ESLOVENA UBRE
Ramón Falcón 4158, Buenos Aires
Stran 6	SVOBODNA SLOVENIJA Buenos Aires, 12. 10. 1972 - No. 41	T. G. VILKO — Estados Unidos 425 Editor responsable: Miloš Stare
Correo Argentino Central (B)	FRANQUEO PAGADO Concesión N9 5775
	TARIFA REDUCIDA Concesión N9 3824
Registro Nac. de la Psopiedad Intelectual N9 1.149.713	
muebles
LUKY
Sporoča slovenski skupnosti, da bo v soboto, dne 14. oktobra 1972, odprl svojo novo trgovino v ulici
ALMAFUERTE 3230 V SAN JUSTU.
Naj se ob tej priliki zahvalim rojakom9 ki v vedno večjem številu obiskujejo trgovini, tako na Ezeizi kot v Spegazzini-ju.
Trgovina v San Justu je namenjena predvsem Slovencem. Dobili boste izredne popuste in izbrali plačilne pogoje. Kakovost produktov, ki Vam bodo na razpolago, je izbrana med najboljšimi uvoženimi in domačimi.
Na izbiro Vam bodo: kvaliteta, garancija in tudi najboljše znamke.
Obiščite nas! Prepričali se boste, da kljub neprestanemu porastu cen in inflaciji, na Almafuerte 3230 še vedno lahko napravite dobro kupčijo po starih cenah.
Pričakujemo Vas na Almafuerte 3230 (samo 100 metrov od glavnega trga v San Justu).
LUKA MILHARČIČ) ml.

:
■
:
:
híSSmBL.
/*WVfctel«>wS«D
PREDLOKA — V Predloki pri črnem kalu so 5. septembra strokovnjaki piranskega in koprskega muzeja začeh z arheološkimi izkopavanji okoli farne cerkve iz leta 1200. Po zgodovinskih gradivih je bil v Predloki leta 804 znani „rižanski zbor“, na katerem so se tedanji velikaši iz Istre poleg drugega pritožili Karlu Velikemu po njegovih odposlancih čez Slovane, da jim zasedajo zemljo. (Zgodovinar dr. Franc Kos je še menil, da je bil rižanski zbor ob izlivu Rižane v morje, Preloka pa je od izliva Rižane oddaljena dobrih pet kilometrov). Arheologi si obetajo najti na tem mestu številne zgodovinske ostanke iz zgodnjega srednjega veka.
KOPER — Že lani so tožili v južno-primorskih občinah, da jim primanjkuje kar 37 učiteljev. Pouk se je začel 1. septembra, moči pa od nikjer. Kako rešujejo problem: Z nadurami, z zaposlitvijo upokojenih učiteljev, absolventov višjih in visokih šol, ponekod pa v višjih razredih poučujejo učitelji razrednega pouka, ki niso za predmetni pouk kvalificirani.
LJUBLJANA — Državna založba Slovenije je v zbirki „Klasje“ izdala drugi natis drame (Dominika Smoleta „Antigona“. Ker je zbirka Klasje namenjena klasičnim besedilom iz slovenske književnosti, je Smoletova „Antigona“, ki je nedvomno med najboljšimi slovenskimi dramami, tudi „uradno“ sprejeta med klasična dela.
Ista založba je tudi izdala monografijo o Francu Miheliču pod „Grafi-ka-risba“. V knjigi je reproduciranih 118 umetnikovih del, pretežno v kronološkem redu od leta 1930 dalje. Obsežni monografiji je napisal uvodno razpravo Marijan Tršar, ki je objavljena tudi v francoskem prevodu; dodana je zajetna biografija in bibliografija spisov o slikarju s spiskom Miheličevih razstav in nagrad.
LJUBLJANA — Predsedstvo Zveze mladine Slovenije je na svoji 19. seji
9.	septembra sklenilo razrešiti uredništvo revije „Problemi — Literatura“'. Ta uredniški odbor je Zveza imenovala na svoji 13. seji. a 19. seji je predsedstvo ugotovilo, da je revija odstopila od usmeritve ZNS. To se je pokazalo v zadnji številki, kjer se je revija vpletla v ozke „elitistične razprtije, ki ne prispevajo k bogatenju našega kulturnega življenja, temveč povzročajo vnašanje nedemokratičnih postopkov in odnosov v kulturno področje“.
LJUBLJANA. — Brniško letališče vztrajno veča promet. Letos do avgusta je preko brniškega letališča potovalo
«■■■NaaBfaflaHaBaaaaaaBHBaaBBaaaHaaaBBBaaBBBaBBBa»
■
■
■
Oddam v najem
NOVO STANOVANJE
■
■
■
poleg parka in bazilike v Moronu, ;
9.	nadstr., 2 sobi, kuhinja, kopalnica 5 in pralnica.
■
Informacije v upravi lista.
JAVNI NOTAR
FRANCISCO RAUL CASCANTE
Escribano Público Cangallo 1642 Buenos Aires Pta. baja, ofic. 2 T. E. 35-8827
UNIV. PROF.
■
DR. JCAN BLAZNIK i
■
■
Zahtevajte določitev ure na telefonu 49-5855
■
C. José E. Uriburu 285, Cap. Fed j
■
specialist za ortopedijo in travmatologijo
Ordinira v torek, četrtek in soboto i od 17 do 20
'■■■■■■■■•■■■■■■■«■■■■■■■■■•■■■■■■■■■■■■■■■■■«'■■■■v
■
■
■
Dr. Tone žužek
ADVOKAT
!
Uraduje od 17.30 do 19.30. Ponedeljek, sredo, petek
■
■
Lavalle 2331, p. 5. of. 10 T.E. 47-4852
■
154.000	potnikov, lani v istem razdobju le 99.000. Tovorni promet pa se je od
890.000	ton v lanskem obdobju povečal na 1.300.000 ton. Ker pa računajo, da bodo dvignili v prihodnjih letih potniški promet na letnih milijon potnikov, bodo povečali letališko zgradbo od sedanjih 1000 kv metrov na tri tisoč, pristajalno stezo pa podaljšali na 3.400 m, kar bo dovolj za največja letala, tudi za jumbo-jete.
VRHNIKA. — Konec novembra bodo odprli za promet avtocesto Vrhnika —Postojna, del nove projektirane ceste od Trsta preko Ljubljane in Maribora do avstrijske meje.
LJUBLJANA — V prostorih biotehnične fakultete pod Rožnikom se je začel 29. avgusta mednarodni simpozij za krajinsko načrtovanje. Ta prvi (simpozij je organizirala katedra za krajinsko arhitekturo in vrtnarstvo, udeležilo pa se ga je 120 strokovnjakov iz ZDA, Anglije, Nizozemske, Nemčije, Danske, Grčije, Izraela, Kanade, Italije, Francije, Avstrije in Jugoslavije. Pripravili so 14 referatov, od tega jih je bilo 8 iz tujine.
Slovenci v Argentini
Osebne vesti
Poroke: V četrtek 5. oktobra sta se poročila v cerkvi El 'Salvador g. Tone Mizerit in gdč. Maria Isabel Retes. Pri-či sta bila ženinu njegova mati ga. Vera Mizerit, nevesti pa njen oče g. ErasmO Juan Antonio Retes. Poročne obrede s
sv.	mašo je opravil rev. dr. Alojzij Kukoviča DJ.
V soboto, 7. oktobra, sta se poročila v cerkvi Marije Pomočnice v Dan Bosco Ramos Mejia g. Viktor Hribar in gdč. Marija Pergar. Priči sta bila ženinu oče g. Viktor in mati ga. Ljudmila Hribar, nevesti pa oče g. Franc in mati ga. Slavka Pergar. Poročne obrede is sv. mašo je opravil delegat msgr. Anton Orehar. Novoporočeneem iskreno čestitamo.
Umrla je v soboto, 7. t. m„ v 44. letu starosti ga. Lici Golob roj. Fabjančič. Pokopali so jo v ponedeljek, 9. t. m. na pokopališču Chacarita. Naj počiva v miru.
Nov slb venski inženir
Na buenosaireški univerzi je končal v petek, 6. t.m., študije in postal geodetski in geofizični inženir g. Peter Skvarča. Znanemu plezalcu in sodelavcu našega lista in Zbornika iskreno čestitamo in mu želimo mnogo uspeha v poklicnem delu.
BUENOS AIRES
V soboto, 23. septembra, se je nadaljeval v Slomškovem domu šahovski troboj, ki se vrši v spomin Franceta Preloga in Draga Bujasa med moštvi Našega doma v San Justo, Slomškovega
Umrli so od 2. dio 8. septembra 1972
LJUBLJANA — Jože Alič, železničar; Frančiška Borštnar Krištof r. Vidmar- Jure čamirč; Ivan Dobravec; Pavel Debeljak; Vali Goršič r. Kušar; Marija Gregorač r. Sirnik; Pavla Kos r. Bartol; Milka Kurnik; Ivan Madon, up. pol. nadzornik in koroški borec; Irma Mencinger r. Lebinger; Tone, Vida in Zinka Pšeničnik (prom. nesreča v Nemčiji); Alojzij Pirnat, 67; Mirko Plevel, 68; Saša Souvan r. Kenda; Franci Škulj; Jolanda Torkor r. Drole; Cene Vipotnik, pesnik in prevajalec; Viktor Velkavrh, 64 (prom. nesreča).
RAZNI KRAJI — Vili Ameršek, Trbovlje; Ignac Avbelj, 77, Trzm; Jože Anzi, Trbovlje; Mihael cermc, 68, Ledine- Avgust Dauman, 76, Maribor, Frančiška Debelak r. Gogala, Lesce; Kristijan Fink, Lesce; Mihael Habjanič, 79 Starše; Frančiška Javornik r. Cerar, Zalog; Franc Jarc, Bled; Ivan Križaj, 82 Zagorje ob Savi; Ivan Klemenčič, Kamnik; Ivan Klanšek, Radeče; Alojzija Kresal r. Jarc, 75, Trebnje; Manja Ku-žel r. Ledinek, 93, Sevnica; Marija Kosič, 71, Maribor; Jožefa Ledinek, 71, Maribor; Frančiška Mlakar r. Rode, 82, Domžale; Evgen Moder, 81, Maribor; lože Megušar, Dolenja vas; Štefka Na-ras, 60, Maribor; Marija Oblak r. Mlakar, Žiri; Marija Ornik, 84, Maribor; Hedvika Okorn r. Hribar, Mlinše; Marko Perič, 73, Maribor; Antonija Potisk, 30, Maribor; Franjo Rubin, up. žel., Begunje; Franc Rotar, Radovljica; Antonija Sonenvald, 71, Maribor; Matija Selan, Pesje; Marija Štamfer, 77, Maribor; Franc Štepec, Bizovik; Tončka Škof r. Humar, Celje; Marjeta Valent r. Blatnik, Žužemberk; Franc Weiss, rud. inž. Trbovlje; Ana Zupančič, Podbukov-¡e; Jožica Zabukovec r. Dolinar, Celje; 4ndrej Zamida, Uršna sela.
PO ŠPORTNEM SVETU
Švediski atlet Bruch, ki je na *>lim-piadi v Muenchenu dobil bronasti medaljo v metu diska, je v Malmoe nekaj dni po olimpiadi postavil nov svetovni rekord v tej panogi z 68,58 m.
Preteklo sredo sta se v Baslu pomerili reprezentanci Evrope in Južne Amerike. Po dokaj lepi in zanimivi igri je ekipa Južne Amerike premagala Evropo z 2:0. Čisti dobiček tekme je bil namenjen skladu „Lačni otrok“. Ameriška ekipa je bila sestavljena iz igralcev iz Argentine, Peruja in Urugvaja, Brazi-ljanec je bil vratar Manga, ki pa igra v Urugvaju.
Na jugoslovanskem državnem ekipnem plavalnem prvenstvu, ki je bilo končano 10. septembra na Reki, je zagrebška Mladost ubranila naslov prvaka pred -reškim Primorjem in splitskim Jadranom. Na četrto in peto mesto pa sta se uvrstila slovenska predstavnika kranjski Triglav in Ljubljana. Rezultati pa so bili dokaj povprečni, nekaj je seveda krivo hladno in deževno vreme.
Disciplinska komisija Evropske nogometne zveze je določila, da morata Panatenajkos iz Aten in CSKA iz Sofije ponovno igrati tekmo, ki bo določila finalista za tekmo s sedanjim dvakratnim zmagovalcem evropskega pokala Ajaxom iz Nizozemske, Panatenajkos in CSKA sta zmagala vsak na svojem igrišču, nato pa je po tekmi v Atenah sodnik odločil po izvajanju enajstmetrov in proglasil za zmagovalca CSKA, čeprav bi teoretično Grki imeli možnost izenačiti. Komisija je upoštevala protest Grkov in bo nova tekma 25. oktobra.
Svojevrsten rekord angleškega nogometnega prvenstva. V prvih štirih kolih angleške prve nogometne lige so sodniki izključili na tekmah 8 igralcev, kar 125 so jih pa zapisali v beležnice.
SLOMŠKOV DOM nedelja, 15. oktobra
XI. OBLETNICA
Ob 11: Pozdrav, dviganje zastav in sv. maša 12: skupno kosilo 16: pester program.
Vsi rojaki, posebej še narodne noše —-prisrčno vabljene!
Denarne naložbe, posojila	Pod najboljšimi pogoji!
KREDITNA ZADRUGA SLOGA z. z o. z.
Bme. Mitre 97	658-6574	Ramos Mejia
Uradne ure: ob torkih, četrtkih in sobotah od 16. do 20.
Potujete v RIM - Italijo?
Ne pozabite obiskati slovenskih hotelov.
Hotel BLED in Hotel DANIELA
00185 - ROMA tel. 777102-7579941	00185 - ROMA - Via Luzzatti, 31
Via S. Croce in Gerusalemme, 40	tel. 750587 - 771051
Lastnik: VINKO LEVSTIK
Zmogljivost 85 sob, 150 ležišč. Vse sobe s privatno kopalnico, telefonom, radiofilodifuzijo, klimatskimi napravami. Nova slovenska restavracija. Osebje pretežno slovensko. Počutili se boste kot doma. — Dobrodošli!
(
OBVESTILA
NEDELJA, 15. oktobra 1972:
V	Slov. vasi opoldne Buhov asado.
V	Slomškovem diomu ob 11 pričetek celodnevnega programa XI. obletnice blagoslovitve doma. Dopoldne sveta maša za žive in umrle člane in dobrotnike, popoldne ob 16 nastopi.
Nia Pristavi priredita ob 11 mladina in šola materinsko proslavo.
V	San Martinu po maši materinska proslava.
SOBOTA, 21. oktobra 1972:
Pri Slovenski kulturni akciji bo predaval ing. Martin Povše o jedmi centrali v Atuchi; -Slovenska hiša ob 20.
doma v Ramcs Mejia in Slovenskega doma v San Martinu. Tokrat sta se pomerili moštvi iz San Martina in Slomškovega doma. Zmagal je San Martin s 4 in pol točke proti 1 in pol točke. — Naslednjo soboto, 30. septembra, sta se pomerili moštvi iz San Justa in Ramos Mejia in je San Justo zmagal s 5 in pol točke proti pol točke. — Troboj se je nadaljeval v soboto, 7. oktobra, v San Justo, kjer sta tekmovala San Martin in San Justo. Igra je končala z neodločenim rezultatom: 3:3. Zaključno srečanje pa bo v soboto, 21. oktobra, v San Martinu med moštvi iz Ramos Mejia in iz San Martina.
Izlet vseh slovenskih šol.
V	San Martinu zaključno srečanje šahovskega troboja med San Martinom in Ramos Mejio.
NEDELJA, 22. oktobra 1972:
Misijonska prloslava ob 16 v Sloven-hiši.
Carapachayski dom prireja vsakoletno celodnevno pomladansko rajanje.
Na Pristavi ob 17 filmska predstava.
ČETRTEK, 26. oktobra 1972:
Predavanje prof. dr. Hanželiča na
sestanku Zveze žena in mater ob pol 5 v Slovenski hiši. Naslov predavanja: Medsebojno sodelovanje in povezanost članov družine. Na zanimivo predavanje iskreno vabimo.
SOBOTA, 28. oktobra 1972:
V	Slovenski hiši zvečer proslava narodnega praznika 29. oktobra.
NEDELJA, 29. oktobra 1972:
V	Rozmanovem zavodu v Adrogue celodnevna prireditev.
SOBOTA, 4. novembra 1972:
V	domu v San Martinu koncert točno ob 19.30.
NEDELJA, 5. novembra 1972:
Mladinski dan SDO in SFZ.
Proslava narodnega praznika 29. oktobra bo tudi letos v Slovenski hiši v soboto, 28. oktobra zvečer: maša za vse Slovence, ki so se žrtvovali za svobodo slovenskega naroda, kulturni spored, slavnostna
večerja.
ROŽMANOV ZAVOD
vabi vse rojake, starše in sorodnike gojencev ter vse bivše zavodarje
Y ADROGUE 29. OKTOBRA
na celodnevno prireditev.
SLOVENSKI DOM CARAPACHAY priredi dne 22. oktobra 1972 vsakoletni
POMLADANSKI DAN
ob 11.30 sv. maša za raj. Julijo in Celestina Jelenc.
Pri sv. maši nabirka ža misijone.
Po maši skupno kosilo; popoldne nagradno tekmovanje v balinanju tekkmovanje v odbojki.
Domača glasba — Srečolov — Prosta zabava
Sodeluje orkester PLANIKA
L. E. “SAVA”
RADIO — TV — ZVOČNE NAPRAVE POPRAVILA NA DOMU V 24 URAH
T. E. 88-7706	pisarna 20
t
Prijateljem in rojakom sporočamo, da je po daljši bolezni umrl 4. oktobra na svojem domu v Slovenski vasi v Lanusu naš mož, oče, brat in tast
Alojzij Grbec
Pogreb je bil v četrtek, 5. oktobra, na pokopališče v Lomas de Zamora. Zahvaljujemo se vsem, ki so nas spremljali v času pokojnikove bolezni in v dneh žalosti. Posebej se zahvaljujemo g. župniku Prebilu A. CM za dnevno obhajanje. G. msgr. Oreharju A. se zahvaljujemo za pogrebno sv. mašo in pogrebne obrede, prav tako duhovnikom dr. Žaklju, župniku Prebilu in Martinu Avanzo za koncelebri-ranje. Hvaležni smo duhovnikom, vaščanom in rojakom, ki so se udeležili pogreba ali hodili rajnega kropit.
Vsem ga priporočamo v molitev.
Žalujoči:
žena Frančiška roj. Lavrič; otroci: Lojze z družino;
Mirko, duhovnik; Erna por. Rauh; Marica por.
Berčič; Janez, Jože in Marijan. Brata: France in
Janez ter sestra Ana por. Lipovec in ostalo sorodstvo.
V domovini: brat Anton.
Buenos Aires, Loški potok pri Ribnici.
PREUSMERJANJE SVETOVNIH SILNIC
RUSKO-KIT A J SKI RAZKOL POD UDARCI ZADNJE MAOCETUN GOVE REVOLUCIJE
Pod zgornjim naslovom in podnaslovom je znani slovenski časnikar in politični strokovnjak dr. Anton Ambrož izdal v založbi Robert Speller & Sons, Publishers, Inc., v New Yorku v ZDA monumentalno delo v dveh delih o premikih sil med dvema komunističnima velikanoma, ZSSR in Kitajsko v zvezi z Maocetungovo tkim. kulturno revolucijo in vlogo, ki pripada titoizmu.
Prvi del obsega enajst poglavij, ki nosijo naslove: 1) Nasprotujoči si na-rodno-revolucionarni interesi; 2) Različne poti do cilja (tihomorski pakt); 3) Kitajski komunistični ideološki izziv; 4) Jugoslovanski komunisti razgalja-
Nacionalni interesi
Pisec ugotavlja, da je rusko-kitaj-■ski razkol najvažnejše politično dogajanje v drugi polovici 20. stoletja in da vsekakor predstavlja novo priliko za severnoameriško zunanjo politiko. Navaja med drugimi mnenje znanega severnoameriškega veleposlanika Georga Ke-nnana, da je „za ZDA v zadnjih dvajsetih letih na mednarodni pozomici najvažnejše zunanjepolitično dogajanje Maocetungov nastop in njegov odnos do svetovnega komunističnega gibanja. Bi lo bi smešno, če bi to mimo gledali... in povsem ignorirali konflikt med Kitajsko in ZSSR ter ne izkoristili ugodnih posledic, ki se iz tega konflikta ponujajo“ svobodnemu svetu.
Kljub svojim ideološkim enakostim Rusija in Kitajska predstavljata zaradi svojega povsem različnega narodnega razvoja dve povsem različni družbi tudi z različnima vrstama vodstva: Rusijo vodi partijski aparat, ki se je razvil v komunistični državi in je bil podvržen spremembam, ki so pripeljale )o nastanka novega družbenega razreda. Rusijo vodi vlada ‘uradnikov’.
Kitajski revolucionarji prve generacijo, ki še danes vladajo Kitajski, pa nosijo v sebi drugačna izkustva. Sle dili so Maocetungu in „služili pod težkimi materialnimi okoliščinami in vojaškimi pogoji. Zanje so ekstremna pro-letarizacija, improvizacija in naslon na organizacijo in propagando, naravne oh -like boja za komunizem,“ je ugotovil T.
H.	Rigby na tretji mednarodni konferenci o zadevah kitajsko-sovjetskega bloka, ki je bila septembra 1960 na Japonskem.
Ti dve različni poti nastanka obeh režimov in pa narodni interesi obeh komunističnih velikanov sta temeljna vzroka sovjetsko-kitajskega razkoia. Marksistična doktrina je postala kamuflaža, ‘s katero obe velesili več ali manj zakrivata svoje nacionalistične in imperialistične težnje, meni znani ruski pisatelj in zgodovinar Andrej Amal-rik. In danes je ves svet priča eroziji komunistične solidarnosti zaradi nacionalnih interesov posameznih držav. Ru-6ko-kitajski razkol pa pri tem igra odločilno vlogo. Isti družbeno-gospodar-ski sistem ne more rešiti komunističnih držav pred spori in kontradikcijami, kakor je menil Marx in kakor so še nekaj časa po drugi svetovni vojni menile celo nekatere komunistične vlade. Vladajoče partije namreč niso več enostavno „narodne veje komunistične internacionale“.
Medsebojne obtožbe desviacionizma, imperializma, izdajstva so med Pekingom in Moskvo na dnevnem redu in jih tudi zavest tako v Moskvi kakor v Pekingu, da škodijo svetovnemu komunističnemu idealu, ne more preprečiti.
ZSSR noče močne Kitajske
ZSSR sedaj, kakor je bila carska Rusija v preteklosti, iz svojih narodnih interesov noče močne Kitajske. Vojne na Koreji sovjetski komunizem ni mogel dobiti, ne zaradi ameriškega in Združenih Narodov posega v Južno Korejo, temveč zato, ker v Pekingu niso hoteli, da bi Moskva zavladala v Fusanu. Peking si namreč iz nacionalnih interesov ne more privoščiti, da bi ZSSR kontrolirala Južno Korejo in tako imela še bolj odprto okno na Pacifik, kakor ga že ima.
V zvezi s korejsko vojno je prof. Bela Kiraly, general-major budimpeš-tanske garnizije me"d protisovjetsko revolucijo na Madžarskem, izjavil, da bi, „če bi bila Južna Koreja poražena, Moskva takoj zatem napadla Jugoslavijo in Grčijo.“
jo Maovo doktrino; 5) Trikotnik Mo-skva-Peking-Beograd; 6) Krivične pogodbe in zgodovinske meje; 7) Velika bela kolon, sila v Aziji; 8) Pomen manjšin; 9) Proti hruščevizmu in njegovim naslednikom; 10) Znaki nevihte; 11) Velika čistka: maoisti se borijo prori ‘ruski bolezni’.
V drugem delu pa je sedem poglavij, z naslovi: 1) Raztrgana slika in nepopravljiva škoda; 2) Za obnovo absolutne oblasti; 3) Orožje gospodari v zlomljeni partiji; 4) Preko kulture in ideolo-gije do oblasti; 5) Splošen boj za o-blast; 6) Dva mejnika mednarodnega komunizma; 7) Razkol in Zahod.
Iz istih razlogov tudi Moskva ne ovira ameriške kontrole Formoze in še nikdar ni obdolžila Anglije imperializma v Hong Kongu.
Iz istih razlogov je doslej zato Moskva tako krčevito pomagala Severnemu Vietnamu, kljub težkim materialnim žrtvam, ker je bil vietnamski ko munist Hočiminh največji nasprotnik kitajske ekspanzije proti jugu v Indo-kino.
Rdečim Kitajcem so imperialisti sovražniki, toda Sovjeti so izdajalci, kar je slabše, kakor sovražniki, ugotavlja pisec.
Začetki razkola
Po sovjetski verziji so se prve resne razlike med Moskvo in Pekingom pojavile po 20. kongresu sovjetske KP, ko je Hruščev obsodil tkim. osebnostni kult. Maocetung da se je čutil prizadetega. Muocetung pa postavlja začetek razhajanja z Moskvo na leto 1945, ko je Stalin nasprotoval obnovi državljanske vojne na Kitajskem.
Zunanji vzroki so morda bili zgornji, ideološki razkol pa Sovjeti postavljajo v razdobje 1942—44, ko je Maocetung izvedel nedavni kulturni revoluciji podobno čistko v kitajskih komunističnh vrstah in označil sovjetske komuniste za „stereotipne tujce“. Maocetung je v tej zvezi izjavil indonezijskemu komunističnemu vodji Aiditu, da „sem v severnem Sanči z enim zamahom pobil 20.000 ljudi.“
Kot glavni razlog za kitajsko-sovjet-ski razkol poznavalci smatrajo dejstvo, da je ZSSR v veliki meri že sila, ki ji gre za status quo, medtem ko je Kitajska v 'stalnem premiku in je ne ovira niti strah pred popolnim uničenjem sveta. Maocetung še ni ovrgel svoje trditve, da bo Kitajcev tudi po atomski vojni ostalo še vedno 300 milijonov. Kitajski komunisti trdijo, da graditev komunizma v eni državi ni možna in da mora biti ta graditev vzporedna v vseh socialističnih državah. Ta ideja je nova verzija trockizma.
Že leta 1936 je Maocetung izjavil: „ML se ne borimo za osvoboditev Kitajske, da bi jo potem izročili Moskvi.“
Vojna — najvišja oblika razrednega boja
Kakor v ZSSR komunistična partija Vrši neusmiljeno rusifikacijo narodov, ki so vključeni v federativno državo, tako kitajska komunistična partija vrši neusmiljeno 'sinifikacijo '(pokitajčenje) narodnih manjšin, ki so se znašle v kitajski republiki.
Marksizem smatra državljansko vojno za nadaljevanje razrednega boja z vojaškimi sredstvi. Maocetung je to formulo podaljšal: ne samo, da imajo o-svobodilne vojne razredni značaj, temveč vojna že sama po sebi je najvišja oblika razrednega boja.
Kitajski komunisti so seveda dobili državljansko vojno, zaradi japonske o-kupacije, prav tako kakor so komunistične partije prišle na oblast v Srednji in Vzhodni Evropi zaradi Hitlerjeve o-kupacije in napak zahodnih zaveznikov.
Tito kopira Maocetunga
V poglavjih o jugoslovanski komunistični partiji in o trikotniku Moskva-Peking-Beograd, dr. Ambrož ugotavlja, da je bil Peking tako nasproten titoizmu, da ves čas Stalinove diktature v ZSSR, Maocetung ni priznal Titovega komunističnega režima. To je storil šele leto dni po Stalinovi smrti. Na drugi strani pa je Tito priznal Maocetungov režim takoj, ko je ta zavzel vso Kitajsko. Oktobra leta 1945 je bil Hruščev tisti, ki je osebno pregovoril Mac-
cetunga, da je vzpostavil diplomatske odnose z Beogradom.
Ugotavlja tudi, da je bila državljanska vojna v Jugoslaviji med okupacijo kopija Maocetungove državljanske vojne na 'Kitajskem, in nadaljuje:
„Tito sam je to potrdil v svojem političnem poročilu na 5. kongresu jugoslovanske KP, isto pa je storil tudi bivši delavski vodja Svetozar Vukmanovič-Tempo v svoji knjigi o državljanski vojni v Grčiji, kjer poudarja, da so jugoslovanski komunistični borci posnemali svoje kitajske tovariše...
Med drugo svetovno vojno so mesta in prevozne zveze v Jugoslaviji kontrolirale nemške armade, medtem ko so komunisti ustanovili po gozdovih in gorah v notranjosti države svoja tkim. osvobojena ozemlja, pod kontrolo ljudskih oblasti. S svojimi gverilskimi skupinami so se borili proti okupatorju iri njegovim pomočnikom ter proti nacionalističnim protiokupatorskim silam. Nacistična vojska je izvedla sedem ofenziv proti Titu, kakor je to storila kitajska nacionalistična vlada s svojimi petimi obkolilnimi kampanjami proti kitajskim komunistom pred izbruhom kitajsko-japonske vojne. Po tkim. dolgem maršu, ko je kazalo, da je najlepša prilika, da bi bili komunisti uničeni, so Japonci napadli Kitajsko. Generalísima Čangkajška mnogi primerjajo z generalom Dražo Mihajlovičem, vodjem jugo lovanskega nacionalističnega odpora.“
Dr. Ambrož tudi piše o Maocetun-govi taktiki med japonsko okupacijo rvitajske, ki se popolnoma sklada s taktiko 'litovih partizanov med nacistično okupacijo Jugoslavije. Maocetungovi partizani so se „70% angažirali v boje proti Čangkajškovim nacionalističnim silam, 20% v kompromise in 10% v boje proti japonskemu okupatorju.“ Kakor Maocetung, je tudi Tito obljuo-Ijal, da ne bo vzpostavil komunističnega režima in kakor na Kitajskem, tako so tudi v Jugoslaviji vse do izgona iz Ko-minforma slavili stalinizem kot edini model komunizma.
Neporavnani računi
Med Kitajsko in ZSSR ostajajo neporavnani računi v od Rusov zasedenih področjih v Aziji, ki si jih lastijo Kitajci. V Pekingu od časa do časa objavljajo zemljevide, na katerih so kitajske meje vse drugače začrtane, kakor smo jih vajeni na zemljevidih. Več pogodb, ki jih je carska Rusija sklenila s Kitajsko, danes Peking smatra za neveljavne. Moskva zagovarja v tem pogledu carje in za zaščito svojih meja proti Kitajski naseljuje rusko prebivalstvo ob sovjetsko-kitajski meji. V Pekingu smatrajo ZSSR za „veliko belo kolonialno silo v Aziji.“
Kakor sovjeti na svojem področju, tako Kitajci na svojem naseljujejo ob mejah kitajsko prebivalstvo, odn. sini-ficirajo lokalno prebivalstvo. Tudi razne manjšine, ki prebivajo na Kitajskem, med njimi Uiguri, nomadski Kazaki, Kirgizi, Tadžiki, Uzbeki, Mongoli, Kitajci v množicah preseljujejo ter so bile zadnje velike preselitve, ki gredo v sto in sto tisoče, izvršene še leta 1969.
V Pekingu so v minulih letih storili vse, da bi kot največja razvijajoča se država postali vodje vseh razvijajočih se držav na svetu. Peking naj bi postal „napadalni center za svetovno revolucijo“. Toda s svojo neizurjeno diplomacijo in prevelikim vmešavanjem v notranje zadeve drugih držav so si načrt podrli ter so si mnogo azijskih, predvsem pa afriških držav spremenili v nasprotnike, zlasti ko so te opazovale kitajsko kulturno revolucijo. Mnogi afriški vodje so se namreč vprašali, zakaj naj bi tudi pri njih imeli spet nove revolucije, ko so se vendar že rešili kolonialnega gospodstva.
Partijske čistke
Maoizem tudi v svojih lastnih vrstah ni trden. Več velikih partijskih čistk je Maocetung izpeljal uspešno, ena največjih je vsekakor bila tkim. kulturna revolucija, ki pa mu je skoraj ušla iz kontrole. Pisec podrobno opisuje notranje partijske boje in premike, ki so bili prav tako krvavi, kakor so bili Stalinovi v ZSSR. V svobodnem svetu, zlasti v latinski Ameriki, je bilo iz dnevnega časopisja mogoče malo
Dobra, vzorna družina v besedi In dejanju
Dri Jože Krivec je na prireditvi, ki so jo slovenski starši okoli Pristave v Castelarju pripravili slovenski mladini v soboto, 29. septembra t. 1., nagovoril slovenska dekleta in fante, ki so dvorano napolnili do zadnjega kotička, z besedami:
Dragi mladi prijatelji —	če bi vam spregovoril kot profesor,
spoštovane mame in očetje! bi vam rekel takole: res je, da vam
polnimo glave z mnogo učenosti. Ampak Prijetno toplo je človeku pri srcu, ko y} se učite zase, za življenje, ne za nas preleti s pogledom to-le našo sobo no-	¡n ne za dobre rede v spričevalu. 'Ne-
coj: vidim zbrano pristavsko družino.	prijetna je zavest in človeka ponižuje,
Zdi se mi, da sem doma, med domačimi. Da smo veseli drug drugega, da se počutimo blizu drug drugemu.. .
Morebiti je prav ta trenutek najbolj primeren, da si starši in otroci izpovemo tisto nikoli dovolj odkrito izraženo čustvo ali nagnjenje ali bližino, ki jo sicer čutimo, a vendar tako težko na glas izrečemo. Namreč, da se imamo radi med seboj. Tako silno preprosto je vse to, a vendar tako globoko in vse obsegajoče.
Naše hčere in sinovi: starši vas imamo radi: ne samo tako na zunaj radi, ko se trenutno zablišče oči ali razlije smehljaj čez usta, ampak radi v srcu, radi z vsem ognjem, ki ga dober in skrben človek premore.
Vi ne veste, da vas vaša mama ima najrajši takrat, ko vas krega ali vam izprašuje vest, kajti v ljubezni za vas — se tudi boji zla vas. Vi tudi ne slutite, da za jeznimi očetovimi očmi žari neugasljiva ljubezen, ki gori za vas!
Prišel bo čas, ko boste stopili na naša mesta: boste matere in očetje, boste podobni nam, boste enaki nam. Mi upamo, da boste dobri, skrbni, z enako veliko in neminljivo ljubeznijo v srcu kot mi; to zato, ker nosite v sebi košček našega srca in seme naše ljubezni.
Če bi se zdaj obrnil do vas, mladina, kot oče, bi vam dejal tako: prizadevajte si, da boste ravnali tako, kakor so vas matere in očetje vzgajali in učili. Ne zame.ujte tistega, kar vam polagajo v srce, kajti s tem ne bi izkazovali nič ljubezni do njih. Dober otrok pa tako ne ravna!
Naj vas krasi poštenost: poštenost v mislih in dejanjih. Ravnajte tako, da vas vest nikdar ne bo težila in da vam nikdar ne bo treba povešati oči pred nikomer.
Bodite vztrajni: edino ta rodi zaželene in zrele uspehe. Tudi če je pot na goro še tako strma in težka ter vam že škripljejo pljuča in se vam tresejo kolena — vaš cilj bodi vrh, tam vas čaka zasluženo veselje zmagovalca.
Bodite pripravljeni na borbo za svoje uspehe! Malo je vredno tis lo, kar pade z lahkoto v naročje.
Delavnost in pridnost sta del zdravega človekovega življenja. Ni lepšega in prijetnejšega zadovoljstva, kot je tisto, ki ga občutiš ob koncu dneva po opravljenem težkem delu in truden ležeš k počitku.
razbrati, kaj vse se dogaja na Kitajskem, tako tudi o prav nedavni čistki v kitajski partiji, ko se je Maocetung iznebil tudi svojega že imenovanega naslednika, da mu je pripravil letalsko nesrečo.
Vsemu svetu znana Maocetungovo Rdeča knjižica obsega 33 poglavij in vsebuje 427 gesel, ki se skoro vsa nanašajo na marksizem. Ta gesla smatrajo nekateri za malovredna z intelektualnega in literarnega vidika, ker niso originalna in celo na nižji stopnji v tem pogledu, kakor Stalinovi špici.
Kulturna revolucija na Kitajskem je popisana podrobno, prav tako napori kitajskega komunizma, da bi vodil druge komunistične partije, .ki ne gredo z roko v roki z Moskvo. V teh ‘svojih naporih, da bi izoliral moskovski komunizem, je Maocetung posegel tudi v Evropo in se utrdil v Albaniji, ob vsaki možni priliki pa je začel ploskati tudi romunskemu odporu proti sovjetski nadvladi. Si svojim zadržanjem je kitajski partiji uspelo zanesti razdor v sovjetski blok, tako satelitski kakor v blok partij iz držav svobodnega sveta, kjer so Sovjeti takoj po koncu druge svetovne vojne še neomajno gospodarili. Najboljši primer za to je bila vrhunska partijska konferenca marca 1968 v Budimpešti, ki je bila priprava na proslave 50 letnice sovjetske revolucije. Zbralo se je samo 66 partij, odsotna je bila poleg drugih seveda kitajska, romunska pa je konferenco zapustila z izgovorom, „ker so napadli neko odsotno partijo“.
Dr. Ambrož zaključuje svoje delo z
če v poznejšem življenju ugotovi, da je v študentovskih letih zapravljal čas in si ni pridobil potrebnega znanja. Varal ni ne staršev, še manj nas, učitelje. Sam sebe je varal.
Tudi iskrenemu prijatelju dajmo možn st, da vam spregovori preko mene. In to vam svetuje: ne podirajte hiše, čeprav je že stara in izven moderne Tnije, če niste trdni v tem, kje, kdaj, kako in s čim boste mogli pozida'i drugo. Kajti lahko je podreti pol sveta, a kdo bo sezidal novega boljšega ?
Tako tudi svet vaših staršev, njihov način živjenja, dozorelo mišljenje, njihovi nazori in nasveti — navidez morebiti nekoliko zastareli, pa preizkušeni in preživeli, niso za v koš. Vemo, da nismo popolni, kakor ni nič popolnega na tem okroglem svetu. Kar najdete slabega, odstranite in nadomestite z boljšim; kar se vam zdi nepopolno, dopolnite s popolnejšim; neuporabno z uporabnim. Iz trdnega in preizkušenega starega sveta iščite poti v nove čase.
Poseben del sveta vaših očetov je kulturno bogastvo. Kaj bo s slovensko knjigo, če je vi, mladina, ne boste brali? Kaj s pesmijo, če ne bo vaša prijateljica? Kaj bo z jezikom vaših mater, če ga sinovi in hčere ne bodo ljubile in govorile v njem ? Ne gre tu toliko za praktičnost teh slovenskih vrednot v življenju, pač pa ere za moralno dolžnost, da jih poznam, gojim in spoštujem, ker mi to moj Stvarnik v četrti božji zapovedi s spoštovanjem staršev zapoveduje tako ravnati.
Ne morem pozabiti be.ed pisat.lja in duhovnika Finžgarja, ki nam jih „e ob bregovih Bohinjskega jezera rekel neko poletje akademikom: „Mladi ljudje padajo. Tudi mi smo padali. Ampak zberite pogum in vstanite! Ne ostanite na tleh!“
Tudi vi tako: ne ustrašite se svojih spodrsljajev, zmot in padcev! Vstanite, popravite in poboljšajte se!
Bodite povezani drug z drugim! Pomagaj e si med seboj: taka je odlika dobrih ljudi in stara slovenska navada. Lodite dobra, vzorna družina v be. edi in dejanju!
Družina, kakor smo nocoj vsi v tem domu!
navedbami političnih strokovnjakov, da mora svobodni svet, predvsem ZDA, izkoristiti do zadnje možnosti razkol da je to deloma začel izvajati sedanji severnoameriški predsednik Nixon, s svojo politiko tako v Evropi kakor na Daljnem vzhodu. Na vprašanje, če je sploh mogoče doseči resnično koeksi-med Moskvo in Pekingom, in ugotavlja, stenco med ZDA na eni ter ZSSR m Kitajsko na drugi strani, dr. Ambrož odgovarja z odgovorom veleposlanika Clevelanda, da bi „moderni KlausewPz smatral détente za nadaljevanje napetosti z drugimi sredstvi“ in da je „sanje o Pax Americana zajnenjala Pax Ballistica“.
Vse ugotovitve v obeh knjigah so oprte na uradne komunistične vire in na drug zanesljiv informativni material, na koncu druge knjige pa je na 58 straneh dodana še celotna bibliografija iz sedmih jezikov, ki je služila piscu za osnovo njegovemu delu.
Kakor smo že svoječasno poročali, je mogoče delo naročiti pri zgoraj omenjeni založbi za 25 ameriških dolarjev. Slehernemu izobražencu, ki se bavi s političnimi problemi na splošno in s problemi komunizma, tako sovjetskega ali kitajskega, posebej pa še jugoslovanskega, nudi dr. Ambroževo delo dragocen pripomoček, ker je v njem zbranega toliko dokumentarnega gradiva. Še posebej pa mu lahko služi obširna bibliografija, za podroben študij ali kot pripomoček za katero koli diskusijo ali razpravo o tem problemu moderne dobe.
PF
SVOBODNA SLOVENIJA
Stran 3
Buenos Aires, 12. oktobra 1972
VETER NOSI PESEM MOJO...
LASBENI FESTIVAL
Članice In člani slovenskih mladinskih organizacij SDO — SFZ 26. avgusta 1972 - Buenos Aires
PEVSKO G
Zgoraj prva vrstla: Pavel Fajdiga ml., preds. SFZ, začenja festival
Zgoraj druga vrsta, od leve na desno:
napovedovalca: Andreja Dolinar — Gregor Batagelj; Dekliški zbor Ramos Mejia, vodi Jože Malovrh;
M. Oberžan (violina) — A. Jenko (klavir);
Janez Gris (klavir).
Na desni: Sekstet „Cankar“, Berazategui, vodi Jože Omahna. Spodaj na levi: Mirjam Klemenc (klavir);
Spodaj na desni1: Janez Zorec (solo) — Rok Fink-Kačar (kitara).
Zgoraj: Kvartet Finkovih;
Na levi: Dekliški oktet San Martin, vodi Boris Pavšer;
Spodaj: Zorka Gris (klavir).
Zgoraj lod leve na desno: Zbor Carapachay, vodi Aleksander Pirc;
Ana Marija Klanjšček (klavir); Siekstet San Justo (Mirjam Jereb, harmonika), vodi Andrej Selan;
Na desni: Dekliški zbor Slovenska vas, vodi Ivan Mele.

Zgoraj levo: Ani Jenko (klavir);
Zgoraj desno: Duet J. Rode — J. Vasle (kitara), Adrogue;
Spodaj od leve nia desno: Slovenske mladenke, Castelar, vodi ga. Anka Savelli-Gaser;
Vsi nastopajoči, zaključne besede: Ana Marija Klanjšček, predsednica SDO.
Osvetljava: Božidar Kocmur. Fotografija: Marko Fink