Bezgova pištola
Koščakov Lojze je imel veliko veselja z bezgovimi pištolami. Po vsej vasi je bil na glasu, da on bbzgove pištole najbolje izdeluje.
Le vprašajte Svetinovega Matička, Vraničevega Jožka, Zarnudnikovega Tončka, pa tudi Žabavjevega Franceta, vprašajte je, ked6 jim je napvavil bez-gove pištole? Slišali boste:   Nihče drug nego Koščakov Lojze.
Ni ga bilo dneva, da bi ne bil Koščakov Lojze vsaj petdesetkrat zadel iz svoje pistole v vrata sosedovega skednja.
Očeta so že ušesa bolela od Lojzetovega pokanja, a mati mu ni mogla ni-koli zadosti kodelje pripraviti za naboje.
Bilo je neke nedelje po pi51udne,  da pridejo k Lojzetu sosednji otroci.
— 118 —
Vsakemu je moMa iz žepa — bezgova pištola. Žabarjev Franee sepne Lojzetu nekaj tiho na ulio, a Zamudnikov Toaček pokaže z roko žep ia kmalu je bila vsa družba na Ferlinčevej trati.
Veseli dečki pokajo in se poskušajo, čija pištola dalje ponese.
Vianičev Jožek je Tavno nov aaboj žvečil in nekoliko kratov čversto pitrnil v svojo pištolo, kar stopi gospod učitelj med nje.
Vsi se prestrašijo ter svoje pištole naglo poskrijejo v žepe; Koščakov Lojze jo vtakne cel<5 v rokav, a Vraničev Jožek derži svoj pripravljeni naboj še med zobmi.
Učitelj videvši, kako so se ga prestrašili, reče jim: ,,Ne bojte se otroci! De-nes je nedelja, včeraj ste v soli dobro znali, pa se tudi zdaj slobodno malo poigrate. Nu ker vidim, da iinate toliko veselja z bžzgovimi pištolaini, povedati vam hočem nekaj, česar menda še ne znate."
Pri teb. besedab. vzame Francetu pištolo iz žepa, potegne iz nje naboj, in vpraša: ,,Kaj mislite, otroci, kaj je vpistoli, kedarova dva naboja potegtiemiz nje?
,,Nie! nic!" odgovore vsi enoglasno.
,,To ni t-ako," reče učitelj. ,,V tej cevi, o katerej pravite, da je prazna, je vendar uekaj — nu, pomislite malo, in povejte, kaj je v c6vi?"
Otroci pomfšljajo.
,,Ali vam nisem že večkrafc v soli pripovedoval o nekej stvari, katera sb razprostira po vsej našej zeailji, v katerej nii živinio, in brez katere ne bi mogli živeti niti mi niti živali, pa tudi rastline ne bi mogle rasti?"
,,To je zrak" — zavpije veselo Žabarjev Francž.
,,Dobro," reče učitelj. ,,Zrak je tedaj povsod; tudi v uajmanjši luknjici je zrak, in nobene stvari ui na svetu, o katerej bi se reklo, da je prazua; kajti vsaka je napolnjena z zrakom. Ako bi zraka ne bilo, niti vi ne bi mogli pokati iz vaših pištol, kajti ravno zrak je, kateri dela, da vaša pištola poči. Glejte, to je pa tako-le: Vi najprej porinete en naboj v cev, ko je ta naboj ua koncu cevi, potem porinete s to-le paličico tudi drugi naboj v cev. Med tema dvema nabojema v ceri je pa zrak, katerega vi z drugim nabojem pritiskate in to tako čversto, da pervi ndboj ne inore prevelike sile stisnenega zraka dalje zderžati, in kaj se zgodi? pištola poči, to je, stisneni zrak porine pervi naboj s tako silo, da prav daleč odleti iz pištole."
Nato učitelj poriae palicico v cev ia-------pok -   pištola poči,  a otroci
se začnd smijati na ves glas.
,,Kedar pa hočete, da vampištola močneje poči, tedaj pihnete v cev, je-li? S pihanjera poženete zrak v cev, akolikorveč zraka jev cevi, toliko večjajesila, katera požene naboj iz pištole, in toliko inočneje tudi poei. Kedai' naboj iz pištole odleti, potem se zopet razširi zrak, ki je bil stisnen, in ravno to naglo širjenje zraka je 6a prask, katerega slišite, kedar s pištolo pokate. Zrak se rnore tedaj stisniti in razširiti, t. j. zrak je stisen iu razširen." Otroei so si vse to prav dobro zapaintili, in so ves pot veselo pokali z učiteljein se dom(5v verflivši.
Drugi dau je že zaala vsa šola, a pozueje tudi vsa vas, da je zrak sti-sen iu razširen, kajti Koščakov Lojze je to vsakemu prav uatanko razlagal, kedar koli je komu kako bezgovo pištolo narejal.
CBeraffan.)