in rdeča zve-
za, to pa je, v času "demokratično
pravovernih", nedopustno. Vso
stvar, ki je sicer dobra, bo treba pre-
pakirati v kakšen nov papir.
Vsekakor bodo občinski možje
morali izpolniti obljube, ki so jih
dali na volitvah in posvetiti večjo
pozornost delu z mladimi. Če se za
to ne bo našel denar v občinskem
proračunu, bodo denar pač dali pre-
prodajalci droge, kar pa bo v škodo
mladih, ki se ukvarjajo z. glasbo,
umetnostjo in kulturo nasploh.
Nikar si pa ne mislite, g.magister,
da ste na Ptuju vi neobhodno potreb-
ni za to, ker obstajajo tudi drugi, ki
nočejo manipulirati z mladino in
mešati politike in umetnosti v istem
kotlu.	§ani
Piše: FRANC FIDERŠEK — 11.
Naša jubileja
Dejstvo je, da je
vso kampanjo te-
daj vodila partija
oziroma partijska
država, Udba pa je
skrbno sledila vse-
mu, kar se je med
ljudmi govorilo.
Vsako omahljivo
stališče je lahko
imelo slabe posle-
dice, tudi trezno modrovanje. Tako
je na primer bil ravnate lj OS Ma ko-
le partijsko kaznovan zato, ker je v
neki družbi dejal, da "življenje da-
mo" lahko vpijejo tisti, ki ne vedo
kaj je vojna.
Ptujski tednik je obširno poročal
o protestnem zborovanju, ki je bilo
v soboto, 10. oktobra na takratnem
Trgu MDB pred magistratom, toda
nič o tistem, kar se je po zborovanju
dogajalo v Spuhlji. O tem sem med
odloženimi papirji slučano našel ko-
pijo poročila Staneta Vičarja, takrat-
nega sekretarja okrajnega odbora
SZDL Ptuj. Iz tega poročda na krat-
ko povzemam.
Po zborovanju v Ptuju je nekaj de-
setin ljudi odšlo v Spuhljo do hiše
Bezjakovih, kjer je gospodarila vdo-
va. Njena hčerka je bila poročena z
nekim Italijanom in je bila z njim
prav tedaj doma na dopustu, seveda
je bil Italijan z vsemi potrebnimi do-
kumenti in dovoljenji za bivanje.
Skupina ljudi je ob hiši začela kričati:
"Dajte nam Italijana, dajte nam
fašista, če ga ne boste dali, ga bomo
sami poislai. dol s fašisti". Take in
podobne parole so bile takrat v modi.
Italijan je baje v smrtnem strahu
ležal v kuhinji na tleh in samo po-
navljal: "Mia nona. mia nona". Po-
tem je le zbral toliko korajže, daje z
ženo in otrokoma pobegnil skozi
zadnja vrata. Skrili so se v kupu ko-
ruznice na njivi, kjer so tudi prespa-
li. Medtem so demonstranti hišo ob-
metavali s kamenjem in kiepeli ter
bojda razbili vsa stekla na oknih in
vratih. Prav zato je nekaj dni za tem
Stane Vičar obiskal Bezjakovo in se
dogovoril, da jim bo okraj povrnil
škodo, ki je bila ocenjena na okoli
3000 dinarjev, saj je bilo razibitih
čez 4 kvadratne metre Šip.
Da take poravnave je prišlo zato,
ker je Bezjakova grozila, da se bo pri-
tožila v Ljubljano, ker je razbijanje
okoli hiše "organizirala oblast". To je
sklepala po tem. ker so med demon-
stranti prepoznali tudi Šefa okrajne
Udbe Bineta Logarja in njegovega
šoferja. Bezjakova je tudi trdila, da so
bili miličniki skriti v ozadju in so
najbrž pazili na to, da se ne bi "kaj
zgodilo v škodo razgrajačev", njene
družine in hiše pa niso hoteli zaščiti-
ti... Podobnih akcij proti tujcem, ki so
prišli v Ptuj na obisk k sorodnikom je
bilo v letih po vojni več.
ZEMLJIŠKI MAKSIMUM
IN VINIČARSKI ODNOSI
Ob navedenem je Ptujski tednik v
tistih letih namenjal še precej pro-
stora dnevnim dogajanjem, prvemu
flurografiranju vsega odraslega pre-
bivalstva v ptujskem okraju, ki je
bilo opravljeno v poletju 1952, o
sprejemanju tarifnih pravilnikov in
delitvi dobička v podjetjih, pa tudi o
ustanovitvi Aerokluba Ptuj, šolanju
mladih letalcev, jadralcev, padalcev
in modelarjev, o gradnji stadiona
NK Drava Ptuj in hangarja na leta-
lišču v Moškanjcih.
V letu 1953 se je začela nova
kampanja. Maja so v zvezni skup-
ščini sprejeli osnutek zakona o
agrarnem maksimumu. Ta zakon je
oviral našega kmeta vse do sesutja
komunističnega sistema. V pojasnje-
vanje in agitacijo se je moral takoj
vključiti tudi lokalni časnik. 29. ju-
nija 1993 je skupščina LRS sprejela
zakon o odpravi viničarskih in po-
dobnih odnosov. Akcija za uvelja-
vljanje obeh zakonov je bila spelja-
na na hitro.
Občinski ljudski odbori so morali
v nekaj dneh pripraviti spiske vseh
kmetovalcev, ki so imeli čez 10 ha
obdelovalnih površin (njive, vrtovi,
vinogradi, sadovnjaki, travniki in
pašniki). To je bila razmeroma lah-
ka naloga, saj so podatki obstajali iz
Številnih popisov. Težje je bilo s
spiski lastnikov vinogradov, ki so
imeli viničarje. Kjer je bil čisti vi-
ničarski odnos, sicer ni bilo težko,
vendar je teh bilo malo. Največ je
bilo takih primerov, ko je lastnik vi-
nograda imel zidanico z malo leseno
hišico, v kateri je stanovala revna
družina, namesto plačevanja najem-
nine v gotovini, so družinski člani
pomagali gospodarju pri sezonskih
delih v vinogradu. Popisati je bilo
treba tudi vse tiste, ki so imeli na
podeželju kako hišico in v njej ofer-
je. to je delavce, ki so plačevali sta-
novanje z delom na lastnikovem po-
sestvu.
Vse tako zbrane podatke je 7. ju-
lija 1953 že obravnavala posebna
okrajna komisija in ugotovila, da je
v okraju 677 kmetij, ki pridejo pod
udar zemljiškega maksimuma in 530
primerov, ki jih bo zadel zakon o
odpravi viničarskih odnosov. Dobra
četrtina se jih je potem pritožila, s
pritožbami so imeli veliko opravka
tudi na sodiščih in nekaj kmetoval-
cev je v pritožbenem postopku tudi
uspelo.
Vso to kampanjo je Ptujski tednik
redno spremljal z gledišča zagovor-
nika in agitatorja izvajanja obeh za-
konov. "Nikdar več viničarskih od-
nosov" — se je glasil eden od naslo-
vov na prvi strani. Objavljali so tudi
kazni tistih, ki so poskušali viničar-
ske odnose prikrivati. Akcijo je
spremljala ostra politična kampanja.
Precej članov KP oziroma tedaj že
ZK je bilo izključenih zaradi "opor-
tunizma in nerazumevanja odprave
viničarskih odnosov".
V mlinu političnega obračuna v
okraju se je znašel tudi Janez Petro-
vič. predsednik OLO, ki je bil na ta
položaj ponovno izvoljen na volit-
vah decembra 1952. Podpredsednica
OLO je bila Lojzka Stropnikova.
tajnik pa Borut Carli. Slednji je
kmalu za tem prevzel mesto direk-
torja podružnice NB v Ptuju (ka-
snejši SDK), zato je tajnik postal
Lojze Frangež.
Janez Petrovič je bil član ožjega
vodstva okrajnega komiteja ZK. S
svojo umirjenostjo in preudarnostjo
se je zamerjal sekretarju Jožetu
TramŠku. zato je v določenem smislu
šlo za obračun med njima, v praksi pa
so Petroviču namenili vlogo "grešne-
ga kozla" pri slabostih izvajanja obeh
zakonov. V februarju 1954 je
Tramšek sklical razširjeno sejo OK
ZKS Ptuj. V napetem ozračju je Jane-
za Petroviča obtožil, da kot predsed-
nik okraja zanemarja zaupane mu
dolžnosti, predvsem pa, da ni bil do-
sleden pri izvajanju zakona o odpravi
viničarskih odnosov. To je "zabelil"
še s podatkom, da je celo svoji materi
napisal pritožbo proti odločbi, s kate-
ro so ji odvzeli vinograd v Halozah,
kjer je bila doma, začasno pa je sta-
novala pri sinu v Ptuju. Obdolžili so
ga tudi, da neupravičeno prejema
otroški dodatek.
Janez Petrovič je bil preudaren,
slutil je, da bi si svojo kariero pov-
sem zapravil, Če bi obtožbe zavračal
in opozoril tudi na napake drugih.
Svoje "slabosti in napake" je samo-
kritično priznal in obljubil, da se bo
"podrejal sklepom partije". To je
pohvalil dr. Jože Potrč, ki je v ime-
nu CK ZKS sodeloval na seji in Ja-
nezovo samokritičnost prikazal kot
"vrlino komunista", ki svoje napake
priznava in se ne poskuša izogniti
odgovornosti. To je razorožilo tako
tiste, ki so — v skladu s tedanjo
prakso — hoteli s kar najbolj ostri-
mi besedami kritizirati Petroviča —
kot tiste, ki so ga mislili zagovarjati.
Nazdanje so vsi enotno podprli
Tramškove obloži-« in sprejeli Pe-
trovičevo samokritiko. Izrekli so mu
sicer "zadnji opomin" in ga za-
dolžili, da ne seji OLO da ostavko
na položaj predsednika. Po seji so
člani komiteja modrovali, da jo je
Petrovič še kar "poceni odnesel".
Jože Tramšek se je zavedal Petro-
vičeve priljubljenosti med ljudmi,
zato se je bal. da ga odborniki OLO
ne bodo razrešili. Pritisnil je na Pe-
troviča, da je vsem odbornikom
okrajnega zbora in zbora proizvajal-
cev poslal pisno obrazložitev zakaj
daje ostavko. Tramšek pa je še oseb-
no obiskal vse tiste odbornike v
okraju, ki niso bili člani ZK in jih
poskušal "prijateljsko prepričati",
zakaj morajo glasovati za razrešitev.
To se je na seji OLO Ptuj 26.2.1954
tudi zgodilo. Čeprav so nekaterim
odbornikom stopile solze v oči, so
vseeno dvignili roko za sprejem
ostavke. Na tej seji pa niso izvolili
drugega predsednika, temveč so
sklenili, da naj začasno vodi delo
OLO podpredsednica Lojzka Strop-
nikova. Šele čez dobra dva meseca
so za predsednika OLO izvolili Loj-
zeta Frangeža — s pojasnilom, da je
to le začasna rešitev.
Medtem so tekle zakulisne igre,
delovale "kadrovske kuhinje", glav-
ni "kuhar" pa je bil CK ZKS. Med
resnimi kandidati za predsednika
okraja je bil prof. Vladimir Bračič,
domačin iz Cirkulan, ki pa na ceka-
ju ni bil najboljše zapisan, pa tudi
Tramšek je imel vmes svoje račune.
Do razpleta je prišlo v začetku leta
1955. ko je bil Jože TrarnŠek izvol-
jen za predsednika OLO, Frangež se
je umaknil nazaj na mesto tajnika,
za sekretarja OK ZKS pa je ceka po-
slal Načeta Voljča-Drčarja, ki je v
Ptuju že sekretaril od decembra
1945 in v letu 1946. (N. Voljč je oče
Marka Voljča, danes uglednega slo-
venskega bančnika.)
O zunanjih učinkih teh dogajanj
je redno poročal Ptujski tednik. Za-
kulisna dogajanja pa sem imel
možnost spoznati zato. ker sem prav
v tistem času moral nastopiti službo
administratorja na komiteju, naziv
delovnega mesta pe je bil — teh-
nični sekretar.
Janez Petrovič, predsednik OLO
Ptuj 1950-54, odgovorni urednik
Ptujskega tednika v letu 1956, po-
tem predsednik okrajne poslovne
zveze v Mariboru in nazadnje di-
rektor Kmetijskega kombinata Ptuj.
8 — NAŠI KRAJI IN LJUDJE
5. AVGUST 1993 — TEDNIK
Zanimivosti iz ormoške občine
USPELA KRVODAJALSKA
AKCIJA
Tridnevna krvodajalska akci-
ja. ki jo je organiziral občinski
odbor Rdečega križa Ormož,
odvzem krvi pa opravil v pro-
storih osnovne šole Stanka Vra-
za v Ormožu Republiški zavod
za transfuzijo iz Ljubljane, je
uspela. Na odvzem je prišlo 550
krvodajalcev, največ seveda
zadnji dan, v četrtek, ko so pri-
hajali tudi zaposleni iz or-
moških podjetjih. V nekaterih,
kljub kolektivnim pogodbam,
da dobijo udeleženci krvodajal-
ske akcije še dodatno en prosti
dan. so jim celo zagrozili, češ,
če boste odšli na odvzem krvi,
se lahko od nas poslovite. To je
mogoče samo temna lisa v tej
celotni humani akciji, ki so se
je, kar je še posebej pohvalno,
udeležili številni mladi ljudje.
ORMOŠKI ŽUPAN V IZRAELU
Ormoški občinski župan dr.
Jože Bešvir je skupaj s predsed-
nikom ljutomerske občinske
vlade Ludvikom Bratušem in
mag. Milanom Lovrenčičem iz
Centra za gospodarsko sveto-
vanje, obiskal Izrael.
Namen njihovega obiska je
bil ogled tamkajšnjih namakal-
nih naprav in s tem tudi proučiti
možnosti finansiranja teh na-
prav s strani Izraela pri nas.
Končnih dogovorov o menjavi
slovenskega trgovskega blaga
za njihove tovrstne usluge ni bi-
lo, ker. kot trdijo, imajo sami
vsega dovolj, lahko pa bi se na
tem področju oblikovalo kakšno
mešano podjetje.
Ogledali pa so si farmo nojev z
namenom, možnosti njihove pre-
selitve in gojitve pri nas. Tu pa je
bila izraelska pripravljenost za
sodelovanje veliko večja.
NOVE POTI
SPOZNAVANJE NARAVE
Prihodnji ponedeljek se bo na
Svetinjah pričel že šesti medna-
rodni raziskovalni tabor. Tokrat
se bodo biologi in botaniki v
glavnem ukvarjali z raziskovan-
jem rastlin, vendar tokrat nekoli-
ko drugače. Iskali bodo predvsem
fenomenološke značilnosti in ti-
piko rastlin, kar bo zanimivo ne
samo mladim biologom, temveč
tudi slikarjem in vsem, ki v sebi
čutijo vsaj kanček umetniške žili-
ce in druženje z naravo.
Uspešnost tovrstnega razisko-
vanja je zagotovljena z mentor-
stvom zahodnoevropskim drža-
vam dobro poznanega predava-
telja iz Nizozemske, sicer pa
Zagrebčana Božidarja Bo-
načiča. '
V ORMOŽU JE ŠE VEDNO
45BEGUNCEV
Odkar so se na ozemlju nekdan-
je Jugoslavije pojavila vojna
žarišča, se v Ormožu na takšen ali
drugačen način ukvarjajo z begun-
sko problematiko. Kot obmejna
občina so se na te zagate dobro
pripravili in so vsakomur, ki se je
oglasil pri njih. nudili pomoč ali
pa ga napotili v ustrezne centre
zunaj občine.
Po ukinitvi begunskega centra
na nekdanji osnovni šoli Runeč, je
po zadnjih podatkih v Ormožu še
vedno 45 beguncev iz BIH ter
Hrvaške, ki pa prebivajo pri raz-
nih družinah. Občinski odbor
Rdečega križa Ormož jim skupaj z
drugimi službami nudi ustrezno
pomoč v hrani, oblačilih ter sim-
bolično tudi v denarju.
Kljub temu, da so jih družine
sprejele gostoljubno, se že sre-
čujejo s precejšnjimi finančnimi
težavami, ker pač niso pričakova-
li, da bodo begunci ostali toliko
časa pri njih. Pri Občinskem od-
boru RK v Ormožu poleg solidar-
nostnih akcij pričakujejo tudi po-
moč iz republike.
Vida Topo lovec
Lenarške novice
KOLIKŠNA JE ŠKODA
Na 84. seji lenarškega IS so
ocenili škodo, ki je nastala zaradi
toče. Najbolj so jo občutili v za-
sebnem kmetijskem sektorju, oce-
nili so jo na 83 milijonov, družbe-
nem kmetijskem sektorju. 46,5
milijona, in na področju komuna-
le, 45,8 milijona. Gmotno bodo
največji davek plačali toči lastniki
intenzivnih nasadov, nato koruz-
nih polj. vinogradov, manj je ško-
de na buči in krompirju ter pri
žitaricah, ki so bile na srečo v ve-
liki meri že požete. Najbolj so bile
prizadete krajevne skupnosti Be-
nedikt. Sv. Ana in Lokavec ter
delno Voličina. Škoda znaša 3,5
do 4 odstotke družbenega proizvo-
da občine Lenart, v kmetijstvu pa
kar 10 odstotkov pričakovanega
družbenega proizvoda. IS Lenart
pričakuje pomoč iz republiških so-
lidarnostnih sredstev.
TIC V LENARTU
Po javnem razpisu je IS Lenart
sklenil, da bo del vhoda v lenarški
kulturni dom oddal v najem cve-
tlično-darilnemu podjetju Bazar iz
Benedikta, ki bo tukaj opravljal
turistično-informativne dejavno-
sti, prodajal spominke, loterijske
srečke in še kaj.
STANOVANJSKE NAJEMNINE
VEČJE ZA 10 ODSTOTKOV
IS je prisluhnil stanovalcem in
njihovim gmotnim težavam, zato
je spremenil prvotni sklep o 45-
odstotnem povišanju najemnin za
neprofitna stanovanja v treh mese-
cih. Tako je v petek sklenil, da se
bo najemnina za ta stanovanja po-
večala za 30 odstotkov, in sicer po
10 odstotkov v avgustu, septem-
bru in oktobru.
KREDITI ZA OBRTNIKE
V kratkem bo izšel razpis za
kredite obrtnikom in podjetnikom
v višini 19,2 milijona SIT. Pred-
nost bodo imele proizvodne dejav-
nosti. katerim bodo namenili 70
odstotkov teh sredstev, pred trgo-
vino, 20 odstotkov, in gostin-
stvom. 10 odstotkov sredstev.
LENARŠKA TELOVADNICA
Otvoritev športne dvorane, v ka-
teri bodo telovadili tudi učenci, bo
še pred pričetkom šolskega leta.
Te dni zaključujejo dela na tem
športnem objektu, s katerim bodo
šolarji in društva pridobili 1400
kvadratnih metrov nove telovadni-
ce in 200 kvadratnih metrov
spremljajočih površin v obnovlje-
nem Sokolskem domu.
NADZIDAVA ZA VRTEC
V VOLIČINI
Prizidek, ki so ga pričeli nad-
grajevati v šolski stavbi v Vo-
ličini, sicer ni namenjen vrtcu, ki
ga ta krajevna skupnost nujno po-
trebuje. pač pa bodo vrtcu nameni-
li pritličje, v novozgrajene zgornje
prostore pa se bodo naselili šolar-
ji. Prva faza, to je nadgradnja, bo
letos končana, vendar pa bodo de-
la zaradi pomanjkanja denarja
končana šele prihodnje leto. Tako
bo vrtec po sedanjih načrtih pričel
obratovati v šolskem letu 1994/95.
POLETNI DOLGČAS
ZAPOLNI KNJIGA
Lenarško knjižnico obiskuje te
poletne dni celo več šolarjev kot
med šolskim letom, prihajajo pa
tudi odrasli. Največ povpraševanja
je po mladinski in pionirski litera-
turi. predvsem zbirki Zvesti prija-
telji in podobnih, veliko izposodi-
jo romanov, lahkotne literature,
precej je povpraševanja po video-
kasetah. V knjižnici je še vedno
razstava otrok iz vrtca v Selcih.
Knjižnica je odprta tako kot med
šolskim letom, torej vsak dan med
7. in 15. oziroma ob sredah 17.
uro, le ob sobotah je zaprta.
M. Zupanič
SESTERŽE - NA OBISKU PRI SLIKARJU BRANKU GAJŠTU
Brez slikarstva se ne
bi počutil svobodnega
Povabilo na obisk h Gajštovim na Sesterže sem vzela
resno, prav tako tudi domači. Devetletni Andrej meje ce-
lo ob napovedani uri čakal pri avtobusu in je bil malce
razočaran, ker sem prišla kasneje.
Pri njih že na prvi pogled vi-
diš, da so prijetna družina, kjer
moža in očeta vsi trije, žena Sil-
va in otroka, starejši Andrej ter
mlajši Sašo, podpirajo pri nje-
govem hobiju.
Ob vstopu v hišo kaj hitro opa-
ziš, da se tu nekdo ukvarja s sli-
karstvom. Ob stopnišču je ma-
jhna galerija njegovih in slik ne-
katerih prijateljev, ki pa se nadal-
juje v dnevno sobo. Nekaj jih visi
celo v kuhinji. Iz spodnjih pro-
storov, kjer ima Branko "delav-
nico", diši po najrazličnejšh sli-
karskih barvah in sveže shobla-
nem lesu, iz katerega dela okvirje
za svoje slike.
Štiriintridesetletni Branko je
svojo nagnjenje do likovne
umetnosti kazal že v osnovni
šoli. ki jo je obiskoval v Majš-
perku. Sam pravi, da si je želel
risati, odkar se je sam sebe za-
vedal, vendar v tistih časih ni
bilo takšnih možnosti, da bi
otrokom na podeželju kupovali
papir in barvice, zato mu je ta-
krat prišla prav ilovica, ki je
tam naokoli ne manjka. Nekako
obrusil se je kasneje na srednji
šoli za oblikovanje v Ljubljani,
ki pa je žal zaradi prezgodnje
očetove smrti ni mogel do-
končati. Sedaj je zaposlen kot
livar v kidričevskem Talumu,
kjer je sočasno tudi predsednik
komisije za kulturo in v tovarni
ureja razne likovne razstave.
Prvo samostojno razstavo je
imel že v osnovni šoli, vsako leto
je ob sicer običajnih likovnih raz-
stavah ob koncu šolskega leta,
vedno dodajal še kakšen svoj ki-
parski ciklus. Pri likovnem ust-
varjanju mu je veliko pomagal
njegov likovni pedagog v majš-
perski osnovni šoli, veliko pa mu
je dala praksa in kot sam pravi, v
zadnjem času tudi druženje z
ostalimi likovniki.
"Samostojne razstave sem imel
dva ali tri krat v Kidričevem, v
Mercatoijevi Blagovnici na Ptuju,
lansko jesen sem sodeloval pri sku-
pinski razstavi na Štatenbergu in
pri Tomažu ter v galeriji Katjuša v
Mariboru," izvem od Branka.
Najraje upodablja motive ha-
loških gričev, stare hiše, ki so
tik pred tem, da dokončno pro-
padejo, ker pač ni nikogar, ki bi
jih ohranil za poznejše rodove.
Spomeniško varstvo mogoče ne
ve zanje ali pa so po njihovem
premalo pomembne za našo
zgodovino. Pokazal mi je dva
albuma fotografij teh starih hiš.
Boli ga. da propadajo ali pa na-
mesto njih zgradijo kakšno mo-
derno zgradbo, ki v to še nepok-
varjeno pokrajino ne sodijo.
Ima pa rad tudi tihožitja in
sončnice. "Pri njih me priva-
bljajo tople barve, zdi pa se mi,
da je v tej rastlini nekaj poseb-
nega. Saj sem poskusil tudi z
drugimi rožami, kot so gladiole
ali pa vrtnice, vendar je sončni-
ca nekaj najlepšega."
Življenje pri gajštovih imajo
urejeno. Z resnim slikarskim de-
lom se je pričel ukvarjati zadnja
tri, štiri leta. prej je zaradi po-
manjkanje časa naredil komaj po
tri slike letno. Likovna bera le-
tošnjega leta je že veliko boga-
tejša. naslikal je že okoli 30 slik.
Žena pri tem doda, da brez
slikarskega platna pri njih ne
gredo nikamor. Vzamejo ga zra-
ven na dopust, tako je nastal tu-
di ciklus njegovih "morskih
slik", ali pa tudi na izlet.
Tudi letos bo poskušal z orga-
nizacijo štatenberškega jesenske-
ga srečanja likovnikov — prija-
teljev, seveda, če bo imel srečo,
da bo k sodelovanju pritegnil "ta
prave" sponzorje, ker tudi pri njih
niso denarnice brez dna.
Ko ga vprašam, kaj mu pomeni-
jo barve, slikanje, čopiči, peresa
in drugo, kar slikar pri svojem de-
lu potrebuje, odgovori, da je to
poseben užitek. "Ne vem, kako bi
sicer lahko živel, če ne bi smel sli-
kati. Zdelo bi se mi, da sem zaprt
v ozkem, majhnem prostoru in
počutil bi se kot jetnik. Slikanje je
zame povsem drug svet."
Ko je pogovor nenesel na razna
slikarska obdobja, je priznal, da mu
je najbolj pri srcu impresionizem.
Branko je prišel v bolj stabilna
in zrela leta. Sedaj dela vedno več
takšnega, kar ga resnično veseli pa
tudi tisto, kar ljudje od njega želi-
jo. Veliko njegovih del so odkupi-
li naši zdomci, še posebej slike
Ptujske Gore, ki jih tam v tujini
spominjajo na otroštvo in domači
kraj. Pet njegovih del je celo v
Avstraliji, veliko jih je v Nemčiji
in drugod.
"Zadnje čase pa se čedalje bolj
lotevam stvari, ki so za mojo dušo.
Sprva sem menil, da me bodo ljud-
je preveč kritizirali, ko pa sem do-
bd pohvalo od likovnih pedagogov,
bom slik s prosto tematiko, z bar-
vnimi kompozicijami in drugim,
naredil še kaj več," sklene Branko
Gajšt najin pogovor o svojem kon-
jičku — likovnem ustvarjanju.
Branko ima veliko prijateljev,
ki sodelujejo na raznih likovnih
kolonijah in drugih srečanjih, eno
takšnih pa bo tudi 14. avgusta pri
Veroniki Rakuš na Ptujski Gori.
Ker je bil lep poletni večer,
smo potem še posedeli na klopi
pred hišo. Sedaj pa sta dobila
"besedo" devetletni Andrej in
štiriletni Saša, ki že korajžno
stopa po očetovih stopinjah.
Ročno nam je narisal avto in
voznika, Andrej pa se je med-
tem ukvarjal z mačjim zarodom,
ki jih je prinesel iz kleti. "Veste,
malo se morajo prezračiti," je
strokovno razložil. Izvedela
sem še, da imajo samo pol psa,
ker ga imajo skupaj s sosedovi-
mi in seveda zajčke, pa nobene
druge živali več, pove zgovorni
Andrej. Besedilo in posnetek:
Vida Topolovec
Branko Gajšt
Ptujčani o zapori mesta
Robert Muhič: "Ne vem, zakaj
toliko razburjenja okrog zapore
ulic v starem
delu mesta,
predsem pa
Prešernove,
ko pa vemo,
da so v vseh
večjih me-
stih glavne
mestne ulice
zaprte. Mi-
slim, da je
nujno, da do tega pride tudi v
Ptuju, če želimo razvijati turi-
zem. Sem tudi proti nalepkam,
ki bi nekaterim omogočile pri-
vilegije. Če je mesto zaprto za
promet, naj zapora velja za vse,
brez izjem."
liojan Bedžuh: "Mnogo sem
potoval, poznam druga mesta,
povsod so v
starih delih
mesta izloči-
li javni pro-
met, zagoto-
vili pa do-
stop stano-
valcem in
dostavi. Iz-
kušnje od
drugod kaže-
jo. da se ljudje hitro navadijo na
novi prometni režim. Če imajo
v resnici namen kupovati, kupu-
jejo tudi v območjih, kjer je
prepovedan promet z vozili.
Ptuj je znan po starem mestu, če
bo zaparkiran, kaj pa bodo turi-
sti gledali. O zakupu parkirnih
mest pa sploh ne more biti go-
vora."
Albin Pišek:
"Kljub šte-
vilnim študi-
jam o pro-
metni uredit-
vi mesta, se
prometni ka-
os nadaljuje.
Čas je že, da
strokovnj aki
predložijo pametno rešitev. Če
so jo našli v drugih mestih, jo
moramo še "za naše."
Franc Esih:
"Prav bi bilo,
da bi bilo me-
sto zaprto,
vsaj stari del.
Morali pa bi
omogočiti do-
stavo do loka-
lov in dostop
stanovalcem
ter preprečiti
divje parkiranje."
Olga Radej:
"Strinjam se,
da se Prešer-
nova zapre za
ves promet.
Nasprotujem
pa tudi zaku-
pu parkirnih
mest na tem
območju. Že
sedaj je tako,
da nas zasebniki izsiljujejo. Stano-
valci smo prizadeti, nekateri tu
živimo od rojstva, "naša" parkirna
mesta so zasedli drugi, mi pa se,
ker parkirnih mest ni, moramo
znajti kot vemo in znamo."
Tekst: MG
Foto: Langerholc.
PREJELI SMO — PREJELI SMO
Čemu bi mlatili vedno
prazno slamo?
Spoznanje, da se v krogih
mladine nekaj dogaja, je verjet-
no že vsem poznano. Nekateri,
ki so nagnjeni k disco glasbi,
lahko zaidejo v diskoteke v Ptu-
ju ali okolici. Teh ni tako malo!
Tisti pa, ki nismo tako kratkega
in neartikuliranega razmišljanja,
pa se preprosto nimamo kam za-
teči. Včasih nas iz obupa zanese
pot tudi v kakšno diskoteko v
Ptuju, saj so to edini prostori, ki
jih ima mladina nove alternative
Ptuja na voljo. Že od samega na-
stanka društva KID pritiskamo na
občinske organe, ki pa kakor da
nas ne slišijo. Vedno se samo
obljublja, od tega pa se prav malo
uresniči. Dasiravno sprejema
upravni odbor društva odločilne
sklepe, ki jih posreduje izvršne-
mu svetu občine Ptuj, ostajamo
še vedno na začetku. Sprašujemo
se, če je ta način izražanja kultur-
ne avtentičnosti stranskega pome-
na za Ptuj. ali pomeni korak na-
prej v širini pojmovanja kulture?
Do sedaj nismo dobili nobenega
jasnega odgovora, le tu in tam se
najde kakšen, ki nam želi slabo
ali nam celo z grožnjo izraža ne-
zadovoljstvo, kajti v Ptuju obsta-
jajo tudi takšni ljudje, ki lahko
(po obljubah sodeč) uničijo delo
društva.
Ne bo vam uspelo, pa čeprav
govorite o svoji moči!
Torej društvo potrebuje pro-
store, ki so zelo pomembni tako
zaradi eksistence društva, kakor
tudi za normalno delovanje
društva. Kljub opuščenim indu-
strijskim gigantom v Ptuju in
okolici, se zaenkrat zatekamo le
v vojaško skladišče, za katerega
pa dobro vemo, daje dober pri-
reditveni prostor ter da se bo
prej ali slej spet pojavil kakšen
KOŠIR, CIANI ali GOLOB, ki
bo lahko s peticijami ogrozil in
omejil normalno izvajanje pro-
grama KIDa. Ne moremo poma-
gati, če so ostali na "folk" gla-
sbi, prosimo jih vseeno, da do-
volijo drugim razmišljati s svo-
jo glavo. Žato pozivam vse ob-
činske strukture, da nam čim-
prej zagotovijo poslovni in pri-
reditveni prostor. V kolikor bo-
mo naleteli na gluha ušesa, bo-
mo nadaljevali s svojim delom
v EX vojaškem skladišču na
Potrčevi cesti v Ptuju. Upam. da
ne bomo imeli v bodoče proble-
mov s pridobivanjem dovoljenj
za prireditve! Obljube in samo
obljube so premalo, da bi jim
lahko verjeli. Le-te se že vle-
čejo nekaj let, pa ni nič iz tega.
Vsi, ki so obljubljali mladini, so
zasedli svoj željeni stolček, to
pa je bilo tudi vse. Gospodje,
čas je že. da obljube tudi izpol-
nite! Zaradi neurejenih prostor-
skih razmer se društvo ne more
normalno razvijati naprej! Ved-
no moramo samo prosjačiti, da
lahko karkoli naredimo! Zato
lahko zaenkrat organiziramo sa-
mo koncerte, literarne večere,
tribune ipd. Radi bi organizirali
tečaj za mlade managerje v al-
ternativni kulturi, tečaje računal-
ništva ipd, vendar nimamo niti
primernih prostorov, še manj pa
opremo, ki je za tak izobraževalni
program potrebna.
Zato prosimo vse, ki bi bili
pripravljeni pomagati KIDu pri
nabavi računalnikov in pripada-
joče dodatne opreme, da se
obrnejo na naslov KIDa.
Zavedamo se krize, vendar
bomo vsakega prispelega pisma
veseli!
Spletke, ki se tu in tam poja-
vijo in so neargumentirane, nas
člane društva vodijo v še večjo
strast po organiziranju priredi-
tev. Torej nobena peticija ali
stališče okolice ne bo omajalo
dela društva. Najprej poskrbite,
da se bomo imeli kam dati, šele
nato lahko dajete svoja zakom-
pleksana in z "močjo" nabita
stališča in izjave.
Predsednik KID:
mag. Viljem MUZEK.
SREČANJE UPOKOJENCEV
V ŽETALAH DOBRO USPELO
Pred dnevi seje sestala skupščina Zveze društev upokojencev Ptuj, na
katero so bili povabljeni vsi predsedniki društev, hkrati pa je predsednik
ZDU Ptuj g. Mirko BERNHARD povabil tudi vse člane organizacijskega
odbora na čelu z Jožetom KRIVCEM, sicer predsednikom krajevne skup-
nosti Žetale, na skupni pomenek s kosilom, ki so ga pripravili v Agisovem
obratu GASTRO. Zal pa se vsi tega srečanja niso udeležili.
Vsi udeleženci so bili soglasni, da je prvo tovrstno srečanje ptuj-
skih upokojencev nadvse uspelo, razen morda kakšnih malenkostnih
spodrsljajev (ozvočenje), kar pa so dokaj hitro odpravili. Kot smo
slišali, bi naj bilo tovrstno srečanje ptujskih upokojencev tudi prihod-
nje leto. Po vsej verjetnosti ponovno v Žetalah. kjer so pokazali, da
so sposobni organizirati tovrstna srečanja, kajti brez dvoma je števil-
ka, da je prišlo v Žetale kar za eno vojaško brigado ljudi iz vseh za-
selkov in krajev ptujske občine, razveseljiva. Prav zato je že padla
pobuda iz Zveze društev upokojencev Slovenije, da bi naj Ptujčani
prevzeli naslednje leto vseslovensko srečanje upokojencev, kije bilo
zadnje čase na Rogli na Pohorju. Dokončna odločitev še sicer ni bila
sprejeta.	franjo hovnik
TEDNIK — 5- \\(a vi i993
OD Tli m TAM — 9
PREJELI SMO - PREJELI SMO
poziv poslancem državnega
zbora Republike Slovenije
Združenje lastnikov razla-
ščenega premoženja (ZLRP)
javno poziva poslance Državne-
mu zbora, naj ne dopustijo na-
daljnega kratenja pravic nek-
danjim razlaščencem. V pojasni-
lo navaja naslednja dejstva:
—	ZLRP opozarja na poskuse, tla
se izvajanje zakona o denacionaliza-
ciji nenehno prikazuje kot moteč
element pri procesih lastninjenja in
gospodarjenje, čeprav je vračanje
premoženja tako upočasnjeno, da
nekaj odstotkov doslej vrnjenega
premoženja nikakor ne more vpliva-
li na učinkovitost narodnega gospo-
darstva — niti pozitivno, Ša manj pa
negativno. Potrebno je opozoriti tu-
di na nerealne cenitve in podcenje-
nost vrnjenega premoženja, ki pone-
kod dosega komaj desetino realne
vrednosti. Na vsa ta vprašanja
ZLRP vztrajno opozarja, s tem v
zvezi pa tudi na spremembe stano-
vanjske zakonodaje.
—	V sklopu odklonilnega odnosa
do poštenega vračanja podržavljene-
ga premoženja ima posebno mesto
najnovejši "Predlog za izdajo za-
kona o spremembah in dopolnit-
vah stanovanjskega zakona z
osnutkom zakona", ki ga je Vlada
R Slovenije poslala Državnemu zbo-
ru v obravnavo in sprejem 16. 7.
1993.
—	ZLRP želi podčrtati dejstvo,
da denacionalizirana stanovanja ni-
so bila zgrajena z našimi skupnimi
sredstvi kot druga družbena stano-
vanja, temveč izključno s sredstvi in
delom enega lasntika. Zato je nedo-
pustno kakršnokoli manipuliranje z
njegovo lastnino.
—	ZLRP ugotavlja, da že doslej
veljavni stanovanjski zakon (SZ)
neupravičeno omejuje pravice nek-
danjih lastnikov stanovanj, najočit-
neje v 125. členu, ki za neomejen
Čas administrativno vsiljuje nepro-
fitno najemnino.
—	Predlagane spremembe 41.,
54.. predvsem pa spet 125. člena SZ
znova ožijo pravice lastnikom dena-
cionaliziranih stanovanj, saj bi
"država" z njihovo pomočjo še na-
prej razpolagala z vrnjenim pre-
moženjem. kot bi bilo Še vedno na-
cionalizirano ali zaplenjeno.
—	ZLRP zgroženo ugotavlja, da
naj bi postali žrtve spremenjenega
SŽ odslej tudi stanovalci v občin-
skih stanovanjih, čeprav z denacio-
nalizacijo nimajo nikakršne zveze.
To pomeni, da bi bili najemniki pri-
siljeni stanovanje zapustiti, če ga ne
morejo odkupiti. Novim lastnikom,
zdajšnjim najemnikom v denaciona-
liziranih stanovanjih, daje predlog
zakona več pravic kot drugim lastni-
kom. Lastnik denacionaliziranega
stanovanja svojemu najemniku ne
more odpovedati najemnega razmer-
ja, lastnik "privatiziranega stano-
vanja" pa svojega najemnika lahko
prisilno preseljuje! Zaradi svoje hu-
mane naravnosti ZLRP proti predvi-
denemu nasilnemu preseljevanju
stanovalcev najostreje protestira in
se čudi, da ni nikogar, ki bi ščitil
njihove socialne pravice.
—	ZLRP ugotavlja, da so vse po-
membnejše spremembe SZ po-
svečene edinemu cilju — da se nam-
reč materialno zadovolji dosedanje
stanovalce v nacionaliziranih in za-
plenjenih stanovanjih.
—	ZLRP poziva poslance Držav-
nega zbora, naj nadvse skrbno pre-
tehtajo določila predloženih spre-
memb SZ predvsem s stališča pravic
razlaščencev in stanovalcev v
družbenih stanovanjih, saj obojim
grozi dobesedno državno nasilje.
(Opozarjamo na 69. člen Ustave R
Slovenije!)
—	Zl.RP obvešča poslance, da v
nobeni fazi nastajanja ni moglo sode-
lovati pri oblikovanju predloženih
sprememb SZ, saj v pol leta ni moglo
kljub večkratnim poskusom vzposta-
viti neposrednega stika z resornim
ministrom in so ostala tudi pisma
predseniku vlade brez odgovora.
—	ZLRP predlaga Državnemu
zboru, naj naloži Vladi R Slovenije
pripravo takšnih sprememb SZ, ki bi
med drugim odpravljale tudi krivice
razlaščencem v dosedanjih določilih
SZ. Namesto predlaganih posegov v
pravice lastnikov ter uzakonjenja
prisile in izseljevanja naj bi novi
predlog nastal na osnovi najširšega
dogovora in ob upoštevanju ustav-
nih norm ter načel pravne države.
Po možnosti naj bi takšen celotni
predlog sprememb stanovanjskega
zakona razrešil še preostale nedo-
rečenosti in neprimernosti sedanjega
SZ, vendar s potrebno tenkočutno-
stjo, pravičnostjo, predvsem pa hu-
manostjo, ki jo ZLRP predlaganim
spremembam SZ v prvi vrsti odreka.
ZLRP Slovenije
Predsedstvo
ZDRUŽENJE LASTNIKOV RAZLAŠČENEGA PREMOŽENJA
— PREDSEDSTVO
Sporočilo javnosti
Izdelava in predstavitev študije z
naslovom "Posledice Zakona o dena-
cionalizacijo in Zakona o lastninskem
preoblikovanju podjetij v kmetijstvu"
pomeni še intenzivnejše oživljanje
zahtev po vrnitvi prakse iz starih,
enoumnih časov. Predsedstvo ZLRP
ponovno kategorično ugotavlja sledeča
dejstva:
1.	Celotna omenjena študija je
prežeta s socialistično plansko miselno-
stjo, kjer se ta ne more odlepiti od
družbene lastnine, oblikovane iz privat-
ne dobesedno s krajo oz. ropom. (Agrar-
na reforma, nacionalizacija).
2.	V novi slovenski Ustavi je privat-
na lastnina zajamčena. Navedena in
njej podobne študije ter zahteve se
takšnemu ustavnemu določilu zgolj
posmehujejo.
3.	Sedanji politični establishment je
dobesedno z balkansko zvijačnostjo pre-
pričal Svet Evrope, daje Republiko Slo-
venijo sprejel v svoje članstvo. Izvajan-
je denacionalizacije je najbolj nazoren
dokaz, da se ta ista Slovenija človeko-
vim pravicam zgolj posmehuje.
4.	Splošno je znano dejstvo, da la-
stninska struktura v kmetijstvu sploh
ne vpliva na gospodarjenje, dobro go-
spodarjenje vsaka država zajamči z za-
konodajo. nobena pa ne tako. da se po
socilaistično, t j. v tkzv. narodnem —
višjem — skupnem — samoupravnem
interesu, ne z raznimi gospodarskimi
argumenti, ne vrne oropanega.
5.	Nobeno kmetijsko gospodarstvo
ne more trditi in tudi ne trdi (razen slo-
venskega), da posluje v "višjem" inte-
resu z ukradeno lastnino, in da je
'akšen model družbenega gospodarjen-
ja z zemljo sprejemljiv za Evropo.
Hnako velja za vse takšne in podobne
filozofije okoli lastnine.
6.	Namesto da bi se denacionaliza-
cija v Sloveniji pospešeno izvajala in
'o v obliki vračanja v naravi, se ta si-
stematično zavlačuje, iščejo se utemel-
jitve v kolektivistični miselnosti in se
kvazi utemeljuje z bilančnimi izguba-
mi. brezposelnostjo, povzročanjem no-
vih krivic, itd.
7.	Kljub takšnemu stanju in vse bolj
?lasnim zahtevam, ki hočejo ohraniti
socialistični tip proizvajalnih odnosov
vasi in v kmetijstvu, temelječem na
Zanikanju pravic lastnikov do svoje la-
stnine. nihče kritično ne analizira dej-
stva. da se v Sloveniji popravljanje
krivic, to je vračanje ukradenega pre-
moženja svojemu lastniku, zavlačuje
in da se že javno kršijo osnovna in
konkretna zakonska določila. In to
brez vsakršnih posledic za kršitelje.
8.	Kljub kompliciranim teoretičnim
pravnim razlagam o novih krivicah, o
škodi, o brezposelnosti in vseh drugih
"argumentih" slovensko državno vod-
stvo ne razume osnovne resnice, da s
tem. da se vrne nasilno vzeto (ukrade-
no. oropano) svojemu pravemu lastni-
ku. sploh ne more storiti nove krivice.
To je dejstvo, pa če ga še tako zani-
kajo in zapletajo izvajalci ropanja in
njihovi somišljeniki, teoriteično pa tu-
di odlikovanci.
9.	Država Slovenija je sprejela stra-
tegijo razvoja kmetijstva, temelječo na
eksocialni agrarni politiki, kateri je
blizu poleg individualnega kmeta tudi
zadružništvo, vendar to v interesu
isključno tega kmeta. V tej sprejeti po-
litiki ni več mesta socialističnim kme-
tijsko-proizvajalnim spačkom v obliki
raznih kombinatov, ki so vsa leta za-
man skušali dokazati, da je socializem,
temelječ na samoupravnem gospodar-
jenju z družbenimi proizvajalnimi
sredstvi (tudi zemlja) najboljša oblika
gospodarjenja v kmetijstvu. Vsi stati-
stični (zlagani — prirejeni) podatki
poslovanja ne morejo zanikati, da so te
tvorbe vsa leta poslovale z izgubo,
proizvajanje v kmetijstvu pa kljub te-
mu. da so uživale visoke subvencije,
niso uspele dvigniti niti na prag sa-
mooskrbe države.
10.	Svojevrstno poigravanje z oško-
dovanci predstavljajo predlogi, po ka-
terih naj se dejanskim lastnikom zem-
ljišč in gozdov daje odškodnina v obli-
ki obveznic. In to obveznic, za katere
ne jamči država, torej lastnika se naj
zadovolji z brezvrednimi papirji.
11.	Ker so aktivnosti bivših obla-
stnikov v zvezi z Zakonom o denacio-
nalizaciji vedno bolj intenzivne, pri
čemer se dejanskim lastnikom, ki jim
je bilo premoženje nasilno odvzeto,
namesto v naravi to premoženje naj
vrača v obveznicah, za katere nihče ne
jamči, se Predsedstvo ZLRP obrača na
Vlado R Slovenije da. ne z besedami,
temveč dejansko ukrene vse. da se Za-
kon o denacionalizaciji kljub njegovim
pomanjkljivostim čimprej izvede ter se
tako preseže stanje, v katerem samou-
pravno-socilistična in planska misel-
nost še vedno služi kot argumentacija
za dokazovanje zmotnosti politike no-
ve države Slovenije.
INFO - glasbene novice!
Teden je naokrog vam pa
bom ponovno predstavil
nekaj novih plošč, ki tokrat
z večine prihajajo iz ZDA.
— odlična plošča
** — dobra plošča
* — solidna plošča
Pa začnimo pri ameriški ročk
skupini AEROSMITH, ki je iz
svojega zadnjega albuma GET
AGRIP pripravila že tretjo sin-
gle uspešnico CRYIN' ( ++).
ufufCf
Trio TLC, ki ga sestavljajo tri
mlada dekleta je izdal novo
ploščo GET IT UP (* + *-).
Pevka SHANICE, ki je zaslo-
vela s skladbo I LOVE YOUR
SMILE, se vrača na lestvice s
skladbo IT'S FOR YOU (**).
'CfCcCr
Power Play ali največkrat
predvajana skladba na ame-
riških radijskih postajah je pri-
redba skladbe NAT KING CO-
LA s naslovom WHEN I FALL
IN LOVE.	kanadskih
izvajalcev CELINE DION in
C L IVA GRIFFIN-a.
Vsekakor pa je omembe vred-
na tudi nova plošča OLETE
ADAMS s naslovom I JUST
HAD TO HEAR YOUR VOICE
(***).
Odlični plošči sta izšli iz v
živo akustično odigranih albu-
mov UNPLUGGED pevcev
ERIC-a CLAPTON-a in NEIL-a
YOUNG-a. ERIC CLAPTON je
izdal skladbo RUNNING ON
FAITH. (*■**), NEIL YOUNG
pa je priredil svoj velik hit THE
NEEDLE & THE DEMAGE
DOOR. (**-*-), pravtako pa je
NEIL pripravil novi album s
največjimi uspešnicami s naslo-
vom DECADE.
Po velikem uspehu pevca
HADDAWAY s skladbo WHAT
IS LOVE ima na tržišču že no-
vo, LIFE.
Italijanska House skupina
BLACK BOX se po dveletnem
premoru vrača s skladbo ROC-
KIN'TO THE MUSIC (**).
Mlada Rap zvezdnika KRISS
KROSS sta izdala novo single
ploščo 1T'S ALRIGHT (*#-*).
■£irtY iV
Novo ploščo so pripravili tudi
BON JOVI s naslovom SLEEP
WHAN I'M DEAD (+*).
Ameriški pevec DINO je priredil
skladbo OOH CHILD (***) in je
že visoko na ameriški HOT 100!
POPULARNIH 10
1.	WILL YOU BE THERE —
Michael Jackson
2.	DREAMS — Gabrielle
3.	RUN TO YOU — Whitney
Houston
4.	IF — Janet Jackson
5.	1'CANT HELP FALLING
IN LOVE WITH YOU — UB
40
6.	RAIN — Madonna
7.	MR. VAIN — Culture Beat
8.	ALMOST UNREAL — Ro-
xette
9.	WITH OR WITHOUT
YOU — Double you
10.	COSE DELA VITA —
Eros Ramazzotti
ikftft
Lestvico POPULARNIH
10 RADIA PTUJ lahko po-
slušate vsak petek med 20.
in 21. uro!
DESET ŠOLARJEV PTUJSKE ORČINE JE ODPOTOVALO
V BALATONBERENV
"Ze prijateljstvo brez meje"
Andrej Ranil iz Cirkulan, Andrej Holcer i/ C.orišnice,
Daniel Zelenik iz Markovcev, Tomaž Pulko i/, Žetal, Peter
Matjašič, Milena Zagoršek, Mira Golob, Mija Langer-
holz, Branka Rajht - vsi iz Dornave ter Vesna Masten iz
osnovne šole Breg - Ptuj, so skupaj z učiteljico Danico
Zelenik iz Cirkulan, odpotovali v nedeljo v prvi otroški
mednarodni mirovni tabor, ki poteka med 1. in 10. avgu-
stom v kraju Balatonbereny ob Blatnem jezeru.
"To potovanje so si prislužili
z uspehi na področju nemškega
jezika ter tudi pri drugih pred-
metih," je pred odhodom pove-
dala Danica Zelenik.
Srečanje, ki ga tokrat organi-
zirajo Madžari, poteka v okviru
organizacije Alpe-Jadran, ki tu-
di krije stroške celotnega bivan-
ja otrok iz Italije, Bavarske. Av-
strije. Slovenije in Madžarske.
Za šolarje iz ptujske občine, ki
so sočasno tudi predstavniki
Slovenije, je nekaj denarja in
propagandnega materijala pri-
spevala tudi ptujska občina.
Udeleženci so prejeli pred odho-
dom tudi urnik bivanja v Balaton-
berenyju. Vsaki dan po zajtrku
imajo v programu razne aktiv-
nosti, veliko športnih tekmovanj
ter pedagoških delavnic. Četrti
dan bivanja so se odpeljali celo
v Budimpešto, en dan bodo
preživeli na območju zahodnih
madžarskih okrožij, imeli pa
bodo celo nočno vožnjo po
Blatnem jezeru. Vsak večer bo
tudi kulturni program, v soboto
se bodo z vsem kar znajo, pred-
stavili še ptujski šolarji, ki so
sabo odnesli celo kurentijo.
Ob tej priložnosti bodo posa-
dili tudi slovensko lipo, zraven
pa so ponesli tudi slovensko
zemljo.	Vida Topolovec
Še zadnji posnetek pred odhodom iz Ptuja.(Foto: Langerholz)
ODPRLI TENIŠKI CENTER LUKA V ZABJAKU
Center, v katerem bo vsak našel nekaj zase
Agencija Luka, d.o.o. ŠPORT IN TURIZEM, je v do-
brih dveh letih ob dveh obstoječih peščenih igriščih, ure-
dila sodoben teniški center.
Ljubitelji tenisa im£jo danes
na voljo štiri teniška igrišča,
igrišče za odbojko na pesku,
košarkarski koš, v pokritem de-
lu pa izredno lepo urejen lokal
odprtega tipa z letno teraso,
manjšo športno trgovino in sa-
nitarije. V kratkem bodo uredili
tudi otroško igrišče. V okviru
novega centra naj bi imel po-
membno mesto v bodoče tudi
ribnik. V dveh letih se je zelo
uveljavila tudi teniška šola, v
kateri se za igro z belo žogico
usposabljajo vse generacije.
Novi teniški center Luka je
odprt vsak dan od 8. do 23. ure.
Direktor Aljaž Lukman je v
soboto zadovoljen povedal, da
so uspeli uresničiti, kar so pred
dvema letoma napovedali. No-
vih načrtov jim ne manjka.
Prednost ima pokritje dveh
peščenih igrišč. Agencija se bo
širila tudi v mesto, kjer namera-
vajo urediti večjo športno trgo-
vino in prostore za njeno delo.
Teniški center je s sobotno ot-
voritvijo dobil potrebno vsebi-
no. Sedaj pa si bodo prizadeva-
li, da bi ga spoznali tudi drugi v
Sloveniji. Prostore bodo oddaja-
li tudi za različne prireditve.
Novi teniški center Luka
predstavlja pomembno športno
in turistično pridobitev. Gre za
izredno lep objekt, ki je turi-
stičnemu Ptuju samo v ponos,
in v katerega bodo radi prihajali
tudi najbolj zahtevni domači in
tuji gostje.
Da se tenis v Ptuju nezadržno
širi, je pokazala tudi udeležba
na sobotnem teniškem turnirju.
Udeležilo se ga je okrog šestde-
set igralcev. Zanimivi pa so ludi
podatki o razvoju tenisa v sve-
tu, v Sloveniji in ptujski občini.
V soboto ga je predstavila Tja-
ša Mrgole Jukie iz ptujskega
zgodovinskega arhiva. Letos
poteka 120-letnica modernega
tenisa. Prvo teniško igrišče je v
Sloveniji dal zgraditi leta 1897
pisatelj Ivan Tavčar. Prvi slo-
venski teniški klub v Ptuju je
bil ustanovljen leta 1922. Ka-
sneje pa se je kot protiutež or-
ganiziral nemški. Prvo teniško
igrišče po drugi svetovni vojni
je bilo zgrajeno v Kidričevem
okrog 1950. leta, v Ptuju pa leta
1977 v Ptujskih toplicah. MG
Aljaž Lukman. (Foto: KOSI)
Ormož — Jakob je sejmaril pod dežniki
Vreme jo zagode ravno takrat,
ko je to namanj potrebno. Po vroči
in soparni nedelji, seje zbudil mo-
ker ponedeljek. Tako se je dogodi-
lo, da se je letošnji Jakobov sejem
v Ormož odvijal bolj ali manj pod
dežniki. Kramarji, ki so si sicer
poiskali najboljši prostor že v ne-
deljo popoldan, so morali v pone-
deljek zjutraj svoje stojnice še do-
datno pokriti s polivinilom.
Kupci, kolikor jih je v zgodnjih
dopoldanskih urah bilo, so se med
stojnicami sprehajali pod dežniki.
Šele proti koncu sejma, ta se po-
navadi zaključi kmalu po dvanaj-
sti uri. je ponovno posijalo vroče
julijsko sonce.
Stojnice so ponujale obilo vsega,
kar ponavadi ob takih dneh proda-
jajo, od oblačil, suhe robe, bolj ali
manj obveznega kiča. do lončene
posode. Vendar je zadnje čase več
tistih, ki si robo samo ogledujejo,
kot tistih, ki jo kupujejo. Je že ta-
ko, kriza stiska denarnice, sicer, ta-
ko vsaj zatrjujejo števUni obisko-
valci in tudi Ormožani, postaja se-
jem bolj ali manj privlačna turi-
stična atrakcija Ormoža.
Vida Topolovec
Foto: Š. Hozyan
Lep pogled na stojnice na Kerenčičevem trgu, blaga veliko, kupcev malo.
10 — OD Ti IN TAM
5. AVCl ST 1993 — TEDNIK
KO ZATAJI SPOŠTOVANJE
Zgodba, ki opozarja
V obdobju afer na državni ravni, ki nas vznemirjajo na dnevnem redu, postaja že
pravilo, da se "izgubljamo" tudi v medsebojnih odnosih. Spoštovanje je postala tu ja ka-
tegorija, kot da je v odnosih med ljudmi sploh ne bi bilo. Že kar folklora je, da se med-
sebojno neupravičeno obtožujemo in da nam je dostojanstvo človeka nekaj, kar nikoli
ni obstajalo. O tem pa govori tudi današnja zgodba.
12. juli ja je naše uredništvo obiska-
la I. C. iz vasi blizu Ptuja s hčerkama.
Bila je v šoku in je jokala. Povedala
je, da je s hčerkama kupovala v buti-
ku v Prešernovi ulici, ko se ji je zgo-
dilo nekaj nezaslišanega. "Mojima
deklicama sem želela kupiti poletna
oblačila, krila in bluzice. Ker jih v
prvem butiku nismo našli, smo odšli
v drugega. lam... pa se je zgodilo.
Groza, nikoli ne bom tega pozabila...
Za nami je prišla prodajalka in dejala:
"Gospa, dajte torbico na mizo. meni
je zmanjkalo krilo. Zaprepadena, kot
sem bila, sem to tudi storila. Ko je
prodajalka videla, da v moji torbici ni
ničesar iz "njenega" butika. se je
opravičila in odšla. Vse to se je doga-
jalo v prisotnosti prodajalke tega dru-
gega butika in kupcev. Ne morem
vam povedati, kako me je to prizade-
lo. Želim, da mojo zgodbo objavite v
poduk drugim, sama pa bom zahteva-
la javno opravičilo oziroma drugo
obliko "zadoščenja", da se bom vsaj
malo pomirila."
Zgodbo prizadete občanke, ki pa
ni tako redka, dogaja se dnevno v
naših trgovinah, sem predstavila od-
vetniku Slavku Klemenčiču. Pove-
dal je. da gre v tem primeru za žalji-
vo obdolžitev po 108. členu kazen-
skega zakona Republike Slovenije.
Pri tem gre za kaznivo dejanje, "ko
o nekom trdiš ali raznaŠaŠ nekaj, kar
lahko Škodi njegovi časti in dobre-
mu imenu." Žaljiva obdolžitev se
preganja na zasebno tožbo. Kaznuje
se z denarno kaznijo in zaporom do
šest mesecev. Strožje pa se kaznuje-
jo žalitve prek časopisa. Kako pogo-
ste so takšne toži-«? "Doslej sem
vložil dve, tri takšni zasebni tožbi.
Sicer pa se jih izogibam. Lahko se
zavlečejo v dolgotrajen proces. Ko
gre za čast in dobro ime človeka,
primernega zadoščenja pravzaprav
ni. Sodnik bo v tem primeru lahko
izrekel denarno kazen, za zapor pa
se ne bo odločil. Kot zadoščenje
lahko zahtevaš tudi odškodnino, ki
je finančne narave. Naša sodna
praksa je pri teh zadevah Šele na
začetku. Ob tej priložnosti pa bi rad
opozoril še na nekaj. Naši trgovci se
pogosto gredo policajev. Prodajalec
nima pravice stranke pregledati, to
lahko stori le policaj. Njegovo je le,
da zadrži stranko, ki jo zaloti pri
storitvi kaznivega dejanja, do priho-
da uradne osebe. Prav tako se proda-
jalec nima pravice pogajati s stranko
in mu "groziti" z dvojnim zaračuna-
vanjem in podobnim."
Našo zgodbo smo pred objavo
preverili v obeh butikih. V resnici se
je vse dogajalo kot je opisala priza-
deta občanka. Prodajalka je poveda-
la. da se zaveda, daje naredila napa-
ko. za kar se je prizadeti tudi opra-
vičila. Povedala je. da je bila tudi
sama zgrožena, ko je ugotovila, da ji
manjka oblačilo. Vse. kar ji v butiku
zmanjka, mora sama plačati. Nemu-
doma jo je prešinilo, kaj pa, če ji je
ukradla krilo gospa z hčerkama,
prejšnji teden je v ptujskih trgovi-
nah kradla neka gospa s hčerko, lah-
ko pa da ima danes dve... In tako se
je zgodilo, kar se je.
Ko bo med nami več spoštovanja,
upamo, bodo takšne zgodbe, kot je
današnja, izredko redke ali pa jih
sploh ne bo.	Majda Goznik
Finance so ga zanimale že v klasični gimnaziji
95 let je častitljiva in lepa starost, še posebej, če se še zavedaš reči okoli sebe. To bi
lahko trdili za Franca Megliča, najstarejšega Slovenjebistričana, ki živi z 84 letno ženo
Marijo na Titovi 86.
Rojen Še v prejšnjem stoletju.
1898. leta v Gradcu, se je kmalu po
letu 1900 preselil s starši v Slovensko
Bistrico, kjer končal osnovno šolanje
in ga nadaljeval na mariborski kla-
sični gimnaziji. Že med učenjem la-
tinščine in stare grščine, ki sta bili v
tistih časih poleg drugih, glavna pred-
meta klasične gimnazije, so ga mika-
le številke. Tako se je po končanem
Šolanju zaposlil pri Delegaciji mini-
strstva za finance v Ljubljani kot
računski uradnik. Ko je opravil še
strokovni izpit, ga je želja, da spozna
Še nove ljudi, pripeljala med drugim
tudi v Sarajevo, kjer je služboval 11
let. V tem času se je poročil in rodila
se jima je hčerka Vera. Po končani
drugi vojni se je vrnil v Maribor in
1949. leta je privekala na svet še dru-
ga hčerka Majda. Nadaljeval je z de-
lom v stroki in bil do upokojitve,
1956. leta finančni inšpektor.
Ker se je upokojil razmeroma
mlad. je delo v finančni stroki na-
daljeval. Tako je bil dolga leta šef
računovodstva na takratni poljčanski
občini, kamor se je skoraj dnevno
vozil s kolesom. Dal j časa je deloval
tudi v bistriški krajevni skupnosti.
Poleg službe. Še danes rad pove.
da je bil vedno zelo zaposlen, je
našel tudi čas za kulturno delovanje.
Tako je pel pri upokojenskem pev-
skem zboru, kjer je bil tudi tajnik.
Ko se mu je zahotelo, je vzel citre
in zaigral za svojo dušo in srce pa
seveda tudi za domače. Še posebej
veseli sta bili njegovega igranja
vnukinji, ki sta komaj čakali, kdaj
bo stari ata vzel ta zanimiv instru-
ment iz omare.
Danes, ob tej častitljivi starosti je
tudi njegovo zdravje primerno le-
tom. Z ženo Marijo sta nadvse vese-
la obiska hčerke Majde, starejša Ve-
ra je pred leti umrla, štirih vnukinj
in dveh pravnukov. Še vedno se
živo zanima za dogajanja okoli sebe
in da si krajša čas, ki ga je na stara
leta vedno na pretek, bere časopise
in gleda televizijo. Rad pa poseda
ob oknu in gleda na cesto, ki je od
njegovega otroštva dalje bežala pro-
ti Ljubljani. Imela pa je različna
imena, od Dunajske. Aleksandrove
do sedanje Titove. Vedno je bilo na
njej veliko življenja, v prejšnih
časih več vpreg in manj avtomobi-
lov, danes pa je obratno.
Ob njegovem častitljivem jubileju
so ga obiskali tudi bistriški upokojen-
ci in mu čestitali z željo, da bi jih
dočakal vsaj 100. yida Topolovec
Predsednik DU Slovenska Bistrica Slavko Klajndinst čestita jubilantu.
(Foto: Samo Brbre)
Ana Holo je praznovala 95. rojstni dan
V soboto. 24. julija, sem v Sa-
kušaku na štev. 68 obiskal Ano
HOLC, kije 10. julija letos prazno-
vala svoj 95. rojstni dan. Razgovor,
ob katerem je razgrnila svojo pre-
hojeno pot. je bil zanimiv.
Rojena je bila v prejšnjem stolet-
ju. 10. julija 1898 leta,"v Padovniko-
vi družini v Zagorcih. Poročila se je
s kmečkim fantom, Francem Hol-
cem, ko je bila stara 33 let, v Sa-
kušak. V zakonu so se jima rodili
trije otroci: Franc, Micka in Anica,
ki je poročena pri Šošteričevih v
Hlaponcih, Micka pa je dobila do-
mačijo in se poročila s Francem
Čušem: "Bilo je ob velikonočnih
dneh 1941 leta, ko mi je umrl mož.
ki je bolehal za rakom. Tri leta poz-
neje pa sem izgubila 1 1 let starega
sina I ranca, ki se je doma na dvo-
rišču v jutranjih urah smrtno pone-
srečil. ko mu je v roki eksplodirala
ročna bomba, ki so jo pri umiku na
hišnem oknu nastavili Nemci, v hle-
vu pa zastrupili konja. Leta 1948 pa
nam je do tal pogorela hiša z gospo-
darskim poslopjem", pripoveduje ju-
bilantka. Po teh teških dogodkih je
bilo potrebno vse na novo graditi:
"Delati sem morala od zore do mra-
ka. ne bi mogla prešteti vseh noči,
ki sem jih prebedela, da smo si zgra-
dili. v povojnih težkih časih, skro-
men domek, v katerem se še danes
dobro počutim v zimskih mesecih,
ko splezam na toplo kmečko peč in
prijetno zadremam", je nadaljevala
Ana Holc.
Kljub življenski tragediji ni ob-
nemela. ostala je močna in zaupa-
la je v bodoče življenje. Zavedala
se je. da mora živeti in skrbeti za-
se, za petletno hčerko Micko in
šest mesecev staro Anico. Uprla
se je na lastne moči in nadaljevala
težko življenjsko pot. Holčeva
mama živi v skupnem gospodin-
jstvu s hčerko Micko. V mislih se
rada vrača v čase pred drugo voj-
no. ko je bilo naokoli veliko prija-
teljev iz otroških let. Danes so že
vsi pokojni, razen prijateljice Mic-
ke Vnukove, ki jo občasno obisku-
je. Vesela je štirih vnukov in štirih
pravnukov. Posebej pa jo razve-
seljuje ob obiskih pravnuk, petlet-
ni Peter, s katerim zaigrata šah in
karte. Neverjetna življenska moč
se pretaka po žilah Holčeve ma-
me, ki še vedno opravlja lažja pol-
jska dela. urejuje vrt in okolje
hiše. Rada gleda televizijske pro-
grame, radija ne posluša, ker slabo
sliši, brez očal bere Tednik. Ver-
ski list. Ognjišče in tako dalje. Sa-
ma si želi zdravja, da bi zmogla
lažja dela. saj je vedno kaj za po-
storiti. Posebnega recepta za sta-
rost nima. krepi jo delo, za prehra-
no pa si izbira žgance, zelje, repo,
meso in popije dobro vino.
Naši jubilantki želim v imenu
krajanov, da bi ostala dolga leta
med nami zadovoljna in zdrava.
Franc Štrucl
22. PRAZNIK GASILCEV OBČINE ORMOŽ
Kljub gmotnim težavam se gasilske vrste ne redčijo
22. praznik gasilcev občine Ormož so letos proslavili pri Gasilskem društvu Cvetkov,
ci, ki praznuje 70-letnico delovanja. Proslave se je udeležil tudi eden izmed članov usta-
novnega odbora Gl) Cvetkovci, Jože Petek. V kulturnem delu programa so sodelovali
Pihalni orkester Ormož, ormoške mažoretke in folklorna skupina i/. Podgorcev.
Podelili so številna republiška in
občinska gasilska priznanja ter pokale
za Športna tekmovanja. Ob tej pri-
ložnosti je Občinska gasilska zveza
Ptuj podelila GD Cvetkovci ob njiho-
vem jubileju srebrno priznanje, diplo-
mo so jim podelili tudi gasilci sosed-
njega društva iz Trgovišča.
"S praznikom gasilcev občine Or-
mož, dvaindvajsetim po vrsti, mani-
festiramo več kol 120 letno prisot-
nost te humane organizacije v tem
prostoru. Prisotni smo povsod tam,
kjer nas ljudje potrebujejo, zato nas
imajo za svoje," je v svojem nago-
voru povedal Ivan HržiČ, predsednik
OGZ Ormož.
Razpadali so režimi in vlade, gasil-
ci pa so ostajali, sicer vedno nekoliko
drugače organizirani, vendar nikoli
izven svoje osnovne dejavnosti.
Ob novi zakonodaji pričakujejo si-
cer veliko revnejše financiranje in s
tem tudi manj sredstev za svojo de-
javnost. Ugotavljajo pa, da se kljub
težavam njihove vrste ne redčijo.
Vsak praznik gasilcev občine Or-
mož poteka pri drugem društvu, ki
bodisi praznuje visok jubilej ali pa
kakšno drugo pomembno delovno
zmago. Kako občani cenijo gasilce,
pove še dejstvo, da na območju raz-
meroma majhne občine deluje
dvaindvajset prostovoljnih gasilskih
društev, enaindvajset na območju
posameznih krajevnih skupnosti in
eno industrijsko v ormoŠkii tovarni
sladkorja. Iz gasilskih društev, kjer
so se sprva ukvarjali samo z gašen-
jem požarov, so se pričele razvijati
tudi druge dejavnosti, predvsem kul-
turne in razne oblike izobraževanja.
Zaradi potreb po medsebojnem
druženju so si ljudje zgradili gasil-
ske domove, njihovo vzdrževanje pa
danes pobira že velik del sredstev
posameznih gasilskih društev.
Dr. Jože Bešvir, predsednik Skup-
ščine občine Ormož, ki je bil tudi
slavnostni govornik, se je dotaknil fi-
nanciranja gasilske dejavnosti v or-
moški občini. "Vemo, da gasilci za
svojo dejavnost nimajo dovolj sred-
stev, vendar so ta vsako leto strogo
nadzorovana od države, tako so v or-
moški občini povečana za 18 odstot-
kov na lansko osnovo. Rekli bi pre-
malo za vse potrebe in želje, zato mo-
rajo v posameznih gasilskih društvih
zbirati denar tudi s pomočjo vaŠČanov
in gasilskih veselic. Ob takih pri-
ložnostih se zbere staro in mlado,
ljudje, ki sicer večno hitijo po svojih
opravkih, si tako najdejo čas za pogo-
vore in medsebojna druženja," je med
drugim povedal slavnostni govornik.
"Gasilski praznik je dan. ko se
srečujejo vsi. od gasilskega podmlad-
ka do veteranov. Gasilci, Štejte si v
čast, da delate v tej humani organi-
zaciji," je poudaril predstavnik Olv
činske gasilske zveze Ptuj.
"Povod za ustanovitev GD Cvet-
kovci je bil velik požar v kraju", je
ob branju kronike povedal Franc
Ilergula. Vzrok pa želja, da bi Cvet-
kovci, ki so večja vas od Trgovišča,
tam pa je gasilsko društvo delovalo
že od 1895. leta. imeli tudi svoje to-
vrstno društvo.
Razvoj njihovega društva je podo-
ben razvoju vseh [xx!eželskih prosto-
voljnih gasilskig društev. Danes so Še
posebej ponosni na nov gasilski dom z
velikim družabnim prostorom, kjer se
lahko odvijajo tudi kulturne prireditve
in pa garaže z vsem. kar sodobno gasil-
stvo potrebuje za svoje delovanje.
Vida Topolovec
Foto: S. Hozjan
Iz nedeljske prireditve
Štiri desetletja Žetalskih gasilcev
HUDIČ JE, ČE VODE PRIMANJKUJE, ŠE HUJE JE,
ČE JE JE PREVEČ!
Zaradi vse pogostejših in uniču-
jočih požarov in zaradi težke do-
stopnosti do hiš na posameznih
vrhovih sredi Haloz, je spomladi le-
ta 1953 v Žetalah dozorela ideja o
Čimprejšnji ustanovitvi krajevnega
gasilskega društva. Vaški možje so
se zbrali in ustanovili prostovoljno
gasilsko društvo Žetale. Kmalu so
nabavili prvo brizgalno Savica, ki so
jo na požariŠča prevažali s konjsko
vprego. Čeprav z velikimi mukami,
so se lotevali posameznih požarov
in jih precej tudi uspeli pogasiti.
Po nekaj letih je začetna vnema
med gasilci močno upadla, tako da
je društvo že skoraj razpadlo, zato
so se sredi leta 1958 spet zbrali in
začeli znova. Kakih 15 ustanovnih
članov je kljub garaškemu delu v
goricah in na poljih ob koncu tedna
zmeraj našlo dovolj časa tudi za ak-
tivnosti v gasilskem društvu. To je
obudilo navdušenje tudi med ostali-
mi krajani, ki so kmalu začeli resno
razmišljati o gradnji gasilskega do-
ma. Izredno srečo so imeli, da jim je
uspelo dobiti dobrosrčnega botra,
domačina, ki je za gradnjo doma
prispeval 100.000 dinarjev, kar je
bilo za tiste čase že bajna vsota. In
tako so leta 1961 s skupnimi močmi
tudi pričeli z gradnjo. Vse so seveda
delali sami in kmalu "zbutali" svoj
prvi gasilski dom. Ves les za
ostrešje so prispevali Žetalanci in
dom tudi skupaj prekrili ter ga za si-
lo še opremili.
Konjsko vprego je kmalu zamenjal
gasilski avtomobil in pozneje še motor-
na brizgalna ter avto - cisterna. Leta so
hitro tekla. Od ustanovitve pa do da-
našnjih dni so Žetalski gasilci sodelova-
li na prek 30 večjih požarih v bližnji in
daljni okolici. Vedeti je treba, da so po-
goji za gašenje tu še težji kot na ravnici.
Ne samo. da je Ueba vodo prevažati po
hribih in globačah. včasih zaradi težke
dostopnosti zmanjka cevi. Takrat jih
rešujejo le pridne roke in vedra.
Zadnja leta zaradi pomanjkanja
pitne vode to življensko pomembno
tekočino vse pogosteje prevažajo do
posameznih hiš. Do sedaj so je pre-
peljali že prek 700.000 litrov. Žetal-
čani vedo kaj je žeja, žal pa vedo tu-
di kaj so neurja in poplave, saj so
slednje pred leti Haloze dodobra
opustoŠile. Tudi takrat so bili gasilci
prvi, ki so ubogemu prizadetemu ha-
loškemu človeku hitro pomagali.
Skratka svoje humano delo razširja-
jo tudi na vsa, krajanom potrebna
področja, kar zagotovo upravičuje
njihov obstoj.
Minulo soboto, 24. julija so svojo
40-letnico svečano proslavili. Po
slavnostnem mimohodu uniformira-
nih gasilcev je zbrane pred gasil-
skim domom pozdravil dolgoletni
predsednik društva Stanko Vogrinc,
o zgodovini in razvoju žetalskih ga-
silcev pa je govoril Avgust Bedenik.
Kulturni šopek so pod vodstvom
Marije Krušič prijetno spletli učenci
žetalske Šole in ljudske pevke, za-
tem pa so najzaslužnejše gasilce na-
gradili s priznanji in odlikovanji.
Slavje so sklenili s tradicionalno ga-
silsko veselico, katere izkupiček so
namenili za dograditev gasilskega
doma, za kar so od leta 1989 opravi-
li že prek 5.000 prostovoljnih delov-
nih ur.	_QM
0 zgodovini in razvoju žetalskih gasilcev je zbranim govoril dolgoletni
predsednik društva Avgust Bedenik.ffoto: M. Ozmec)
Cerkev v Zgornjem Leskovcu dobiva novo podobo
V Zgornjem Leskovcu so se fa-
rani odločili, da bodo polepšali
zunanjost farne cerkve. Cerkev
sv. Andreja je tipična baročna
cerkev iz začetka 17. stoletja.
Sredstva za obnovo so prispe-
vali vaščani. pomagajo pa tudi s
prostovoljnim delom. Ko so
menjavali kritino, so zaznali
prijeten vonj. Ugotovili so. da
so njihovi predniki pred 245 leti
zaščitili les s čebeljim voskom.
Če bo vreme naklonjeno in če
bo dovolj finančnih sredstev, bo
cerkev, ki je svetovno zanana
po izjemnih freskah, kmalu do-
bila novo fasado in kritino.
Tekst in foto:
M. Slodnjak
Vaščani pravijo, da kljub pomanjkanju ne smejo pustiti, da cerkev propade
TEDNIK — 5- A\xa ST 1993
MLADI DOPISNIKI — II
Mladi dopisniki ^ Mladi dopisniki ^ Mladi dopisniki
IGRAČA V TRGOVINI
Sem vesela punčka z imenom Li-
zy. Z zlatimi, svetlečimi lasmi, z
obleko iz rožnatega blaga in z na-
smehom na obrazu. Sem čisto nova
in sedim na polici v trgovini in
čakam svojega novega lastnika. Le-
to je minilo, a mene z zlatimi lasmi
ni kupil nihče. Prodajalka je dobila
paket, poln punčk Barbik. Barbike
so bile postavne in lepe punčke, ka-
tere so zamenjale stare punčke. Zato
se je prodajalka odločila, da bo sta-
re, neprodane punčke, dala otrokom
v vrtec. A med prenašanjem paketa
starih punčk sem padla na tla. Ko je
prodajalka Šla iz vrtca, me je videla
in me nesla z drugo neuporabno kra-
mo na staro podstrešje polno
pajčevine. Na podstrešju je bil star
plišast medo, s katerim sem se spo-
prijateljila. Igrala sva se, se lovila.
plesala, da se je prah dvigal do pod-
strešja. Kadar sem jokala, meje sta-
ri medo tolažil, a vseeno sem bila
žalostna. Nekega dne je prišla na
podstrešje punčka Sara, ki je bila
hči prodajalkine prijateljice. Sara
me je zagledala ob medvedku. Bila
sem ji bolj všeč kot vse punčke, ka-
tere je imela do sedaj. Zato je skle-
nila, da me vzame s seboj. Stari me-
do se je Sari zasmilil in je vzela še
njega. Najprej naju je oprala, poče-
sala in nama zlikala obleki. Tako
sem Še vedno najlepša punčka z zla-
timi lasmi, modrimi očmi z obleko
iz rožnatega blaga in z nasmehom
na obrazu.
M ar i j ic a Lesjak, 8. r.
OS Leskovec
MOJA REKA
Mimo naše hiše teče reka. Imenu-
je se Polskava. Je plitva, le ob
močnem dežju naraste. V njej živijo
ribe, pižmovke in druge živali. Pole-
ti je Polskava topla. V njej se rad
kopam in lovim ribe. Včasih v njej
plavajo odpadki. Te odpadke meče-
jo v reko ljudje, ki se ne zavedajo,
koliko je vredna Čista narava.
Pomagal bom moji reki, da ne bo
zbolela.
POLSKAVA
Teci, teci moja Polskava
s soncem osvetljena bodi
in ostani moja reka
bistra, Čista in zelena.
Velimir Kokot, 2. r.
OŠ Sela
MOJ NAJBOLJŠI
KOTIČEK
Moj najboljši kotiček je v dnev-
ni sobi. zraven fotelja, mize in po-
lice. Tam delam domačo naloeo.
se učim. berem knjige, časopise in
opravljam razne druge stvari. Ker
imam majhnega bratca, ki zelo rad
nagaja, moram šolske potrebščine
zelo lepo shranjevati. Na policah
imam zložene knjige in zvezke, ki
jih ne potrebujem v šoli. V tistem
kotičku se tudi včasih igram in
gledam televizijo. Ta prostor je
samo moj.
Tanja Plohi, 5. r.
OŠ Juršinci
KORENČEK
Jaz sem korenček. Rastem na ze-
lenjavnem vrtu. Gospodinja me je po-
sejala zgodaj spomladi. Grelo me je
sonce in zalival dež. V zemlji imam
koren in korenine. Čakam, da me bo
gospodinja izpulila in dala v klet.
Aleksandra Kiselek, 2. b.
OŠ Hajdina
TUDI TO SE ZGODI
Ptuj, poletne počitnice.
Končno, raketoplan in raketa sta
dokončana. Prebarvam ju še z nitro-
lakom. Raketa je pobarvana. Ko pa
barvam Še raketoplan, se mu na repu
odlomi smerni stabilizator. Grem in
ga prilepim nazaj. Ko se lepilo po-
suši, ga prebarvam do konca. Torej,
pobarvana sta že, sedaj še samo na-
redim vzletne steze. Za raketoplano-
vo stezo vzamem štiri, dovolj dolge,
ravne in močne palice. Vse štiri pa-
lice pribijem na malo debelejši kos
lesa. To je torej končano. Sedaj po-
skrbim še za raketno stezo. Vzamem
približno 2,5 m dolgo bakreno žico
in jo zapičim v zemljo. Vse je pri-
pravljeno za prvi krstni polet. V ra-
keto in raketoplan samo še vstavim
motorček. Najprej ima krstni polet
raketoplan. Dam vžigalno vrvico v
motorček in jo prižgem z 9 vatno
baterijo. Neverjetno, vendar re-
snično, raketoplan leti. Še je v zra-
ku, vendar naenkrat začne padati.
Nekaj je narobe. Zadnja stopja ne-
sreče, raketoplan začne "pikirati".
Še pet, štiri, tri. dva in en meter in
reketoplan se razleti na tri dele.
Kljun, krilo in rep. Hitro grem po-
gledat, Če je kaj preživelih. Kakšna
sreča. V njem ni bilo nobenega pot-
nika. Noja si mislim, bo pa zato ra-
keta lepše letela. Raketa je bila pri-
pravljena za izstrelitev. Začnem
odštevati: 5, 4, 3, 2, 1,0, start. Ne-
verjetno, tudi raketa leti. Na 200
metrih motorčku zmanjka pogonske-
ga goriva. Spredaj iz motorčka pih-
ne močan sunek zraka. Aktivira se
sistem za pristajanje. Padalo se od-
pre in raketa varno pristane na tleh.
Saj sem vedel, da bo raketa lepo le-
tela in seveda tudi pristala.
Albin Jagarinec, 7. c.
OŠ Ogle Meglič
12 — ZANIMIVOSTI
5. AVCil SI 1993 — TEDNIK
1$. Piše: Silvester Vogrinec „
O KRŠČANSTVU TAKO IN DRUGAČE
Demoni in zli duhovi
Prepričanje o demonih in zlih du-
hovih, ki škodujejo ljudem, je staro
toliko kot človeštvo samo. Vsa pri-
mitivna ljudstva so imela svoje ple-
menske vrače in šamane, ki so iz
bolnikov izganjali demone. Do no-
vejših časov so se takšni običaji
najbolj izrazito ohranili med indi-
janskimi plemeni v severni Ameri-
ki in med afriškimi plemeni. Zelo
dobro so znani tudi primeri škot-
skih in drugih gradov, v katerih ra-
di razgrajajo duhovi umrlih. Cerkev
dopušča možnost obsedenosti z de-
moni in za takšne priložnosti pose-
bej šola t. i. EXZORCISTE ali "iz-
ganjalce hudiča".
V klinični psihiatriji obstajajo
primeri shizofrenih osebnosti z
mnogoteremi značaji. Pri posa-
meznih pacientih so odkrili tudi
do osem različnih osebnosti. Po
ljudskem izročilu so to z demoni
obsedene osebe, katerih voljo so si
podredili zli duhovi. Ali gre pri
zgodbah o demonih in duhovih
zgolj za našo pregreto domišljijo,
pa je še vedno vprašanje, na kate-
rega si vsakdo sam išče zadovolji-
ve odgovore.
O tej temi govori tudi preroška
literatura Nove Dobe. Tako npr. v
Blagovesti po Leviju lahko bere-
mo: "Toda mnogo pretrganih strun
v življenju in neskladij, ki mika-
stijo duše, prihaja od zlih duhov v
ozračju, katerih ljudje ne vidijo; le
ti z nevednostjo zavajajo ljudi, da
kršijo naravne in božje zakone. Te
moči delujejo kakor demoni, tako-
rekoč trgajo ljudi na kose in jih
ženejo v obup. Toda oni. ki je pra-
vi zdravnik, je učitelj duše in lah-
ko z močjo volje nadzira te zle du-
hove ter jih obvladuje. Nekateri
duhovi v ozračju so Duhovi —
učitelji in so premočni za samo
človeško moč. Zato ima človek v
višjih območjih pomočnike, ki jih
lahko kliče, pa mu bodo pomagali,
da izžene demone." (Levi 23. 22-
25) Levi prav tako poroča (37, 8).
da je Jezus Kristus v mestu Laho-
re učil brahmanskeea duhovnika
Ajainina, kako obvladovati duho-
ve ozračja, ognja, vode in zemlje.
LORBER O
DEMONSKIH DUŠAH
Jakob Lorber (1800-1864), naj-
pomembnejši slovenski pisec pre-
roškega slovestva. je podal zelo na-
tančne opise demonskih duš, njiho-
vih nagnjenj in hotenj ter njihove
neizogibne evolucije v višja bitja.
Ko se hudobne duše priplazijo
iz "nižjih svetov" oziroma oblik
ali sfer bivanja in hočejo priti v
višje, najprej naletijo na stražarje
(angelske duše). Le-te milo prosi-
jo naj jih spustijo "gor", da bi mo-
gle najti priložnost za duhovno
rast in se poboljšati. Ker pa dovol-
jenje navadno zlorabijo, jih angeli
(ki jih ves čas skrivoma opazujejo,
potem vrnejo v še hujše stanje, kot
je bilo prejšnje.
Kaj počnejo hudobneži potem,
ko pridejo na gornji svet? Duhovi
takšnih ljudi, ki so bili v življenju
prevzetni — bogati posestniki, odi-
dejo v svoj še stoječi grad in tam
strašijo. Ko strah prodre v človeka,
najprej preišče njegovo srce. Kma-
lu spoznava vse njegove slabosti in
začne vanj vdihovati svoja zla na-
gnjenja. želje in poželenja. Če jih
srce sprejme s privolitvijo, ostane
demonska duša mirna in opazuje,
kako začne takšen človek postopo-
ma ranvati v skladu z njeno voljo.
Ko je človek dovolj izpolnil hoten-
ja zlobnega duha. ki v njem prebi-
va, povzroči ta duh v njegovem te-
lesu smrtno bolezen. S tem poskuša
pokvarjeno dušo iztrgati mesu in jo
čim hitreje povleči s seboj v nižje
oblike bivanja.
Vendar pa ne gre vse po načrtu
zlobnega duha. Takoj, ko duša za-
pusti meso. jo pričakajo in sprej-
mejo angeli. Hudobni duh bo naj-
bolj kaznovan in vržen nazaj, od
koder je prišel. Dušo, ki je bila
žrtev demonskega duha, pa presta-
vijo angeli v takšno stanje, v kate-
rem lahko postopoma spozna.
kakšno je bilo njeno zemeljsko
življenje. Če se hoče spreobrniti,
pride vedno višje in višje. Če pa je
trdovratna, prispe vedno globlje in
s tem do vedno hujših "kazni".
Lorber je natančno razložil tudi
težnje k čutnemu poželenju.
Vzrok za takšno nagnjenje, še po-
sebej če je zelo silovito, je navad-
no v obsedenosti z enim ali večimi
pohotnimi duhovi. Kako pa ti pri-
dejo v človekovo meso? Za to da-
jo ljudje sami pogosto priložnost.
Takšni meseni demoni najprej pre-
bivajo v alkoholnih pijačah: v vi-
nu, pivu in posebej v žganih pi-
jačah. Ko se ljudje močno opijani-
jo. s tem sprejmejo v telo gotovo
enega, če ne več mesenih hudičev.
Ko pa so enkrat notri, vabijo člo-
veka k čutnemu uživanju.
Ti meseni hudiči niso nič drugega,
kot nečiste duše umrlih ljudi, ki so bi-
li prav tako vdani pijači ali čutnosti.
V Še živega človeka preidejo sicer z
namenom poboljšanja. Toda, ker je
bilo meso njihova ljubezen, neredko
počenjajo v takšnem Človeku Še hujše
reči, kot so jih nekoč v svojem telesu.
Če te pokvarjene duše prehudo raz-
grajajo in se vedno bolj vžigajo v
svojem poželenju, povrzočijo pogosto
tudi zelo nevarne bolezni. To angel-
ski duhovi varuhi dopuščajo zato, da
človekova duša ne propade v divjanju
svoje čutnosti.
Draga, prav tako nevarna pot so
javne plesne zabave. Kot lahko
domnevate, se na takšni zabavi znaj-
de desetkrat toliko nevidnih in
nečistih duš, kot je navzočih ude-
ležencev. Po tej poti pridejo najlažje
v meso, ki se takoj močno vzburi in
je zato zelo sprejemljivo za takšno
umazano dušo sodrgo. Nekateri
ljudje, ki so vase sprejeli preveč
takšnih gostov, tudi telesno v krat-
kem Času propadajo. Kajti, če ti zli
duhovi ne najdejo dovolj prostora v
ledvicah in genitalijah, se nastanijo
tudi v vranici, jetrih ali pljučih. Kjer
pa se takšen peklenski duh vseli, po-
stopno ubija meso. Posledica tega so
otrditve vranice, v pljučih jetika: v
primerih, ko se dva duhova ali več
vržejo na pljuča, nastane tudi t. i.
galopirajoča jetika.
Zelo nevarno je tudi kajenje toba-
ka. Z njim se zli prebivalci trudijo,
da bi dušo že v življenju navadili na
"peklenski" vonj, da se ne bi ta po
izstopu iz telesa, prehitro zavedla
njihove smrdeče družbe. Čeprav ta
peklenska bitja za vsako, vsaj neko-
liko Čistejšo dušo, smrdijo kot kuga
in duša zlahka opazi njihovo nav-
zočnost, pa je v tem primeru voh
duše Še tako otopel, da ne opazi nji-
hovega približevanja. O gledanju
duše tu Še ne more biti govora, ker
ima duša Še premalo svetlobe, saj
dušno gledanje izvira samo od zno-
traj. Torej lahko vidi samo to, kar je
v njej in ne tistega, kar je zunaj nje.
Da bi se človek sam osvobodil
obsedenosti z demoni in zlobnimi
duhovi, je potrebno veliko posta,
molitve in samozatajevanja, dokler
se duša bol j in bolj ne poveže s svo-
jim duhom, ki je božanske narave;
ta nato poseže vmes in spravi hu-
dobno sodrgo iz "hiše". V primerih,
ko žrtev niti ne ve, da je pod vpli-
vom demonskih napadov, ali ima
preslabo lastno voljo, pa je njuna
pomoč izganjalcev hudobnih duhov
ali t. i. exzorcistov.
EXZORCISTI —
BOJEVNIKI SVETLOBE
Kot sem že v uvodu omenil, je iz-
ganjanje demonskih duš staro, kot
sama človeška civilizacija. Vsa mi-
stična in skrivna učenja so poznala
tudi nauk o demonologiji. Eno
takšnih učenj, ki izvira iz antične
Grčije, natačneje iz Apolonovega
templja v Delfih, se imenuje NAUK
OGNJA. V njem se šolajo t. i. BO-
JEVNIKI SVETLOBE, ki s posebni-
mi tehnikami "Plesa ognja", izgan-
jajo demone iz Človeškega telesa ali
iz stambenih prostorov. Pri tem upo-
rabljajo tudi pisavo Ognja in poseb-
ne mantre na jeziku, ki ni več znan
sodobnim jezikoslovcem. Kot
učitelj Ognja se je v Evropi najbolj
uveljavil Raul Amon.
Tudi Hebrejci so poznali siste-
me za izganjanje demonskih duš.
Cerkveni exzorcisti v ta namen še
danes uporabljajo mantro AGl.A,
ki po Notarikon sistemu pomeni
krajšavo za judovsko molitev:
"Ata Gibor Leolam Adonai" (Ti,
Gospod, največji na svetu).
POGOVARJALI SMO SE S PREDSEDNIKOM MAKEDONSKEGA KULTURNEGA DRUŠTVA
MAKEDONIJA V SLOVENIJI, TRAJČETOM AND0N0V0M
Društvo - možnost ohranja tradicije
Ohraniti stik s kulturno dediščino Makedonije, druženje in medsebojno informiranje je namen
Makedonskega kulturnega društva Makedonija, ki je bilo lani ustananovljeno v Ljubljani s sek-
cijami po večjih slovenskih mestih. V letošnjem letu pa se tudi sekcije organizirajo kot društva, v
Mariboru so ustanovili Makedonsko kulturno društvo Riljana.
Kaj je tisto, kar združuje Make-
donce v Sloveniji v kulturnih
društvih?
Trajče Andonov: Makedonci
smo se že pred ustanovitvijo dru-
štva srečevali, medsedbojno infor-
mirali, skupaj obeleževali make-
donske praznike, z leti pa smo
začutili potrebo, da se organizira-
mo kot kulturno društvo, ki smo
ga ustanovni v Ljubljani 18. ja-
nuarja 1992. Makedonsko kultur-
no društvo smo ustanovili z name-
nom, da prenesemo makedonsko
kulturo tudi na naše otroke, da
zbiramo informacije in jih posre-
dujemo članom, da pomagamo ti-
stim, ki so šele prišli v Slovenijo.
V predsedstvo smo imenovali
predstavnike iz vseh območij Slo-
venije, po mestih pa smo organizi-
rali sekcije. Za boljše delo pa smo
sekcije letos preoblikovali v kul-
turna društva. Med prvimi je bUo
ustanovljeno Makedonsko kultur-
no društvo Biljana v Mariboru,
kjer smo se minulo soboto zbrali
na pikniku, pomerili pa smo se tu-
di v športnih disciplinah. Gre
zgolj za kulturna društva, čeprav
so bili nekateri poskusi, da bi se
društvo pojavilo tudi v funkciji
nacionalne politične stranke, na to
pa nismo pristali.
Ljubljansko društvo dela torej
že leto in pol ...
Trajče Andonov: Da, v tem le-
tu in pol smo uspeli organizirati
vrsto srečanj, med seboj smo se
spoznali, vključili smo otroke in
za september pripravljamo zanje
fakultativni pouk makedonščine.
Zdaj, ko imamo v Ljubljani tudi
makedonsko ambasado, z njo do-
bro sodelujemo in ob svojem
obisku v Sloveniji je makedonski
predsednik Kiro Gligorov obi-
skal tudi naše društvo. Reči pa
moram, da nam tudi država Slo-
venija omogoča delo društva in
nekih večjih problemov nimamo.
Se člani društva ukvarjajo tudi
s kakšno kulturno dejavnostjo?
Trajče Andonov: V Kranju že
imamo folklorno sekcijo, enako v
Mariboru, načrtujemo pa ustano-
vitev folklornih in drugih skupin
tudi v drugih krajih, želimo pa
predvsem vključiti čimveč otrok.
Kaj pa sodelovanje s sloven-
skimi kulturnimi društvi?
Trajče Andonov: Povezali
smo se z Zvezo kulturnih organi-
zacij Sloveniji, ki nam veliko po-
maga. ne z denarjem, ampak s
podporo naših prizadevanj, saj
smo kulturno društvo in pre-
pričani smo, da bomo v kratkem
navezali stike tudi s kulturnimi
društvi v mestih, kjer imamo ma-
kedonska kulturna društva.
Tekst in slika: Nataša Vodušek
Trajče Andonov
TEDNIK — 5- "CIST 1993
ŠPORT — 13
MITJA ZAMAN, DVAKRATNI
DRŽAVNI PRVAK V KARTINGU
Nikjer ni takšne publike kot ne Ptuju
In da je res navdušena nad kartingom, bo lahko ptujska pu-
blika ponovno pokazala 22. avgusta, ko bo AMD Ptuj v Haj-
došah po 15 letih organiziral mednarodno tekmo. Organizator
pričakuje udeležbo približno 60 tekmovalcev iz osmih držav, ki
hodo tekmovali v treh kategorijah: mladinski in dveh članskih.
Avto moto društvo se na dirko
pripravlja že dalj časa. Spomladi
jim je mednarodna zveza ponovno
potrdila mednarodno veljavnost pi-
ste, ki jo bodo v dneh tik pred dirko
Še nekoliko polepšali, predvsem pa
bodo na njenem zahodnem delu tudi
popravili tisti del, ki ga poskušajo
korenine dreves razrahljati. Sicer pa
je kartodrom v Hajdošah najbolj va-
ren in najboljši v Sloveniji, pa tudi
zunaj njenih meja se lahko kosa z
boljšimi, meni eden vrhunskih slo-
venskih kartistov, ptujski tekmova-
lec Mitja Zaman.
Predsednik AMD Ptuj Uroš
Langerholc je razkril tudi zaenkrat
Še manj znane, pa že povsem do-
ločne načrte društva — s sedanjih
725 želijo progo podaljšati na 1000
metrov. V ta namen že sedaj čistijo
zemljišče proti Ptuju. Že letos bo
nova Čistina omogočila parkiranje
udeležencem mednarodne dirke.
Tekmovalci, zaenkrat so udeležbo
potrdili Cehi, Nemci in Hrvati pa
seveda slovenska elita, bodo prispeli
na Ptuj že 21. avgusta, ko bo proti
večeru tudi uradni trening, nato pa
se bo v nedeljo s pričetkom ob 15.
uri pričelo zares. To med drugim
pomeni tudi boj za nagrade, ki jih
bodo prejeli najboljši kot na vsaki
mednarodni dirki.
Mednarodna dirka ni poceni. Pri-
bližno 12.000 DEM mora zbrati orga-
nizator, da bo pokril nastale stroške.
Prejšnji teden je pogodbo o glavnem
sponzorstvu za dirko podpisal Uroš
Langerholc za AMD Ptuj in Trajče
Andonov, direktor Makedonija Ta-
baka, d.o.o., Ljubljana.
Trajče Andonov je povedal, da ga
je h kartingu in Ptuju privabilo dvo-
je: na eni strani uspehi Mitja Zama-
na in obisk letošnje dirke za državno
prvenstvo na Ptuju — ta ga je nav-
dušila, na drugi pa poslovni interes,
saj firma Makedonija Tabak ravno
sedaj prom ovira nov proizvod.
Mitja Zaman, Ljubljančan, ki že
vrsto let tekmuje za Ptuj, sicer ciga-
ret ne reklamira, saj sam, kot pravi,
sploh ne kadi. Je pa sedanjega spon-
zorja pripeljal prav na Ptuj zaradi
odlične ptujske publike: "Kartinga
ne moreš zares doživeti ob televi-
ziji, ampak le v živo. Na Ptuju
ogromno prispeva k vzdušju pu-
blika. Ko voziš in morda koga
prehitiš, vidiš, kako so cele vrste
obiskovalcev vstale in ploskajo,
vzklikajo. To tekmovalcem zelo
veliko pomeni." Ukvarjati se s kar-
tingom tudi za Mitja Zamana ni po-
ceni. Vsakega tekmovalca, pove, sta-
ne sezona približno 30.000 DEM.
Vsako leto mora namreč kupiti novo
vozilo, neredko se zgodi, da je po-
trebno zamenjati motor tudi med le-
tom. Samo komplet gum stane 400
DEM. In na vsaki dirki porabi enega,
pa še kakšnega na treningih... Mitja
Zaman zbere sredstva sam, kot
večina voznikov. Doslej je že dva-
krat osvojil naslov državnega prvaka
in kot kaže sedaj, ga bo tudi letos.
Tudi za avgustovsko mednarodno
dirko v Hajdošah stavijo poznavalci
na njega zelo veliko. Sicer pa bodo
razen Zamana nastopili od^ članov
ptujskega AMD še Jože Seruga,
Franc Gaber in, če bo vse po sreči,
tudi Zvonko Dominko, mlajši.
M.Zupanič
Mitja Zaman, favorit madnarodne
dirke v Hajdošah.
Uroš Langerholc, AMD Ptuj, in Trajče Andonov, Makedonija Tabak,
d.o.o. Ljubljana, sta podpisala pogodbo o pokroviteljstvu za medna-
rodno dirko v Hajdošah.
PREJELI SMO — PREJELI SMO
Dogodki v ptujskem športu,
ki jih ni bilo-drugič
Kot občan in Športni delavec imam
že dovolj natolcevanja in obtoževanja
v našem časopisu Tedniku. Če dovo-
lijo nekateri akterji in prenapeteži. ki
vidijo samo sebe in mislijo da so
ljudje na svetu zaradi novinarjev in
športniki zaradi funkcionarjev, mi-
šjim da so v zmoti in naj se čim prej
zavedo, da so eni kot drugi zaradi nas
občanov in športnikov,. V večji meri
se strinjam z gospodom Ivanom
Emeršičem o objektivnem poročanju.
Naj dodam tudi svojo pripombo, v
večini primerov so klubski informa-
torji ali funkcionarji v svojih prispev-
kih in poveličevanju uspehov (katerih
pa je hvala bogu v naši občini kar ve-
liko). precej v oblakih. Res lepo je če
ptujski športniki osvajajo medalje,
vendar povejmo še, koliko je bilo tek-
movalcev v posamezni panogi, kje so
se delile medalje (vem da so nastopili
štirje ali pa samo eden, a podelile so
s« štiri medalje ali pa samo ena, ker
za srebrno in dveh bronastih ni bilo
tekmovalcev, povejmo kaj pomeni
doseženi rezultat, katerega vrednost
je medalja, to in Še marsikaj po-
grešam v objektivnem poročanju.
Menim pa, da v statutu oziroma
pravilniku Športne zveze lepo piše,
kdo je odgovoren za stike z javno-
stjo in prezentacijo rezultatov. Za-
kaj se recimo ne bi novinarji oglasili
na športni zvezi in zahtevali infor-
macije od odgovorne osebe, tako bi
Prezentirali dosežene rezultate in
prejeli informacije tudi o bodočih
tekmovanjih tega tedna. Menim, da
je profesionalni novinar dolžan iska-
ti informacijo, res pa je. da sam pre-
sodi kaj je "vroča" informacija.
Strinjam se z gospo Zupaničevo, da
novinar pač ni dolžan skrbeti za pro-
mocijo nikogar, novinarska hiša pa
seveda pri promociji lahko po la-
stnem preudarku sodeluje (citat v
Tedniku 29.VII.93), vendar pa go-
spa mora vedeti, kot sem omenil v
začetku prispevka, je profesionalni
novinar, ki piše o športu, dolžan
enakovredno upoštevati vse športe
in glede tega tudi sam iskati infor-
macije. ne pa o Športu pisati in ga
spremljati iz pisarne in samo čakati
na "objektivne informacije"! Če se
ve. kdo je zaposlen na Športni zvezi,
ne vem, čemu sprenevedanje, mora
se vedeti, kje se o športni dejavnosti
dobe informacije.
Koliko je gospod Čuš predsednik
Judo kluba Drava in koliko on skrbi za
promocije svojega kluba, me ne moti.
Vem da sem ziniraj dobil informacije,
če sem jih od njega želel. Zdi pa se mi
absurdno, da bomo morali športniki in
športni delavci za "rokav" loviti novi-
narje. da se nas bodo usmilili in pisali
o nas. Pa menim, da je delo novinarja,
da išče informacije, jih preveri in nato
objektivno poroča, kajti kam bi prišli,
da bomo vsi iskali in prezentirali novi-
narjem svoje verzije.
Bolj pametno kot očitki, bi bil do-
govor o skupnem delu, o objektiv-
nem in predvsem pravočasnem in-
formiranju nas občanov o Športnih
dogodkih (med ostalimi) o rezultatih
in naporih športnikov in športnih de-
lavcev za boljši jutri športa v Ptuju
in menim, da je pravi naslov za to
Športna zveza Ptuj. Ivan Pšajd
TENIS
Mladi Ptujčaiu
s priprav na Češkem
Igralci Teniškega kluba Ptuj so bili na pripravah na Češkem. V
tem času so si ogledali tudi evropsko prvenstvo igralcev do 16 let,
ki je potekalo v avstrijskem Hartbergu, potovanje pa so izkoristili
tudi za ogled Dunaja. Na Češkem so stanovali v Rožnovu.
Domača trenerja Zoran
Krajnc in Lovro Beranič sta
skupaj s češkimi trenerji izpeljala
zelo naporen program priprav. Ta
je vključeval poleg treninga sa-
mega tenisa, in sicer dvakrat
dnevno, še udeležbo na nacional-
nem turnirju do 14 let, prijateljski
ekipni dvoboj med TK Ptuj in TK
Rožnov, vsakodnevne dvoboje s
češkimi igralci in turnir naših
igralcev med seboj.
"Cilj, ki smo si ga zastavili,
je bil v celoti dosežen. Igralci
so se zelo trudili in se zelo veli-
ko naučili. Republika Češka je
teniška velesila, njihovo delo in
sistem tekmovanj v mlajših ka-
tegorijah je zelo kakovosten in
obsežen. Na rang listi v tej
državi je kar 1200 igralcev, sta-
rih od 10 do 14 let. Povezali
smo se z dvema tamkajšnjima
kluboma, saj si tudi v prihodnje
želimo podobnih aktivnosti," je
povedal vodja priprav Zoran
Krajnc.
"Zahvaljujemo se sponzor-
jem, ki so prispevali k naši ude-
ležbi na Češkem."
Na igriščih T K Ptuj v Ter-
mah organizirajo za vse, ki
igrajo tenis, brezplačno te-
stiranje najboljše teniške lo-
parje znamke Fischer, s ka-
terimi igrajo Stich, Gusstaf-
son, Steeb. Testiranje bo ves
teden.
Na igriščih v Termah začen-
ja teniška šola "Zoki" nov
ciklus izobraževanja za
otroke in odrasle.
McZ
Tekma gorskih kolesarjev v spustu
Na tretji tekmi gorskih kolesar-
jev v spustu za Pokal Slovenije,
ki je bila v Ljubnem ob Savinji,
je pri članih zmagal Andrej Ma-
rolt-Helešič. pri mladincih pa Ro-
bert Lamovšek. Ptujčan Matjaž
Šmigoc, ki vozi za Team Štajer-
ska, je med mladinci drugi, še
vedno pa ima tudi možnosti za
zmago. Zadnji spust bo 28. av-
gusta na Vrhniki.	^
PREJELI SMO — PREJELI SMO
Poročanje
V prejšnji številki Tednika no-
vinarka Milena Cestnik-Zupanič
odgovarja na članek "Želimo si
korektno poročanje."
Pri svojih pojasnilih nam in
bralcem Tednika pa stvari po ne-
potrebnem zapleta in odvrača po-
zornost od bistvenih problemov.
Ti pa se nanašajo na objektivnost
novinarskega (njenega) poročanja
in na delo, ki je tesno povezano z
njenim angažiranjem profesional-
ne novinarke zadolžene za po-
dročje športa.
Če bi bili nameni novinarke re-
snicoljubni. bi izhajala samo iz de-
janskih dejstev. Res ni možno
spremljati vseh in vsega, tega se za-
vedamo tudi v klubih in društvih.
Iz tega razloga smo tudi s strani
našega kluba pravočasno in v pi-
smeni obliki dostavljali informaci-
je o nastopih naših tekmovalcev.
Pri prezentiranju teh podatkov na
športnih straneh Tednika pa je
vedno prihajalo do zastojev, neka-
tere informacije o uspehih naših
tekmovalcev na državnih in med-
narodnih prvenstvih pa sploh niso
bile objavljene. Večina objavlje-
nih člankov o nastopih naših tek-
movalcev je bila objavljena z za-
mudo, s čimer je tudi sama infor-
macija izgubila na aktualnosti.
Da pa je bilo potrebno za vsako
objavljeno informacijo večkrat
"prositi" je žal res!
Kako v tem kontekstu zvenijo
besede novinarke "Zadostovalo pa
bi že kratko obvestilo, s katerim bi
klub obvestil medij...! prepuščamo
v presojo bralcem.
Predelava informacij in pravo-
časna objava je verjetno naloga no-
vinarja. iskanje krivcev zunaj Ted-
nika je v tem primeru nekorektno.
Takšno trditev potijuje novinarka
sama s podatkom, da ji rezultate spo-
ročajo iz večine klubov. Prikazovan-
je dogajanja ob odhodnici Dejana (in
ne Danijela!) ni resnično.
Ob prizadevanjih ptujskih špor-
tnikov za čim odmevnejšo promo-
cijo Ptuja skozi športne rezultate
izražamo željo za takšnim po-
ročanjem. ki bo sledilo interesom
ptujskega športa in Ptuja samega.
Daniel Vogrinec
MIRAN KELNER, UDELEŽENEC OLIMPIADE
MLADIH NA NIZOZEMSKEM
Sedaj treniram dvakrat dnevno
Kolesarski klub Perutnina Ptuj je vzgojil vrsto domačih kolesarjev,
ki sedaj nastopajo pri mlajših in starejših mladincih. Najuspešnejši so
Miran Kelner, udeleženec olimpijade mladih na Nizozemskem, Mitja
Mahorič, ki je kandidat za nastop na letošnjem svetovnem kolesar-
skem prvenstvu v Avstraliji, Uroš Grame, Peter Purg, Boštjan Pihler,
Itoštjali Arnuš in drugi. Trenira jih Andrej Petrovič s pomočjo priz-
nanega slovenskega kolesarskega strokovnjaka Vinka Polončiča, sicer
pa se pripravlja v KK PP Ptuj pod vodstvom trenerjev Slavka I'ate-
ka rja in Vida Lačna še približno 30 pionirjev.
Najboljši trenirajo med počitni-
cami dvakrat dnevno. Andrej Pe-
trovič, šele 21 -letni trener, je po-
vedal. da gre za dva bolj intenziv-
na treninga namesto enega dalj-
šega, a manj intenzivnega. Tako
trenirajo samo med počitnicami.
Za to sezono so načrtovali dva
vrhunca forme — enega v maju,
takrat so se ptujski kolesarji ude-
ležili šestih dirk in na treh od njih
zmagali, drugega za avgust, za
državno tekmovanje.
Kako torej mine počitniški
dan enemu najuspešnejših ptuj-
skih kolesarjev, 16-letnemu Mi-
ranu Kelnerju?
Miran Kelner: "Od 9. do 12.
ure je prvi trening, od 17. do 19.
ure drugi. V obeh prevozimo pri-
bližno 150 kilometrov, in sicer po
Slovenskih goricah ali proti Slo-
venskim Konjicam, Celju, Rogli.
Zvečer kar padem v posteljo. Vse
počitnice bom posvetil kolesar-
stvu, nič ne bo časa za morje, prav
tako se v tem času ne smemo iti
kopat v toplice..."
Že dve leti se ptujski kolesar-
ji ravnate po nasvetih o zdravi
prehrani...
Miran Kelner: "V sodelovanju
z inštitutom za vrhunski šport pri
Fakulteti za telesno kulturo se
držimo zdrave prehrane. Jem
predvsem testenine, riž, sadje, črni
kruh. ne smem jesti mastnega me-
sa. svinjskega sploh ne, ne čokola-
de, sladoleda, ne smem piti nobene
gazirane pijače. Najrajši pa imam
musli z banano."
Na olimpiado mladih si se
uvrstil na podlagi seštetih rezul-
tatov posameznih letošnjih tek-
movanj kot četrti v reprezenci.
Kako se počutiš, ko voziš za dru-
gega, kot je v kolesarstvu nujno?
Miran Kelner: "S tem se pač
moraš sprijazniti. Trener določi tak-
tiko vožnje. To je bil na Nizozem-
skem Miran Kavaš iz Kranja. Vozili
smo za Leona Berganta iz Ljubljane
v kriterijski dirki in za Berganta in
Derganca v cestni dirki. Žal medalje
v kriterijski dirki nismo osvojili, pač
pa Derganc v cestni. Sam sem bil 13.
v kriterijski in 15. do 20. v cestni."
M. Zupanič
Reprezentant Slovenije Miran Kelner in njegov trener Andrej Petrovič.
PREJELI SMO — PREJELI SMO
Dogodki v ptujskem
športu, ki jih ni bilo
V	Tedniku dne 29. 7. 1993 je
novinarka Milena Zupanič ko-
mentirala moj članek naslovljen
z Dogodki v ptujskem športu, ki
jih ni bilo.
V	svojih ugotovitvah žal ni
osvetila problemov, ki se jih je
lotila že v prvem članku. Skoda
da se v ta namen ni obrnila na
odgovorne in omenjane. V pri-
meru bi bilo verjetno že moje
prvo pisanje nepotrebno.
Pri svojem pisanju nisem želel
nikogar žaliti, izpostavljeno pro-
blemtiko pa sem argumentiral.
V	okviru občinske organizira-
nosti športa vemo. da se pripra-
vlja globalna politika športne
dejavnosti pri sekretariatu za
družbene dejavnosti - področje
športa. Določena strokovna,
tehnična in druga dela pa opra-
vlja športna zveza Ptuj. Najvišji
organ SZ je skupščina, sledi
predsedstvo in sekretariat. V
tem kontekstu so moje delovne
naloge enega izmed strokovnih
delavcev v SZ znane. Temu pri-
merna je tudi moja odgovor-
nost, pred katero pa se nikoli
nisem skrival.
Ali je kdo dajal pobude s ci-
ljem reševanja nakazane pro-
blemtaike v njenih člankih, s
strani Milene Zupanič ni bilo
preverjeno.
Ne zdi se mi profesionalno in
korektno, ko v nekaterih delih
člankov Milene Zupanič name-
sto argumentov govorijo "nega-
tivne" emocije.
Res sem predsednik enega iz-
med številnih ptujskih klubov, v
prejšnjem olimpijskem obdobju
pa sem vodil priprave Filipa
Leščaka. Res pa je tudi, da po-
meni to dodatno delo v mojem
prostem času in precejšnjo od-
govornost. Ve se pa tudi, da sem
bil aktiven član (igralec) v več
drugih športnih panogah, da
sem bil predsednik Društva
športnih pedagogov Ptuj,...
Tudi ostali člani organov in
strokovne službe športne zveze
so predsedniki, sekretarji, tre-
nerji in selektorji v posameznih
klubih ali pa na kak drugačen
način povezani z določeno špor-
tno panogo oz. športom.
Ali naj športno dejavnost
usmerjajo ljudje, ki se na pro-
bleme športa manj spoznajo?
Korektna in pravočasna infor-
macija je želja številnih ptuj-
skih športnikov in športnih de-
lavcev. Da so Tednik in njegovi
novinarji do sedaj k temu veliko
prispevali, je dejstvo.
Ne strinjam pa se, da bi posa-
meznik s "prstom" (odgovorno-
stjo) kazal na krivce, pri tem pa
pozabil na svojo osnovno
dolžnost.	V)ado ču5
NOGOMETNI KLUB
GRAJENA
prireja turnir v malema nogometu v
nedeljo 8. avgusta ob 9. uri na
asfaltnem igrišču pri šoli.
Čakajo vas denarne nagrade in pokali.
Vabljeni!
ŠPORT SERVIS
DAVORIN MUNDA
PTUJ - SLOVENSKI TRG 1
Pooblaščen "ROG" SERVIS
•	servis in popravila dvokoles
•	napenjanje loparjev za squash
tenis m badminton
•	popravilo ribiške opreme
14 — NASVETI
SLAVCI^TEDNIH
"Pomagam turizmu - nosim Ptuj"
V ptujskih trgovinah in turi-
stičnoinformativnem ccntru so te
dni pričeli prodajati izdelke Ptuja:
majice s turističnim motivom, re-
klamne kape s ptujskim grbom,
nalepke za avtomobile, našitke s
ptujskim grbom, obeske za ključe
in plakate. Na njihovo prodajo
opozarjajo tudi posebni plakati, ki
so obešeni v vsaki trgovini, kjer
prodajajo omenjene izdelke. Vabi-
lu za prodajo, ki poteka pod ge-
slom "Pomagam turizmu — nosim
Ptuj", so se odzvali v glavnem
maii trgovci. Podobno je pri turi-
stično-gostinski in nakupovalni
vrečki, ki je tudi že naprodaj. Z
nakupom izdelka Ptuja bodo obča-
ni na konkreten način pomagali
razvoju ptujskega turizma. Prve
smernice za prodajo teh izdelkov
je nakazala Spemova raziskava
javnega mnenja o razvoju turizma
v Ptuju. V sklopu vprašanj o pri-
pravljenosti za sodelovanje je 40,5
odstotka anketiranih odgovorilo,
da bi kupili majico s sloganom in
sliko Ptuja, reklamno kapo z
grbom in napisom Ptuj 30 odstot-
kov anketiranih, posebno nalepko
z grbom Ptuja za avtomobil 24,3
odstotka ter navadno nalepko 58,7
odstotka vseh, ki so sodelovali v
anketi.
Zakladnica tisočletij je
v naših rokah.
MG
11111111111111 m M <%r V	ML
Gostisce A
Ko se v vročih poletnih dneh
želimo osvežiti s kozarcem hlad-
nega piva v ptujskih Termah, se
srečamo z osebjem in storitvami
Gostišča A. Mlada podjetnika, ki
imata v najemu notranje in zunan-
je prostore topliške restavracije,
želita številne goste postreči kar
najbolj vljudno in kakovostno. Te-
raso sta nekoliko polepšala, enot-
no oblečena simpatična dekleta pa
strežejo pijačo in hitro hrano samo
v papirnatih kozarcih in na papir-
natih krožnikih. Sicer pa se kopal-
ci veliko zadržujejo tudi pri igral-
nih avtomatih, s katerimi je od le-
tos opremljeno kopališče, tu je tu-
di več kioskov za prodajo kopal-
nih predmetov, igrač, sadja...
Posebno pozornost sta najemni-
ka posvetila kuhinji in jedem a la
carte. Specialitete dveh tukaj na
novo zaposlenih kuharjev so raz-
novrstne ribe, raki, školjke, pripo-
ročata steake, od sladic pa najbolj
domači tiramisu. V Gostišču A
bodo nasploh posvečali izvrstni
hrani posebno pozornost ves čas,
predvsem pa po končanem polet-
ju. ko nameravajo obnoviti resta-
vracijo. tako da bo primerna tudi
za najzahtevnejše goste. McZ
Jutranje zatišje Gostišča A v ptujskih Termah. Foto Podhostnik.
Iz mercatorjevega programa
modne konfekcije Euroline
Tokrat vam bom izdala majhne
skrivnosti, katere vam v Eurolineu
pripravljamo za prihodnjo sezono
jesen-zima 1993/94. Vsega vam
sicer še ne smem povedati, neka-
tere stvari pa vam lahko nakažem.
Del naše kolekcije bo v stilu
60-letih. ko so kraljevali The
Beatles in Hippie. Zato vam to-
krat predstavljam Eurolineine
hlače na zvon, zraven pa nekaj
kombinacij z različnimi bluza-
mi in puloverji, katere boste
lahko kupili tudi v Eurolineini
trgovini.	Vaša Vera
Obvestilo prebivalcem mesta Ptuja o postopkih
dovoljevanja prireditev in prekomernem hrupu
Odločanje o tem kakšne prireditve se lahko izvajajo na
območju mesta, je v pristojnosti Skupščine občine in nje-
nega I/vršnega sveta. Oddelek za notranje zadeve vodi
postopek šele na podlagi teh odločitev.
Temeljni predpis, ki ureja postopek
dovoljevanja prireditev je Zakon o jav-
nih shodih in prireditvah iz leta 1973.
Je eden najbolj liberalnih zakonov v
naši državi. Za prireditve v zaprtih
prostorih je postopek zelo enostaven.
Organizator mora le priglasiti priredi-
tev pet dni prej. o čemer mu Oddelek
za notranje zadeve izda potrdilo. Edini
pogoj, ki ga mora izpolniti je pre-
dložitev dovoljenja lastnika stavbe (če
ni sam lastnik), za uporabo stavbe. Iz-
polnjevanje dodatnih pogojev lahko po
zakonu zahtevamo od organizatorjev
le v primeru:
—	če se prireditev odvija na od-
prtem prostoru, kjer se lahko zvočne
emisije nemoteno širijo in je tako mo-
ten javni red in mir,
—	in če se prireditev opravlja na
takem prostoru, ki posega v prometni
režim ali obstaja nevarnost, da bo
ogrožena prometna varnost udeležen-
cev prireditve.
Odločitve Oddelka za notranje zade-
ve. tako pozitivne kot negativne, se
posredujejo Postaji policije in Upravi
za inšpekcije občin Ormož in Ptuj, ki
ugotavljajo kršitve predpisov na prire-
ditvi. po potrebi pa se seznanijo z nji-
mi tudi drugi organi ali organizacije.
0 KONCERTIH V VOJAŠKIH
SKLADIŠČIH NA POTRČEVI
ULICI
Za obravnavo morebitnih kršitev
predpisov na sami prireditvi so pristojni
policija in inšpektorji, zato se bomo
omejili samo na obrazložitev zakonitosti
postopka pred priglasitvijo prireditve.
Dovoljenja za uporabo vojaškega
skladišča za ročk koncerte društvu
KID daje Izvršni svet SO Ptuj (član
Izvršnega sveta zadolžen za področje
kulture), ki je do sedaj tudi delno sofi-
nanciral organizacijo koncertov. S tem
je zadoščeno formalnim zakonskim
pogojem za priglasitev prireditve
Oddelku za notranje zadeve, ki preveri
verodostojnost podatkov v vlogi in iz-
da potrdilo.
Vendar pa je organizator kon-
certov do sedaj dvakrat izvedel
prireditev v vojaških skladiščih,
ne da bi mu Oddelek za notranje
zadeve izdal potrdilo, kar je
prekršek po zakonu o javnih sho-
dih in prireditvah.
Obravnava kršitve predpisov z iz-
vedbo prireditve brez potrdila o prigla-
sitvi pa je v pristojnosti Policijske po-
staje in kasneje sodnika za prekrške,
ne pa Oddelka za notranje zadeve.
Pred nekaj meseci sem sodeloval,
poleg predsednika Skupščine občine,
predsednika. Izvršnega sveta in požar-
nega inšpektorja, na razgovoru z
občani, ki so se pritoževali zoper kon-
certe na Potrčevi. Občani so med dru-
gim zahtevali, da inšpekcijski organi
(požarni, sanitarni) ugotovijo, ali skla-
dišča ustrezajo vsem zakonsko predpi-
sanim tehničnim pogojem. S tem seje
strinjal tudi predsednik Izvršnega sve-
ta in takoj na sestanku za to zadolžil
požarnega inšpektorja. Oddelek za no-
tranje zadeve do danes ni prejel od
Uprave za inšpecije občin Ormož in
Ptuj uradnega obvestila o tehničnem
stanju objektov.
Vojaški objekti so last Mini-
strstva za obrambo, zato bi dovol-
jenja za uporabo teh objektov lah-
ko dalo samo to ministrstvo, ne pa
Izvršni svet. Ker je Ministrstvo za
obrambo poslalo obvestilo, da vo-
jaških objektov na Potrčevi ulici
ni dovoljeno na kakršenkoli način
uporabljati, dokler se z njimi ne
sklene pogodba, v bodoče KID-u
ne bomo izdali potrdila o prigla-
sitvi koncerta, ker jim lastnik ob-
jektov ne dovoli uporabe.
PREKOMERNI HRUP
OB PRIREDITVAH
Za ugotavljanje ali hrup ob priredit-
vah na odprtem prostoru presega naj-
višjo dovoljeno mejo na določenem
območju mesta, upravni organi niso
usposobljeni, ampak to opravljajo do-
ločene strokovne institucije (izveden-
ci). Vodenje takšnega postopka je v
pristojnosti sanitarnega inšpektorja.
Mnenje Oddelka za notranje zadeve je.
da bi se morale opraviti meritve hrupa
ob vsaki prireditvi, za katere se prebi-
valci pritožujejo. Takih meritev se ni
izvajalo, ker Uprava za inšpekcije
občin Ormož in Ptuj ni imela zadosti
sredstev za plačilo meritev. Zaradi po-
gostih pritožb stanovalcev v neposred-
ni bližini hotela Super Li, je Oddelek
za notranje zadeve sam predlagal
Izvršnemu svetu, da dovoli plačilo me-
ritev hrupa iz sredstev Oddelka za no-
tranje zadeve.
Meritve hrupa so bile nato pred hote-
lom Super Li izvedene. Ugotovilo se je,
da so glasbeniki krepko prekoračil naj-
višji dovoljeni nivo hrupa po 22. uri. to
je 60 dB, saj so z izvajanjem glasbe do-
segli maksimalno tudi do 91 DB.
Stroški meritev so znašali 41.530
SIT, ki jih bo moral plačati organiza-
tor. poleg denarne kazni, ki jo bo izre-
kel sodnik za prekrške.
Spoštovanje predpisov, pa tudi pravic
drugih, je na žalost, pogosto mogoče
doseči le s prisilo, še najbolj učinkovita
je velika denarna kazen, kar se je izka-
zalo v primeru hotela Super Li.
Z uvedbo lokalne samouprave, po
ločitvi državnih in občinskih organov
(predvidoma 1. januarja 1994) Odde-
lek za notranje zadeve ne bo več vodil
postopkov za dovoljevanje javnih pri-
reditev. Osnutek zakona o lokalni sa-
moupravi določa, da je v pristojnosti
občine "opravljanje nadzorstva nad
krajevnimi prireditvami", to pomeni,
da bo nova občinska uprava izdajala
dovoljen ja za prireditve, jih kontrolira-
la in tudi kaznovala organizatorje.
Takšna pooblastila bodo seveda terjala
posebej organizirano in usposobljeno
lokalno policijo ter ustrezno kaznoval-
no politiko za prekrške, katere bo tudi
določila občina sama.
V bodoči mesni občini Ptuj bo nuj-
no sprejeti takšno politiko organiziran-
ja prireditev, ki bo rezultat dogovora
in upoštevanja interesov različnih so-
cialnih skupin prebivalcev, predstavni-
kov krajevnih skupnosti in občinske
oblasti, v mejah zakonitosti.
Načelnik
Oddelka za notranje zadeve
Metod F. GRAH. "dipl.prav.
Ženske o prihodnosti Slovencev in Slovenije
Odbor za zaznamovanje 50-letnice prvega kongresa protifašistične žen-
ske zveze pripravlja v sodelovanju z Uradom za žensko politiko pri sloven-
ski vladi, skupščinsko komisijo za ženske in udeleženkami prvega kongresa
posvete, okrogle mize. razstave, predstavitve knjig in drugega na temo pro-
blematike žensk v družini in družbi, kar je neposredno povezano s prihod-
nostjo Slovencev in Slovenije nasploh. Odbor meni. da kljub volilnim
obljubam žensk na vodilnih položajih skorajda ni, kar ni prav. Obletnica
prvega kongresa ženske zveze bo 17. oktobra v Dolirniču.	McZ
Predstavništvo zavarovalnice
Triglav na Osojnikovi 9
Na Osojnikovi 9 v Ptuju je za-
varovalnica Triglav odprla svoje
predstavništvo. Vhod ima s pešpo-
ti med lekarno in avtobusno posta-
jo. Vodja predstavništva Itranko
Vidovič je povedal, da je pri njih
možno skleniti vse vrste zavaro-
vanj. V želji, da bi približali sto-
ritve občanom ptujske in ormoške
občine, pa so uredili prostore
predstavništva v Ptuju. Avgusta
bodo vsi, ki bodo na novo sklenili
zavarovanje, ob vseh že uvelja-
vljenih ugodnostih, deležni še do-
datnega desetodstotnega popusta.
Stranke jih bodo lahko uveljavile
na predstavništvu in pri zastopni-
kih, ki delajo na terenu. Odprto
imajo vsak dan od 8. do 15. ure.
ob sredah od 8. do 16. ure. Z nji.
hovo ponudbo pa se lahko sezna-
nite tudi po telefonu 772-241 (Šte-
vilki gradbenega podjetja Ptuj. ki
jim je tudi dalo v najem prostore).
Na lastno številko bodo morali
počakati. Poštarji jim obljubljajo,
da jo bodo dobili v roku enega
meseca.
Predstavništvo zavarovalnice
Triglav se bo trudilo po najboljših
močeh, da bi uspešno poslovali.
Kot je povedal Branko Vidovič pa
že nekaj časa potekajo pogovori o
tem, da bi Ptuj dobil samostojno
zavarovalnico. Kako se bodo za-
deve razvozlale, pa je predvsem
odvisno od politike in ekonomike.
MG
(Foto: OM)
V vrtu
V	SADNEM VRTU je v avgu-
stu. ko drevnine preidejo v drugo
muževno stanje, najprimernejši
čas za cepljenje. Cepljenje, ki ga
opravljamo v tem letnem času
imenujemo očeslanje ali okulacija,
to pa iz razloga, ker vlagamo v
istoletne ali enoletne podlage ter
čisto mlada drevesa za lub. speče
oko žlahtne sorte. Cepljenje na
način okulacije ali očeslanae je
najbolj razširjen pa tudi najbolj
enostaven način žlahtnenja in raz-
množevanja sadnih in nekaterih
okrasnih rastlin. Sama tehnika ce-
pljenja na način okulacije je pre-
prosta in se je lahko navadimo ob
ogledu tega opravila kakega iz-
kušenega cepljarja in z nekoliko
vaje ali po nasvetih, ki so obja-
vljeni v strokovnih priročnikih ali
časopisih.
Okulacijo opravimo raje v ob-
lačnem vremenu in hitro, da se od-
prte rane ne bi preveč izsušile. Ce-
pilno mesto naj bo čisto, orodje pa
ostro. Pred okulacijo se prepriča-
mo. ali je podlaga dovolj muževna
in če lahko lubje ločimo od lesa. Za
vezivo je najbolje uporabljati po-
sebne vrste gumijastih trakov, ker
je prožno. Toga veziva, kot je rafi-
ja. plastični trakovi in podobni, se v
rastlinsko tkivo, ki se na cepilnem
mestu naglo debeli, vrastejo in ga
moramo preden bi se pričelo
vraščati. porezati.
Za cepljenje in razmnoževanje
sadnih vrst, uporabljamo le odbrane
podlage. Se bolj pa to upoštevamo
pri izbiri cepičev. Cepiče, željene
sorte, odbiramo le iz najboljših, ka-
kovostnih in zdravih dreves.
Kakih 14 dni po okulaciji lahko
ugotovimo ali je cepljenje bdo
uspešno. Če so vložena očesca na-
peta in pecelj odpade je to znamen-
je, da se je oko prijelo, sicer pa ce-
pljenje ponovimo.
V	OKRASNEM VRTU je veči-
na okrasnih rastlin trajnic že toliko
doraslo, da če jih želimo razmno-
ževati in v sorazmerno kratkem
času pridobiti nove sadike, lahko
režemo oziroma pridobivamo po-
taknjence. Razmnoževanje okrasnih
grmovnic in drevnin s potaknjenci
je vegetativni način razmnoževanja,
pri katerem se lastnosti matične, v
enakih svojstvih, prenašejo na novo
vzgojene rastline. S potaknjenci
lahko razmnožujemo večino drev-
nin le, če so dovolj dorasli, pravd-
no odbrani in pravočasno narezani.
Za potaknjence nabiramo dovolj
zrele in zdrave poganjke, ki so de-
beli kot svinčnik, dolgi naj bodo 15
do 20 cm. Na spodnjem delu potak-
njenca liste potrgamo ter ga 5 do 8
cm globoko potaknemo v dobro
pripravljeno peščeno zemljo na za-
ščitnem in senčnem mestu vrta. Na
nadzemnem delu porežemo liste na
polovico, kar posebej velja za vrste
drevnin z večjimi listi, da pre-
prečimo prenaglo transpiracijo.
Potaknjencem skrbimo, da je v
času vkoreničenja zemlja dovolj
vlažna, v močni sončni pripeki pa
jih zasenčimo in dvakrat dnevno
rosimo.
V	mesecu dni bo potaknjenec
vkoreničen. do pozne jeseni pa se
bo mlada rastlina že toliko razvila,
da bo sposobna za sajenje na stal-
no mesto v bivalnem oziroma
okrasnem vrtu.
V	ZELENJAVNEM VRTU
začetkom avgusta sejemo zimsko
špinačo. Spinača je sicer zelenjav-
nica dolgega dne, vendar jo lahko
sejemo v obrokih kot jesensko-
zimsko ali spomladansko ter si
pridelek prilagodimo potrebam
kuhinje. Spinača. ki jo sejemo av-
gusta bo prezimila na prostem, za-
to jo sejemo v zavetnejše lege z
globoko zemljo, do zime pa mora
toliko dorasti, daje odpornejša na
zimsko mrazovje. Pod snežno ode-
jo odlično prezimi, ker pa imamo
vse pogostejše zime z malo snežne
odeje, posevek prekrijemo z za-
stirko. Najprimernejše za to je
smrekovo vejevje. Spinača še kar
zadovoljivo prenaša zimo, ker raz-
vija izredno globok koreninski si-
stem, saj njene korenine dosežejo
1,5 m globine, kjer ni toplotnih
sprememb med letom in zimo. Se-
jemo jo v vrste 20 do 25 cm raz-
dalje, da bo moboče medvrstna
obdelava. Globina setve naj bo 3
cm. V vrsti pa jo takoj ko vzkali
razredčimo na razdaljo 6 do 8 cm.
Za pozno jesensko rabo sejemo
v začetku avgusta motovileč ali
repincelj. Motovileč je za pridelo-
vanje zelo enostavna solatnica.
Raste povsod, med rastjo pa ne
zahteva nobene posebne nege. Se-
jemo ga na izpraznjene gredice v
obrokih, da si pridelek prilagodi-
mo potrebam. Njegova rastna do-
ba je v normalnih talnih in pod-
nebnih prilikah le 6 tednov in ga
lahko pobiramo tudi pozimi. Seje-
mo ga običajno kar povprek in plit-
vo zagrnemo z železnimi grabljami,
bolje pa gaje sejati v vrste 8 do 10
cm medvrstne razdalje in 2 cm raz-
dalje v vrsti. Sejanemu v vrstah
lažje uničujemo plevel, manj je
pletve in lažje ga je pobirati. Pozi-
mi motovileč pobiramo, ko zemlja
ni zmrzla in se rastline odtalijo. Ro-
zete posejane v vrsto enostavno
požanjemo, otrebimo in pripravimo
pa v zavetnem prostoru.
tY a
Po biokoledarju je pripo-
ročljivo sejati in saditi rastline,
ki jih pridelujemo zaradi lista
od 5. do 9. avgusta, zaradi nad-
zemnih plodov 1. in 9. avgusta,
korenike in gomoljev od 1. do 3-
in od 11. do 13. avgusta, ter
cveta in zdravilna zelišča od 3-
do 7. in 13. do 15. avgusta.
Miran Glušič. ing. agi-
Krvodajalci
20. 7. 1993 — Jože Poharič, Janežovci 16, Desternik; Josip Hajdin-
jak, Ul. 25 Maja 8. Ptuj: Roman Kramberger, Mestni Vrh 50: Franc Ko-
zel, Zg. Gruškovje 32, Podlehnik.
22. 7. 1993 — Franc Cafuta. Zg. Jablane 18, Cirkovce; Roman Mesa-
rič, Starošince 4l/a, Cirkovce: Stanko Lah, Pongerce 15, Cirkovce;
Leopold ZabukovŠek. Dragonja vas 2: Slavko Kovačič, Cirkovce 60/d:
Franc Sternad, Cirkovce 72/a; Helena Kesar, Moškanjci 117, GoriŠni-
ca; Zvonko Cesar, Zg. Jablane 36, Cirkovce; Franc Sarkezi, Videm pri
Ptuju 31; Anton Jerič, Dragonja vas 1, Cirkovce; Anton Zupanič, Skor-
ba 26/a; Ivan Lah, Mihovce 30; Franček Trčko, Šikole 3; Jure Novak,
Cirkovce 22; Miran Fras, Cirkovce 68: Vinko Baklan. Pongerce 3, Cir-
kovce; Branko Brglez, Starošince 23, Cirkovce; Anton Valentan, .Sta-
rošince 13, Cirkovce; Beno Tement, Nasipna 75, Maribor; Franc Bez-
jak, Bratonečice 17. Tomaž; Franc Gorjup, Pleterje 15/a, Cirkovce; An-
ton Sagadin, Gerečja vas 61; Alojz Mlakar, Dragonja vas 18; Jože
Kramberger, Cirkovce 60/c; Franc Novak. Cirkovce 22; Dušan Tetičko-
vič, Slovenjegoriška 1. Ptuj; Stanko Fridauer, Lancova vas 67, Videm;
Danilo Beranič, Pleterje 31/a, Cirkovce; Vili Jurančič, C. Zmage 25,
Maribor: Darinka SkrbinŠek, Mihovce 59; Štefan Klasinc, Pleterje 32,
Lovrenc; Srečko Baklan, Sp. Jablane 16, Cirkovce; Martin Golenko,
Sp. Jablane 10, Cirkovce; Miroslav Graifoner, Cirkovce 68/c, Cirkov-
ce; Boris Bohi, Grajenščak 45; Marjan Golob, Starše 42; Franc PiŠek.
Cirkovce 68/b; Slavko Lončarič, BrunŠvik 38/c; Vincenc Klasinc, Mi-
hovce 32; Franc Murko, Slovenija vas 54: Milan TeskaČ. Prepolje 16.
Starše; Mladen Sobotič, Sp. Jablane 32; Robert Medved. Mihovce 6,
Cirkovce; Franc Petek, Sp. Jablane 45. Cirkovce; Martin Polak. Starše
55/b; Zvonko Jerič, Dragonja vas 1. Cirkovce: Jože Kaučevič, Zg. Pri-
stava 50, Videm.
TEDNIK - 5- AVGUST 1993
ZA RAZVEDRILO — 17
Dober d en, vsoki den! Ce
verjete ali ne, sina z Mico
včeraj v gorici že najšla mehke
jagode na trsi sorte kraljica vi-
nogradov. Tak so lepi, vabeči
in dišeči, da jih je veselje po-
gledati. Ker škorci in drugi
držovni škodljivci radi zoblejo
grozdje, smo na našem Suhem
bregi že postavil vejki klopotec,
ki tak z macleki prepevle, da ga
je v tretjo faro čuti. Živi pa na
našem bregi ena gospa, z me-
noj vred že v zrelih letih, ki jo
tota klopotčova pesem zlo moti
in ji kak soma provi — pora
Živce. Jomra, da ponoči nernre
spati, podnevi nemre dremati...
Jaz sen ji že priporoča naj si
vato v viihe nakloči ali pa plu-
tovinaste štoplne v slišne orga-
ne zabije. Jaz se nebi čuda, če
bi to bila kokšna mestna gospa,
ki klopotca še nikol neje čiila.
Gre pa za našo sovaščanko, ki
je en cajt v mesti živela in se je
zaj vrnola s penzijo na svoj
dom. Nič ji ne paše, vse ji
smrdi in vse jo moti. Jaz pa tak
provim — ge nič ne smrdi, tudi
nič ne diši. Baba je najbrž sit-
na tudi zavolo toga, ker ji je
ded z drugo odiša in zaj ne ve
ge bi si jezo viin spihala. Ce se
nede pobojšala, jo bomo nazaj
v mesto spakirali.
Ja, še to vam moren povedati.
Od našega sosida sin zaj služi
slovensko vojsko in je to prejš-
nji tjeden pisa domu svoji ma-
teri: "Toto pismo ti pišem po-
malen, saj vem, ke ne veš hitro
brati... Ce glih vem, da ste meli
pri hiši droge molare, te lepo
prosim, da mi pošleš tolar e..."
Drgačik pa se mi zdi, da so zaj
toti naši slovenski sldoki[ več
duma kak v kasarnah. Ce se
jaz spunim, da sem bija v dveh
letah samo enkrat duma, te me
kar mrzlica strosi. Cajti se pač
spremljajo in prav je tak!
Pa smo drgoč na kunci. Se to
vam povem: Mica se mi je v to-
plicah skoro vtopila. Sla je v
pregloboko vodo in je naenkrat
bila pod vodo. Zaj jo v iS in pla-
vati na suhem. Pa srečno do
drugega t jed na. Vaš plavalni
vučitelj LUJZEK.
18 — POSLOVNA SPOROČILA
5. AVGLST 1993 — TEDN1|(
Nogometni klub Inker v Ptuju
Danes ob 18. uri si bodo lah-
ko ljubitelji nogometa ogledali
nogometno tekmo med NK In-
kerjem iz Zaprešiča. ki igra v
prvi hrvatski ligi, in domačo
Dravo, ki se pripravlja za nasto-
pe v tretji ligi. Ljubitelji nogo-
meta bodo imeli možnost videti
igralce, ki so v prestopnem roku
okrepili vrste NK Drava. McZ
TEDNIK " 5	1993
OGLASI iN OBJAVE — 19
Svetovni prvak v skokih na cilj
ponovno tudi prvi v Sloveniji
Neprekosljivo dobri leski padalci so tudi na tokratnem državnem prvenstvu odnesli
vsa odličja za posamične uvrstitve, vendar se nekateri ptujski padalci zanesljivo bližajo
njihovim rezultatom. Absolutni prvak Slovenije je postal že tretjič Leščan Branko Mirt,
svetovni prvak v skokih na cilj iz leta 1990. Domača ekipa v sestavi Mirko Vršič, Aleš
Debeljak, Janez Haložan, Igor Glažar in Alojz Hrga je osvojila med osmimi ekipami od-
prtega prvenstva v generalni uvrstitvi bron, prav tako so bili tretji tudi v skokih na cilj.
Tekmovalo je 37 padalcev in padalk.
Ptujski aeroklub je v dobrih
treh dneh izpeljal vrsto tekmo-
vanj, saj so se poleg članov za
državni naslov pomerili tudi
mladinci, kot vsako leto so ime-
li slovenski in hrvaški padalci v
Moškanjcih edinstveno pri-
ložnost preizkusiti se v nočnih
skokih, ki so skupaj s skoki v
Terme šteli za 16. ptujski padal-
ski pokal, v Terme pa so skakali
tudi za pokal Term. Zaradi
močnega vetra so morali organi-
zatorji kar nekajkrat prekiniti
tekmovanje, to pa je v soboto
zvečer prestavila v nočne ure
tudi nevihta. Kljub temu so bila
tekmovanja pod vodstvom uči-
telja Stanka Cuša. domačih sod-
nikov Zlatka Čuša, Mira Vin-
diša, Janeza Petroviča in gostov
v nedeljo popoldan v toplicah,
kjer so podelili tudi medalje in
pokale, končana.
V	skokih na cilj je med člani
zmagal Branko Mirt, ki je v deve-
tih skokih nabral 4 cm, pred Bog-
danom Jugom, 5, in Borutom Er-
javcem, 10 cm. vsi ALC Lesce.
Najboljši ptujski tekmovalec je
bil Mirko Vršič, ki si je z 12 cm
delil peto mesto, Igor Glažar se je
s centimetrom več uvrstil na sed-
mo, Aleš Debeljak na deveto...
V	figurativnih skokih je zmagal
Bogdan Jug pred Brankom Mir-
tom in Romanom Pogačarjem,
vsi Lesce, Ptujčani so bili: Debel-
jak 12., Vršič 13., Haložan 14...
Državno zlato je v skupni uvrstit-
vi osvojil Mirt pred Jugom in
Svetino, vsi Lesce, Vršič si je de-
lil 7. mesto, Debeljak seje uvrstil
na 10., Glažar na 12., Haložan na
13. mesto...
Pri mladincih je v skokih na
cilj zmagal Vodišek, Lesce,
Ptujčana Aleksander Čuš in Ma-
tej Kostanjevec sta bila peti in
sedmi, v figurah je zmagal Pri-
stavec, Kostanjevec in Cuš sta
bila četrti in peti, v skupni
uvrstitvi pa peti in šesti.
Ptujski padalski pokal in po-
kal term sta si priskakala Mirt
in Karun, ki sta imela popolno-
ma enak rezultat, najboljši Ptuj-
čan je pristal na odličnem pe-
tem mestu, in sicer Mirko Vršič.
McZ
Branko Mirt, tretjič državni prvak.
Padalci skačejo s 1000 metrov na ploščico s polmerom 15 centimetrov.
SLOVENCI — SLOVENCEM
Domovinski koncert za lačne brezposelne
V moralno podporo brezposelnim, lačnim in mladini
brez prihodnosti pripravljajo Neodvisni sindikati Sloveni-
je veliki DOMOVINSKI" KONCERT. Kot je povedal
predsednik NSS Rastko Plohi, so se za tak korak odločili
predvsem zaradi tega. ker je med .Slovenci vse več brez-
poselnih. žal tudi že lačnih; mladi pa zaradi vseh nako-
pičenih težav ne vidijo obetajoče prihodnosti.
Dobrodelni koncert bo ta petek. 6. avgusta na platoju
pred Bistrojem Alibi ob Ormoški cesti v Ptuju. Nasto-
pili bodo Bombe iz Ljubljane, skupina Komet iz Ptuja,
Toni Šafarič iz Murske Sobote, Oaza iz Cirkovc, ter
Krvave dile in Tabu iz Ptuja. Vstopnine ni! —OM
Glavna pokrovitelja domovinskega kon-
certa sta Bistro Alibi in Unior Zreče. Ostali
pokrovitelji: Komet Coplex, TAM holding,
Projekta Inženering, Kostro, Emona Mer-
kur, gostišče Ana, RTV Grunding Dornava,
Gostišče A — Terme, Bistro črtica, proda-
jalna Sabina, Trgovina Mido, Butik Ivana,
Mercator, Piko Apače, B. Križanec, Adriatic
in Reklama.
Gradnja .cest
Veseli nas. da se bo glede gradnje
pomembnejših cest premaknilo.
Skrajni čas! Zal pa smo zaskrbljeni,
ker znamenja kažejo, da bi utegnilo
tqTeti varovanje okolja. Javna izjava
prometnega ministra g. Umeka na
večeru "Nezamolčanih misli" v Zre-
čah. da bo vlada "presekala", če do
jeseni ne bo dogovora o trasah, je ne-
sprejemljiva in tudi nima opore v za-
konodaji. Žal. do jeseni ne bo Študije
o ranljivosti okolja, saj Zakon o var-
stvu okolja dopušča daljše časovno
obdobje. Vsekakor pa je treba vedeti,
da so vse dosedanje trase plod jugo-
slovanskih usmeritev. Nov pristop
zahteva kombinacijo tranzita in slo-
venskih potreb. Čeprav bo ob grad-
nji vse dražje, zahtevamo, da se
upošteva vzor iz Avstrije (n.p. Bel-
jak_Salzburg), torej na stebrih, v
predorih... Dolgoročno je to — po-
ceni! Sodimo tudi, da bi morali
hkrati več prometa z ekonomskimi
spodbudami preusmerjati na želez-
nice. Podpiramo uvedbo cestnega
(bencinskega) tolarja, vendar meni-
mo, da bi morali v ta namen prispe-
vati tudi del že uvedenega, tistega, ki je
za časa prometnega ministra Kranjca
poniknil v integralni proračun. To bi
bila lepa poteza republiške vlade in
bi nov cestni tolar bil manjši vzrok
za verižne podražitve. Javna poraba
sicer, kot beremo in slišimo, pretira-
no raste; ceste pa so ekonomska na-
ložba. Torej, ekološko sprejemljivo,
brčz naglice (za prve gradbene pose-
ge je dovolj sprejemljivih tras —
n.pr. Še en pas na Sloveniki) in
predvsem, da bo Slovenija zlahka
prišla v svet po sodobnih cestah, da
bo med seboj povezana. Tranzit je
torej zgolj nuja. ki pa ne sme biti na
škodo samostojne Slovenije.
BkoloŠki pozdrav!
Za Izvršni odbor
Slovenskega ekološkega gibanja
tajnik Karel Lipič
SKOK V OSVEŽITEV - Foto: M. Zupanič
Akropolis se zanima za Bori
Medarodno kulturno združenje Akropolis, ki je neke vrste
šola nove filozofije in se zgleduje po antiki, se zanima za na-
jem borlskega gradu. V njem želi prirejati seminarje, delavni-
ce, srečanja ter organizirati specialno gostinsko dejavnost.
Ptujski izvršni svet njegovo povpraševanje proučuje, ponudbo
pa bo oblikoval skladno z možnostmi.	mg
Kulturni križemkražem
PTUJ * V kleti na gradu bo nocoj ob 20. uri premiera Gleda-
lišča ZATO. Jean Paul Sartre Zaprta vrata. Ponovitve bodo jutri, v
soboto in ponedeljek ob isti uri. Organizatorji priporočajo toplo
obleko.
PTUJ * V Ljudski in študijski knjižnici je še na ogled spomin-
ska razstava o pisatelju Ivanu Potrču.
PTUJ * V pritličju gradu si lahko ogledate razstavo risb otrok
iz vse Slovenije, udeležencev natečaja Turkerije skozi otroške oči.
PTUJ * V Restavraciji Ribič razstavlja likovna dela Milena
Hovška-Pavlin.
PTUJ * Pri Založbi kaset in plošč RTV Slovenija je ob sodelo-
vanju Radio Tednika Ptuj in pod pokroviteljstvom KK Ptuj izšla
kaseta Komornega moškega zbora Ptuj. Na prodaj je na Radiu
Tedniku Ptuj in v okrepčevalnici HIT v Ptuju.
MARKOVCI * V nedeljo 8. avgusta ob 15. uri bo velika fol-
klorna revija in razvitje društevenega praporja ob 55. letnici fol-
klornega društva.
PTUJ * Likovno razstavo "Gorca — 93", si v prostorih Magi-
strata in upravnih prostorih Perutnine Ptuj lahko ogledate samo še
jutri, 6. avgusta.
PTUJ * Na stopnišču Mercatorjeve Blagovnice v Ptuju razstav-
lja svoja likovna dela Branko Gajšt iz Sesterž.
ODPRTO DRŽAVNO PADALSKO PRVENSTVO V MOŠKANJCIH