Duhovno Naslovita strani: V cerkev (Foto Ivo Bricelj, Buenos Aires). — Levo: Otok na Blejskem jezeru pozimi. V ozadju mogočna gora Stol (226 m). — Spodaj'-Sveže brazde v belo opojnost. — Desno'-Drevje si je nadelo slavnostno oblačilo. ŠTEV. 2 BOG MED NAMI Med vsemi božjimi darovi, ki jih je Neskončno dobri in usmiljeni Bog po-onjl človeškemu rodu, je gotovo naj-ecJi in najbolj božji: zakrament pre-svetega Regnega Telesa. Nič velieast-ejsega, ni mogla zamisliti .neskončna , °^ja modrost, nič večjega ustvariti 'zJa vsemogočnost, nič slajšega dati neskončna božja ljubezen, kot je ta naj-^eeji^ i;n najsvetejši «aktament naših 0 ai'jev, .najdražji zaklad svete Cerkve, ^*r vseh milosti, središče vsega krščan-®Va^. presveta Evharistija^ .najsvetejša °Mija, živi Bog med nami. v . * svetem Rešnjem Telesu se uresni-”“Jev najgloblje in najsilnejše hrepenele človeškega srca, to je hrepenenipe po zJi bližini, p0 skrivnostnem združenju ogom, ki je naš Stvarnik, naš Odre-■ e. in naš končni cilj. Čudovito lepo 6 jzrazil to hrepenenje v svojih Izpovedih veliki sveti Avguštin, kQ je zapi-one stare, pa večno lepe in globoke sisede: „Zase si nas ustvaril o Bog, n nemir.no je naše srce, dokler v tebi ne počije.“ ALOJZIJ KOŠMERLJ Pa se uresničuje v najsvetejšem Zakramentu tudi ono, še bolj skrivmclsitno, grešnemu človeku skoraj neumljjvo hrepenenje, ki ga ima Bog po naši bližini in družbi, po bivanju med nami in združenju .z nami, hrepenenje, izpovedano po samem Svetem Duhu, ki je dal v knjigo Pregovorov zapisati čudovite besede: „Moje veselje je bivati s človeškimi otroki“ (8, 31). Skušajmio, se v ponižni veri in s pobožnim srcem zatopiti v to prečudno skrivnost naših odnosov do Boga in božjih odnosov do nas, skrivnost, ki je našla svoje najčudovitejše uresničenje v presvetem Rešnjem Telesu. SPOMINI IZ DAVNE PRETEKLOSTI V prvih poglavjih svetega pisma stare zaveze beremo, kako je Bog ustvaril prvi človeški par, Adama in Evo. Združil ju je v presrečno zakonsko skupnost, ju blagoslovil in ju postavil- v rajski vrt veselja, ki ga je bil nalašč zanju -ustvaril in pripravil v vsej lepoti, v vsem bogastvu in obilju prvotne, neoskrunje- ne narave. Tam sta živela prva dva človeka v miru in ljubezni, prosta vseh skrbi in težav. Ni bilo tam trpljenja in ne smrti. Človek, popoln gospodar stvarstva, ki mu je bilo po božji volji spoštljivo pokorno in da.no v posest, je bil neumrljiv po duši in po telesu, obdarovan z neizrečno jasnim umom in z voljo, prosto vsakega slabega nagnjenja, in po posvečujoči milosti božji povzdignjen v nadnaravni red, je bil božji otrok, deležen sam božje narave in zato tudi dedič nebeškega kraljestva. In sveto pismo ljubeznivo pripoveduje, da je Bog sam, v vidni podobi, ki si jo je nadel, ob popoldanskih urah tistih srečnih prvih dni neskaljene prvotne sreče prihajal v raj k našim prvim staršem na obisk, na ljubeznivo kramljanje očeta s svojimi otroki (I Moz 3, 8). Tako je Bog, neskončno bogat in sam sebi popolnoma zadoščujoč, storil človeka deležnega tega svojega neskončnega bogastva in sreče. Njegova volja je bila, naj bi človek preživel svoj čas na zemlji v popolni, neskaljeni naravni sreči, v tesnih, prijateljskih stikih s svojim Stvarnikom in Očetom, potem pa, ko bi prišla njegova ura, naj bi se brez smrtne muke živ preselil v nebeški dom, kjer naj bi bil z božjimi angeli na večno deležen božjega neposrednega gledanja in božje neskončne ljubezni. Ti srečni dnevi pa so trajali le kratek čas. Kruto jih je prekinil izvirni greh naših prvih staršev, kateremu je sledil izgon iz raja, življenje trpljenja in muke in ob koncu grenka smrt za nje in za vse njuno potomstvo. Bog se je užaljen umaknil in zakril. Ali spomin na tiste davne presrečne čase je v človeškem rodu ostal neizbrisen in z njim je ostalo hrepenenje po Bogu in njegovi bližini. V molitvi in daritvi se je skušal človek Bogu bližati, se z njim pogovarjati, v svetih daritvenih obredih je iskal skrivnostnega združenja z božanstvom. To neutešljivo hrepenenje človeka P 1 božji bližini, po božjem gledanju in ol i čevanju z Bogom, je pretresljivo izrä i ženo v 2. Mojzesovi knjigi, kjer je p6 ' pisana božja zakonodaja na sveti gor 5 Sinaj. Ponovno se je Mojzes, vodnik ir raelskega naroda in božji prijatelj, po i vspel na vrh sinajske gore, ki je goreli ( kakor v skrivnostnem. ognju in jo j1 5 zakrival svetel oblak. In ko je Mojz«: j vstopil v oblak, je Bog z mjim govori r kakor prijatelj s prijateljem. Ob enerf c teh skrivnostnih stikov z Bogom je pri č vrela iz Mojzesovega srca goreča, hr? i peneča prošnja: „Gospod, če sem naš^ s milost v tvojih °čeh, pokaži mi svoj1 t obličje, pokaži mi svojo slavo/* Gosp:6 d mu je odpovoril:. „Nihče me ne mo/ I videti ne da bj umrl. Vendar bom še' skrivnostno mimo tebe, a te bom p bežni. Od stoletja do stoletja j0 gorel6 ^ v človeških srcih to hrepenenje, ki m6 je neskončno dobri in usmiljeni B;! zagotovil izpolnjenje, ko je napovela' po preroku Izaiju: „Bog sam bo prišel in vas bo rešil... Glej, Devica bo spo" j čela in rodila sina in njegovo ime s( ^ bo imenovalo Emanuel, t0 je: Bog 1 nami“ (pgl 35 in 7). s IZPOLNITEV BOŽJIH OBLJUB * Ko so se dopolnili časj in je Bož ^ spoznal za dobro in prav, se je iz De- ^ vice Marije po moči in milosti Svetega Duha učlovečil božji Sin, druga božja oseba, in .razodela se je dobrotljivost iu ^ ‘ljudomilost Boga, našega Odrešenika, ki nas je prišel odrešit ne zaradi naših do" brih del, ki smo jih mi storili, marveč po svojem neskončnem usmiljenju. 1; (Prim. Titu 3, 45). u Božja Beseda je meso postala in ja ( med nami prebivala. Vsem, ki so živeli > v tistih mesijanskih časih, zlasti še Go- g spodovim učencem je veljalo Jezusovo d [, aS1'ovanje: „Srečne oči, katere vidijo, r vi vidite. Zakaj povem vam, da so 3 m.n°Si preroki in kralji želeli videti, kar '!..v'dite, pa .niso videli, in slišati, kar vi z S1,s‘te, pa niso slišali“ (Lk 10, 23). Ali božja ljubezen, ki je neskončna |( ? Večna, je mislila na vse ljudi in vse Se- Bog Oče ni poslal svojega Sina na svet le za nekaj bežnih let. Božja volja . • ucrvaj ucz.n ni icu. ouz,j čl vuija It da učlovečeni Sin božji ostane zemlji do konca sveta. In božja mo- i na 10st in božja ljubezen sta zamislili na-.ln> ki ga je mogel zamisliti samo Bog i la biicli samo Bog izpeljati. Jezus Kri-f( ® Usi božji Odrešenik je ostal med nami i ,ud* Po svojem vnebohodu in to pod po-obo kruha, v zakramentu presvetega e, tiešniega Telesa. v Yes čas njegovega zemeljskega živ-Jenja mu je stala pred očmi evhari- j. s iona skrivnost. Z ljubečo sknbjo ji je PriPravljal pot, s hrepenenjem j€ čakal X vr° izpolnjen ja. V poročilih o zadnji vele rJi_ čutimo utripe te ,neskončne Iju-v ezi^i Jezusovega Srca. Svelti Janez - UvfJa v dogodke zadnje večerje z be-j, •6 ami: „Ker je vzljubil svoje, ki so bili ,| ra svetu, jim je skazal ljubezen do konca“ i x 'ljub. učene Va® Preliva“ (pogl. 22). (15, 1). Sveti Luka pa posebno j \ j. j, ovc’l/l u und p ci pzi/ocuiiv/ ■e yd’0 Popiše ustanovitev najsvetejšega t akramemta, ko pravi: „In ko je prišla i e sedel k mizi in dvanajsteri apo-j z njjm. In rekel jim je: ‘Srčno sem Ze e* to velikonočno jagnje jesti z vami, t P'-den bom trpel...’ Poltem je vzel r ki j0 je v oni uri dal svojim ie (T 6m: ”^e bom vas zapustil sirot“ 'ii Ma.n 1d8). In ono drugo, s katero sv. r „ mogočno .zaključuje svoj evam- o dn u "dddrjte, jaz sem z vami vse dni konca sveta“ (28, 20). Zadnji odmev božičnih praznikov je Svečnica, ki nas spominja, kako sta Jožef in Marija božje Dete 40 dni po rojstvu v templju darovala in je starček Simeon prerokoval, da bo Jezus kot obljubljeni Mesija „luč v razsvetljenje poganov in v slavo Izraela“, Marija pa zaradi trpljenja z .njjm Mati s prebodenim srcem. Zato je to hkrati Gospodoiv in Marijin praznik, praznik luči in življenja SKRIVNOST EVHARISTIČNE PRIČUJOČNOSTI Jezusovo skrivnostno pričujočnost v zakramentu svetega Rešnjega Telesa razglaša sveta Cerkev kot versko resnico s sledečimi besedami tridentinskega cerkvenega zbora: „Sveti zbor izpoveduje jasno in neizpodbitno, da je po posvečenju kruha in vina naš Gospod Jezus Kristus, pravi Bog in pravi človek, pod čutnima podobama tega kruha in tega vina resnično, dejansko in bistveno pričujoč. Nič ne nasprotuje to, da je isti Zveličar vedno na desnici Boga Očeta po svojem naravnem bivanju, obenem pa pričujoč v svojem bistvu v naši sredi in na premnogih krajih na zakramentalen način, človeške besede komaj morejo izraziti to skrivnostno resničnost, ki pada v območje božje moči, naša pamet pa, razsvetljena po veri, jo more sprejeti in se je okleniti z vso trdnostjo... če bi se torej kdo drznil tajiti, da zakrament svetega Rešnjega Telesa n.e vsebuje v resnici v svoji isti-nitosti in bistvenosti telesa in krvi, kot istočasno tudi duše in božanstva našega Gospoda Jezusa Kristusa, to se pravi celega Kristusa, ampak bi trdil, da je tam le v simbolu, v podobi ali zgolj po svojem vplivu, bodi izobčen.“ Taka je vera Cerkve v 'skrivnostni» evharistično navzočnost Jezusovo, od vseh početkov krščanstva. Naslanja se na jasne in .nedvoumne Jezusove besede: To je moje telo, to je moja kri. V moči posvetilnih besed, ki jih duhovnik spregovori pri spremenjenju v sveti maši, postane Jezus navzoč pod podobama kruha in vina, in to ves in živ, z dušo in telesom, s krvjo in mesom, kot Bog in človek skupaj; isti Jezus, ki se je učlovečil iz Device Marije, ki je živel triintrideset let na zemlji, ki je trpel, križan bil, umrl, bil v grob položen, ki je tretji dan od mrtvih vstal, ki je šel v nebesa, kjer sedi na desnici Boga Očeta, vsemogočnega. Sveto Rešnje Telo je sedež največjih čudežev, ki jih sicer ne vidi ,naše telesno oko ki pa s® čudoviti in sltrmenje vzbujajoči vidu duše, razsvetljenemu po luči vere. Čudežna je po spremenjenju ohranitev podob kruha i'n vina, ko njih pod-stat več ne obstoji, podobi kruha in 'vina, to je Vonj, okus, barva, oblika itd. pa obstojata dalje. Kaj naj si mislimo o tem da je Jezus pod vsako podobo in pod vsakim njenim delom pričujoč ves, v svoji popolni podobi in postavi, prav tak k vse ve, vse pozna, vse razume. Nič n® zgodi ne v nebesih ne na zemlji oz njegove volje ali njegovega pri-euscenja. On icdloča o usodi vsakega osameznega človeka, kdt o usodi na-ov in držav. Tabernakelj je izhodi-- e to središče vse človeške in svetovne zgodovine. k i.^eZU.s i'e v tabernaklju sodnik sveta, a °r ije sam povedal: „Oče ne sodi 1 °gar, temveč je vso sodbo dal Sinu“ ge,an 22). Rako pretresljiva je ta mi-'■ Vsak dan umrje na svetu, v n/oir-j a njh časih, okrog 150.000 ljudi. Vsak enritek okrog 100. Vsako leto .nad 50 j 1 1Jonov. Vsi gredo pred sodni stol ^ezusov, ki živi v naših tabernakljih. ta°C ’n ^3n se vrste> do sodnjega dne se • Vlsta n€ b0 ustanovila. Nad vsakim govor; Jezus, kj je sodnik živih in bo" r?’ (^*rii1 i,n hudobnih, svojo sod-’ , odloči ali o večnem življenju, ali slilVeCnem P^ubljenju. Če bi živo mi-.J, na to bi nas pred tabernakljem °bsla sveta groza. 1 v prvi vrsti je Jezus me nami v svetem Rešnjem Telesu v našo tolažbo, v našo pomoč, v naše p°svečenje jm zveličanje. To nam pričajo one čudovite besede, ki jih je nekoč spregovoril na zemlji in bi mogle biti vklesane nad vsakim tabernakljem: „Pridite k meni vsi, ki se trudite in ste obteženi, in j,az vas bom poživil“ (Mt 11, 28). V svetem Rešnjem Telesu je Jezus naš učitelj, ki nam razsvetljuje temo duha z lučjo svoje resnice. Je naš svetovalec, ki nam rešuje naše dvome in kaže pravo pot -v negotovosti. Je naš zdravnik, ki ozdravlja naše dušne rane, pa često olajša tudi telesne bolezni in težave. Je naš najboljši, .najzvestejši prijatelj, ki nam je dostop do njega odphfc noč in dan, ki se nas nikoli ne naveliča, ki nas vedno z vso ljubeznijo sprejema, posluša in uslišuje, po svoji božji vednosti- in dobroti. Je naš dobri, prvorojeni brat. Zaradi vsega tega je sveto Rešnje Telo največji zakla-d Cerkve in največje upanje vernih ljudi. V njem je med nami naš Bog in naše vse. ☆ Prrd kratkim sem dobil iz trpeče domovine pismo, v katerem mi piše prijatelj o -težkih razmerah, v kalterih živijo doma in ki jim ni videti konca: „Ne morem ti povedati, kako mi je včasih težko pri srcu. Ali res ne bo več rešitve za nas? človek najde samo še v cerkvi uteho. Včasih mi pride, da bi ostal najraje za vedn'o pred tabernakljem in se pogovarjal z Bogom, k; nas tolaži..." Glejte, tako je treba umeti skrivnost presvetega Rešnjega Telesa v njenem globokem, življenjskem pomenu. Tako je treba umeti Gospodovo povabilo: „Pridite k meni vsi...“ V vseh bridkostih in radostih življenja, prvih bo vedno več ko drugih, naj nas živa vera vodi k Jezusu, ki je dejal: „J.az sem življenje in vstajenje“ (Jan 11, 25). iijJkSTIRlE'/GLAS Dragi slovenski rojaki, pozdravljeni v Kristusu I Spominjate se še, kako smo v domovini skupno opravljali pobožnost prvih petkov in prvih sobot. Zadnjo skupino pobožnost petih prvih sobot smo končali 5. maja 1945 — in nato odšli. V maju 1955 bo nam minilo deset let v tujini! V vseh težkih skrbeh, nevarnostih in razočaranjih je bila Marija naše upanje. Nismo se zmotili, ko smo se njenemu brezmadežnemu Srcu posvetili. Istočasno bo desetletnica enega najžalostnejših dogodkov v slovenski zgodovini: množičnega umora blizu deset tisoč fantov in mladih mož, ki so bili koncem maja 1,945 pod prevaro vrnjeni v roke krvnikov, ki so jih po groznem mučenju na domačih tile h pobili, žalost in bolest nad njih strašno smrtjo je bilo morda najtežje, kar smo doživeli mi v tujini, ki smo jih videli odhajati, in on; doma, ki so zaman na nje čakali. Spomin na nje nam je svet in nam imora biti svet do konca življenja. Za to dvojno desetletnico prihajam pred vas s predlogom. Zopet se duhovno združimo in skupno, kot nekdaj doma, opravimo pobožnost petih prvih sobot, kakor jo želi brezmadežno Srce Marijino. Začnimo s pivo soboto v februarju (5. februarja 1955), da končamo s prvo soboto v juniju (4. junija). Če kateri zaradi službe ne bi mogel prejeti obhajila v soboto, naj ne neha pobožnosti, ampak naj se nam naslednjo nedeljo pridruži s svetim obhajilom. . Radi in v velikem številu ste se odzvali, ko sem vas v času težki okupacije povabil k pobožnostim prvih petkov in prvih sobot in k posvetitvi brezmadežnemu Srcu Marijinemu. Prepričan sem, da se Vam ljubezen do Marije ni ohladila, še bolj se je razvnela v pravkar zaključenem Marijinem 'letu, zato ne dvomim, da boste vsi, ki živite sicer v tujini, pa vendar v svobodi, radi sprejeli moj predlog. Daljave nas ločijo, a za ljubezen ni daljav! Iz ljubezni do padlih žrtev, iz ljubezni do rodne zemlje in na njej trpečih rojakov se bomo v hvaležni ljubezni do Marije, Matere in Kraljice naše, vsako teh petih prvih sobot v duhu in milosti svetega obhajila povezali med seboj, da zadolščujemo njenemu brezmadežnemu Srcu in jo prosimo njenega posebnega varstva za se in za ves naš narod. Majhni smo Slovenci, ogroženi in zatirani, zato smo skrbne roke materine in njene tople ljubezni še bolj potrebni. In mati, ali ne posveča največ skrbi otroku, ki je najbolj slaboten? Ob koncu skupne pobožnosti borno obnovili — vse družine in vsak posameznik — posvetitev brezmadežnemu Srcu Marijinemu; kateri pa se še niso, se bodo ob tej priliki prvič posvetili. Ves mesec junij naj bo posvečen toplemu spominu na naše v letu 1945 padle in pobite brate. Upam, da so večinoma, morda že vsi, v nebesih za ceno mučenja in strašne smrti; veselilo jih bo, če v njih spomin izpolnimo želijo i,'alše in njihove Kraljice. Ako pa bi kateri v večnosti potrebovali naše pomoči, je jim v obilni mieri moremo nuditi ravno s pobožnostjo prvih sobot. Zdi se mi, da bi ne mogli na lepši, svetejši in boljši način obhajati — poleg drugih spominskih prireditev te desetletnice. Pozdrav in blagoslov! V Clevelandu, Ohio, U. S. A., + Gregorij Rožman v decembru 1954 škof ljubljanski CONSUELO A LOS QUE SUFREN El mensaj.e navideno del Papa, Pio XII. A pesar de sus precarias condiciones salud, el Santo Padre no quiso qu? esta Navidad pasara sin que su voz pa-ternal se dejara oir e,n todo el mundo catölico y, drsde su estudjo particular, nablo por dos microfonos de radio Va-tica.no, pronunciando un breve discurs» con voz recia y dara. He aqui algunos Pensamientos que expresö en esa opor-tunidad: “iOh, si los hombres supieran vivir Purant? todo el curso de su vida en el ambie.nte de jübilo y con los se'ntimien-t°s de bondad y de paz que en todos y en tcdas partes infunde la Nochebuena, cuau difrrente y mas feliz seria la vida en esta tierra!” ‘La Divina Providencia no Nos ha Pcrmitido este ano, pronunciar el acos-tutnbrado radio-mensaje de Navidad. lientras tanto en !,a soledad drl sufri-•Piento y agradecidos al mundo catölico P°r las plegarias con que no ha cesado e consolarnos, le aseguramos que estä Presente en nuestro espiritu en estas chcitaciones y des ros de paz y de bue-Pp voluntad para todos nuestros hijos ispersos por la tierra y para toda la ^Piilia cristiana.” “Con particular afecto queremos augurar serenidad y consuelo para to~ dos aquellos que Jesucnst® elige para que participen con El en su martirio y Ueven su cruz, a cuantos gimen enfer-m»3 en el cuerpo y el espiritu en la soledad, en el luto y la miseria. victimas de los hombres y de 1?. suerte. Con el ccrazön sangrantr, imploramos los con-suelos celestiales y la heroica fortaleiza para todos esos hijos nuestros que, vio-lentamgnte arrebatados a sus hogares, yacrn en las prisiones, en los campos de ccnc.intracion, conquista,nd0, la dignidad de sufrir por la causa de la fe, de la verdad y de la justicia.” El dia siguiente, la blanca y oelgada figura del Papa Pio XII aparecio por breves instant s, al mediodia, en una de las ventanas del tercer piso del palacio lapostolico y bendijo, con emocionado gesto, a las doscientas mil personas, de-lirantes de alegria, que desde temprano se hallaban congregadas en la plaza de San Pedro a la espera de poder yer nuevamente al guia de la cristianidad, despues de la grave dolencia que puso en peligro su vida. MAŠA SKRIVNOST VERE Ko pride Jezus za apostoli na veliki četrtek v dvorano zadnje večerje, pravi: „Srčno sem želel to velikonočno jagnje jesti z vami, preden bom -trpek Zakaj povem vam, da ga ne bom več jedel, dokler se ne dopolni v božjem kraljestvu“ (Lk 22, 15). Apostoli vedo, da se pripravljajo velike reči. Jezus je apostole na ta večer pripravljal. Hotel jim je olajšati vero, ki bo potrebna pri prvi maši in obhajilu in ko bodo posvečeni v škofe. To je vendar vse tako preprosto in tako veliko, samo treba je verovati. Vera je pogoj za zveličanje. „To je zapisano, da bi se uverili, da je Jezus Kristus, Sin božji, in da bi po veri imeli življenje v njegovem imenu“ (Jan 21, 31). Svoj prvi čudež je Jezus naredil z vinom: spremenil je vodo v vino; nocoj bo spremenil vino v kri. Ponovno je pomnožil kruh v puščavi in nasitil tisoče; sedaj bo dal kruha lačnim dušam za pot skozi puščavo tega življenja. V puščavi je apostolom dal v roke kruh, ki se je v pričo njih čudežno množil; sedaj jim bo naročil: „To delajte v moj spomin“: Spreminjajte kruh in vino v moje telo in kri in delite! Eno leto pred zadnjo večerjo je imel Jezus velik evharističen govor v shodnici v Kafarnaumu. Prejšnji dan je pomnožil kruh v puščavi, sredi noči je prišel po razburkanih valovih v čoln k apostolom: kakšna silna moč nad snovjo, silami narave in svojim lastnim telesom! Takemu učitelju je treba verovati in hoditi za njim: zakaj, če sem jaz slep, on gotovo ni! JOŽE VOVK, U. S. A. Čudovit je govor, v katerem Jezus obljublja presveto Rešnje Telo. Sv. Janez ga je ohranil in smemo reči, da je to višek in preokret v Jezusovem javnem delovanju; vera učencev je bila postavljena na preskušnjo, mnogi je niso prestali in ljudstvo se je nasproti Jezusu ohladilo. Sedaj vemo bolje kot so apostoli, ko so poslušali Jezusa, da je tedaj obetal svoje meso in kri kot daritveni obed: „Jaz sem živi kruh, ki sem prišel iz nebes. Če kdo je od tega kruha, bo živel vekomaj. Kruh pa, ki ga borni jaz dal, je moje meso za življenje sveta“ (Jan 6, 51). Ko sliši, da se Judje radi teh besed prepirajo med seboj, Jezus le še bolj potrdi, kar je dejal: „Resnično, resnično, povem vam: Ako ne boste jedli mesa Sinu človekovega in pili njegove krvi, ne boste imeli življenja v sebi. Kdor j-e moje meso in pije mojo kri, ima večno življenje in jaz ga bom obudil poslednji dan“ (Jan 6, 53—54). Učenci so ga zapušča1!. Juda Iška-rijot je bil tedaj postavljen na najtežjo preskušnjo in ni je prestal: ni veroval v Jezusove besede, pa je vendarle ostal v apostolskem zboru ter dozoreval v apostola-izdajalca. Preden je bila na ve" liki četrtek Evharistija posvečena, je odšel v noč, kakor pade gnil sad z drevesa. — Maša je skrivnost vere. Pri posvečenju presvete Rešnje Krvi Cerkev to povdarja: „To je kelih moje krvi nove in večne zaveze, skrivnost vere... “ To vero je prvi izpovedal apostol Peter, ko odgovarja Jezusu na njegovo vprašanje: „Ali hočete oditi tudi vi?“ V imenu apostolov Peter zatrjuje: ,,Go-spod, h komu poj demo? Besede večnega lvljenja imaš in mi verujemo in vemo, si ti Kristus, Sin božji“ (Jan' 6, 68—69). . Včasih Jezusovih besed ne smemo Jemati dobesedno tako, kot se glasijo. 6 pravi, naj si odsekamo roko in izde-Iem0 oko, ki nas pohujšuje, hoče reči, ?.aj trpimo vse in naj bomo priprav-Jeni izgubiti vse samo ne Boga z gre-°m. če pravi, naj nastavimo še drugo ce Za udarec, nas spodbuja k junaške-potrpljenju, kadar treba; če pravi, a moramo drug drugemu umivati no-hoče reči, naj si izkazujemo ljube-z",n v ponižnosti. Drugače pa Cerkev lazlaga Jezusove besede pr j zadnji ve-rji, ko Gospod postavlja najsvetejši akrament. Apostoli so jih umevali do-ssedno, zato so „bili stanovitni v lom-^Jenju kruha; lomili so po hišah kruh uživali jed z veselim in preprostim £Cem, hvaleč Boga“ (Apd 2, 42—4G). 0 15. stoletja si Jezusovih besed ni ^Pal nihče potvarjati. Sam Martin Lu-®r se je temu protivil: „Rad bi obdol-Papežnike malikovanja z mašo, pa ?e monem; Jezusove besede so preveč Jasne.“ Človeška pamet v njenih najvišjih Iedstavnikih, krščanskih modroslovcih ^ bogoslovcih, skuša razložiti, kar vera Cl’ ugotavlja in dokazuje vsaj to, da m. zoper zdrav človeški razum sprejeti 610 v najsvetejši Zakrament. Še svet-a znanost o snovi in silah v naravi nam ji naših dragih domačih. Segla am je globoko v srce in se tamkaj za-,Sr' oninila za vse večne čase. Kako pri-nacn° in toplo nam poje koroška narodni ?.esem o dragem domu, „kjer so me kajo‘‘ ma™ca moja in prepevali kaji h Pa se nam je ta prvi krog okoli zi-r. ke kmalu razširil v večji kolobar. samosrajčniki smo prilezli na hišni riščf 'n Se Prekopicnili na domače dvo- Majbna sem bila, piske sem pasla, piske so kokale, jaz sem pa rasla. letib^T? P°j° otročiči v svojih otroških v, ■ Domače dvorišče, kokoši v prahu, r:gvna soncu pred hišo, hlev onkraj dvo-zljva’ teliček in žrebiček, ovčka in ko-gos^ j ®uPa z vozovi in najrazličnejšim Ito P°oarskim orodjem, drvarnica z mla-biai'ri mJadimi, vodnjak in dragocena PriJo^ Pred njim, po kateri se tako ’jetno brozga in cepeta... dvori'6 še večji kolobar: onkraj iaK’s?a. za plotom sadni vrt s slivami, mj 7Q'k-^uškami, češnjami; z jagoda- , meJp, s krtinami v travi; in tam neu čebelnjak in stari dedek s pa-r°ki, z zadimljeno pipo v ustih in s tako slikovitimi zgodbami. Pa še več! Sosedov vrt, sosedovi otroci, igranje, veselje, kričanje, pretepanje. In zopet: domača vas tja do farne cerkve, s košato lipo pred vhodom, z domačim pokopališčem in z gomilami naših dragih; in onkraj cerkve farovš ter šola. Pa še ni končano! Tam daleč za vasjo gmajna in hrib, gozd in borovnice, paša in pečeni krompir, gobe v praproti, lisičje in jazbečje luknje, kosova gnezda, joj koliko bogastva in razkošnega veselja! Prve nežne koreninice so postajale korenine in nas vedno bolj privezovale na dom, vedno bolj utrjevale našo zakoreninjenost, pripravljale našo narodno zavednost. Saj vse to je bilo in je ostalo tako nalše, domače, slovensko! In ko smo spoznali, da je zunaj fare tudi še naš svet, tudi še naša slovenska zemlja, se nam je krog spoznavnega obzorja zopet razširil. Ostal pa je osredotočen, pod rodnim krovom, ostal je ■neomejen, trden, ker ga je nase vezal, ki sebi pritezal — naš dom. In ob. tem spoznavanju širne dolmovine .nam je rastla tudi ljubezen do rodne zemlje, budil se nam je ponos nad prelepo slovensko domovino. Tako bomo še vse globlje razumeli in doživeli domobransko budnico, kadar bomo peli: „Oče, mati, bratje in sestre, koče, mesta, trate in steze, holmi, skale večnega snega: to je moja domovina!“ Naša mladina, ki je odšla v begunstvo in emigracijo, je te porajajoče se domorodne ljubezni malo doživela. Ni ji bilo dano, da bi se ji ob prvem koraku izpod domačega krova vzbudila in razplamtela v vsem obsegu. Vzrok je bil pač v okolju, v katerem je preživljala detinska in otroška leta. V najnežnejši dobi, ko je bil čas vkoreninjanja. je z vso težo prišla nadnjo sila tuje okupacije in, krvave revolucije. Ni ji bilo usojeno. da bi lepoto in vrednost svoje domovine mogla spoznat; in ob tem spoznanju v sebi začutiti ljubezen in ponos, kakor sta prevzela Cankarja, ko je primerjal domovino nebesom pod Triglavom : „O domovina, ko te je Bog ustvaril, te je blagoslovil z obema rokama... zrasla so nebesa pod Triglavom. Oko, ki jih gleda, obstrmi pred tem čudom božjim, srce vztrepeče od same sladkosti: zakaj gore in, poljane oznanjajo, da je Bog ustvaril paradiž za domovino veselemu rodu, blagoslovljenemu pred vsemi drugimi.“ Tudi je naša mladina imela vse premalo priložnosti, da bi še v svojih otroških letih pognala dovolj koreninic in konenin v domačo zemljo, da bi jo popolnoma prevzel njen živi sok, ki se kot slovenska kri pretaka po vseh njenih sinovih, in da bi mogla doživeti v sebi isto, kar je doživljal Tavčar, ko je zapisal: „V takih trenutkih sem dobro vedel, da te, pa bodi še tako zapuščen in osiromašen, veže trdna veriga na nekaj, česar se vsak hip ne zavedaš: ta nekaj je zemlja, na kateri si se rodil. To je naša edina neskaljena prijateljica, vedno ti kaže isti obraz in zvesta ti ostane, če jo še tolikokrat zatajiš! Ko tako ležim, mi sili iz ruše nova moč v onemogle ude in prav vsaka koreninica pod mano poganja tudi v moje telo, da se čutim eno z zemljo, na kateri ležim. Zemlja domača — ni prazna beseda: del mojega življenja je in, če se mi vzame zemlja, se mi je vzelo tudi življenje.“ Pa bi še eno omenil, kar zadeva tudi nas starejše, ki smo se v svoji preteklosti dovolj vrastli v našo zemljo, v domovino. Poslušajmo, kako nam opeva Ivan Cankar našo zemljo v nedeljskem jutru! „...Naša gruda je prepevala, kakor nobena nikjer in nikoli! Sladka, bratje, je bila njena pesem, saj ste jo slišali. Vse je bilo v njej, kar je v nas dobrega in lepega, vse, česar se v dnu srca sramujemo in veselimo; bila je tista brezmejna, materinska ljubezen, ki je pravo znamenje slovenske duše in slovenske zemlje. Ob lepem nedeljskem jutru, kadar so od holmov in hribov zapeli zvonovi, nam je bil korak lahak in prožen, lica so bila rdeča, oči so gledale jasno in veselo, na ustnicah je bil smehljaj. In vsakomur je bilo takrat srce očiščeno, v jutranji rosi oprano, kakor da smo prihajali od spovedi in obhajila. Ob tej blagoslovljeni uri ni bilo nič zlega, nič temnega v nas, bili smo verni otroci te zemlje, svoje matere, vredni njene lepote; z njo smo prepevali in vriskali, z njo žalovali, govorili smo z njo zvesto in odkritosrčno, kakor govori otrok z materjo. Praznik, poln pesmi in veselja, je bil na nebu, na planinah, na polju in senožetih, na belih cestah, kolovozih in klancih; in bil je najlepši v naših srcih.. .“ Takšno je bilo pri nas nedeljsko jutro. Vse praznično, vse slovesno, vse v objemu ljubezni božje, ki je polnila naša srca, odsevala v naših domovih in se razlivala čez vso našo slovensko zemljo. In danes!? — Nedeljsko jutro v tujini? — Kolika sprememba! Nič prazničnega razpoloženja, tako malo brige za službo božjo, tako malo razumevanja za življenje s Cerkvijo, z liturgijo, z Bogom, tako malo smisla za tisto do-mačnostno občutje, ki je z vsem tem združeno! Tudi na največji Gospodov dan je prvo — lov za zaslužkom. Vse to nam trga in puli iz domače grude korenine, po katerih srkamo vase sokove domoljubja in narodne zavednosti. Mi smo danes v emigraciji. To pomeni, da smo se v tistih koncentričnih kolobarjih odmaknili na prav zadnji rob, tako da j,e že kar nevarnost, da nas s središčem, z domom v Sloveniji ne veže nobena vez več. Kolobarji so se oddaljili in postali že kar nevidni, vedno so šibkejši, skoro se izgubljajo že v mirno vodno gladino... Še malo, pa ne bomo več vedeli, kje je padel kamen — kje je naš izvor, naš dom. Spoznajmo tedaj, kako nujno je, da včasih razmišljamo o tem. Ali je še v nas kaj korenin in koreninic, ki se iz daljne tuje zemlje oklepajo rodne, slovenske grude in iz nje črpajo življenjske sokove? Ali smo še zakoreninjeni v domači zemlji slovenski? Al; še čutimo, da nas domovina vabi in kliče, da nam še pošilja v telo in dušo sokove žive domovinske ljubezni, da sino še njeni 9i- mladost ti moja- kam si šla, oj «Je si? tvesti sinovi, da hočemo ostati večno lerii in samo njeni? Starejši smo živeli na svojem pravem domu. Pomnimo še mnogo tudi v Podrobnostih o naši ožji domovini, o -asih domačijah. V nas je še dovolj omovinske ljubezni, da še čutimo na-ezanost na svoj pravi dom tam v Slo-«**. V kolikor pa nam morda ta na-rodni čut gine, ga moramo poživljati in vso skrbnostjo gojiti, zlasti njega naj-aznejši del — materin jezik. V to smo obvezani po svoji vesti! Saj je svetniški Slomšek že pred sto leti v svoji Pridigi zaklical: „Kdor materin jezik ozabi, malopridno zakoplje svoj ta-. > Bog ga bo nekoč terjal zanj in vSl zaničevalci svojega jezika bodo vr-zeni v temo.“ Mlajšim pa, ki so zapustili dom še detinski dobi ali pa so se rodili že v Jlni, je spomin na dom že skoro za-oziroma naše domovine sploh ne Poznajo. Obojim je treba prisipavati v Jo zemljo domače prsti, da bodo vsaj jp6kaJ mo_gli srkati domačih sokov vase. u morajo na delo predvsem starši, tu \T°!ia pon?a^ati vsa slovenska skupnost. ad nami izseljenci visi kot Damoklejev meč in nam grozi velika nevarnost, da utonemo v tujem okolju, da kot izkoreninjenci zamremo v bohotni rasti tuje gošče. Najresnejše in najiskrenejše besede veljajo zlasti staršem. Ves čas, ko smo primerjali rast otroka od prvega dneva ob njegovem rojstvu z nežno rastlinico, smo videli eno glavno, eno najvažnejše: izvor, početek, vrelec vsega našega narodnega življenja je dom, dbmacla hiša, družina. Dom je tista rahla, bogata prst, v katero bo otrok — naša mladika pognal svoje prve koreninice in pričel srkati sokove za svojo narodno rast. Vsi dobro vemo, kakšno revše je otrok, ki v prvih letih nima tečne hrane, ki mu manjka mleka, sladkorja, kruha. Koliko smo ob teh težavah pretrpeli starši vprav z našimi otroki v taboriščih, ko smo brez moči morali gledati „podhranjene“ ovele malčke, ki niso imeli poštene hrane; kako so bledeli, hirali, komaj se pokonci držali, ob vsaki vremenski spremembi v bolezen omahovali. Isto, prav isto je z narodnostno rastjo, če ni hrane, ni rasti. Rastlinica peša, poveša glavico, vene, hira, dokler morda celo — ne umre... Spreglejmo torej in. zavedajmo se neizmerne prvobitne naloge, ki jo ima ne samo v telesni, ampak še vse več v duševni rasti, torej tudi v narodnostni vzgoji — naš dom. Kjer smd tako srečni, da imamo vsaj zasilno, „nedeljsko“ slovensko šojo, njene naloge in pomembnosti nikar ne pretiravajmo! Ne zanašajmo se nanjo in ne nalagajmo vse odgovornosti nanjo! Šola ima šele drugotno nalogo, tudi v narodnostni vzgoji. Ona more nadaljevati, kar je dom, kar sta oče in mati započela, zasnovala. Kjer se ni bilo nič začelo, tam se tudi nič nadaljevati ne da. Včasih so res težave. Mati ima polne roke dela z gospodinjstvom, oče pa po dnevnem delu in dolgem potu izmučen morda zvečer komaj čaka, da p oči j e. Ko smo bili .doma, smo bili v marsičem na boljšem. Vsi vemo, da otroka vzgaja tudi njegovo okolje. Kadar n. pr. v domovini ni bilo očeta doma, je otroka vzgajalo okolje. Toda kakšno je bilo tamkaj ? Bilo je domače, naše, slovensko. Otrok je govoril po naše, se igral po naše, bil je v druščini z našimi, slišali vse v našem duhu, gledal vse naše, doživljal vse naše... In danes v emigracijji? Kako ga vzgaja „okolje“, kadar stopi čez prag iz domače sobe, kako vpliva nanj sosedova družina, kako ga vzgaja cesta? Tudi če ni „slabo“, kar nanj vpliva, pa je gotovo „tuje“. Prst, v katero poganja mlade koreninice, ni naša. Sok, ki ga srka iz te prsti, ne daje steblu in listu naše rasti, ne cvet naše barve in vonja. Zato morajo za ceno vsake žrtve na pomoč starši! Oni morajo prisipati tiste domače prsti, iz katere bo naš naraščaj srkal prave, naše, pristne slovenske sokove. Le tako se bo naša deca dvignila v pravo slovensko rožo, le tako bo dajala pravi slovenski vonj, ki bo vrtnarju v ponos in v okras vsej okolici. Starši se morajo zavedati, da je njihova sveta dolžnost, ki jih veže v vesti pred Bogom, da store vse za svojo deco. Otroci so talent, ki ga jim je Bog dal v upravljanje; in nekoč bodo dajali odgovor za svoje ravnanje. In ne gre samo za versko, gre tudi za narodnostno vzgojo! Res je mnogo tujih, zlasti slabih vplivov, ki od vseh strani- napadajo naše otroke in se je včasih prav težko boriti proti njim. A starši ne smemo stati križem rok! Ne pustimo si iztrgati otrok iz svojega domačega okolja! Ne pustimo potrgati koreninic, ki se še oklepajo doma! Kjer je" več otrok skupaj, glejmo, da se vsaj med seboj v igri pogovarjajo slovensko! Gojimo skupno družinsko molitev! In naj menjaje vsak večer eden od malih vsaj nekatere molitve molj naprej! Pritrgajmo si od ust, če je treba, da imamo v družini „Duhovno življenje“; kar je otrokom primernega, naj bero na glas — Božje stezice so samo zanje! Žrtvujte, če le mogoče, naročnino za ameriški list A ve Maria in ostali slovenski tisk! In kako lepo priložnost imaš, kadar n. pr. berete v družini iz „Duhovnega življenja“ o naših narodnih običajih ali božjih poteh, pa prideneš ti sani kako podrobnost in poveš, kako je bilo včasih doma to in ono. To bodo sokovi iz domače prsti! Ohranjajmo in gojimo po naših domovih naše slovenske običaje, šege in navade, zlasti ob cerkvenem letu. živimo vsaj v družinski skupnosti „po naše“! Zavedajmo se velike dolžnosti, ki jo imamo vsi do svojega naroda! Pojdimo sami vase in si vsak zase izprašajmo vest! Pa prenovimo in prerahljajmo prst, kjer je potreba, da bodo naše mladike uspevale v pravem narodnem slovenskem duhu. Ohraniti se moramo vsi z zavestjo, da smo Slovenci, da je naš pravi dom „tam ob Dravi, Savi, Soči...“ in vklešimo si v daljni tujini v spomin in. zavest pomembne besede Koseskega: „Svetu pokažite lik domače navade in misli, | biti slovenske krvi bodi Slo' vencu ponos!“ KAJ PRIČAKUJEŠ OD DUHOVNIKA? FRANCOIS MAURIAC Francoski kanonik Lieutier, urednik nekega duhovniškega lista, se je obrnil na vidne katoliške osebnosti v Franciji z vprašanjem: Kaj ti je duhovnik, in : Kaj pričakuješ od duhovnika? Tu pribčujemo lep odgovor pisatelja — Francois Mauriac. Gospod kanonik! Priznati moram, da me je ob vašem Pismu najprej pograbilo, da bi ga raz-^rgal in vrgel v ko:š. „Kaj ti pomeni duhovnik? Kaj pričakuješ od duhovnika?“ vprašujiete. Prijatelji anket, pa daj bodo tudi kanoniki, so skrajno predrzni; s,e ne zavedajo, da uvajajo javno V?-očitno izpoved, ki jo zahtevajo od svojih žrtev. Reš se obračajo predvsem na Pisatelje, ki je prav to njih poslanstvo, da svojo zgodbo pripovedujejo vsemu svetu (in prav dobro vem, kako daleč 80 v tem prišli v zadnji dobi). Uživanje 7 samoponiževanju ob tem odriva poltenost na drugo mesto; zakaj erotik sensualist ne uživa v samoponiževanju, ki se ga ne zaveda, d očim je ta samo-ZaV1'ženec podoben bolniku, ki končno že Uživa ob smradu svojih gnojnih tvorov. Morda se vprašujete, gospod kano-nik, kaj s tem mislim. To, da jaz, kot večina tovarišev, vse svoje življenje nisem delal drugega kot govoril o sebi, čeprav brez dvoma ne tako kot oni, ki razkrivajo svojo žensko, svoj greh in sv°jo bolno strast. Toda kdo ve, a 1 M v tem pisunskem samoponiževal-cu neka pokvarjena krepost in ali ni vendar nekaj dobrega v njem ta potreba, k; jo čuti, da mora svet misliti 0 njem, kar v resnici je, želja po gotovosti, da se nihče o njem ne moti? Mo-remo reči, da njegova pokvarjenost ni v očitni izpovedi, v kateri jo razkriva, ampak v ponosu ob tem razkrivanju in v tem da odkriva najslabše, kar ima v 8ehi, in nečisto; to je posebna sra-mota v pisatelju, ki ni zmožen sicer ničesar ustvariti in ničesar prekositi. Toda, alj ni ista težnja po samoraz-krivanju tudi v piscu, ki mu godi opisovanje svojih pogovorov z Bogom, in ali ni vzpodbudnost tega govorjenja tudi tu maska, ki zakriva isto napačno težnjo? Tako, vidite, sem primoran priznati, da sem vam že dal pravico, da mi zastavite vsiljivo vprašanje: „Torej, kaj mislite o človeku, ki nosi črno suknjo?“ Odgovor bi bil lahak samo tistim, ki so šele odrasli in po radovoljni odločitvi vstopili v Cerkev! Kar pa mene zadeva, so bili duhovniki v mojem življenju, odkar se spominjam. Moja mati, vdova, se je strogo držala navodil, ki so jih dajali njeni duhovni voditelji; in moja stara mati, ta je imela na svojem vrtu posebno kapelo, kjer se je tudi brala maša. V tem vzdušju, dišečem po jasminu, potopljen v svetlo razžarjeno tišinio, sem že kot otrok čutil duhovno navezanost na malo hostijo. Duhovnik mi je vedno ostal to, kar mi je bil v zori življenja; posebno tisti, ki daje ali pridržuje odvezo; tisti, ki je v trenutku, ko dviga roko za odvezo, kot Sin človekov, kot tisti, ki mu je bila dana na zemlji moč odpuščat; grehe. To je moč, ki očiščuje še posebno, kadar nimamo v spovedi nobene velike krivde; milost zakramenta pokore tedaj deluje v vsej čistosti, če smem tako reči, in jo čutimo kar v telesu. Ne vedo, kaj govore, ljudje, k; pripisujejo Cerkvi zaslugo, da je pred Freudom iznašla zdravilno saimoizpoved. Zakaj ne rešuje nas to, da razkrijemo svojo malopridnost, ampak neko dejanje, beseda, v kateri je moč. Kaj je meni duhovnik? Vsemogočnost Stvarnika in nepopolnost človeška združena v istem bitju. Tu moram pri-) znat; neko milost, ki sem jo prejel in, ki ni zelo pogostna, če smem verjeti nasprotnemu govorjenju drugih. Od svojih prvih let sem bil skupaj z mnogimi duhovniki iti nisem našel nikoli nobenega, ki bi mi bil v pohujšanje ali bi mi bil storil zlo; nasprotno so mi mnogi bili s svojim zgledom v vzpodbudo in na moji življenjski poti so mi bili neredki v oporo in vodniki. O tem so v meni zakopani spomini, ki so odkriti samo Bogu; celo duhovnik sam ne bo vedel za milost, ki mj jo je posredoval1, do trenutka, ko bo siroten garač uničen in strt prišel do praga večnega veselja in bo v svoji ponižnosti presenečen ob besedi, ki jo bo slišal, in ob plačilu, ki ga bo prejel. Duhovnik, človek, ki odpušča grehe, zame posvečuje hostijo. Mi boste rekli, da je duhovnik to meni in vsem. Toda, kaj je —■ boste vprašali — meni posebej? Tole in nič drugega: človek, ki mi po odvezi da hostijo v usta; ki jo !še prej za trenutek dvigne nad kelihom, tako da ne morem ločiti v svojem duhu niti v svojem srcu duhovnika, pa naj bi bil še tako povprečen, od tega njegovega dela, ki ga vrši vsako jutro, od tega darovanja Boga Bogu in podaritve Boga človeku, ki se obhaja, in od človeka, ki sem bil često prav jaz. Si bom sedaj upal priznati, česa nikdar niti najmanj nisem pričakoval od duhovnika? Prosim ga samo in od njega pričakujem, da mi da Boga, ne da mi govori o njem. Ne preziram poslanstva besede, toda moja osebna želja je končno ta in to ste želeli zvedeti. Duhovnikovo lastno življenje je zame vedno bilo močna in uspešna pridiga. Dober duhovnik mi nima kaj povedati; ]vidiim ga in to mi je dovolj. Prav tako mi je dovolj liturgija, ki je neka tiha pridiga. Razumem, kaj hoče reči Kierkegaard, ko piše, da je Bog nekdo, kateremu govorimo, ne nekdo, o katerem se govori. Močno se mi smilijo protestanti, katerih služba božja je v sami besedi. Sveta liturgija, edina pridiga, ki me gane in prepriča! Ni pridi- garja, proti kateremu bi se po nekaj spregovorjenih r-ečenicah ne začutil v nasprotju. Govornik se mi zdi vedno enako strašen, naj bo zgovoren ali ne. Se razume, da se najdejo izjeme. (Ene med njimi se razveselim vsako nedeljo v maši radijske oddaje in mi je prijetno ob misli, da ga poslušajo tisoči.) Z eno besedo, gospod kanonik: Kaj je duhovnik meni? Je Kristus. Kaj pričakujem od njega in kaj prejemam? Kristusa. Duhovnik mi daje Kristusa po svoji oblasti, a kaže mi ga v svojem trpljenju. Na večer svojega življenja morem reči, da vem, kaj trpi duhovnik; ne toliko, kot se misli, v prvih letih svoje službe. V izbranem bitju je mladost čas samodarovanja do brezumja* Toda v zreli moški srednji dobi, ob uri naporov, razočaranj, neuspehov, duhovnik često okuša v svoji telesnosti, v svojem srcu. ki je iz mesa, tiho hrepenenje po skromni človeški sreči, po otrocih posebno: vedno in vedno otroci drugih in nikdar lastnih! Pravi čudež se zdi, ko mislimo na to, kako tisoči mož in žena sprejemajo to žrtev in se izmenjavajo iz roda v rod in da večina nosi ta križ do konca brez omahovanja. Nikdar ne bom pozabil izraza, s katerim je tista, sedaj že mrtva mlada sestra sv. Vincencija Pavelskega nekoč izpregovorila nenadoma moji ženi: „Gospa, kako ste vi srečni!“ In prebiram oisma očeta Remy Pasteau, vikarja cerkve Notre-Dame de Plaisance, ki je padel od sovražnika na Binkošti 1940: „...Kako breme je treba vleč; od jutra do večera v težkem delu na župniji. Katekizem, organizacije. . .“ In v tistem času „skoro vsak dan pokopavanje; tako strašno, da sem komaj še mogel moliti; komaj še moe-el, vsaj na zunaj, v svoie vedem’e položiti nekoliko sočutja, ki so ga bili toliko potrebni vsi ti ubogi ljudje .. . Deželski župnik Bernanosov? Da, gotovo! Toda svetost skromnega duhovnika splošnega tipa ni te vrste. Uživa trd kruh posebne vrste in noben' angel ne pride, da bi mu otrl pot s čela. Prava duhovniška drama še ni bila napisana. Grešnik se mu izroči kot Bogu samemu, kot da bi ne bil tudi duhovnik elleästen prizor ob Pr>llki delitve zakra-I?en-ta svetega mašni-skega^ posvečenja; rui-y°mašniki na tleh le-Ze molijo litanije vseh svetnikov. °.vek, skušan in stiskan. Kolikokrat je g isujen vlivati moč, ki je sam potre-Je, oznanjati ljubezen, katere reven vol'11611 V njem ohranja živ samo še r Nikdar nima pravice prekrižati jn niti za trenutek vreči s sebe niorece skrbi. Kanonik; ne bero „Delavske maše“, jQVli? lastne organizacije J. O. C.? Jaz j' . njej naletiš na zaupne izjave, ki bo i .v^hho misliti, kot tista v novem-1 števlki: „Vzdušje nekaterih žup-nik'ha spravlja v mladih duhov- v nevarnost duhovniški in dušno- Pastirski ideal, ki so ga imeli, ko so za-puscali semenišče.“ Berite ob taki pri-*. gospod kanonik, pisma, ki jih piše •’ aPan“. Ste tudi vi občutljivi, kot Bo’- ?a to tožbo nad osamljenostjo ob ] f®u • ■ ■ ■} „... Spet sem sam pred na-„ JI0' je zame nova. Sam s Kristu-_ r,®s > a kljub temu so trenutki, ko V.0viš, ko čutiš potrebo po vidni po-zaupai"!“^0 nam vsaj naši župniki nik?a|- '1° nieni duhovnik, gospod kano-• ziv al; mrtev je vedno eden od tistih, na katere mislim, kadar obupujem nad človekom in me že zmaguje skušnjava prezira. V svoji osnovi so duhovniki, ne da bi to sami vedeli, edini pravi poetje, pesniki, edini, ki so si izvolili absolutno in se oddaljujejo od sveta mnogo bolj ko Rimbaud in vsi oboževanci današnje mladine; edini, ki so se svobodno pustili zaznamovati za večnost in so zažgali za seboj vse ladje vrnitve. To, da nekateri popuščajo, nič ne zmanjšuje vrednosti odločitve v tistem trenutku, vrednosti tiste prostra-cije z obrazom pri tleh na dan izročitve. Da so tudi povprečni duhovniki? Sam to vem. Nisem pozabil uradnikov, njih, ki jih žene stremuštvo, duhovnikov tipa Govtinflot (vsaka doba ima svojega), tistih, ki za apostolat po barih verujejo v apologetično moč popivanja in toba-kiranja. Nisem pozabil zlasti najbolj nesrečnih med ljudmi, „duhovnikov, v katerih je umrla vera v tisto moč, ki nas pr;d njimi sili na kolena, sužnjev tistega, kar bi zanje moralo biti samo še pravljično. . Toda kako omejen pojem imamo v katoliških krogih o „sla- bim duhovniku“! Kako malo manjka, da ne obesimo na vrat sramotilnega napisa njim, ki se bore in padejo in, zopet vstanejo! Kako kruti smo do njih v naših zahtevah! Kaka predrznost, da prehitevamo sodbo božjo! Katoliški pisatelj, ki j e že ob zatonu svojega življenja. zelo dobro ve, da je sam prepuščen tistemu usmiljenju, ki jim ga odklanjajo, in da je na istem ter ne more svoje usode ločiti od njihove. Jacques Maritain je nekje zapisal, da ima pisatelj tako odgovorno poslanstvo, da mora nositi trpljenje kar do meja blaznosti; da ni sam prišel tako daleč, ker je bil pod varstvom mrtvih in živih duhovnikov, in da dobro ve, da vsako jutro v svoji zapuščeni cerkvici več preprostih duhovnikov imenuje nje- govo ime v trenutkih spremenjenja, v najbolj vzvišenem trenutku, v katerem že ni več duhovnik ta človek, ampak je duhovnik Kristus v duhovniku. Naj bo: vem, tudi jaz, da se v tem trenutku izgovarja iskreno, tiho tudi moje ime. Privedi; ste me, gospod kanonik, do tega, da sem spravil na dan, kar bi moralo biti skrito globoko v duši; morda namreč tudi za te skrivnosti veljajo besede apostola, ki se nanašajo na skrivnosti pogubljenja: „Naj se nikoli med vami ne načenjajo ta vprašanja.“ Vsekakor pa sem zaradi vaših vprašanj pričal v korist toliko dobrih in svetih duhovnikov, ki sem jih spoznal; za to se vam zahvaljujem. (Prevedel V.) 0 (arve/m, ob-ka^ilu, ftfoek v ki P. Bernard Ambrožič, U. S. A. V Zborniku-Koledarju za 1955 sem obstal v spisu Anice Kraljeve ob naslednjih ugotovitvah: „Prvo obhajilo je bilo vedno skromno. Hotel je (monsignor Pavlica v Gorici), da bi slovesnost bila nevidna, da bi ne zbudila pozornosti, brez petja; dopustil je le, da smo nanosile belega cvetja za oltar. Nikoli ni bilo več kakor štirje prvoobhajanci.“ „Tako so bil-i naši otroci prikrajšani za razkošno slovesnost v veliki cerkvi, a so jim očke kljub temu žarele od sreče in veseli so bili, ko je stari gospod po zajtrku na svojem domu izročil vsakemu malo potičko in deset centavov.“ Da, ob gornjih besedah sem obstal. Z velikim zanimanjem. Zakaj? Dober teden poprej sem bral v ameriškem mesečniku „The Priest“, listu za duhovnike, članek izpod peresa tu dobro poznanega promotorja liturgičnega gibanja, Rev. Reinholda. članek ima naslov: First Communion Sunday: A Criticism. Po naše: Prvoobhajilna nedelja in malo kritike. Ne rečem, da sem „kritiko“ brez pridržka sprejel, toda vsaj zanimala me je prav zares. In sem že takrat malo mislil na to, da bi o stvari poročal v „Duhovno življenje“. Če ne iz drugega razloga, pa samo zato, da poročam o raznih „domislicah“, ki se porode v ameriških glavah. Zanimivo je pač že samo dejstvo, kako se razne ideje tekom časa na raznih krajih razvijajo in celo spreminjajo. Prva obhajila otrok se v Ameriki vrše menda od nekdaj na zelo slovesen način. Nune, ki poučujejo otroke v katoliških šolah, so včasih čudovito iznajdljive. Župniki jim seveda radi gredo na roke. Stvar se je razvila do take stopnje, da dan prvega sv. obhajila privabi v cerkev tudi take, kj drugače morda pridejo za gotovo le na Božič in Veliko noč. Poleg drugih motivov je gotovo tudi ta misel igrala svojo vlogo pri uvajanju čim večjih slovesnosti ob prvem sv. obhajilu. Naenkrat se dvigne ta Reinhold in — pride s kritiko! Kaj ima povedati? Pred sv. Pijem X. so otroci navadno prejemali prvo sveto obhajilo nekako v starosti 14 let. Pri tej starosti se dajo zunanje slovesnosti, ki so spremljale Prvo sv. obhajilo, precej lažje razumevati in opravičiti. Deklice so prišle v cerkev oblečene kot neveste, dečki so dobili za ta dan prve dolge hlače. Razvrščali so se v procesije ali celo v „parade“, ako je to boljši izraz. Slovesnost je trajala precej dolgo. Dolge molitve za pripravo. . . pridiga. . . zahvalne molitve. Pred mašo ali vmes je bila javna veroizpoved in ponovitev krstnih obljub. Popoldne so se spet zbrali za litanije in blagoslov in še kaj takega. Bili so sprejeti v karmelsko bratovščino in tako dalje. Otroci v tisti starosti so take reči ne samo prenesli, ampak po večini zajeli tudi smisel vsega tega. Ker za gledalce, ki so bili navzočni pri prvem sv. obhajilu tako starih otrok, stvar ni bila tako „ginljiva“, se ni bilo bati pretiravanj glede zunanjosti. Bilo je je pač toliko, da so otroci vedeli tudi s tega vidika: To je velik dan za nas. Ni je Pa bilo toliko, da bi se prejem zakramenta sam nekako izgubil v vseh lepih dodatkih, ki naj bi predjvsem služili očem ostalih ljudi v cerkvi. Ko je sv. Pij X. odredil, naj otroci že s šestim letom postanejo vsaj kandi-datje za prvo sv. obhajilo, je nazval ta zgodnji prejem „privatno“ prvo obhajilo. Ni mislil na to, da bi se vršilo tako slovesno, kot se je vršilo do takrat „pozno“ prvo prejemanje. Prav gotovo pa bi ne odobraval, če bi bil vedel, kako se ta reč vrši v naših dneh. Kaj se je Pa v resnici zgodilo? Tisto nekdanjo zunanjo slovesnost so od otrok 14 let gladko prenesli na otroke s 6 ali 7 leti. In ker je gledanje na tako majhne otroke desetkrat bolj »ginljivo“, so dodali nekdanji slovesnosti še desetkratno zunanjo okrasitev. Če se je to zgodilo zavoljo otrok, da bi „si bolj zapomnili“ ta svoj veliki dan, je gotovo stvar pogrešna. Drugega se ni doseglo kot to, da so morali biti malčki bolj in bolj raztreseni. Njihova pozornost se je obrnila na parado, na to, da bodo svoje korake pravilno držali, da bodo vse obrate in gibe po predpisih iz-y'edli, da ja ne bodo gledalci, med katerimi so njihovi starši, razne tete in strici, imeli pozneje kaj oporekati in da jih ne „bo sram“. Dolga parada pred pristopom k obhajilu in zopet po pristopu mora v očeh otroka zmanjšati pomen obhajila samega, ki spričo tolikih zunanjosti postane zelo majhna reč. Jezus je tako uredil, da prejem obhajila obstoji v na zunaj zelo malenkostni stvari — za oči ni nič drugega kot sprejem drobnega koščka kruha. Ta reč more postati zares velika le na ta način, da človek obrne v to samo vso pozornost in misli na čudež, ki v tako malenkostni zunanji obliki prinese človeku nekaj tako silno velikega. Že samo na sebi ni lahko v drobnih malčkih vzbuditi to zavest. Ko se pa skuša usmeriti — naj bo še tako nezavedno in z dobrim namenom — njihova pozornost na razne slovesne zunanjosti, je do viška povečana raztresenost naravnost nujna in neizogibna. Tu pisec (Rev. Reinhold) izrazi obžalovanje, da je vse ameriško življenje zapadlo vplivu gledališča, kina, televizije, radija in oglaševanja v tisku. Tako je našla neka mera „teatralnosti“ pot v cerkvene prireditve. Slovesnosti ob porokah, pogrebih in tako dalje zmerom bolj spremlja teatralnost. Nič čudnega, če se take reči primejo tudi slovesnosti prvih obhajil. Tu ne navaja konkretnih zgledov in jaz ne morem reči, kaj ravno ima v mislih. Zadnjih nekaj let osebno nisem videfl takih slovesnosti in ne morem ugotoviti, v koliko so se med tem vgnezdile še nadaljnje ,,teatralnosti“ vanje. Vem, da prvo-obhajance pogosto spremljajo cele trume angelov. Ta reč utegne biti za marsikoga spodbudna, kdo drug bo pa v takih rečeh le videl „teatralnost“. Še bolj je vsa stvar stopila v to smer, pravi Reinhold, ko so začeli prva sveta obhajila prirejati na materinski dan. Ta pade v Ameriki n'a drugo nedeljo v maju. Materinskega dneva, oziroma njegove proslave, so se seveda sčasoma polastili „trgolvsko“ oziroma, po amerikansko, „busineško“ navdahnjeni ljudje in ga začeli podobno kot na primer Božič izrabljati za dobičkarstvo. Obenem s tem dnevom je dobil tak značaj tudi dan prvoobhajancev. Rado se torej zgodi, da je vsa slovesnost prirejena bolj za „galerijo“, to se pravi za gledalce, kot zato, da bi se pripomoglo otrokom, prvoobhajancem, do boljšega razumevanja velikega dneva. Po Reinholdovih mislih naj bi se vsemu temu odpomoglo na ta način, da bi prvoobhajanci pristopali k obhajilni mizi v spremstvu staršev, ki naj bi tudi sami skupaj z otroci nrejeli sveto obhajilo. Kar se zraven, še naredi, naj bi bilo takšno, da bi se na orvi pogled videlo: samo nameček je. Tako naj bi no zamisli Pija X. zgodnje sveto obhajilo otrok postalo res „privatne“. Z večjo slovesnostjo naj bi se uonovilo pozneje, ko so otroci že bolj odrasli. Toda tudi takrat naj se izloči vsaka ..teatralnost“ in na — starši naj spet igrajo poleg otrok glavno vlogo! Zlasti naj se pazi, da ne bo ostal samo med gledalci oče — ali pa še tam ne. Očeta namreč zlasti tista prvoobhajilna proslava, ki se je tu pa tam uvedla v zvezi z materinskim dnevom, zelo daleč v ozadje potisne. To so torej poglavitne misli Reinhol-dove v njegovem članku. Sam pa poudarja, da se je gotovo lotil zelo nepopularne zadeve in pričakuje malo soglasja, pač pa kar odločnega odpora. Če bom opazil kaj reakcije na ta Keinholdova izvajanja, bom o priliki poročal. Po mojih mislih je veliko stvarne veljave v njegovem članku, zopet je pa res, da je prehudo udaril. Zdi se mi namreč, da je stvar najprej vse preveč posplošil, potem pa lopnil po njej. Ne verjamem, da so razvade tako splošne. Celo to vem, da vsaj po nekaterih župnijah že davr.'o poudarjajo pomen, staršev ob strani otrok na dan prvega sv. obhajila. Trenutno res ne morem navesti druge župnije razen sv. Lovrenca v Clevelandu, kjer župnikuje dobro znani monsigrior Oman. Pa zelo verjetno to ni popolnoma osamljen primer. Končno bi človek rad vedel, v koliko tečejo misli in občutja Rev. Reinholda in mons. Pavlice po istih kolesnicah. Dognati se to menda ne bo dalo. Zato pa nam ostane samo er.o dognanje: Marsikaj, kar se je začelo z najboljšim namenom in z globoko zavestjo, da je prav, utegne sčasoma prerasti samo sebe in naleteti na odpor. Zato je treba budno paziti nad vsem, kar se uvaja v razne oblike bogoslužja poleg in vrhu tega, kar je izrecno odobreno od Rima. VEČER Da, zadnji dan bo tudi luč gorela. V obraze hiš in v ceste naokrog bo dahnil mraz. Na rože kraj razpela, na dlan vode, na sveži divji log. Povsod bo mrak. Le v srcu ena luč bo tlela, Dokler ne stopi Bog z razpela v revni, revni mrak. Vladimir Kos Marijina bazilika pod pireneji (V spomin na Marijino leto) DR. FILIP ŽAKELJ Pij XII. v okrožnici „Fulgens coro-na“ izraža upanje, da bodo v Mariji-J>eni letu prav posebno romali v Lurd, * lurški votlini, kjer blaženo Devico Marijo, spočeto brez madeža izvirnega irieha prav posebno časte. Morda res v Marijinem letu ni bilo kraja, kjer bi toliko premolili kot v Lurdu. Za uvod povejmo, da so po vsej r ranči j i navdušeno obhajali Marijino leto. Ves katoliški tisk je v celoti objavil okrožnico „Fulgens corona“; skorje so izdajali prelepa pastirska pisma 0 dostojnem obhajanju Marijinega leta, 'Ustanovili pa so tudi poseben odbor (tajništvo) za obhajanje Marijinega leta. Za predsednika tega narodnega odbora So izvolili spretnega mons. Janeza Rod-haina, glavnega tajnika „Secours Ca-tholique“, velike dobrodelne ustanove. Že takoj v začetku Marijinega leta Se Je v pariških Marijinih cerkvah poznalo, da prihaja več ljudi kot sicer. Zlasti so to opazili v dveh slavnih Marijinih bazilikah: Naše ljube Gospe (Notre-Dame) in Naše ljube Gospe Zmagovalke. Posebej so sklenili, da bodo y Lurdu obhajali Marijino leto z največ* Puri slovesnostmi. Javilo se je že takoj skraja mnogo romanj iz vseh delov sveta. Mons. Rodhain je predložil poseben' Uacrt: rožni venec, romanja, krščanska •jubezen. „ Zgledni verniki naj darujejo nov ali vabljen rožni venec drugemu v dar. "reden bo kdo rožni venec oddal, naj ■Uauj zmoli vsaj en del rožnega venca Za tisto osebo, ki bo njegov rožni ve-nec prejela. Pričakovali so, da bodo na ,_ Marij», Kraljica vesoljstva “.ricujoča slika se hrani v baziliki Ma-riJe Velike v Rimu. Pobožno izročilo Pravi, da jo je naslikal sam evangelist Luka. To sliko je sv. oče Pij XII. 1. novembra 1954 slovesno kronal za Kraljico nebes in zemlje ta način dobili vsaj petsto tisoč rožnih vencev, ki jih bodo razdelili na misijonih, v bolnišnicah in ječah. Zelo spodbuja, naj bi verniki prav posebno romali v najbolj odlično božjo pot v Lurd, dnevno pa naj obiskovali najbližjo Marijino kapelico v domačem kraju in tam zmolili angelsko češčenje. Vs>e vernike vabi, naj bi v Marijinem letu kolikor mogoče z darovi pripomogli, da olajšajo veliko bedo. Priznati je treba, da so katoliški Francozi v Marijinem letu prav iz ljubezni do Marije zlasti preko organizacije „Se-cours Catholique“ veliko dobrega storili. Med večjimi slovesnostmi smo posebej že omenjali veliko marijansko slavje bretonskih vernikov za praznik sv. Ane v Saint’ Anna du Beaupre; tudi veličastni narodni marijanski kongres v Lionu, o katerem so obširno poročali tudi nekatoliški časopisi. Od 3. do 6. maja so obhajali v Parizu popolnoma v duhu Marijinega leta četrti mednarodni kongres Marijinega tiska. Za zaključek udeleženci romajo na znamenito božjo pot k Naši ljubi Gospe v Chartres (znamenita stolnica). V Chartres je v Marijinem letu prihajalo mnogo več romarjev kot druga leta. Ljubitelje umetnosti je vabila znamenita umetniška razstava Marijinih slik in' kipov iz misijonskih krajev. Predvsem na srce vernega Francoza bije za Lurško brezmadežno Gospo. Lurški škof Theas Peter Marija je uredil posebno številko svetovnoznane re-viie „Marie“, ki ie za mesec januar in februar leta 1954 bila posvečena samo Lurdu. Šest francoskih kardinalov, mnogo nadškofov in' škofov, svetnih in redovnih duhovnikov, laikdv, pisateljev, znanstvenikov in zdravnikov ie pod raznimi vidiki napisalo, kar je moglo, najboljšega o Marijini božji poti v Lurdu. Francoski oisatelj Mirhel de Saint Pierre ie no dolgih desetih letih resnega truda in preiskovania izdal prav za Marijino leto dozorelo delo: ..Bernardka in Lurd“, O sveti Bernardki je odkril pri redovnicah v Neversu nekatere doslej še neznane vire. Na dominikanskem vseučilišču Arigeliku v Rimu pa je p. Gemelli, rektor milanskega katoliškega vseučilišča imel znanstveno konferenco ..Čudeži v Lurdu notrjenje verske res-'nicio o Brezmadežni.“ Za nraznik Marijinega oznanenja se ie prvič oglasil v Lurdu nov zvon. kj tra ie blagoslovili lurško-tarbski škof Peter Marija Theas: na slovesnost pa je nriMtel tudi pariški kardinal Mavrici! F-ritin. Darove za zvon so zbrale francoske vospe za petdesetletnico ženske veje Katoliško akcije Zvon, je posvečen dvema glavnim1' •savetniearma Francije: Mariji in sveti Ivani Arški. Prav zanimivo je, da je nečakinja znamenitega Emilija Combesa, ki je v začetku tega stoletja kot predsednik francoskega parlamenta grozno preganjal Cerkev in se zagrizeno trudil za ločitev Cerkve od države, darovala sedaj doprsna bronasti kip, ki predstavlja njenega strica, za nov lurški zvon. " Lurški zvonovi. bodo kmalu že sto 'let vabili vernike z vsega sveta v Lurd častit brezmadežno lurško Gospo. Poročila pravijo, da so leta 1953 privabili dva milijona dvesto tisoč romarjev. Za Marijino leto pa jih je prišlo mnogo več. Dan po prazniku lurške Matere božje (11, februarja) se je zbralo na posvet čez sedemdeset voditeljev romanj; 26 kardinalov in čez sto škofov je že do takrat javilo svoj obisk v Lurdu. Meseca februarja se je zbralo tam 33 zdravnikov — 16 iž drugih krajev —-da bi vse podrobno preiskovali glede čudežnih ozdravljenj v letu 1953. Pod vodstvom Jožefa Baeten, škofa iz Breede je priromalo v Lurd okoli 1800 holandskih romarjev, med njimi 125 neozdravljivo bolnih otrok. Samo iz Italije so v večjih skupinah priredili čez trideset romanj. Kardinal Micara je vodil narodno italijansko romanje, kardinal Piazza pa člane Katoliške akcije, najbolj ganljivo pa je bilo romanje čez tristo bolnih italijanskih duhovnikov. Od 12. junija do 14. junija je pariški kardinal Feltin vodil velike slovesnosti v Lurdu za francoske vojake in mornarje; pričakovali so jih vsaj 25 tisoč. Kasneje se je francoskega narodnega romanja v Lurd ndeležilo čez štirideset tisoč vernikov. • Ob istem času je prišel tja lizbonski kardinal z več sto portugalskimi romarji. Vse leto je bilo toliko romanj, da je kar nrostora zmanjkovalo. Za zaključne velike slovesnosti Marijinega leta pa je bolni Pij XII. poslal montrealskega nadškofa, kanadskega kardinala Legera. 1. maja pa so v Lurdu blagoslovili sveti ogenj, ki so ga mladi katoliški fantje ponesli po vsej svobodni Evropi in' celo v Turčijo do Marijinega svetišča v Efezu. V vseh naših srcih pa naj vedno bolj gori živ ogenj ljubezni do brezmadežne božje in naše Matere. EVANGELIJ p Razlaga dr. mirko gogala KRŠČANSKA LJUBEZEN j ^ uvodu svojega govora na gori je ®ZUä razložil duhovni značaj mesijan-s ega kraljestva in' moralne pogoje, ki So P°tr6bni vsem tistim, ki hočejo imeti ®e^ež v njem. Nato pa pokaže, kakšne o-znosti imajo člani tega kraljestva. Z ^ePrekosIjivo lepimi besedami opiše lju-,ezen, ki mora biti gibalo vsega našega eJanja in nehanja: Vam pa, ki poslušate, pravim: ljubite svoje sovražnike, dobro celajte tem, ki vas črtijo, blagoslavljajte tiste, ki vas kolnejo. ■nolite za tiste, ki vas obrekujejo.. Kdor te bije Po enem licu. mu nastavi š- drugo; in kdor ti hoče vzeti plašč, mu tudi suknje ne brarii. Vsakemu, Itjdor te prosi, ^ajaj, in icd tistega, ki jemlje, kar je tvojega, ne zahtevaj nazaj. In kakor hočete, da bi ljudje delali vam, tako delajte tudi vi njim. In če ljubite tiste, ki vas ljubi jo, kakšno zasluženje imate? Saj tudi grešniki ljubijo tiste, ki nje ljubijo. In če dobro delate tist-m, ki vam dobro delajo, kakšno zasluženi-- imate? Tudi grešniki delajo isto. In če posodite tistim, od katerih upate dobiti .narzai, kakšno zasluženje imate? Tudi grešniki nosoj.ajo grešnikom, da prejmejo nnako vrednost. Ljubite marveč svoje iiovralžnike, delajte dobro in posojajte, ne da bi kaj pričakovali, in vaše plačilo bo veliko in boste sinovi Najvišjr.ga: kajti en je dober tudi do nehvaležnih in hudobnih. Bodite torej usmiljeni, kakor je tudi vaš Oče usmiljen. Ne sodite in ne boste sojeni; .ne obsojajte in .ne boste icbsojeni; cproščujte in boste oproščeni; dajajte iin se vam bo dalo: dobro pntlaič no, potreseno in zvrhano mero vam bod0 dali v naročje. S kakršno mero namreč merite, s tako se vam bo odmerilo (Lk 6, 27—38). Značilna do'Znost resničnih Jezusov h učencev je ljubezen do sovražnikov, ki se mora pokazati tudi v dejanju: „Ljubite svoje sovražnike, dobro delajte tem. ki vas črtijo, blagoslavljajte tiste, ki vas kolnejo, molite za tiste, ki vas obr kujejo.“ Koli klor večja je zloba sovražnikov. toliko večja mora biti dobrota naše ljubezni. Nasproti sovraštvu moramo postaviti ljubezen. Če nas kdo črti, mu moramo povrniti z dobrim; deli. Če pa se naš nasprotnik s kletvijo in obrekovanjem tako rekoč poveže proti nam ? samo satansko zlobo, se mora naša liubezen v blagoslovu in molitvi p-vzati z neskončno dobroto, z Bogom samim. V sv. pismu stare zaveze je nekaj mest, kjer je nekako nakazana ljubezen do sovražnikov. V drugi Mozesovi knjigi je n. pr. ukazano pomagati svojemu sovražniku, kadar je v stiski (2 Moz 23, 4 sl; prim. Preg 25, 21 sl). Vendar te zapovedi nikoli niso toliko vplivale na Jude, da bi bili zares naklonjeni sovražnikom, še manj, da bi se povzpeli do splošnega načela, da je sovražnike treba ljubiti. Kvečjemu se je pri . njih sem in tja slišalo kako priporočilo, naj se ne vesele nad nesrečo sovražnikov, naj ne povračajo hudega s hudim in podobno. Jezus je bil prvi, ki je učil, da morajo ljubiti vsakega človeka, tudi svojega sovražnika. Njegovi učenci so se z vsem srcem oklenili teka nauka (prim. Rimlj 12, 14—21, 1 Pet 3, 8 sl). Zato je v veliko čast evangelija, kar je že Ter-tulijan s ponosom dejal: Vsakdo ljubi svojega prijatelja, svoje sovražnike pa ljubijo samo kristjani. Ljubezen do sovražnikov je zares pristna krščanska ljubezen. Po splošnem naročilu, naj ljubijo svoj,e sovražnike, pove Jezus nekaj zgledov, kako to ljubezen lahko v dejanju pokažemo. Pripravljeni moramo biti, če bi bilo treba, da Se sovražnikom na ljubo prostovoljno odpovemo celo svojim pravicam: ,,Kdor te bije po enem licu, mu nastavi še drugo; in kdor ti hoče vzeti plašč, mu tudi suknje ne brani. Vsakemu, kdor te prosi, dajaj, in od tistega, ki jemlje, kar je tvojega, ne zahtevaj nazaj.“ Jezus je svojo misel izrazil v slikovitem in osupnem ljudskem slogu, ki je pri semitskih narodih splošno v rabi. Zato tsh besed seveda ne smemo razlagati po črki. Jezus sam je kasneje, ko je bil na zatožni klopi in so ga udarili po licu, s svojim zgledom pokazal, da bi takšna razlaga bila pretirana (prim. Jan 18, 22 sl; Apd 23, 3). Kaj nam je torej Gospod hotel povedati? Predvsem moramo ločiti to, kar nam ukazuje, od tega, kar nam samo svetuje. Nam vsem je ukazano, naj ne iščemo maščevanja nad svojimi sovražniki. V srcu moramo biti pripravljeni, da raje pretrpimo novo krivico, kot da bi se za prejeto krivico maščevali. Če bi nas kdo n. pr. udaril po enem licu, bi mu dejansko raje morali nastaviti še drugo, kot pa da bi ,mu povrnili milo za drago, če bi nam kdo ukradel plašč, bi mu v resnici morali raje dati še suknjo, kot da bi se sami nad njim maščevali. Podobno razpoloženje moramo imeti ob prejemu katere koli druge krivice. Odpovedati se moramo svojim pravicam, če bi to zahtevala ljubezen in čast božja. Samo nasvetovano pa je, ne ukazano, da iz želje po samozatajevanju dobesedno izpolnimo, kar nas je Jezus učil, tudi če bi tega ne zahtevali ljubezen in čast božja. Mnogo svetnikov je res do črke natančno spolnilo čudoviti Jezusov nauk. Razume se, da more to Jezusovo zapoved in njegov svet spolniti le tisti, ki res pozna pravo bistvo stvari in minljivost vsega pozemskega. Le kdor se zaveda, da je ljubezen sama na sebi večje bogastvo kot vsa zemska posest, se bo lahko čisto radovoljno odrekel svojim pravicam in ne bo iskal maščevanja za prejete krivice. Pri vsem tem pa ne smemo pozabiti, da Jezusovo naročilo velja za zasebne odnošaje med ljudmi, ne pa za državne oblastnike in sodnike. Zato so zelo daleč od resnice tisti, ki trdijo, da so prepovedane sodbe in sodni procesi, kot da bi zakonita oblast ne smela braniti javne blaginje in bi morala pustiti nekaznovano zlobo in predrznost zločincev. Nato je Gospod v svoj nauk vpletel zlato pravilo krščanske ljubezni: „In kakor hočete, da bi ljudje delali vam, tako delajte tudi vi njim.“ V teh besedah so na kratko označene vse naše dolžnosti do bližnjega. Mlademu Tobiju je dal njegov oče tale nasvet: „Česar nočeš, da bi drugi tebi storili, tega tudi ti■ ne stori“ (Tob 4, 15). Tudi to 'je lepo načelo, vendar je zgolj negativno in zato daleč od Jezusovega. čisto nekaj drugega je, ne storiti bližnjemu slabega, pred čemer ima človek sam strah, in spet je nekaj dru- gsKä, storiti mu vse dobro, ki si ga člo-v* zase želi. Proti koncu svojega življa je Jezus še lepše izrazil to pra-vi‘°: „Novo zapoved vam dam: Ljubite se i\=d seboj! Kakor sem vas jaz lju-bil, se Sjdi vi med seboj ljubite. Po tem bodo vsi spoznali, da ste moji učenci, ako boste imeli ljubezen med seboj“ (Jan 13, 34 sl; prim. 15, 12 sl). In Kristus nam ni dal le zapovedi. On je edini, ki nam je s svojo milostjo dal mo5, da to zapoved res tudi lahko izpolnimo. Ljubezen' do sovražnikov je brez dvoma zelo težka, zlasti če se moramo zaradi nje odpovedati celo svojim pravicam. Da bi Jezusu bolj gotovo sledili tudi na tej poti, nam z razlogi podpre sv°jo zapoved in pokaže, da je samo takšna ljubezen zares vredna njegovih učencev. Ljubezen mora biti nesebična, sicer sploh ni ljubezen. Zato moramo krist-iani ljubiti svojega bližnjega, ne zaradi Uaravne simpatije, ne zaradi upanja r‘a plačilo ali na kako zemsko korist. To ^Uajo tudi grešniki. Tudi grešniki, pravi Jpzus, ljubijo tiste, ki nje ljubijo. Tudi Kresniki znajo dobro delati ti=tim, ki dobro delajo. Tudi grešniki posodi0 grešnikom, da prejmejo enako vrednost. Ali je to potem kaj posebne-j\a? Saj to sploh prava ljubezen ni. Pri Jubezni gre namreč ravno za to, da r'ovek dela iz ljubezni, ne pa iz kakšnih rugih nagibov, ki stoje izven nje. Prava ljubezen de’i dobrote ne iz kakih postranskih namenov, temveč iz gole nagnjenosti in milosti. Zato prava ljube-£en končno ne more imeti drugega vzro-a kot Boga samega, ki more le iz gole Urnosti izkazovati dobrote svojim stva-ueni. In Bog je tako poln ljubezni, da P’kogar ne izključuje od nje. Vse na-Polnjuje s svojimi milostmi in je dober udi do nehvaležnih in hudobn'h. Če °čemo torej postati otroci bnžii, to se Plavi, če hočemo biti zares podobni Bo-Ku, moramo tudi mi ljubiti svoje so- vražnike in delati dobro vsem, ne da bi pričakovali kakega plači’a na tem svetu. Le tako bo naša ljubezen imela vrednost v božjih očeh in naše plačilo v nebesih bo veliko. Zato je jasno, da kristjani v svoji ljubezni ne smemo posnemati grešnikov. Edino pravilo za našo ljubezen mora biti božja ljubezen. Zato Jezus zaključuje svoje utemeljevanje: „Bodite torej usmiljeni, kakor je tudi vaiš Oče usmiljen.“ Le če v svoji ljubezni skušamo posnemati Boga, bo naša ljubezen prava. In' samo takšna ljubezen je krščanska ljubezen. Kdor zares ljubi bližnjega, je velikodušen do njega. Zato resnična ljubezen ne dopulšča, da bi bližnjega sodili ali celo obsojali. Še če bi bližnji res imel kaj krivde, mu moramo oprostiti, če hočemo, da bo to tudi nam oproščeno pri božji sodbi. In vse usluge, ki jih bližnjemu storimo iz ljubezni do Boga, bodo nekoč bogato povrnjene. Jezus je tako slikovito povedal: „dobro, potlačeno, potreseno in zvrhano mero vam bodo dali v naročje“, če hočemo n. pr. v vrečo naložiti dobro mero, najprej potlačimo, potem potresemo in nazadnje še zvrhamo. Le tako delajmo. S kakršno mero namreč merimo, s tako se nam bo odmerilo. Jezusova zapoved ljubezni veže prav vse njegove učence, zlasti pa še tiste, ki so drugim postavljeni za vodnike in učenike. Zato jim je Jezus dal še posebna navodila: Povedal jim je tudi priliko: Ali more slepec slepca voditi? Ali .ne bosta padla oba v jamo? Učenec ni nad učiteljem; vsak pa kateri bo izučen, ho kakor njegov učitelj. Kaj gledaš iver v očesu svojega brata, bruna v svojem očesu pa ne čutiš? Ali kako moreš reči svojemu bratu: „Brat, pusti, da vzamem irr, ki je v tvojem očesu“, sam pa ne vidiš bruna v svoj-m očesu? Hinavec, izderi najprej bruno iz svojega očesa in potem boš videl jemati iver, ki je v očesu tvojega brata. Kajti drevo se namreč spozna po sadu. Zakaj s trnja, ne bro smokev in tudi z robidovja ne trgajo grozdja. Kdor je dober, donaša iz do-br ga zaklada svojega srca dobro, in kdor je hudoben, dicnaša iz hudobnega hudo. Zakaj iz tega, česar je polno srce, govore usta. Kaj pa m» kličete: „Gospod, Go-sood,“ in ne delate kar pravim? Vsak, kdor prihaja k meni in posluša moje besede in jih spolnjuje — pokazal vam bom. komu je podoben: podoben jP človeku, ki je zidal hišo in je globoko kopal in temelj postavil na skalo. In ko je nastala povodenj, se je tok uprl v tisto hišo, na je ni mogel omajati zakaj imela jP temelj ."a skali. Kdor pa moje bes "de sTši in jih nP spolni, je podoben človeku, ki je hišo sezidal na zemljo brez temelja: uprla se je vanjo vrAa in taikoj s- j« zarušda in podrt'i a t« hiše je bila velika (Lk 6, 39—49). Tako nazorno in preprosto hkrati razloži Jezus dolžnosti vod't'ljev v božjem kraljestvu : „Ali more slepec slepca voditi? Ali ne bosta padla oba v jamo?“ Najvažnejše za vsakega vodnika je, da sam dobro vidi, kod hodi. Slepec ne more biti za vodnika drugim. Sam bi zo-reši1 pot in še druge bi zapeljal in jih spravil v nesrečo. Isto velja za duhovne vodnike, ki naj druge s poukom vodijo k resnici. Vsak učitelj mora imeti jasno oko za resnico, sicer bo tudi svoje učence nujno zapeljal v zmoto. Zakaj noben „učenec ni nad učite1 jem“. Če je učenec dober, se mu kvečjemu lahko posreči, da postane „kakor njeg"v učitelj,“ nadkriliti ga pa ob čajno ne more. če se torej učitelj moti, tudi učenec ne bo ubežal zmoti. Vsak voditelj mora skrbeti, da bo imel čisto oko, in da mu nobena stvar ne bo ovirala jasnega pogleda na resnico. ČHega očesa nima, kdor išče na- pake samo pri svojem bližnjem. Nasprotno. Vprav neprestano kritiziranje in obsojanje bližnjega kaže, da pri njem samem ni vse v redu. Kako naj bo potem zmožen', druge voditi k resnici in jim pomagati, da se rešijo svojih napak? To je globoki pomen Jezusove primere o brunu v lastnem očesu tistega, ki hoče v očesu svojega bližnjega odkriti iver: „Kaj pa gledaš iver v očesu svojega brata, bruna pa v svojem očesu ne čutiš? Ali kako moreš reči svojemu bratu: Brat, pusti, da vzamem iver, ki je v tvojem očesu, sam pa ne vidiš bruna v svojem očesu? Hinavec, izderi najprej bruno iz svojega očesa in potem boš videl jemati iver, ki je v očesu tvojega brata.“ Brez dvoma je velika hinavščina, če kdo na svojem bližnjem neusmiljeno biča tudi najmanjše napake, svojih lastnih težkih pogreškov pa noče videti. Kdor iskreno ljubi resnico, kdor se res da voditi pravi gorečnosti, ne pa napuhu, bo najprej svojim lastnim napakam napovedal boj. Le tako bo v primeru potrebe lahko z uspehom pomagal tud; bližnjemu, da se reiši naoak. če pa kdo svojih lastnih napak noče videti in odpraviti, je kot slepec, ki je nesposoben, da bi bil drugim za vodn:ka. Isto misel Gospod še bolj razvije s pr'mero o dobrem in slabem drevesu: „Drevo, katero rodi slab sad, ni dobro, in drevo, katero rodi dober sad, ni slabo. Vsako drevo se namreč spozna p° sadu.“ Kdor ima v svojem očesu bruno, pa ga ne izdere, je slabo drevo, ki ne more roditi dobrih sadov. Kako naj tak človek s svojimi besedami drug® spreobrača, če jih istočasno pohujšuje s svojim zgledom. To je tako nemogoče, kakor je nemogoče, da bi s trnja brali smokve. Samo, „kdor je dober, donaša iz dobrega zaklada svojega srca dobro, in kdor je hudoben, donaša iz hudobnega hudo. Zakaj iz tega, česar je polno srce, govore usta“. Kot vidimo, mora tudi vodstvo biti yse zgrajeno na ljubezni. Nič čudnega, božje kraljestvo bistveno obstoji v Jubezni. Kdor torej hoče v božjem kra-3 es tv u biti voditelj, ne sme misliti, da 0 111 °gel kaj opraviti z načini in meto-. :aitll> ki jih narekuje modrost tega ■ Veta. Od trnja in robidovja ne more-!.n,) Pričakovati žlahtnega sadu. Kako < obr0 zadene ta primera zbadljive in *Pke metode tistih pobožnjakarjev, ki e druge sodijo in obsojajo, svojih na-pa ne vidijo. , Kdor noče biti slep vodnik in nerodovitno drevo, mora nujno tudi sam •Polniti Jezusov nauk. Zato je Jezus ‘ °dal opomin: „Kaj me kličete: ‘Go-^P°d, Gospod, in ne delate, ka pra-rn-“ Kako resne so te besede, ki se Predvsem nanašajo na vodilno plast Jehovih učencev. Kot bi Jezus že vna-P’«j moral računati s tem, da ga bodo Javr.o v tej točki bolj malo razumeli, v cenoi naj dobro premislijo, kaj delajo, e s° si Jezusa izbrali za svojega Go-sP°da jn Učenika, če hočejo biti dobri Voditelji, naj skrbe, da bodo spolnili Je-ZUs°y nauk. Naj bi kake drugačne ^ 1'ojne in voditeljske metode imele še f j 'ep videz, jim nič ne bodo poma-i ’f'1 e, če sami ne bodo delali, kar jih je Jezus učil. o Svoj govor Jezus zaključi s priliko , .z*danju hiše, s čimer nas hoče prido-j.da bi spolnili njegove zapovedi. '■or posluša Jezusove besede in jih dal Je P°d°ben človeku, ki je zi- a hišo in je globoko kopal in temelj ’ostavil na skalo. In ko je nastala po-je . K se >e tok uprl v tisto hišo, pa hi mogel omajati, zakaj imela je te-y.6 3 na skali. Kdor spolnjuje Jezusove ^Povedi, stoji na trdnem temelju. Ne J ai3i skušnjav in ne tokovi življenja ne bodo mogli zrušiti. Kdor pa Jezu-■nve besede ne sliši in jih ne spolni, Podoben človeku, ki je hišo sezidal zemljo brez temelja: uprla se je va-3o voda in takoj se je zrušila in podi-Ja te hiše je bila velika.“ Kdor ne spolni Jezusovih besed, ne bo mogel vzdržati pred napadi življenja. Svet ga bo zlahka potegnil za seboj. In duhovne ruševine takšnega človeka bodo strahotne. Ta prilika se sicer nanaša na celoten govor, vendar se še posebno lepo prilega k zadnjemu delu, ki je namenjen voditeljem. Z drugimi sistemi in drugimi metodami, ki niso Jezusove, bi lahko voditelji lažje in hitreje delali. Kdor se drži njegovih zapovedi, bo imel veliko več truda. Vendar ta trud ne bo zastonj. Izplačal se bo, kot s.e izplača, če sc kdo zamudi s kopanjem temeljev, dokler ne pride do skale, da nanjo postavi hišo. Komur pa se zdi škoda časa in napora za kopanje temeljev, sicer hitro gradi in hitro dokonča, ali ob povodnji se mu vse podere. Koliko voditeljev je že žalovalo in še žaluje nad strašnimi podrtijami svojih hitrih zunanjih uspehov, ker niso gradili na ljubezni, ki edina daje trdnost in trajnost našemu delu. Takšen je torej Jezusov govor na gori v Lukovi priredbi. Ni tako dolg in izčrpen kot pri Mateju, je pa kljub temu lepo zaključena celota, ker ga vsega preveva ideja ljubezni (prim. Dillersberger 108 sl). Ljubezen spoznamo že v blagrih. S kakšno dobroto se obrača Gospod na uboge, lačne in jokajoče. S tem razodene svojo neizmerno ljubezen do trpečih. In to ljubezen hoče vžgati tudi v naših srcih. Vendar Jezus vseh teh ljudi ne blagruje samo iz usmiljenja nad njihovo stisko, ampak tudi zato, ker ve, da se le iz takšnega uboštva, iz takšne lakote in žalosti more poroditi prava ljubezen. Samo tisti, ki po poti uboštva išče svojo srečo, bo vedno znova lahko drugim dajal, tudi če od njega kaj po krivici zahtevajo. Samo kdor je v resnici lačen vsega dobrega, je zmožen tudi svojega sovražnika ljubiti in povrhu še dobro delati. Samo kdor občuti žalost nad nelepoto in disharmonijo, ki jo je greh povzročil v stvarstvu, bo lahko spoznal, da nas le čista ljubezen more rešiti. Kako bi mogli upati, da se nam bodo utrle vse solze in odvzela žalost, če bi veljal samo zakon povračila in plačila, zakon zasluženja in pravice? Samo prekipevajoča ljubezen, ki dobrote deli poponoma zastonj, iz gole milosti, lahko prinese vese’je v naše bedno življenje. Zato pa tudi ni nobenega pravega uspeha, če kdo skrbi za druge, jih vzgaja in vodi, pa je sam brez te velike ljubezni. Kdor ne pozr.a ljubezni in je v dejanju ne kaže, je slepi vodnik slepcev, je slabo drevo, ki r,e more roditi nič dobrega, je hiša na pe,-sku, ki je zapisana ruševinam. Le kadar je srce polno resnične ljubezni, nam je zagotovljen sad in obstoj. Ljubezen je vse, brez ljubezni nam pa vse drugo nič ne koristi. Popravi! V januarski številki se je vrinilo v članek dr. Mirka Gogala „Govor na gori“ nekaj napak, ki spremi- njajo smisel povedanega. Zato jih tem potom popravljamo. Na str. 22, zadnji odstavek se mora g’as’ti: Stari stoiki so imenovali paradoks tako trditev, ki je šla proti splošnemu mnenju in prepričanju. V tem smislu je govor na gori največji- in najodločnejši paradoks, kar se jih je do zdaj pov d'a’io. —• V članku stoji ra-mestu besede paradoks protislovje, kar pa ne pove istega kot beseda paradoks. Prav tako na str. 23 leva kolona 16. vrsta od spodaj navzgor vsebuje stavek: Imel io bo ne le za protislovje, temveč čisto enostavno za nesmisel. Tudi v tem primeru je treba brati mesto „proti-slovie‘‘ besedo ..paradoks“. Zadnü odstavek v levi koloni spodaj na str. 23 ;e pomanjkljivo začne: ,.Na=nroti resn’čn: po’nogti in svojskemu bovastvu božjeo-a bitja (b’tie 1-— od tu mernika: resnično) more človek svo'0 lastno bit sooznati le kot nekai uboo-eo-a. Pred neskončno blaženostjo bnžvo-a b"tia tbitie je — od tu strdi Torairlno b"sedilo v članku: dobro), more člo-vi-ska sreč« obstoieti le v lakot; po neskončni božji dobroti. BREZUSPEŠNI NAPORI GREGOR HRIBAR Takole nekako je svaril gospod Simon ljudi pred lahkovernostjo in grehom praznove j,a: „Ljudje božji, niker ne verj mte, kar -slišite o .neki beliaški jasnovidki! Verjetno je vse skupaj ls ugibanje, sleparija, izkoriščanje lahkovernih lju ’i. Konc m koncev b’ ženska utegnila imeti kake š» nepojasnjene .naravne sposobnosti in bi tako mogla dojema*, stvari, ki se dogajajo v večji razdalji in na podlagi njih bi megla :klepati na pri-hodnjost. Z gotovostjo pa pač nobe.n človek ne mn.e n.povedovati bodočih dogodkov, ako mu jih Bog n posredno ali posredno ne razodene. Ako se torej od tega, kar jasnovidka napove, pozneje res kaj izpolni, je možno ovoje. Ali je ženska uganila, al, pa j v zvezi s hudobnim duhom, ki ji razkriva bodočnost, ako je seveda prihodnost peklenšču poznana. Nemogoče si je namreč mi.liti, da bi sam Beg, ali kak angel ali pokojnik šel tisti ženski razlagat bodoče degoake, tudi če bi jim j h Bog razod 1. V tem slučaju bi bil vsak stik s t.sto žensko smrten gieh, z.lo velik smrte-1 Erfeh. A že radi nev,ar.nostj same, da je zenska v zvezj s hudobnim duhom, ne bo nob n dober katoličan, do inje hodil in j° spraševal p0, usedi sorodnikov. Ker pa je veliko bolj verjetno, da gre Pri vsej stvari le za ugibanje, bo ne le katoličan, temveč vsak pametn človek skrajno previden in ne bo verjel prvi zenski, ki bi hotela živeti na račun nje-gove lahkovernosti. Če ž' imate preveč masla in piščan-cev, obrnite jih v boljše namene. Jaz vsega tega ne potrebujem, Zelo vesel pa bo vsakega daru kap lski župnik, ki ima Pri sebi bolno mater in druge sorodnike, ki so jih Čehi pregnali iz Sudetov. Mi le pred kratkim tožil, da gre večkrat 'ačen spat. Ali pa hranite kokoši, da boste mo-E*i povratnikom bolj ? postreči, ako res Pridejo. Glede njihovega povratka pa ne bodite tako nestrpni. Počakp.jte še .nekoliko, da bodo Rusi vrnili vse ujetnike, ki jih še imajo. Najboljše sr dstvo, da se srečno vrnejo domov vsi tisti ujetniki, ki so še fivi, je molitev. Molitev zanje nikoli .ni izgubljena, pa naj bo ujetnik na tem, da se vr.ne, ali pa je ž: odšel v večnost. Če so možje jn fantje ž'vi, potrebujejo mor htve, ker trpe telesno in duševno. So lacni) slabo obleč ni, ponižani, zapušče-brez verske oskrbe in izato v n-var-P°sti, da jih komunisti zase pridobijo. Jasnovidka ne bo nikogar domov pripeljala, temveč le Beg, ki vodi usodo Posameznika in narodov.“ Tako sta se župnik in Zcppernig-bäu rin vsaj navidezno nenadoma znašla v isti bojni črtj. Oba p oti jasnovidki. Morda bi prišlo za hrbtom jasnovidke Med njima cel0 do sprave, kakor svoj tos med Pilatom in Herodežem, ako bi „senka le prekmalu ne odkrila, da je Rupnik pravzaprav tudi proti njeni ume-lnm tj vedeževanja. Nujno sta morala ZoPet trčiti drug ob drugega. Namesto zbhžanja jr k-zalo, da bo prišlo do novih zapletljajev. Zoppernigbäuerjn je napravila poslednji poizkus, da župniku odpre oči. Nekega dne je prinesla do mežnarice neko zelo staro knjigo in jo prosila, naj župniku knjigo pokaže, a ne izroči, ker bi si jo utegnil prilastiti. Iz nje se bo na lastne oči prepričal, da je ona v vsj stvarj veliko bolje poučena kot on. Položila je na prizadeto stran v knjigi suho štiriperesno deteljico, ki ji jo je izročila njena mati za spomin na smrtni postelji, tako d,a bi mogla m~žnarica takoj odpreti mesto, ki si naj ga župnik prebere, prep še, zapomni in iz njega ž3 enkrat nekaj nauči. Mežnarica je ved la, da župnik ne bo maral iti v mežnarijo na branje starih bukev. Zato ga je prestregla, ko se je vračal od kosila. Radi lepšega ga je najprej spreš vala, ali ve, kje bi se dobilo kaj več rož za oltar, nato pa mu je pomolila pod nos Sršenkino- knjigo. Blo je zelo staro sveto pismo stare z.aveze. Označeno mesto je bilo rdeče obrobij no, tako da se je mogel gospod Simon takoj znajti. Šln. je za dogodek, kj s-- bere v Knjigi kraljev: Prerok in sodnik Samuel je umrl in bil pokopan v Rami. Kralj Savel je odpravil v deželi vse ved živalce. Ko pa je bil v nevarnosti pred Filistejci, se je zbal. Piodl je Boga nasveta, a Bog mu ni odgovoril n ti v sanjah, niti pQ prerokih. Tedaj je Savi naročT služabnikom, naj mu poišč jo vedež°volko, da jo bo šel vprašat za svet. Odkrili so jo in Savel je neke noči preoblečen in v spremstvu dveh mož vstopil v njemo hišo. Pros’1 jo je, na pokliče mrtvega Samu la. ženska se je branila rekoč: Dobro veš, da je Savel o pravil vse vedeževalce. Mar m.o hoč:š ujeti? — šele ki. ji j3 Savel pris gel, da je ne bo zadela nobena kazen, je poklicala Samuela, k' se ji je res prikazal, kot je trdili ženska. Hkrati je vedež valk.a spoznala, da stoji pred njo sam Savel. Toda ta i > je potolažil in se do tal priklonil pred Samuelom. Savel je čul Samuelov glas, ki ga je karal, ker ga je motil v pokoju. Napovedal mu je za nezvestobo Bogu bližnji poraz in smrt. Savel je ob napovedi padel po dolgem na tla. Navzoči so mu vsilili nekaj okrepčila, .nakar so vsj skupaj odšli. Napoved prikazni se je dobesedno uresničila. Gornje mesto svetega pisma se različno razlaga. Morda se je r~s prikazal Samuelov duh i.n z božjim dovoljenjem Savlu razodel prihodnost. Drugi menijo, da je bil hudobni duh, ki bi bila vede-ževalka udrla. Lačenberger bj najrajši videl, da bi jo Čelnica kar sama popravila. Grozil ji je, da bo iskal drugega Najemnika, ko se pogodba leta 1947 sPomladi izt če. Kam bo šla kmetica z otroki, mu ni bilo mar. Že.nski ni kazalo drugega, kakor da je vstopila v s°eijalistično stranko. S pomočjo rdeč. h tako pravijo na Koroškem socijali-stom — je res dosegla, da je bila na- jemninska pogodba še za eno leto podaljšana. Vendar tako ni moglo iti več dalje. Hlapca še kmetje niso mogli vedno dobiti, pa ga bo najemnica kje iztaknila. Komaj je katera ženska .na Slemenici moža teže pogr šala kot Čelnica. Ko so pričeli prihajati ujetniki iz Rusije, ji ni bilo več obstanka. Najraje bi šla kar na Dunaj počakat svojega moža. Tudi o jasnovidki se je rada pogovarjala z ljudmi. Ved.no pogosteje so ji misli uhajale v Beljak. Da bi bila, že enkrat na jasnem! če ga ne bo, kar Bog ne daj, bi pač morala storiti isto, za kar se je odločila Telsnigbäuerin. Samb, kdo me bo maral s petimi otroki? Do vseh svetih je Čelnica še počakala. Radi dela ni mogla z doma. Na prvo, novembrsko n-deljo je zablestelo pred njenimi očmi trinajst zlat h imen na spominski plošči. Pod imeni pa je še ostajal nepopisan prostor za imena tistih mož in fantov, ki se ne bi vrnili iz Rusije. Ne! Za neb ,no ceno ne sme biti tam kdaj vklesano ime mojega moža! Takoj jutri grem k jasnovidki, da mi pove, kdaj pri- 'e moj Fr.anc domov. čelničina odločitev je bila trdna. Še isti dan zveč r je na gredi pograbila kokoš in jo zvezala skupaj z rejeno go~ dko. Iz pehara. je vzela 25 jajčk, s police lonec kuhanega masla. Gospodinjstvo je izročila zai en dan desetletni G novefi, gospodarstvo devetletnemu Francu in odšla v ponedeljek zgodaj zjutraj na vlak v Bistrico. Spoštljivo je obstala Čelnica ob desetih dopoldne pred stanovanjem be-ljaške jasnovidke. Mislila je, da bo našla pred hišo c lo kačo ljudi, a ni bilo nikogar ki bi čakal na jasnovidko. Tudi v čakalnici razen tajnice ni bilo ž,ve duše. Pred petdesetim; leti se je doma razvnel hud boj. Niso sicer ropotale strojnice, tudi kri ni tekla, toda borba je bila kljub temu huda. Pogumno se je govorilo in mnogo črnila se je porabilo. Kdo je bil ta strašni sovražnik, ki je povzročil toliko hrupa? Ne bom vam skrival, dragi fantje, njegovega imena, saj ga tudi vi dobro poznate. Ime mu je alkohol, ali bolje rečeno alkoholizem. Kajti alkohol sam po sebi še ni nič slabega. Celo koristen je. Je pa slaba njega zloraba. Tedaj ta pojav označimo z besedo alkoholizem. Ko se je torej začel boj proti alkoholizmu v naši deželi, so bili mnogi prepričani, da je ta borba obsojena na neuspeh, kajti alkohol je imel mnogo privržencev, brezalkoholno gibanje pa le ma'o. Dolgo je trajal ta boj; pravzaprav še vedno traja. Popolnoma alkohol sicer ni bil premagan, a brez uspeha pa borba zoper njega le ni bila. Ustvarjeni so bili temelji za pravo alkoholno vzgojo, ki je alkohol razgalja 'n osmešila prejčnie čudne navade, ki jih ie nanačna alkoholna vzgoja rodi1 a tekom časa. Da je bilo to potrebno, najlepše dokazuje stanje, k' ga ie pri nas povzročilo pretirano uživanje alkohola. Bili so časi, ko so mnogi med nami priznavali alkoholu vodilno vlogo v življenju. Alkohol ga je spremljal pri delu, na obisku, pri krstu, pri pogrebu, pri birmi, v veselih in žalostnih urah. Alkoholu je žrtvoval prenekateri naš človek denar in zdravje. Zaradi njega je zapravil svoje zmožnosti in sile. Po množini užitega alkohola je sodil vrednost svojega življenja. Cenil je bližnjega samo po tem, koliko mu je dal za pijačo in koliko ga je tudi sam spil. Če ran je namakal grlo, ga je koval v zvezde. če pa je bil varčen, ga je proglašal za skopuha, ki ni vreden, da ga zemlja nosi. T0 alkoholu prijazno mnenje se je začelo razvijati že zelo zgodaj, včasih celo pred rojstvom. Bodoča mati se je z alkoholom pripravljala na težke ure poroda. Prepričana je bila, da z alkoholom krepi sad svojega telesa. Pa Če se to že ni zgodilo pred porodom, je pa (morala po nespametni navadi gotovo užvati vino takoj po otrokovem rojstvu. Tako je tak otrok istočasno z materinim mlekom že vsrkaval nevarni alkohol, PosWice so se navadno hitro pokazale. Otroka je prevzelo neurejeno hrepenenje po pijači. Marsikateri oče Je bil tega celo vesel. „Naš ga pa pije k°t kakšen velik,“ so bile zelo pogoste besede. Tako bodrenje seveda otroku ni bilo v korist. Otrok je hitro prišel1 do spoznanja, da je biti dober pivec zelo castna zadeva, ki zahteva veliko volje in naporov. Škodljive posledice pa so se hitro Pokazale. Otroci so skušali priti do pijače tudi takrat, ko jim je odrasli niso “Oteli dati. Na pogrebščinah in svatbah Je bilo za to dovolj prilike. Zbirali so ostanke spitega vina in' se z njim opijanjali. Prav tako je bil v tistih časih žalosten dan sv. birme. Zjutraj so otroci Prejeli darove sv. Duha, popoldne pa vmske duhove. . Se danes ga vidim pred seboj, čeprav J® min.ilo že 45 let. Bil je iz družine, kj'er se je pilo vsevprek. Kadar je nesel vmo iz gostilne, ga je na skrivaj srkal lz steklenice. V šoli je med poukom navadno spal. Zato ni prišel preko dru-gega razreda. Spet drug otrok je nosil v šolo vsak ban pol litra vina. Tisto leto žito na Dolenjskem ni dobro obrodilo, pač pa v,no. Otroci so imeli takrat pouk do-Poldne in popoldne. Za kosilo so morali Prinest; kaj s seboj. Ker kruha ni bilo dovolj, so starši otrokom dajali za v solo vino. Ni čuda. da so iz takih raz-zrasti; fantje in možje, katerih mi-in želje so se vrtele samo okrog alkohola. V njem so videli, iskali in na-s i višek sreče. V nekem šolskem okraju na Dolenj-skem j,s šolski nadzornik razdelil med otroke vnrašalno polo z desetimi vpra-Sap.ii. Eno med niimi se je glasilo: "Kaj najraje delam?“ In veste, kaj je en učenec odgovoril? „Najraje pijem Dno.“ Tega je alkoholizem že v mladih e“h popolnoma prevzel. Marsikdo bi utegnil ugovarjati: »Otrok tedaj še ni razumel pogubnosti nezmernega uživanja alkoholnih pijač.“ "pS je tako. Toda obžalovati moramo, ?a se je na alkohol navezal prav v dobi, K° nogubnosti alkohola še ni razumel. , Tudi v kasnejši dobi življenia je al-o?hol čudovito obvladal mlade ljudi. k. koro vsak študent petdeset let nazaj J® cenil vinsko kapljico in pretirano hrepenel po njej. Ker ni imel pravega doma, si ga je v družbi vinskih bratcev poiskal v gostilni. Tam je razmetaval denar, ki so mu ga dobrotniki poklonili, da konča svoje študije. Ni se tak študent veselil predmetov in izpitov v šoli, temveč noči, ki je bila tako skrivnostna in zapeljiva. Ni čuda, da se je toliko naših akademikov in študentov žalostno zapilo in klaverno končalo. Iz takih z alkoholom nasičenih okolij so potem ižšle propale osebnosti kakor je bil stric Dolef, ki ga opisuje Josip Jurčič v svojem romanu „Deseti brat“. Je pač tako, da j,e Janez tak, kakršen je bil kot Janezek vzgojen. Navada je železna srajca, ki se le težko sleče. Alkoholna še posebej težko. Upravičeno je dejal neki univerzitetni profesor, po rodu Ljubljančan, po narodnosti pa Nemec o slovenskih inte-ligentih: „Vi Slovenci ste zelo nadarjeni, toda vse svoje zmožnosti utapljate v vinu.“ Res so bili naši akademiki, in kasneje kot uradniki, učitelji, profesorji vedno v nevarnosti, da jih osvoji alkohol. Kroki v jutranje ure, družbe, ki ■so se ob jutranjem Marijinem zvonenju Apostol televizije mons. Fultan Sheen govori... Ta ,,mož žareče vneme“, kot mu pravijo, spada med svetovnoznane osebnosti. Velik ugled si je v svetu pridobil kot pisec mnogih sijajnih knjig, še bolj pa slavi kot govornik na TV. ŽEJA PO BOGU O vsepričujoči, razodeni se mi kakor Mojzesu v grmu gorečem sredi puščave. Naj se le naužijejo moje oči, ob Tebi naj se napolni moje srce. O pobožanstvi me s svojo bližino, Ti Veliki, Močni, Ljubljeni. Stanko Janežič kot megle vlačile domov, so bile kaj pogostna pojave po slov. mestih in trgih. Ni čuda, da so taki tipi dobili spomenik tudj v slovenski književnosti. Spomnimo se na tistega Radivoja čuka, ki ga pisatelj dr. Franc Detela mojstrsko opisuje v romanu „Trojka“. Odbrenkati predpisane ure v pisarni, potem pa iskati utehe v gostilni, to je bilo hrepenenje takratnih uradnikov in javnih delavcev. Razumljivo, da so ti vzgledi slabo vplivali tudi na kmečkega človeka. Kaj rad jte začel1 posnemati „iskrica“ in zapravljati premoženje, spravljeno skupaj z žulji marljivih prednikov. Z našim odhodom v tujino je ta vinska „poezija“ vsaj na videz precej ponehala. Novi svet ne more slovenskemu izseljencu nadomestiti slovenskih zidanic in slovenskih krčem, kjer se je modrovalo na najbolj originalne načine. Tudi vino ni tako kot je bilo doma. Ni cvička ne dalmatinca ne profeka ne rebule ne rizlinga ne terana. Pijemo vino, ki se mu prav; „comun“, t. j. brez lastnega okusa. Vsa vina se nam zde enaka, čeprav nosijo najbolj kričeče napise. Pa bi se vendarle upal trditi, da znova nastaja nevarnost, da bi Slovenec postal suženj vina. To pot ne bo več njegov pivski izraz imel slovenskega značaja, ampak domačega, krioškega. Vsedel se bo v kak „boliche“ ali bar in tam srkal črnino, ki ji pravijo „que- bracho“. Naročal si bo razne „aperitive“ jn likerje, dodajal pir in oranžado in se tako predajal „tihožitjem“ vseh vrst. Spočetka me je osupnilo, da je v Buenos Airesu na vsakem oglu vsaj po en bar. „Le kako morejo njih lastniki živeti?“ sem se vprašal. Danes razumem. Tukajšnji ljudje imajo silno slaba stanovanja. Dostikrat ni niti okna v njih. Zato se doma slabo počutijo. Ko odslužijo svoje ure v tovarni, so prosti. Kam naj gredo? V bar, jasno. In tam srkajo mogoče in nemogoče pijače, modrujejo, zabavljajo in končno odidejo domov — spat. Postali so stroji brez življenja, avtomati brez osebne pobude, amerikanski tip pijanca. Če nočeiš, dragi slovenski fant, zaiti v to družbo in povečati njih števila, si prizadevaj, da boš imel dostojno stanovanje, k; ga boš vesel in v katerega se boš rad vračal. Ko prideš v leta za poroko. ne odlašaj predolgo, da te moderno življenje ne potegne za seboj in dokončno iztrga iz slovenske družbe. Išči si resnih prijateljev, ki ljubijo prosto naravo, ne pa zakajenih beznic in barov. Prosti čas porabi za delo po mladinskih organizacijah in za oblikovanje svojega značaja. Vino pij Le iz potrebe, zlasti pri jedi, saj tukajšnja hrana vino nujno zahteva. Drugače pa si rajši hladi žejo z limonado in drugimi sadnimi sokovi. Likerjev se pa sploh izogibaj, ker nimajo drugega namena, kot da delajo glavobol in povzročajo motnje v želodcu. Na ta način se boš ohranil močnega in zdravega. Stari tip slovenskega alkoholika jte med nami skoro že izginil' Razmere same so k temu pripomogle-Novega pa ti prepreči, slovenski fant. Ne bo ti težko, =a.j v = voj ih prizadevanjih ne boš osamiien. Gotovo pa bo imel kralj alkohol tudi v bodoče med Slovenci svoje pristaše. Toda alkoholizem je na umiku. Svet ne išče več toliko utehe v alkoholu in njegovi opojnosti kot včasih, temveč v zmernosti in treznosti, ki io je prinesel s seboj boj zoper alkohol. Tudi tl slovenski fa^t. ztraial vedno v vrstah tistih, ki so alkoholizem odklonili enkrat za vselej! E. WILLIAM SAMOSTAN SREDI GORA Teden dni preden je starec Li Kwan n.a misijonski postaji doživel privid misijonarja, ki se mu je bližal v dežju, ^ jezdil po dolini reke Huo Yien človek 2 dolgo brado. Bilo mu je ime Jim Cap-^ody in vodil je karavano jezdecev, ki is bila dolga skoro pol milje. To kara-Vano so sestavljali ljudje surovega iz-raza, vsi oboroženi z risankami in oble-v pisarn letalske uniforme treh Qi'zav, ki so se borile za vpliv na Ki-aJskem: ameriške, angleške in sovjet-,ke- P,o veri so bin ti ljudje mohame-oanci j.n zato zelo fanatični. Bradati ^merikanec na če’u sprevoda je bil mož isoke postave. Na glavi je nosil po-°seno čepico kitajske vojske, potisnjeno Sloboko na desno stran obraza. Gledal j® z izrazom človeka, ki ga ne zanima, vdaj bo prišel do cilja. Enako razpolovi15 je žarelo z obrazov njegovih spremljevalcev. Na obeh straneh ozkega pota so ki-Pele proti nebu koničaste gore, ki niso 1 e v stanu pognati iz sebe nikakega ^astlinstva. Nebo je bilo svetlo sinjie, rez oblakov in zelo oddaljeno od vrhov tora. še pred nekaj časa je Jim križa-,1 v svojem letalu pogosto po tej ne-65r,-i sinjini. V nekaj urah je premagal1 Razdalje, ki jih je moral sedaj prekoračiti v treh dolgih tednih. Tiste čase ’ Irnvše ni nosil brade; bil je vihravega Pacaja in brez vsakega smisla za polnjenje. Včasih je še pomislil na tiste neve. pa le včasih, kajti zdelo se mu , ’ da je vsako tako razmišljanje zanj bri ez pomena. Sedaj je imel 30 let. Tedaj pa je bil veliko mlajši. Vodil je letalo tipa Douglas C-3 po zračni poti jz Birmanije preko hribov Naga do Kunminga na Kitajskem. Končno je vojna minila in on se je vrnil domov s sklepom, da se poroči s svojim dekletom. Toda dekle ga ni čakalo. Vzelo je drugega človeka. Jim je postal zagrenjen. Vrnil se je na Daljni Vzhod in, začel voziti drug Douglas C-3, to pot v službi kitajske države. Pa ni imel sreče. Na enem izmed poletov je zadel v goro in treščil na zemlio. Težko ranjenega so pobi'ali možje Mich Yanga in mu rešili življenje. Od tedaj je živel z njimi. Počasi se ie karavana dvigala. Minuto za minuto je šlo lažje. Strmina je začela zgub'jati svojo težo. Daleč pod karavano je bučala reka. ki s>3 je preko penečih slapov dalje proti zahodu združevala z drugimi dotoki, ki so izvirali nekje na vzhodu. Toda ves ta lep.; razgled na reko v dolini, ki se je zdela kot modro-zeleio trak sredi sive preorcg3, za ljudi v karavani ni pomenil ničesar. Sonce je zašlo in z njim je zgin'la sinjina neba. Brez kakega mraka, ki drugod tako skrivnostno uvede blesk zvezd, je nastopila noč. Na 'evi strani so nenadoma zažarele luči. Bili so ra cilju. Ta c'lj je bil budistovski samostan'. V davnih stoletiih je hranil v sebi stotine menihov. Zgrajen je bil v terasah in naslonjen v ž:vo skalo strmega pobočja. Trenutno je bilo v samostanu še nekaj menihov, nosilcev starega Budi-n-ega izročila. Toda gosnndar samostana menihi niso več bili. V njem je sto- Pogosto je Carmody plul nad kitajskimi gorami. Nekega dne pa so postale zanj usoine. V megli je trčil vanje jm obležal mrd razvalinami svojega aparata. loval mogočni Mieh Yang, nepremagani gospod gora in dolin. Carmody je prekoračil prag širokih vrat, k j so vodila v poslopje in se vrgel s konja, ki ga je takoj prevzel fant, do' ločen da skrbi za njegovo žival, čutil je v svojih udih utrujenost in noge so ga komaj še nosile. Zapustil je dvorišče, kjer so vojaki njegove karavane zganjali vpitje ter vrišč in vstopil na hodnik, kjer so stali lepo razvrščeni stoli z namenom, da se odličniki nanje vse-dejo in jih na ukaz čakajoči služabniki pon-eso v sobane v višjem delu poslopja. Carmody se je vsedel na stol in že sta ga dva človeka dvignila in previdno ponesla v njegovo stanovanje. To zadnje Carmodyjevo potovanje je bilo trajalo tri tedne. Rad se je vrnil, kajti skoro se je že navadil na svoj6 novo življenje. Tri leta je že služil Mieh Yangu. Prvo leto mu je minilo hitro. Takrat je bila edina njegova skrb, da se ohrani pri življenju in si zaceli svoje razbite ude. V drugem letu je postal Yangov zaupnik. Prehodil je Yangovo ozemlje po dolgem in počez ii>' vse kar je videl, se mu je zdelo zani' imivo. Tretje leto tega n; več občutil' Zaželel si je spremembe. Nenadoma se je začutil jetnika. Spodaj pri glavnih vratih so brlele luči; na dvorišču se je glas ljudi mešal s hrupom, ki so ga delale živali. Tri zvezde so žarele na nebu in na jugu so se komaj spoznavno odražale temne gmote molčečih gora. Bila je ta pokrajina največja ječa vsega sveta; ječa brez zapahov in brez vrat, a vendarle ječa, saj so jo čuvale ogromne razdalje, ki jiiu niti domišljija n; bila kos. Carmody se je usmeril proti obed' niči. Na njeni zapadni strani je počasi dogoreval v kaminu, iz kamna zgrajenemu, obilen štor. V vse ‘štirih oglih so brlele svetilke iz medenine, postavljene v majhne vdolbine na zidu. Ob mizi, ki je bila izdelana nekje med evropskimi ljudmi, je sedelo mlado dekle-Ob njej je bleščala luč na olje, zastrta t zelenim senčnikom. Ko je Carmody Vojaki roparskega poglavarja Mieh Yanga so nezavestnega Carmodyj* potegnili iz razbitega letala, im mu s tem rešili življenje- stopil, je dvignila oči, spustila pero na izo jn se mu prijazno nesmehnila. cividno ga je bila vesela. »Si prišel, Cortes!“ mu je dejala. . Rada mu je nadevala ta vzdevek, ki J? J e spominjal na osvojitelja Mehike v ermana Cortesa. Carmody si je snel cePico in jo zagnal na stol. »Kako je s teboj, Mary Yin?“, jo je Prašal. Nato se je, ne da bi pričakoval ogovora, lagodno položil v naslanjač, v1 Je bil prevlečen' v rdeče usnje. Z občutkom zadovoljstva je iztegnil utru-i?ne noge. Nosil je angleške jahalne škornje. Prah, ki ga je moral1 goltati €d ježo, ga je popolnoma prekril. Lasje niu štrleli razmrščeni na vse strani n niajhni potočki potu so pustili na njegovem umazanem obrazu tenke črte. Mary Yin je imela obraz, ki je spo-jjjOjal na obliko srca. Njena koža je xj a, rahlo podobna barvi slonove kosti. °s»la je bluzo iz bele svile, na kateri obili na sprednji strani vdelane tri PUscice zlate barve. Brez dvoma je telo v Mary Yin tudi nekaj bele krvi, 1 Je prihajala do izraza v ravnem n'osu v blesku njenih temnih oči, ki so de kaj malo mongolske. Lasje so udar-ial* na kostanjevo barvo. Nosila jih je Vite v kiti, ki sta se ljubko združevali a temenu njene glave. «’ „d bi pokadil kako cigareto, Ma-ji je dejal Carmody. Mary je s - . som potisnila sedež nazaj, ko se je vignila. Carmody jo je opazoval, ko Prekoračila prostor. Ni bila visoke ustave. Nosila je opanke rumene n hlače temnomodre barve, ki so ji da-jale istočasno skromen in privlačen ^ raz. Trenutek nato se je vrnila z za-°Jckom ameriških cigaret v rokah in Presenetila v njegove pogledu. Na-„Piehnila se je, saj je v svojem ženskem cutu dojela, da je mislil nanjo. 2a v Carmody je postal rdeč v obraz in ,cptil je, da mu toplota, povzročena tej rdečici, sili po hrbtu navzgor. V »eh treh letih, odkar je bil pri Mieh Vmn"u- se p* hotel niti enkrat dotakniti ake Kitajke. Gnusila se mu je brez-'j.a’dPa poltenost, ki ga je obdajala, s., to j.e vedel, da si ga je Mary e*a pridobiti za vselej. S hripavim Carmody se je sklonil nad Mary in ji prižgal cigareto. „Hvala lepa“ je sprejel zavojček iz njenih rok in ga odprl. Že je položil cigareto med svoje ustnice, ko je opazil, da Mary iztega svojo drobno roko proti njemu. Moral se je dvigniti, da ji prižge cigareto. Pri tem se je sklonil nad njo. Slaboten, pa istočasno prodiren. vonj, ki je izhajal iz njenih las, ga je skoro omamil. Komaj se je obvladal in ko je prižgal še sebi cigareto, se mu je roka tresla. Da ga ne bi čustva premagala, si je skušal priklicati v spomin vse, kar je vedel o Mary. Njena zgodba je bila izredna. Bila je bančna uradnica v Čunkingu in tam sodelovala z Mieh Tangom pri njegovih temnih podvigih. Po nekem posebno drznem udarcu se je morala zateči pod Tangovo varstvo. Ta je določil, naj jo pripeljejo v budistovski samostan. Bila je lepa in' prijazna, dasi brez moralnega čuta. In kar je najbolj zanimivo: Yang, ki ni imel nikdar dovolj žensk v svojem haremu, se je ni dotaknil. To Tangovo ravnanje se je dalo razložiti na samo en pameten način. Yang je določil Mary za Jim Carmodyja. K temu ga je nagnilo več nagibov. Mary se je znova vsedla. „Dolgočasno postaja življenje tukaj, Carmody. Pripoveduj mi, kaj si kaj doživel!“ Njen glas je bil nežen in angleščina, ki jo je govorila, odlična. Ni zaman obiskovala misijonskih šol v Čunkingu, ki so ji dale splošno izobrazbo. Carmody je skomignil z rameni. „Tudi zunaj je bilo dolgočasno. Sedem dni smo jezdili, preživeli en dan v neki revni vasi in se nato vrnili.“ „Ste se kaj borili?“ On je odkimal. „Nikdar ne pride do tega.“ Deklica je bila razočarana; poskusila je še en naskok. „Carmody, če j-e vse, kar delamo, dolgočasno, kaj nam še preostane storiti?“ Carmody se je dvignil, „Na to ne mislim nikdar. Mislim le na to, kar mi nudi sedanji trenutek.“ Pogledal je dekle. Tudi ona je že stala, oprta na stol. Bela bluza se ji je tesno oprijemala njenega slabotnega oprsja. Z lahnim nasmehom na ustnicah je tiho spregovorila: „Vesela sem, Carmody, da si se vrnil domov!“ ☆ Ni imel Carmody ravno slabega življenja pri Mieh Tangu. Vse mu je moralo biti na uslugo: vojaki, hlapci, ostali ljudje. Le Mieh Yang je bil nad njim. Vasi okoli samostana so bile dolžne prispevati meso; živilske zaloge so bile polne; ameriške cigarete in angleški whisky so se dobili ob vsakem času; gorski zrak mu je krepil pljuča; kot vojak si je lahko privoščil pohod, kadar je hotel; mogel bi živeti z Mary Tin, in če bi se te naveličal, poiskati drugo. Pa je bil kljub vsem ugodnostim nezadovoljen, nemiren in odločen, da uide ob prvi priliki. Po razgovoru z Mary si je Carmody zaželel tople kopeli. Samostan' sicer ni premogel tekoče vode. Toda za Carino-dyja to ni pomenilo nobene težave. Služabniki so poskrbeli, da se je lahko okopal vsak trenutek, ko je hotel. Okrepčan se je dvignil iz kopeli in si ostrgal z gobo milnico s telesa. Na steni je bilo vdelano velikansko ogledalo. Nehote se je pogledal. Bil je človek visokega stasa, močan in bolj mišičast kot takrat, ko je padel z letalom Dve veliki brazgotini sta križali prsi? na levem stegnu se je odražala globoka luknja; čez obrvi je bila začrtana bela nit. Imel je ran več kot dovolj, da bi umrl. Pa to je bila sedaj že preteklost Sam se je počutil zdravega in gibčnega. Podzavestno si je drgnil kožo z brisačo. Toda njegove misli so se sprehajale od Tanga na Mary, od nje na Tanga in spet nazaj. Bal se je, da mu bo Yang zameril, če še vnaprej zavrača Maryno ljubezen. Za sedmo uro ga j* veliki Yang pozval k sebi. Skrbno si jo počesal brado, si uredil lase in položil v hlačni žep zavojček cigaret. Njegova zapestna ura je kazala točno sedem, ko je vstopil v Tangovo sobo. Mieh Yang je bil sin trgovca iz Tu" nana. Na eni izmed ameriških univer® je diplomiral iz zgodovine. Kot praktičen Kitajec je to svoje znanje uporabil pri izvajanju oblasti nad ozemljem, ki ga je obvladal s svojimi četami. To ozemlje je bilo približno tako veliko kot ameriška država Teksas. Bilo je to ozemlje nadvse divje, skoro nedostopno radi visokih gora, globokih zasek, deročih voda in ozkih ter zavitih potov. Prebivalstvo tvori nekaj rodov ljudstva Lolo, mohamedanski Kitajci, precej Tatarov in nekaj Tibetancev. Izredna zemljepisna lega pokrajine je Tangu pri' nomogla, de se je malo brigal za vojska ki so plenile po ravnini ob vznožju gora. Pred prihodom Mieh Tanga n® oblast so se rodovi klali med seboj! trgovci so se izogibali teh krajev in na zemljevidih so se videle bele lise, znamenje, da so bile te gore še neraziskane. V desetih letih si je Mieh Yang vso gorato ozemlje dokončno podvrgel. Nabral si je vojsko med muslimanskimi verniki in ukrotil1 nemirno prebivalstvo. Njegovi vojaki niso začenjali vojska, temveč zaključevali. Kadar sta si dva rodova skočila v lase, je nastopil Mieh rang, razsodil in naložil kazen obema razprtima strankama. Ko je Carmody vstopil, ga je Yang zaupno ogovoril: „Jim, kako se kaj imaš? Vsedi se in povej, kako si uspel na svojem pohodu! Kaj si odkril?“ »To kar so nam javili. Bila je skutna sovjetskih vojakov, ki so merili ozemlje in ga začrtavali na zemljevidu, ljudje od Lao Hsu so to skupino najedli in uničili, ne da bi nam sporočili, k°liko so zajeli plena.“ „Kaj s; ti storil na vse to?“ „Zahteval sem od Lao Hsu, da mi je oal natančen seznam vseh zaplenjenih Predmetov; nato sem mu polovico ple-na odvzel in ga kaznoval, da nam izroči kpPja in tri osle radi neodkritosrčnosti, ki jo je pokazal.“ Mi h Yang se je nasmehnil. To je bila njegova zamisel. S pomočjo kazni m pravočasnega nastopa si je uklonil Pajboli oddaljene in zvite poveljnike posameznih vasi. „In plen?“, je vprašal z mehkim Siasom. •Nič posebnega! Nekaj očal ruske izdelav", pol ducata pištol. era od njih ■laponskega izvora, nekaj ducatov ruskih pušk, nekaj zimskih sukenj iz ovčje ko-nekaj košev spodnje obleke, zdravil m k-mzerv.“ „Kaj na Lao Hsu, ali je pustil katerega od Sovjetov pri življenju?“ „On trdi, da nikogar,“ jte odvrnil Oarmody. Dobro j,e vedel, zakaj se je tang za to zanimal, če bi ostal kak Sovjet pri življenju, bi Moskva zvedela ° snopadu. Tako pa bo mislila, da so Se njeni vojaki v gorah izgubili kot že jP *0 drugih odprav. Mieh Yang se ytpskve sicer ni bal1. Bila je zanj pre-a ;č. Toda kot premeten Kitajec je ra- čunal, da nekega dne Kitajska postane popolnoma komunistična. V takem primeru bi moral sodelovati z novo oblastjo. Zato ni želel imeti težav z Moskvo. Zdelo se je, da je hotel Yang še nekaj pripomniti. Pa ni rekel ničesar. Odprl je predal v mizi, razvezal sveženj ameriških dolarjev in izplačal Carmody ju njegovo mesečno plačo. Dajal mu je toliko, kolikor je Carmody prejemal, ko je še bil trgovski pilot v službi kitajske vlade. Carmody je pogledal novčanice, ne da bi se jih dotaknil. Vedel je, da sedaj pride na vrsto kockanje. Yang je bil strasten igralec kock. Bolj mu je bilo všeč, da si je pridobil en dolar z igranjem kot dva pri delu ali deset z ropom. Vsak mesec, ko je Yang izplačeval Carmodyja, sta igrala. In se je zgodilo, da je Carmody zgubil pravkar izplačani denar. Pa se je tudi primerilo, da je igro dobil Carmody. Tedaj je plačal Mieh Yang dvojno vsoto. Igra se je razvijala tako. da je Yang iztresel jz pločevinastega valja pet kock. Vsaka kocka je pokazala svojo številko. Soigralec ga je moral potem v skupni številki preseči ali pa plačati dogovorjeno vsoto. To pot je zgubil Carmody. Yang je dobil tri petice, eno štirko in eno trojko, Carmody pa dve šestici. dve trojki in eno dvojko. Yang se je krčevito smejal. Bil je hrupen igralec in še bolj hrupen zmagovalec. Nenadoma je postal resen. Njegove oči so se zožile in na ustnih se je pokazal tih smehljaj. ..Igrajva za modre hlače Mary Yin!“ Carmody je začutil, da mu je kri vdarila v obraz. Jezilo ga je, da je Yang načel to vprašanje. Zato je suho odgovoril: „Če si želiš Mary, kockaj z njo samo!“ ,,A tako?“ Mieh Yang je dvignil oči. „Carmody, nisi več otrok. Ta kraj je samoten in noči so hladne." Carmody je gledal srepo predse in Yang se je še naprej prezirljivo smehljal. Nato je pobral kocke in jih spravil v valjček. To je pomenilo, da je Mary Yin še vedno bila Carmodyju na razpolago. Carmody se je nevarnosti dobro zavedal. Če bi se poročil z Mary, bi sčasoma nehal biti belec, dasi ne bi nikdar mogel postati polnokrven Kitajec. Ne bi imel več ugleda kot sedaj in za Miieh Tanga bi ne bil več tekmec, ki bi se ga moral Yang bati. Nenadoma se je Tang zresnil. „Carmody, zgodilo se je nekaj neljubega. Oni neumni Pao Ching je zadnje čase zgubil vso oblast nad svojimi ljudmi. Dva izmed njih sta to noč nesmiselno napadla nekega ameriškega misijonarja in ga težko ranila. Danes mi ga je.Pao Ching poslal z mnogimi opravičili. Naložil sem mu kazen 20 risank in krivci bodo tepeni. Kaj praviš na to?“ Carmodyju se je naložena kazen zdela umestna. Pohvalil je Čanga, kar je slednjemu bilo zelo po godu. „Kje je sedaj ranjeni misijonar?“, je vznemirjeno vprašal. „V sobi poleg tvoje. Jan Teng mu streže. Je še pri življenju, a ne bo dolgo.“ Carmody ni rekel ničesar več. Z naglimi koraki je zapustil sobo. Hotel je govoriti na vsak način z misijonarjem, preden bi le-ta izdihnil. KATOLIŠKA CllKIV V TKAN HINAVSKIH DtŽUATI DR. STANKO MIKOLIČ, Španija Evropski sever je svet zase; tvorijo ga skandinavske države Norveška, Švedska in Finska na Skandinavskem polotoku samem in Danska ter Islandska. V teh deželah se je izvedla verska reforma do skrajnosti in luteranstvo je postala državna vera teh krajev. Katoliška Cerkev je bila izgnana in preganjana vse do sredine prejšnjega stoletja in ne uživa popolne svobode niti ne v današnjih dnevih, četudi se znova uveljavlja in deluje. Letos poleti sem imel priliko obiskati Dansko, Švedsko in ' Norveško ter videti sedanje stanje katoliške Cerkve v teh pokrajinah. DANSKA V skandinavskih državah je bila reforma izvedena z vso strogostjo in krutostjo ter je popolnoma uničila katoliško vero, v nasprotju z Anglijo, kjer so se katoličani posamično obdržali v York «Lire, Lancashire in drugih krajih ter tako ohranil; kontinuiteto prav do 19. stoletja, ko je bila katoliška vera znova dovoljena. Na Danskem in sploh v vseh skandinavskih državah ni govora o takšni kontinuiteti, ker je bila reformacija tako dosledna, da je zatrla vsako sled po veri. Na splošno se more trditi, da so bili iztrebljeni vsi katoli- čani in, da do 19. stoletja ni bilo v teh državah niti enega katoličana, če izvzamemo par tujcev katoliške veroizpovedi, a še ti niso mogli neovirano opravljati svojih verskih dolžnosti. Pokristjanjevanje Danske se je pričelo v 8. stoletju in v 9. stoletju je obiskal deželo Ebbo, nadškof iz Reimsa na Francoskem, a brez večjih uspehov. Ti so se začeli kazati šele za časa nadškofa sv. Ansgarja in marsikaj je moralo krščanstvo prenesti, preden se je za trajno vsidralo med danskim ljudstvom za vlade odločnega kralja Kanuta v XI. stoletju. Od tedaj naprej pa se je Kristusova vera zelo ukoreninila in v srednjem veku je bilo na Danskem več kot 13 samostanov in tudi kjoben-baško vseučilišče je bilo ustanova Gerleve: ustanovil jo je s posebno bulo rimski papež (XV. stol.). Pivi početki reformacije niso bili ravno zavidanja vredni, četudi je kralj Kristjan II. poklical v deželo luteranskega pridigarja Martina Reinharda, da razširja novi nauk. A ker je Kristjan III. spoznal, da ni ljudstvo naklonjeno luteranstvu. ga je skušal s silo uvesti, kar se mu je tudi posrečilo. Začelo se je krvoločno Preganjanje: vse škofe in večino duhovnikov je dal v ječo, za ostale pa, ki bi še bili najdeni, pa je razpisal smrtno kazen. Najdalje so se mu upirali nekateri predeli Holsteins, a končno so morali tudi ti odnehati in s prihodom 17. stoletja je bila katoliška vera popolnoma uničena. Z ustavo leta 1849 pa je bila na Danskem dovoljena verska svoboda in °d tedaj naprej je postala ta zemlja misijonsko polje. Že leta 1892 je Leon XIII. povzdignil danski teritorij v apostolski vikariat. Sedaj je Danska od vseh skandinavskih držav najbolj katoliška dežela. Seveda je še tudi tukaj Vedno le neznatna manjšina in kot taka se mora boriti za svoj obstoj in za svoje pravice. A kljub temu se more reči, ha katoliška Cerkev na Danskem s 29 tisoči katoličani predstavlja že kar lepo skupnost, ki ima tem večjo veljavo, ker 'zdaja več katoliških revij, okoli katerih se zbirajo zlasti intelektualci. Njih tisk je dober in zelo razširjen. Tu naj pmenim le revije kot Litterae, Catholica in druge. Enako je tudi s knjigarnami, med katerimi je najbolj slavi,a knjigarna Sankt Ansgar, ki ji stoji na eelu zaveden katoličan in znana osebnost iz danskega javnega življenja, Sven Damsholt. Glede katoliškega tiska ■le Danska daleč najnaprednejša država ra severu; Norveška in Švedska sta zelo zadaj. Če pomislimo, da ima Norveška okrog 5 tisoč, Finska 2 tisoč, Islandija kakih 500 in Švedska ■—• ki je veliko večja po obsegu in številu prebivalstva — komaj kakih 22.000 kato-bcanov, potem se nam ne bo zdelo čud- če gledamo na Dansko kot na kako trdnjavo katbličanstva med Skandinavci1 in jo imenujejo „severno Italijo“, beveda se ima temu zahvaliti zaradi svojega zemljepisnega .položaja, ki ji Omogočajo neposredne in ugodne stike 7 Evropo, zlasti z Nemčijo, katere kultura je imela vedno velik vpliv na Dansko m tako je tudi nemški verski kato-hski preporod vplival na Dansko v neprimerno večj; meri kot pa na ostale skandinavske države. Sredi prejšnjega stoletja je bilo na Danskem že okoli 400 katoličanov in v teku sto let verske prostosti se je kato-•iska vera razvila predvsem v Kopen- havnu, danskem glavnem mestu, ki se more hvaliti, da ima devet katoliških, župnij, kar je za tiste zemljepisne višine v Evropi nekaj res edinstvenega. Sociologi trdijo, da je bilo krščanstvo v svojih početkih le vera prebivalcev mest in ne podeželja. Ko so bila mesta že zdavnaj vsa krščanska, je bilo podeželje še vedno pogansko in ni sprejelo krščanstva (odtod tudi ime paga-nus; primerjaj besedo „pago“, ki se še sedaj uporablja v Južni Amerini ter pomeni podeželje v nasprotju z mestom ali večjo naselbino „pueblo“). Nekaj sličnega se dandanes dogaja na Danskem, kjer se katoliška vera širi izključno le skoraj po mestih. Ko sem potoval po Danskem križem kražem, nisem na podeželju naletel niti enkrat na kakšno katoliško cerkev ali kapelo in niti ne na katoličane, med tem ko v mestih ,ni nobene težave pri iskanju božjega hrama in nedeljske službe božje. To velja za polotok Jutland kot za otoke Funen, Zelandija in Laalandija, katere sem obiskal in tvorijo, glavni del države. Mislim, da ne pretiravam, če rečem, da preprosto podeželsko ljudstvo sploh ne ve, da obstoja katoliška Cei-kev tudi na Danskem in le-ta išče svojih vernikov pretežno po mestih in ne na podeželju. Po mestih pa je letno okrog 200 spreobrnjencev, večinoma iz akademskih in inteligenčnih poklicev; torej na kako masovno spreobračanje sploh ni misliti. Eno največjih in najvažnejših nalog, ki jo morajo rešiti danski katoličani obstoja v tem, da dokažejo neutemeljenost predsodka, k; ga ima danski narod (in vse skandinavsko javno mišljenje) o neskladnosti med katoliško pripadnostjo in narodno zavestjo. Pri njih na splošno prevladuje mnenje, da. ni možno biti obenem katoličan in dober ter koristen član dandkega občestva. Smatrajo luteranstvo kot vero, lastno skandinavskim narodom in vidijo v ka-toličanstvu vedno le vero neskandinav-skih ljudstev in zato tuje po svojem bistvu. Vendar je ta predsodek na Danskem veliko manjši in ne tako strupen kot na švedskem. Mogoče je k temu pripomogla narava sama z darovi: od vseh skandinavskih narodov in ljudstev (Laponci!) so Danci najživahnejši in jih smatrajo za nekake „južnjake“ v skandinavskem svetu; po značaju so veliko bolj odprti kot n. pr. švedje ali Norvežani. So po naravi blagi in posledica tega njihovega značaja je verjetno, da je njihov odnos do katoliške Cerkve vse prijaznejši kot v ostalih državah evropskega severa. Naloga danskih katoličanov je v tem, da bodo morali znati združiti dva pojma, „katoliški“ in „danski“ ter se vsklopiti v javno življenje kot narodu koristmi in sestavni element. Kot vse kaže, se jim je to že v neki meri posrečilo in mislim, da so k temu pripomogle predvsem naslednje štiri stvari: Ko j-e bil prejšnje leto povzdigmjen apostolski vikariat v škofijo, je bil posvečen za škofa danski duhovnik Teodor Suhr, OSB, ki je tako postal prvi danski katoliški škof izza reforme. Spreobrnitev vplivnih Dancev. Spreobrnitev osebnosti, kot je to n. pr. Johannes Jorgensen, je brez dvoma veliko pripomogla k ugledu katoličanstva v očeh danske javnosti. V Jorgensenu vidijo Danci eno največjih osebnosti sodobne literature in njegov vpliv je ogromen nele med akademsko izobraženimi, temveč med vsem ljudstvom, ker je njegov jezik in način pisanja nekaj, kar je izredno blizu danske miselnosti in tradicije. Od okoli 110 duhovnikov, ki delujejo na Danskem jih je kakih 30 že Dancev in njihov delež počasi a vztrajno raste in na ta način se katoliška vera vse bolj istoveti z domačnostjo in postaja manj tuja. Prvič ,izza verske obnove je bila Danska izbrana za zbirališče mednarodnega katoliškega kongresa, ko je paleti 1952 zasedala na Jutlandu dijalška veja Pax Romana. Po dolgih treh stoletjih je bil na skandinavskih tleh zopet kato- liški shod in to mednarodni, kar je imej lo velik odmev po vsem evropskem lu; teranskem severu. Na tej mednarodni konferenci je uspešno nastopal Kaspal Kallaiv, Danec po rodu, in tako so s< Danci počutili počaščene in ponosne, k® so videli, da je danski katolicizem mo-gel aktivno poseči na polje mednarod' nega udejstvovanja in odločanja. Po svoji velikosti, slogu in notranji ureditvi, so danske cerkve zelo podobni našim na Slovenskem. Velikih cerkv» na Danskem sploh ne poznajo, kot j1 to navadno pri vseh malih narodih. Med' tem ko imajo v .srednji Evropi le pro tesitantske cerkve v svoji notranjosti velike črne table, kamor vsak tedel sproti zapišejo številke psalmov ir. drn gih molitev ter pesmi, ki jih rabijo pd službi božji, sem na Danskem in per se hočeš posvetiti delom ljubezni? »e vse to mimo ali proti božjim načrtom? O tem se bova drugič pomenili. Za sedaj ^ Te samo to prosim, da izpopolnjuješ svojo duševno podobo, kakor Ti ■1° je Bog dal. Stopnjuj, večaj svoje ?®uske poteze duše, kajti le tako se mižaš idealu, ki ga je Bog imel v svojem, umu, predno Te je priklical v živ-Jctvje. O, ko bi bile ženske res ženske! Zbogom! Teta Katja IZ MISIJONSKEGA SVETA 1. V Kalkuti je skupina Hindujcev, članov Društva branilcev svobode v Aziji, začela izdajati list o delovanju komunistov v Indiji. V prvi številki tega lista beremo: „Komunisti so tajno prekvasili vso Indijo in imajo razpredene svoje niti med vsem narodom. Mnogo ljudi pozna posamezne miti, niso pa poučeni o njihovi razpredeni mreži. Zato se ne zavedajo nevarnosti, ki preti naši republiki.“ Namen lista je omejiti komuiniiisitično delovanje v Indiji. 2. Iz Rima porooajoi, da je pridobila katoliška Cerkev na Japonskem v letih 1953 in 1954 11.854 novih vernikov, v prejšnjih dveh letih pa 13.512. 30. junija 1954 je bilo na Japonskem 197.151 katoličanov, 19.157 katehumenov, 1.119 duhovnikov, 418 redovnikov, 3.477 redovnic, 187 bogoslovcev. Od julija 1953 do konca junija 1954 je bilo krščenih 10.984 odraslih ljudi. Japonska ima danes 85 milijonov prebivalcev. 3. Na Filipinih se m.nože duhovniški poklici. Tam je zdaj 468 jezuitov; izmed njih je 240 Filipincev, 182 Ame-rikancev (U. S. A.) in 46 drugih narodov. Število filipinskih dijakov vedno raste. Med 225 duhovniki je samo 70 Filinincev, med 213 dijaki pa 149 domačinov. 4. Mons. Dooley John. apostolski delegat v Indokini, je ostal v Hanoiu, ko so ga zasedli komunisti. To je edini papežev zastopnik za železno zaveso. Vietnam. Laos. Oambodža in TaiVmdija niso imele nikoli diplomatskih zvez s Sveto stolico. Zato mons. Dooley zastopa pa-neža samo v cerkvenih zadevah. Mons. Dooley je po rodu Ir,ec. Komunisti so ga že večkrat napadali. Ujetniki, ki so se vrnili, pripovedujejo, da mu komunisti očitajo, da je Amerikanec. To potrjuje tudi njegov priimek. Vendar se zdi, da komunisti mons. Dooleya najbolj sovražijo, ker je vietnamskim škofom poslal posebno pastirsko pismo. Komunisti trdijo, da hoče s tem pismom odvrniti katoličane od komunizma, jim zbuditi strah pred njim in jih opozoriti na duhovno škodo, ki jo prinaša. V resnici pa pismo obsega 24 točk, toda le tri govore o komunizmu. < • .......................... . SLOVENIJA Tudi Slovenija je slovesno zaključila Mariji.no leto. Na praznik Brezmadežne 8. decembra je škof mons. Anton Vovk blagoslovil prenovljeno kapelico Marije Pomagaj na Brezjah. En dan pred praznikom je padel prvi letošnji sneg. Ljudje so ga pozdravili kot znanilca Marijine brc zmadežnc-sti, ki nima na sebi enega samega madeža in je čista kot sneg na poljanah. Kljub slabemu vremenu je veliko število vernikov pohitelo na Brezje. Kapelica je res mogočno lepa in ljubka, vsa v belem in črnem marmorju. Vsa slavnost je trajala od 9 zjutraj do pol ene popoldne. Vrstile so se maše ena za drugo. g. škicf je govoril ognjevito kot je njemu lastno, tako da se je orosilo marsikatero oko, za zaključek pa so šli ljudje v procesiji po kolenih okrog oltarja. Po sedemintridesetih letih je fara Sv. Duha pri Krškem spet doživela slovesnost nove maše. V nedeljo 24. oktobra je prvič stopil k božjemu oltarju salezijanec č. g. Stanko H r i b š e k. Pred njim je imel pri Sv. Duhu zadnjič novo mašo č. g. Andrej Pirc iz vasi Ravni leta 1917. Č. g. novomašnik Stanko Hribšek je doma iz vasi Smečec, ki leži ob cesti med Sv. Duhom in Rako. Svoj veliki dan je slavil v krogu svoje srečne matere, dveh sester in dveh bratov, med tem ko mu je oče umrl že pred petnajstimi leti. Poročilo od doma pove, da so se farani in verniki iz sosednjih fara udeležili slovesnosti v tako veli- kem številu, da je prostorna cerkev bila pretesna. G. novomašnik pa se je veselil še drugega dogodka: pred petimi leti je njegov brat Alojzij, tudi salezijanec, pel novo mašo pri sv. Lovrencu v Clevelandu. Tako je Hribškova družina dala Bogu dva svoja sinova za službo v Gospodovem vinogradu, kar je gotovo za težke sedanje čase tolažilno in vzpodbudno obenem. Prejeli smo iz domovine pismo slovenskega izobraženca. Vsega ne smemo objaviti, ker bi lahko razkrilo pisca. Pa kljub tej omejitvi še vedno lahko veliko priobčimo. Katoliška Cerkov je skoro v brezup-upnem položaju, gledano s človeškimi očmi. Porušenih in nepopravljenih cerkva j-e še vedno veliko število. Ljudje bi jih sami radi popravili, pa tega ne smeio, ker oblasti ne dovolijo. Krščanski nauk po šolah in v večjih cerkvah je prepovedan, verski tisk (razen goriške ..Družine“) tudi. Vendar komunisti le niso pričakali tistega, kar so &i želeli. V njih samih pa se vedno pogosteje kažejo trenja in nasprotja. Duhovniki, ki niso člani komunizmu prijaznega Ciril-metodijskega društva, gmotno zelo težko živijo. Navezani so le na skrite darove svojih faranov. Večkrat verniki skrivaj izvedejo kako nabiralno akcijo. Zelo pa moti ljudi vedenje nekaterih članov Ciril-metodijskega društva. Na neki fari na Dolenjskem, ki je bila znana po svoji vernosti, je umrl stari župnik. Novi je popolnoma prežet partizan- skih idej, tako da so ga zapustili vsi dobri verniki. Ljudstvo, zlasti moški, dodijo k spovedi v sosednjo faro. Dasjravno se poslužuj? komunizem vseh, tudj najbolj sramotnih sredstev, da bi varo z duhovniki vred popolnoma zatrl, je uspeh ravno obraten. Lansko J s to se je prvič po vojni vpisalo v ljubljansko bogoslovje 40 študentov, kar Predstavlja za povojna leta pravi rekord. Ko j.ih rdeči priganjači niso mogli drugače pregovoriti, da izstopijo iz bogoslovja, so vse poklicali na odsluženje vojaškega roka. Tam jih skušajo prevzgojiti. Vendar se mladi fantje vsi vrnejo po odsluženem vojaškem roku dazai v bogoslovje. , Veliko občudovanja vzbuja pri verskih pomožni škof, prevzv. g. Anton "j °vk, ki tako uspešno nadomešča škofa ’r. Rožmana. On mora sedaj niositj zelo težke napore. Vendar skupaj s svojim vernim ljudstvom bo to tudi zmogel, ljubljanske cerkve so danes veliko bolj Polne kot pa so bile pred in med vojno. V zvezi s škofom Vovkom je treba omeniti še letošnje birmovanje. Znano kako so januarja meseca leta 1952 v Novem mestu napadli škofa, ga polili z bencinom in zažgali. To pa se komunistom ni obneslo. Svetovna javnost je tako odločno protestirala, da so se letos zares zavzeli za škofovo varnost. Kamor koli je šel birmovat, ga je milica z UDBO skrbno varovala. Seveda so se listi nato široko razpisali, kako komunizem vero ščiti in podpira. PRIMORSKE VESTI Sv. misijon v Sovodnjah. V tednu od 14. do 21. novembra se je vršil v Sovodnjah pri Gorici sv. misijon, ki je najlepše uspel. Govore v cerkvi in stanovske govore je imel č. g. misijonar Jciže Vidmar, ki je med .našim ljudstvom zaradi svoje ognjevite besede tako zelo priljubljen. Njegova beseda je našla odmev v vseh srcih. To je predvsem pokarala1 zaključna slovesnost. Ganljiva je bila udeležba mož in fantov pri polnočnici med soboto in nedeljo; napolnili so cerkev in v zbrani pobožnosti izpričali, da jim je zadeva sprave z Bogom resna zadeva. Ob najlspšem jesenskem nedeljskem popoldnevu se je po iSprevod v cerkev na Spodnjem Brniku (Cerklje na Gorenjskem) ob ipriliki biserne maše č. g. Janeza Dolinarja. V icizadju Cerklje •sklepnem govoru in po posvečenju župnije brezmadežnemu Srcu Marijinemu razvila veličastna procesija po vaških poteh. Jubilej rojanske Marijine družbe. Ro-janska dekliška Marijina družba je na praznik Brezmadežne praznovala lepi jubilej: 50-letnico svoje ustanovitve. Dne 8. decembra leta 1904 je preč. g. mons. Jakob Ukmar, takrat še poln zdravja in moči, ustanovil dekliško Marijino družbo v tem važnem tržaškem predmestju. Sprejetih je bilo 50 deklet. Od takrat dalje je življenje rojanske fare tesno povezano z življenjem Marijine družbe. Od vsega spočetka so družbenice skrbele za cerkveno petje, kjma-!u pa so se začele tudi odlikovati predvsem na kulturnem in dobrodelnem polju. Leto za letom so tržaške Slovence razveseljevale z lepimi prireditvami. Še fašizem ni mogel zatreti njihove vneme. Kot pripravo na ta lepi jubilej je skozi ves mesec romala fatimska Mati božja od družbenice do družbenice, zadnje tri dni pa je imel č. g. mons. Ukmar tri-dnevnico k Brezmadežni. Na praznik Brezmadežne so imele družbenice ziu-traj v farni cerkvi skupno sv. obhajilo, popoldne pa slovesen blagoslov z za-. hvalno pesmijo. Nato so v družbeni dvorani pripravile slavnostno akademijo, ki je zelo lepo uspela.. Izmed prvih 50 vpisanih članic so sedaj samo še štiri žive. Rojanski Marijini družbi, kakor tudi petdesetletnim njenim članicam iskreno častitamo. Boljunec. Na praznik Brezmadežne se je boljunska fara osamosvojila in ustanovila lastno žunniio. Doslej je Boljunec spadal pod Dolino, sedaj pa se odcepi tudi ta zadnja ve'ika vas od matične fare ki ie pred sto leti obsegala dvanaist današnjih župnii. Prvi župni upravitelj je č. g. Andrej Gabrovšček. Mačkovlje. Tudi v 'tej vasi tržaškega Brega so nastale v zadnjem času spremembe. č. g. Stanko Janežič, dosedanji župni upravitelj je odšel radi študija v Rim. Sedaj ga začasno nadomestuje č. g. Jože Vidmar. Ker je tudi g. Vidmar zelo delaven in agilen, mačkovljani n'e čutijo mnogo te spremembe. Versko in tudi kulturno življenje v fari se ne- moteno nadaljuje, tako slovenski večeri, kakor pevske vaje. Dekleta pa pridno pripravljajo že drugo igro v tej sezoni. Drugi kulturni večer na Placuti v Gorici. V sredo 24. .novembra se je zbralo v dvorani Marijinega doma na Placuti lepo število Goričanov, ki so z največjim zanimanjem sledili predavanju s skioptičnimi slikami č. g. V. Zaletela, ki ie nalašč zato prišel med nas iz lepe Koroške. V čudovito lepih, barvanih slikah nam je g. predavatelj odkrival lepoto koroške zemlje, njenih slikovitih dolin, tihih jezer, prijaznih vasi in ljudi. Brez dvoma se je s tem lepim večerom bratska vez med primorskimi in koroškimi Slovenci še bolj poglobila, kajti spoznali smo, da nas ne veže nanje le enakost jezika in vere. temveč tudi sorodstvo tradicij in običajev. Krminski župnik odstopil. Mons. Angelo Magrini, dosedanji župnik v Kr-minu je odstopil. Slovenski verniki ga nimajo v preveč lepem spominu, ker je on ukinil slovensko službo božjo pri sv. Subidi pri Krminp. Na njegovo mesto imenovali kot vikarja župnika iz Kaprvije č. g. Jožefa Trevisana. Miklavževa.nje a*aaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaa ~]ImU L$ *]laUkcLKCL ^▼▼▼TTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTT' I. PAPEŽEVA BESEDA Sveti oče je že od srede novembra resno bolan. Ker ne more govoriti vernikom, jim piše. Dvoje njegovih pisem Priča o tem. 1. V Lagosu v Nigeriji (Afrika) so im li Marijanski kongres. Na njem je zastopal svetega očeta kardinal in nadškof iz Los Angelesa. Papež je Nige-rijcem poslal 11. novembra vsebinsko 2elo bogato pismo. Prvi misijonarji, ki so jim oznar njeval; božjo besedo, so bili pod posebnim varstvom Brezmadežne. Družba za afrikanske misijone je bila ustanovil ena pred 100 leti na praznik Brezmadežne. Leta 1860 se je odločila, da prevzame misijone v Nigeriji. P ne d praznikom Brezmadežne 1865 je prve misijonarje pozdravil nigerijski kralj. Prvi Pdsij.on so ustanovili v kraju Onitshä. Odtod so širili vero proti zahodu, se-Veru in jugu. Več mladih misijonarjev je že nekaj mesecev po prihodu umrlo. Drugi misijonarji pa so neustrašeno in pogum-n° vztrajali pri misijonskem delu. Se-ki so ga sejali s solzami in žrtvami 1T' v začetku brez uspehov, je pozneje vodilo bogate, tolažilne sadove. Leta 1950 je Nigerija mogla dobiti lastno cerkveno načelstvo. Danes je v več ko 15 krajih nad 500 misijonarjev in nad "50 misijonark, ki oskrbujejo milijon vernikov in več ko 300.000 katehume-Pov. Tudi za domačo duhovščino je poskrbljeno. Mnogo Nigerijcev je že posvečenih v duhovnike. Zdaj goreče delu-lejo med svojim domačim ljudstvom. V el}em velikem in v več manjših semeniščih se mnogio moške mladine prir travi j a na duhovniški poklic. Ustanav-No se krščanske družine, ki so jedra človeške družbe. Mnogo mladih ljudi, J“na in deklet se je odločilo za redovno z>vljenje. Mogočna vojska učiteljev in katehistov iz vrst navadnih vernikov sodeluje z duhovščino in jo vsestransko1 podpira. Nadškof je in škofje _ Nigerije vneto skrb e za katoliško vzgojo mladine. V Marijinem letu so se vršili v teh krajih kongresi, duhovne vaje in devetdnevnih Mariji v čast. Na koncu pisma opominja papež škofe in misijonarje, naj zaupajo v Marijino varstvo in ohranijo apostolsko gorečnost. Vsem vernikom v Nigeriji* pa priporoča zaupno češčenje Matere božje in' posvetitev njenemu brezmadežnemu Srcu. Poskrbe naj, da bo Marija postala kraljica njihovih src in Nigerije. 2. Papeževo pismo ob koncu Marijinega leta. Sveti oče je 5. decembra poslal kardinalu Klementu Micara, ki je njegov vikar v Rimu, posebno pismo, s katerim zaključuje Marijino leto. V njem se z vsem- srcem zahvaljuje Bogu, ker vidi, da je Marijino leto zelo poživilo pobožnost do božje Matere v dušah in zbudilo večjo gorečnost za njeno čast ne samo v Rimu in v katoliških krajih, ampak tudi tam. kjer misijonarji s svojim znojem, včasih tudi s krvjo pridobivajo Kristusu novih duš. Potem sveti oče izraža priznanje in zahvalo škofom, duhovnikom, možem in ženam, ki so poskrbeli za tako čudovit razvoj ljudske pobožnosti do Marije. Rim je bil zgled drugim mestom. V liberijanski baziliki so častile presveto Devico izredne množice romarjev iz iz daljnih krajev. S posebnim veseljem se papež spominja nepreglednih množic vernikov, ki so v cerkvi svetega Petra in na trgu pred njo z njim počastile Devico Marijo z naslovom „Rešitev rimskega ljudstva“ in jo je kronal potem, ko je vpeljal praznik njenega kraljevanja. Nato omeni papež Mariološki kongres, ki ga je sam slovesno otvo-ril. Na njem je toliko učenih mož odkrivalo z novimi utemeljitvami in dokazi Marijino veličino, njene kreposti in odlike. Toda ne samo v Rimu, povsod po svetu so se v slavnih Marijinih svetiščih zbirale množice kristjanov in' javno izražale svojo skupno vero in ljubezen do nebeške Matere. Moč teme, ki se že od začetka prizadeva, da bi uničila Kristusovo Cer- kev, jo danes napada z novimi, izredno učinkovitimi sredstvi. Krščansko vero njeni nasprotniki v mnogih krajih očitno Jnapadaijo-, teptajo njene pravice in dušne pastirje ovirajo pri .izvrševanju svete službe. Mnogo jih je v ječah, ali pa ubijajo njihovega duha z obrekovanji in krivicami. Ljudje, ki so se oddaljili od Cerkve, se zdaj bore proti njej s tiskom, ki povzdiguje greh, sramoti in smeši pa krepost. Ta tisk ima posebno velik vpliv na neizkušeno mladino, ki je zato v veliki nevarnosti za svojo vero in čistost. Kristjani so dolžni z vsemi dovoljenimi sredstvi varovati ljudi duhovnega propada. Ker pa človeške sile vsega ne zmorejo, se je treba zatekati po pomoč k Mariji, Kraljici angelov in človeštva. II. OSTALE VESTI Svetovni tisk je v času bolezni svetega očeta skoraj splošno prinašal zdravniška poročila o njegovem zdravstvenem stanju. Sveti oče je tudi v bolezni opravljal svoje najvažnejše apostolske dolžnosti. Redno je sprejemal svojega tajnika mons. TardiMija in njegovega pomočnika mons. Dell’Acqua. Ker se ni mogel udeleževati govorov duhovnih vaj, je sam opravljal premišljevanja sv. Ignacija, ki so izšla v posebni knjigi v kasteljanskem jeziku. Vsakdanja udeležba svete maše, nepretrgana molitev v času, ko ni drugega važnega dela in zavest, da vsa Cerkev združena mdli v njegove namene ob koncu Marijinega feta, zelo tolaži in krepi blago srce na j višjega pastirja. Škofje vsega sveta so naročili svojim vernikom, naj molijo za zdravje svetega očeta. Mnogo diplomatskih zastopnikov se je v tajništvu Svete stolice zanimalo za vesti o svetem očetu in mu želelo zdravja. Tudi predsednik Združenih držav je bil v skrbeh za zdravje paneža. Izjavil je o njem, da ga občuduje v obrambi miru in svobode pred komunisti. 1. Imenovanja: Novi samostojni prelaturi Francoskega misijona (Pontigny), ki je bila pravkar ustanovljena, je imenoval sveti oče za predstojnika kardinala Ahila Lie-nart, škofa v Lilleu. Za apostolskega nuncija v Boliviji je sveti oče imenoval mons. Humberta Mozzoni, naslovnega nadškofa. Novi nuncij je bil rojen 1904 v Buenos Airesu. Višji bogoslovni študij je končal V Rimu, kjer je postal doktor modroslov-ja in bogoslovja. Po novi maši je še doktoriral iz cerkvenega prava (1927)’ Pozneje je bil župnik, bogoslovni profesor in katehet na višjih ljudskih šolah. 1935 je stopil v diplomatsko službo pri Sveti stolici, ki jo je vršil v Kanadi, Londonu in Lisboni. Od leta 1953 je bil v službi tajništva vatikanske države. Za apostolskega nuncija na Kubi je papež imenoval mons. Alojzija Centoza. naslovnega nadškofa. 2. Smrt kardinala: Umrl je kardinal Gualbert Guevara, nadškof v Limi. Rojen j,e bil 12. julija 1882, posvečen v duhovnika 1906, v škofa 1941; nadškof je postal 1943, kardinal pa 1946. 3. Svetniške zadeve: Sveta kongregacija obredov za redne zadeve je zborovala 16. novembra dopoldne v vatikanski palači. Kardinali in prelati so razpravljali: 1. o obnovitvi zadeve blažene Marije Terezije de SoU' birän, ustanoviteljice Družbe Marije Pomočnice; 2. o poročilih bogosCovnlli ocenjevalcev spisov božjega služabnik8 papeža Pija IX., ki je proglasil Mariji" no brezmadežno spočetje za versko resnico (8. decembra 1854). 3. V pripravljalni seji kongregacije obredov so p8 kardinali, prelati in bogoslovni svetovalci razpravljali o dveh čudežih, ki st8 se zgodila, kakor trdijo, na priprošnjo častitljivega božjega služabnika, Marcelina Jožefa Benedikta Champagnat, duhovnika, ustanovitelja Marijinih malih bratov, ki se imenujejo šolski m8" risti. 4. Blažena Marija Pallotta Pred kratkim je bila proglašena Z‘1 blaženo redovnica Marija Vnebovzet8 Pallotta. Ko so 31. julija 1931 njen0 truplo odkopali, so zastopniki apostol" skega vikarja mons. Massija in zdravnika videli, d'a je njeno telo popolnoma ohranjeno in čutili, da razširja prijetno vonjavo, ki je bila izraz njenih čednosti. Zaradi tega so začeli njen' grob obiskovati tudi pogani. Glavna predstojnica je to sporočila tedanjemu svetemu očetu Piju X. V poročilu je pripomnila, da sestra Marija Vnebovzeta v svojem življenju ni storila nič izrednega, pač pa se je odlikovala v zvestem spolnjevanju pravil iti svojih dolžnosti. Ko je papež to poročilo prebral, je bil zelo ganjen. Pripomnil je: „Da, spol-njevanje pravil pomeni isto kot svetost. Pot svetosti ni težka; je sicer polna tnnja, toda lahka.“ Naročil je, naj se takoj začne delati na to, da bo proglašena za blaženo. Sedanji papež je že Potrdil dva čudeža, ki sta se zgodila na njeno priprošnjo. Vse kaže, da bo mlada. vestna in požrtvovalna redovnica in '"Misijonarka kmalu proglašena za svetnico. 5. Blaženi Janez Martin Moye Poleg skromne, ponižne redovnice Marije Vmebovzete Pallotta, ki se je na ti'tajskem odlikovala v zatajevanju in dosegla palmo mučeništva, je prišel do S?sti_ oltarja tudi blaženi Janez Martin Mpye, duhovnik Družbe pariških zunanjih misijonov in ustanovitelj Hčera božje Previdnosti. Ta duhovnik je junak^ misijonske vn.eme in predhodnik veličastnega razcveta apostolske gorečnosti današnjih časov. Božja Previdnost ga j,e napravila za priprošnjika Kitajske v času, ko žari v tem velikem narodu mnogo zgledov krščanske velikodušnosti iti neustrašenosti brez prime-t®. Na dan. proglasitve za blaženega v '.novembra) je bilo v vatikanski ba-.tki okoli svetega očeta mnogo cerkvenih dostojanstvenikov, k; so prišli iz ječ in mučilnic, pa so veseli, da so smeli trpet; za Jezusovo ime. Ko je ta misijonar v 18. stoletju potoval na Vzhod, naiprej p0 morju, nato po suhem, je doživel veliko tega, kar 200 let prej rančišek Ksaverij. Blaženi je imel tudi njemu podoben značaj, izredno žejo po dušah in željo, popolnoma se žrtvovati ln izčrpati za božjega Odrešenika. „DUHOVNO ŽIVLJENJE“ je slovenski verski mesečnik Izdaja ga konzorcij (Orehar Anton), urejuje pa uredniški odbor (dr. France Gnidovec in Jože Jurak). Naslov uredništva in uprave: Victor Martinez 50, Buenos Aires, Argentina Celoletna naročnina znaša za Argentino 60 pesov, za U. S. A. in Kanado 5 dolarjev, za Italijo 2.000 'lir, za Avstrijo 75 šilingov, drugod v protivrednosti dolarja. Tiska tiskarna Federico Grote, Montes de Oca 320, Buenos Aires e REVIJO MORETE PLAČATI IN NAROČITI NA SLEDEČIH NASLOVIH: Argentina: Dušnapastinska pisarna, Victor Martinez 50, Buenos Aires. Brazilija: Vinko Mirt, Caixa Postal 7058, Sao Paulo, Brasil. U. S. A.: Slovenska pisarna, 6116 Glass Ave, Cleveland 3, Ohio. Kanada: Turk France, 263 Oak-wood Ave, Toronto, Ontario. Trst: Marijina družba, Via Risor-ta 30, Trieete, Italia. Italija: Zora Piščanc, Riva Pia-zzutta 18, Gotrizia. Avstrija: Anton Miklavčič, Spi- ttal a/Drau, D. P. Camp, Kärnten, Austria. Avstralija: Fr. Rudolf Pifko, 45 Victoria Street, Wawerley, N. S. W. §2; n <° all s o« H M oC TARIFA REDUCIDA Concesion No. 2560 VSEBINA FEBRUARSKE ŠTEVILKE: Alojzij Košmerlj: Bog mod nami 65 Škof dr. Gregorij Rožman: Dragi slovenski rojaki, pozdravljeni v Kristusu!................. 70 Papa Pio XII: Consuelo a los que sufren ..................... 71 Jože Vovk: Maša - skrivnost vere 72 Božo Bajuk: Naša narodna zavest 74 Francois Mauriac: Kaj pričakuješ od duhovnika ................... 79 P. Bernard Ambrožič: O prvem sv. obhajilu otrok v Sev. Ameriki 82 Vladimir Kos: Večer................. 84 Dr. Filip Žakelj: Marijina bazilika pod Pireneji ................... 85 Dr. Mirko Gogala: Krščanska lju bezien ......................... 87 Gregor Hribar: Brezuspešni napori 92 Janez Klemenčič: Prijatelji, obrodile so trte vinoe nam sladko 96 Stanko Janežič: Žeja po Bogu .. 98 E. William: Usodna preobleka ... 99 Dr. Stanko Mikolič: Katoliška Cerkev v skandinavskih deželah .. 104 Misli ............................. 106 Dekle, ki se ne poznaš.............. 107 Iz misijonskega sveta............... 109 Od doma ............................ 110 Po svetu ........................... 115 Med izseljenci ..................... 117 Iz Vatikana ........................ 119 Platnice in stalna zaglavja je narisal Hotimir Go-raad