Politični ogled. Naš cesar. Cesarjevo zdravje ]e zadnje dni \kljub slabemu vremenu jako izborno. Nekoliko ga je sicer nadlegoval katar v grlu, na kar je osebni cesarjev zdravnik poklical na posvet Se par strokovnja- k*ov, k.i so se pa vsi prav povoljno izrazili, Razne ve. sti o c-esarjevera šibkem zdravju so tedaj popolnoma brez prave podla/ge. Na novega leta dan je sprejel cesar v Senbrunu prestolonaslednika Fran Ferdinanda in vec drugih nadvojvod, ki so rau izročili novoletne cestitke, Cesarju so prišli čestitat tudi ranogi drugi odličai gospodje. — Dunajskl župan novoizvoljeni dr. WeiJ3kirchner je bil dne 4. januarja slovesno zaprisežen. V n.astopnem govoru je rekel, da leži pred njim nova, nepopisana knjiga jijegovega delovanja za Dunaj, in prve besede, ki jih hoče vpisati v to knjigo, naj bodo: z božjo poraoSjo, Dr. WeiBkireliner velja kot mož jeklene volje in izredne delavnosti. Dr. Lueger sam je želel, da postane kot najsposobnejši njegov naslednik. — Deželnl zbori. Nelčateri deželni zlx)ri bodo zaSeli nieseea feijruafja'' zborovati. Zaradi zasedanja Stajerskega deželnega zbora so bodo začela zopet nova pogajanja s slovenskimi poslanci. Ne bo jih več vodilo veleposestvo, ampalc na željo ministrskega predsednika zopet cesarski namestnik grof Clary. Veleposestvo se nanireč med poga]anji ni obnaSalo, kakor bi se moralo. Kjer so pogajanja za mir, tam je povsod navada, da se med tem ne izvršujejo sovražnosti. V Gradcu pa se je z vednostjo veleposestva ravno med pogajanji vrgel slovenski uradnik iz deželnega odbora samo radi tega, ker je Slovenec. Nad 300 uradnikav vživa v Gradcu deželni kruli, a nobe.ri Slovenee. In> ko slovenski poslanci nazadnje spravijo prvega Slovenca v Gradcu v deželno službo, ga Npmci čez 14 dni samo iz narodnega sovragtva spodijo. Veleposestvo je rajši odložilo pogajanja, nego bi popravilo to krivico, kakor so zalitevali odposlanci slovenskih1 poslancev. Tako delajo Nemci za delazmožnost deželnega zbora, tako upoštevajo slovenske pravice, a vkljub temu se še najdejo trapasti nemšKutarji i.n liberalci, ki rie vedo, k|je je krivda, da deželni zbor ne deluie. — Ogrska. Ministrski predsedjiik dr. Lukač je dobil od cesarja dovoljenje, da predloži drža^mi zborriici naert volilne relorme (preosnove). Načrt te volilne reiorme daje volilno pravico vsem, kl so izvršili kako srediiijo šolo, že s 24. letom starf)sti, če so že eno leto bivali v tistem kraju. Pri uradnikih, duhovnikih in učiteljih seenoletno bivanje ne zaliteva, Kdor je dovršil Crazredno ljudsko šolo, dobi volilno pravico s 30. letoni starosti, četudi ne plaSuje ni6 davka. Kdor ne zna brati, pa 1:0 hiotel biti volilec, bo mornl imeti 10 oralov sveta ali pa plačevati najmanj 40 K davka, potem dobi s 30. letom volilno pravico. Uslužbenoi v trgovinah in obrtili,, ki ne služijo pri istem gospodarju že vsaj 3 leta, Izgube volilno pravico. — Vsled nove volilne reforme bo dobilo na Ogrskem 255 tisofi delavcev volilno pravico, doslej jili je imelo to pravico le 44.000t Spre|me se tudi načelo, da bo volitev tajjia, Vendar pa je načrt skrpan talio, da bodo imeli nemadžarski narodi od nove voliln« pravice manj nego od stare. Mažari res z bicem tepejo druge narode. .Se živina se da le nekoliko 5asa tepsti, potem pa ji je tudi prevee. Kako pridejo celi narodi do tega, da bi bili hlapci MadŽarom? Dajies niso veo časi, ko bi drugim lilapCevali. Narodi hočejo dihati prostost, ?,asi za tlaeanstvo go minuli. — Na Hrvaškem nimajo sedaj ne bana ne komisarja, a tudi nobene svobode §e ne. Cuvaj je moral iti na dopust, s katerega se več ne vrne, njegove posle vodi med tem višji uradnik budimpeštanskega h'rvaškega ministrstva. UnkelMiiser, Sicer pa je ostalo vse pri starem, časniki se zaplenjajo, Ijudje s& zapirajo, zborovanja se zabranjujejo, vse 'caicor pod Cuvajem. Vendar Hrvat.je upa.jo, da dolgo ne bo tako ostalo, ker je s tein, da se zapodi Cuvaja, storjen vsaj prvi korak na boljše. Vse to morajo trpeti Hrvatje, ker noSejo svoje lepe domovine mirno prepustiti lacnirn Madžarom. Tndi slovenskl poslanci so s svojo obštrukcijo na Dunaju mnogo pripomogli, da je moral vsaj Cuvaj ili. — Katoličani v NemClji se vrlo gibljejo, dasiravno je Nemfeija po večini protestaiitovskja.. \sak(. ifto prirejajo katoličani velikanski večdnevni katoliški shod, katerega se udeleži na lOtisofte vernikov. !'o teli sliodih' se organizacije katoli6anov oživijo in ponmožijo taJčo, da je katoliška stranka v Nemčiji odIo6iijo^*i jezi5ek na politični tehtnici. LetoSnji nemSki katoliški sliod, ki je že 60., se bo vršil v drugi polo. vici mesei.ia avgusta v mestu Metz. — Iluski car jo izRljuCil svojega brata, velike»a kneza Mihaela Aleksandrovica, iz. c«sarske rodbine, mu odvzel vse časti in posebne praKice ter ga obsodil v prognanstvn. Ker je sedan.ji carovift bolan in bn težko okreval, je bil Mihael Aleksandrovič za njim poklii-an za prestolonaslednika. Sedaj je ta pravica seveda tuiii izgubljena. Kazen carjevega brata ni zadela nezasluženo. Kakor zniano, se Je proti carjevi volji porot;il z neko loijerto žejio. Za malim carevičem pride sedaj kot prestolonaslednik v poštev veliki knez Dimitrij Pavlovič, nerak carjev, ki velja sploh kot zaročenec najstarejše carjeve h5e'rke velike kneginje Olge. — Francosko. Dne 17. januarja se bo na Francoskem vršila volitev predsednikaljudovlade. Zapredsedniško mesto se puli kakih 5 ali 6 kandidatov. Kakor je posneti iz dosedauijih Bajsn,i&kih porofiil, ima, največ upajija na zmago sedanji mi.nistrski predsednik Poincaro, ki je soveda velilč svolx)domislec. Zadnje volitve predsednika so se precej gladko izvršile, letos pa se bo bil radi veCjega Stevila k.andidatov vro? b.oj. Predsednika ljudovlade volijo za dobo 7 let, Jzvoljeni prffdsednik ima skoro iste pravioe, isto oblast, kot pri nas cesar. On imenuje ministre in višje uradnike, potrjuje postave in sploh izvršuje vlada»rske posle. — Zaradl Kitajske so si v laseh Rusija i» J«. ponska na eni strani, Severna Amerilfiai na flrugi strani. Amerika iiobiva na Kitajskem vedno vec upli.. va, ne samo politifinega", ampaJc tudivsled trgovitnskih zvez, To pa je zelo neljubo Rusiji in Japonski, ki n« marata nobenih tekmecev in bi si najrajši razdelili med seboj najpripravnejge ldt.ajske pokrajine. Screrna Amerika pa se ne da z lepimi besedami odpraviti, ampak zaliteva na Kitajskem istili pravic, lcaJcor jih imata Rusija in Japonska, ali pa bo vojska. To j« zelo važno vedeti, kajti ak.o bo Rusija v Aziji zapletena v vojsko, gotovo ne bo iskala v Evropi Še druge vojske. Japonsko ministrstvo je pred Kratklm zahtevalo veliko milijonov rublje-v za vojne priprave, Rusija pa je preteklo leto zgradila za 200 milijonov rubljev železnic v Aziji. — Na Spanskem se dogajajo velike reči. Nad 90 ftlanov iz gosposke in poslansk« zbornice katolišike stranke je odložilo svoje lnandate, njim na Celu voditelj Maura, Odkar se je oženil sedanji kjalj Alfon« s protestantsko princesinjo, ld je sicer prestopila h katoliški veri, vlada na Spansliem povsod liberalizem. Brezverske družbe in stra.nke, četudi go v bistvu prekucijsk.e, se ocito podpirajo. Kralj se obdaja z libe' ralnimi svetovalci. Denarno stanje Spanske je po liberalcili popolnoma zavoženo. Ta naSin vladanja mora državo prej ali slej pripeljati k revoluciji. Katoliški politiki so o-pominjali in svarili, a lcralj jih n-tfposluša. Ker noCejo nositi nobene sokrivde, so sedaj Odložili mandate. Ta korak je naredil jia kralja ia wlo deželo velik utis.