PoStnina plačana t gotovini
Leto VIII, st. 246
Ljubljana, nedelja 16. oktobra 1927
Cene 3 Din
»atiaja ob 4. »jatraj. ga
Stane mesečno Din >5-—, ca mo-semstvo Din 40*— neobvezno.
Oglasi po urite.
Uredništvo 1
LJubljana, Knallova ulica štev. 5/L Telefon it. <07* in 2804, ponoči tudi St. «034.
Rokopisi ce ne vračajo.
Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko
Uprava Btre: LJubljana, frOeinora
ulica St. 54. — Telefon St. «036.
• toseratni oddelek', vJubljana, PreSer-nova ulica št. 4. — Telefon St. x4.gr
Podružnici: Maribor, Aleksandrova St 13 — Celje. Aleksandrova cesta
Račun prt poštnem tek. zavoda: Ljub-lana St. 11.843 • Praha čislo 78.180. Wien, Nr. 105.141.
Ljubljana, 15. oktobra. Politični položaj v Beogradu zori k odločitvi Verifikacija je prirodni sklepni akt volilne vlade ta takoj po volitvi predsednika se mora stvoriti delovna večina. Zaman uverava g. Vukičevič, da je njegova vlada stabilna Zaman se predstavlja kakor nosilec bodočega delovnega režima; kajti vsa javnost ve, da ima proti sebi ne samo celo opozicijo, vso demokratsko stranko, ampak tudi veliko večino radikalskega kluba. G. Vukičevič je postavljen z enostranskim aktom, sedaj pa ko treba, da se opre na oba ustavna činitelja, mu zmanjkuje tal pod nogami.
0. Vukičevič sicer zatrjuje, da je ne-možno, da bi ga krona pustila pastL Povsod daje širiti in groziti da bo v slučaju ustanovitve demokratskega bloka dobil homogeno volilno vlado, ki naj sprovede nove še hujše volitve. G. Vukičevič, ki to širi, s tem težko greši na naši državi in na njeni ideji So stvari, za katere je dopustno misliti, da se jih od zgoraj brani pred slučajnimi večinami, n. pr. državno edinstvo, a ene osebe in njenega justamenta ne more ičititi nihče, ako ji večina Narodne skupščine odreče poverenje. 2e govoričenje o možnosti novih volitev radi Vukičeviča je smela igra z mislijo na državni udar.
Naša država se je komaj začela kon-solidirati in že jo lahkoumni državniki ogrožajo s svojimi justamenti in kapricami. Sama misel na negacijo parlamentarnega načela večine je že opasna ln g. Vukičevič, ki mu vendarle še ne odrekamo osebnega patrijotizma, bi se prestrašil, ako bi vedel, kako silno tako početje lahko ogroža temelje monarhije.
Z vso lojalnostjo globokega prepričanja se je celokupna jugoslovenska demokracija od nekdaj vnemala za mo-narhistični sistem v naši državi. Zanj je izbila najljutejše borbe. Branila ga je iz prepričanja, da je naši državi potreben in koristen. Za naše edinstvo in za stabilnost celokupnega državnega življenja je treba, da se ustali najiskre-nejše razmerje med narodom in vladajočim Domom.
Kakšna frivolna igra s tem srčnim odnošajem, ako se pojavi vlada, ki trdi, da veže vladar usodo skupščine na njen obstoj! In to slaba vlada, vlada, ki ni narodu pokazala nobenega koristnega dela vseh šest mesecev svojega obstoja, vlada, ki so ji dokazane neču-vene zlorabe. Vlada, ki je pravkar v verifikacijski debati doživela moralne poraze najhujše vrste. Kako naj 12 milijonov Jugoslovenov razume da mora iti Narodna skupščina, ker zahteva odstop moža, ki je svojega doslej nikomur znanega sina dal po policiji izvoliti za poslanca, ko nima ni 30 let, pa mora sedaj doživeti, da se mu razveljavi mandat.
V zvezi s političnim položajem je nastal po volitvah, in z grožnjami, ki zlorabljajo krono za uplašitev Davido-vičeve demokratske stranke, dobiva konkretne forme tako zvani <pprečan-ski blok». Argumenti, ki že več let pripravljajo tla taki grupaciji, prihajajo iz neštetih in vedno drznejših upravnih napak, ki so žal vezane s srbijanskim življem. Odpor proti izenačenju bremen je vedno živa akcija za prečanski blok.
Pristašem državnega edinstva, ki žele iskrenih odnošajev med Srbijanci in «iprečani» na vseh poljih, ni bila misel na posebno politično organizacijo prečanov nikdar dobrodošla, a danes, ko so dr-žavnopravna vprašanja rešena in stoje v ospredju naše notranje politike ekonomska in socijalna vprašanja, prihaja ta ideja z elementarno silo na površje. V silobranu in ne z radostjo se je morajo v vitalnem interesu svojih krajev, zlasti pa v interesu izvojevanja resnične enakopravnosti vseh pokrajin in vseh državljanov oklepati tudi že oni, ki so bili trdno uverjeni, da se bo dalo to doseči brez regionarnih političnih formacij. Obnašanje g. Vukičeviča in pretnje, ki odrekajo polovici naroda udeležbo na vladi, kakor da so državljani druge vrste, mora roditi reakcijo.
Zbližanje SDS in HSS rii slučajna in lahka stvar. Rodila jo je potreba politične taktike, da se z odstranitvijo današnjih nezdravih razmer pospeši prava konsolidacija v državi. To zbližanje je velik dogodek, ki bi ga modro vrhovno državno vodstvo povsod drugod izrabilo za najplodonosnejše delo. Pri nas pa proglašajo zvezo obeh najmočnejših pre-čanskih grup z g. Davidovičem za nekak casus belli. Mesto zadovoljstva, da mož. kakor je g. Davidovič, uživa zaupanje prečanov, slikajo to kot nekaj opasnega. Skoro se zdi, kakor da hočejo nekateri krogi prečanom naravnost vsiliti borbo, ki so jo doslej zadržavali njihovi vodje. Zakaj pač? Kakšna je državniška modrost, ki ji je na potu tako zdrava konsolidacija?
Vprašanje parlamentarizma in popolne državljanske enakopravnosti pa je postavljeno na dnevni red. Demokracija bo zmagala.
Narodna skupščina se sestane v torek
Seja je bila prvotno sklicana za pondeljek, naknadno pa odgo-
dena na torek
Beograd, 15. oktobra p. Seja Narodne skupščine je bila napovedana za ponedeljek. dne 17. t m. ob 9. dopoldne z dnevnim redom: poročilo verifikacijskega odbora in verefikacija mandatov. Ta objava je bila v skupščinskih prostorih že tudi nabita. Zdi se pa, da do ponedeljka ne bo gotovo tiskanje poročil večine in manjšine v verifikacijskem odboru. Zaradi tega je imel za-
časni predsednik Narodne skupščine dr. Perič kratko konferenco z ministrskim predsednikom g. Vukičevičem, kateremu je obrazložil, da se seja Narodne skupščine v ponedeljek najbrže ne bo mogla vršiti. V resnica je bila popoldne spremenjena objava v skupšči ni in sklicana seja Narodne skupščine za torek ob 9. z istim dnevnim redom.
Bilanca verifikacijskega odbora
Znamenje nevzdržnih odnošajev v vladi: tudi vladne skupine najavljajo od večine oddvojena mišljenja. — Borba za nezakoniti mandat g. Miloša Vukičeviča naj se nadaljuje
Beograd, 15. oktobra p. Današnji dan je potekel v Beogradu brez večjih političnih dogodkov. Verifikacijski odbor je zaključil svoje delo s tem, da je za-vršil še zadnje formalnosti. Poročilo večine je bilo že danes podpisano in oddano v tisk, tekom noči Pa bo zaključeno tudi poročilo manjšine, za katero bo poročal poslanec Juraj Deme-trovič. Oddvojeno mnenje bodo oddali tudi radikali glede sklepa o anketi v bihačkem okrožju proti mandatu g. Boška Željkioviča in glede ankete v sarajevskem okrožju proti mandatu g. N. Popoviča. Interesantno je in redek primer v parlamentu, da morajo radikali, ki so v vladi, oddajati oddvojeno mnenje, ker so njihovi predlogi propadli. Radikali skupno s klerikalci bodo oddali dalje oddvojeno mnenje, da se prizna mandat sinu min. predsednika g. Milošu Vukičeviču, dasi je jasno, da nima v zaklonu predpisane starostne kvalifikacije za narodnega poslanca, ker še ni star 30 let. Demokrati bodo oddali oddvojeno mnenje proti volitvam v kragujevškem in čačaškem okrožju. Klerikalcem po vsem tem ni ostalo drugega, kakor da so tudi oni najavili od-d)vo}eno mnenje proti mandatoma dr.
Kramerja in Ivana Ureka.
Zaključek verifikacijskfe debate pomeni nesporno katastrofo vlade, ker je bila na celi črti tepena. Edini mandat, ki je bil takoj razveljavljen, je mandat vlade, t. j. mandat sina predsednika vlade. Da bo ironija tem večja, bodo prijatelji in sam g. Vukičevič oddali oddvojeno mnenje, da se krši zakon in izvolitev vendarle prizna. Od opozicije ni bil stavljen pod anketo noben mandat; edina dva mandata, ki sta bila na ta način osporjena, spadata v skupino g. VuMčeviča, in sicer v sarajevskem in bihaškem okrožju.
Beograd. 15. oktobra p. Dr. Hohnjec je dal večernim beograjskim listom izjavo, da je zadovoljen z delom verifikacijskega odbora. Dr. Hohnjec jemlje na znanje izjavo demokratov, da niso mogli sprejeti ankete v Ljubljani. »Z uspehom dela v verifikacijskem odboru sem zadovoljen, ker drugače sploh ne bi mogli delati. Kar se tiče mandata g. Miloša Vukičeviča, sem za to glasoval, ker omejitev na 30. življenSkio leto nima smisla. Ravno tako smo postopali prej tudi v primerih Kmjeviča, Cede Kokanoviča ln Aliča. brez ozira na to, ali smo bili v vladi ali v opoziciji.«
Vatikan se že oogaia z My«so!lnifem
Odgovor kurije na fašistično ponudbo za rešitev «rimskega vprašanja«. — Fašistični tisk potrjuje in direktne razgoVore. —■ Zanimiva ugotovitev francoskega lista
Rim, 15. oktobra, d. Drugi članek vati* kanskega glasila »Osservatore Romano« o rimskem vprašanju, ki je bil najavljen kot odgovor na izvajanja Mussolinijevega bra» ta in ki ga je vsa tukajšnja javnost pri« čakovala z največjo napetostjo, prinaša pred vsem nadaljno točno označenje po» gojev, Id jih je moral staviti Vatikan, in bližnjo utemeljitev istih. V članku je re« čeno: Rešitev rimskega vprašanja n»ore Bi« ti samo taka, da bo izhajala iz nje neod» visnost papeža za vernike na vsem svetu. Potreba tega se utemeljuje s tem. da, če bi se papež kTatkomalo vdal v stanje ustvarjeno 1. 1870., bi tedaj izgledal kot od visen od 'iste diržave, v katere hiši hoče
svet mirno vladati. Po sili bi tedaj isti dan katoliški svet začel gledati na papeža z nezaupanjem in bi vsem njegovim deja« njem pripisoval političen smisel Po sili bi šlo isti dan neprecenljivo število duš v iz« gubo. Osnovale bi se nacijonalne cerkve in, kar Bog varuj, nastali razkoli Iz teh vzrokov torej ne more papež tega vpraša« nja rešiti drugače, kakor z ozirom na in« terese katolikov vsega sveta. Vsak poskus od strani Italije, rešiti to vprašanje eno« stransko '»i se moral zato izjaloviti, ker ne bi našel pristanka tistega, ki ediino vodi usodo katoliškega sveta in ki je, kar se tiče verskih interesov, edini vrhovni sodnik za rešenje tega vprašanja in za tozadevno potrebna jamstva.
Nasproti izvajanjem Arnolda Mussolinija, češ, da ni Italija prizadela katoliški cerkvi največje škode, ampak inozemstvo, pravi članek: Gotovo, da je herezija Martina Lu-thra cerkvi prizadela ogromno škodo. To pa ne oprošča Ttalije, framazonske Italije od včeraj, od njenih grehov, pred vsem pa ne od tega, da je papeža in cerkev pripravila prav ob vse. Tudi je pretirano reči, da je fašizem veliko storil za cerkev. Fašizem ni nič drugega storil kakor da je vrnil nekaj stvari, ki so bile krivično vzete. Kar zadeva Francijo, je papež obsodil lajiške postave in ta anatema ostane nepreklicno. Ce je Sveta stolica stopila v diplom itske odnošaje napram francoski vladi, se to ni zgodilo zato, da bi 1 tem pripoznala te zakone, ampak iz želje, da vsaj nekaj reši iz poloma in pa zato, da bi mogla po svetovni vojni delo vati za svetovni mir, ki je eden najvišjih interesov vere. Kar »adeva cAction Fran-gaise,, jo je Sveta stolica obsodila ne zato, da bi s tem Izkazala politiki gosp. Brianda uslugo ln tudi ne zato, ker goji cAction Francaise> monarhistifne tendenc®, ampak izključno le fz verskih razlogov.
Iz obeh člankov v cOsservatore Romano, ki tvorijo tukaj politično senzacijo dneva, se Se ne da sklepati, da se bo našla rešitev rimskega vprašanja kar od danes do Jutri. 9plo-gni, tudi v diplomatskih krogih razširjeni rti« pa je ta, da bi cerkev ne bila Bdaj tako jasno obrazložila tvojega stališča, ko bi ne smatrala, da je prišel za to primeren trenutek. Papež prav za prav zahteva danes kot nesporno lastnino neko in naj bo še tako majhno ozemlje z vsemi mednarodnimi Jamstvi, da bi mogel tako faktlSno tudi mednarodno nastopati kot suveren. Napredek v rešitvi tega vprašanja leži v tem, da hoče Vatikan danes italijanski državi stvar olajšati. Pridržati pa ti mora, da sam označi pogoje, U morajo ostati izključeni Ie pogajanj, ker
bi sicer to mednarodni katoliški svet občutil kot podložnost Vatikana napram Italiji.
Rim, 15. oktobra, o. cGiornale d' Italia» objavlja na uvodnem mestu daljši komentar k člankom vatikanskega glasila glede rimskega vprašanja in predvsem ugotavlja, da pomeni to pričetek nove dobe dolgoletni polemiki med italijansko vlado ln Vatikanom. Temelji so sicer ostali isti, spremenila pa se je oblika in način polemike, ki se kreta v mejah skrajne vljudnosti. Še bolj pa po-menja to pričetek nove dobe radi jasnosti, s katero je tokrat označil Vatikan svoje stališče. Po obrazložitvi tega stališča, ki zahteva integriteto in suvereniteto vatikanske države potom pogodbe med cerkvijo in državo, je zavladalo na obeh straneh docela drugačno razpoloženje, kakor pa je bilo doslej. Danes, ko je od one dobe poteklo i" toliko let, 60 pogajanja, če se bodo sploh pričela, lahko moeroča. Jasno je, da o kakem posredovanju ne more biti govora, marveč da gre le za direktna pogajanja med italijansko vlado, odnosno državo in Vatikanom Nikdar še Vatikan ni govoril 'ako razsodno, kakor sedaj. Tudi iz mnogih drugih znakov se da sklepati, da je rešitev tega dolgoletnega spora sedaj lahko podana Vatikan pa mora pri tem upoštevati načela, preko katerih vlada ne sme in ne more iti, a to je enot nosf in pedotnkliivnsl Italije.
Pariz, 15. oktobra. »Journal des Debats« naglasa v komentarju o zbližanju med Vatikanom in Italijo, da zasleduje Vatikan točno določene cilie, ki pa jih zaenkrat še ni mogoče natančneje obeležiti. Vsekakor pa izhaja iz pisave »Osservatore Romana®, da obstoja možnost direktnih pogajanj med obema interesentoma in da so se ta« ka pogaianja v indirektni obliki že priče« la in tudi že znatno napredovala. Zdi se, piše list. da hoče Vatikan končno vendar« le pristati na stališče, ki ga je vedno za« stopala italijanska vlada in ki ga je po« novno naznačil tudi kardinal Vanutelli. Rimsko vprašanje se bliža končni rešitvi.
KraH o^notova! v Todojo
Beograd, 15. oktobra, p. Danes opoldne je odpotoval kralj v Topolo, kier bo ostai deli časa, ker so zopet nastali lepi dnevi. V Topoli se nahajata tudi kraljica in pre« stolonaslednik.
Finanr^o-^onomski komite
Beograd, 15. oktobra, p. Nocoj se Je rtv Sil« seja ekonomsko«finančnega odbora mi« nistrov. Razen nekaterih manjših »tvari je bflo skVn i eno. da se vpiiSejo nove akcije na bosansko sladkorno industrijo »Žeata d A« v Usori, m sicer rz dohodkov drSav* ne razredne loterije. Končno je Ml dovo« Ijen kredit za podelitev subvencije doma« čim parobrodnim društvom v tem budžet« nem letu v iznosu 36 mffi ionov dinarjev.
Posvetovanja radikalov
Beograd, 15. oktobra, p. Popoldne se }e vršil v prostorih radikalnega poslanskega kluba sestanek g. Vukičeviča z raznimi ra« drkalnimi prvaki. Po sestanku je bilo iz kluba objavljeno, da se vrši klub« v pondeljek ob 10. dopotdbe.
Senzacijonalna razkritia o ozadju praškega atentata
Umor Cena bega je le člen v verigi organiziranih atentatov pod zaščito nasprotnikov balkanskega pomirjenja
Praga, 15. oktoora. 1. Kakor izvemo iz dohro informiranega vira. je dovedla preiskava glede umora albanskega poslanika Cena bega do senzacionalnih razkritij. Ugotovljeno je deloma na podlagi izpovedi) atentatov. V ozadju te organizacije stoje drugih dokazov, da pri umoru albanskega poslanika Cena bega ne gre za osebno de-
tovile, da se pripravlja cela vrsta atentatov v vseh važnejših evropskih centrih na politične in diplomatske osebnosti, ki podpirajo politike, zaradi katere je moral pasti Cena beg Tako je dognano, da se je v Pragi pripravljal tudi atentat na jugoslo-venskega poslanika Lazareviča ter na razne druge vodilne osebnosti ki se zavze-
lanje morilca, marveč da je na delu orga- majo za zbližanje med Jugoslavijo, Aiba-
nizaciija, ki namerava izvesti celo vrsto atentatov. O ozadiu te organizacije stoje makedonski odbor In albanski nacijonalisti in da Igra pri tem posebno vlogo tudi fašistična Italija V soglasju z ugotovitvami iugosiovenslkih oblasti v zadevi atentatov v Južni Srbiji so tudi praške oblasti ugo-
nijo in Bolgarijo. Policija je ugotovila, da je bilo že pred dnevi odposlanih v Prago im druge evropske centre več atentatorjev, ki imajo nalogo, da umore vse politične in diplomatske osebnosti, ki se bore proti ita-lijansko-albanskim intrigam na Balkanu.
Prvi rezutati preiskave v Pragi
Vznemirjenje v beograjskih diplomatskih krogih. — Albanski odpravnik poslov v Beogradu poverjen s preiskavo dogodkov. Prvi rezultati preiskave v Pragi. — Atentator je prišel s ponarejenim potnim listom in pod tujim imenom. — Podrobnosti o atentatu. — Ugotovitve dunajske policije
Bograd, 15. oktobra p. Umor albanskega poslanika Cena bega je izzval v diplomatskih krogih veliko vznemirjenje. ker je bil umorjeni poslanik v Beogradu znana osebnost in je užival splošne simpatije. Splošno prevladuje prepričanje, da je bil Cena beg umor-je samo zaradi tega, ker je bil prijatelj našega naroda. Albanskemu odpravniku poslov v Beogradu Stili je bilo izraženo službeno sožalje. Zunanji minister dr. Marinkovič je poslal sožalno brzojavko rodbini Cena bega. Stila je na vprašanje novinarjev, ali je zvedel kake podrobnosti o atentatu, izjavil, da je o njem obveščen samo privatno in da nima nikakih oficijelnih vesti Prejel pa je od svoje vlade brzojavko, naj nujno j odpotuje v Prago, da preišče, kako so se razvijali dogodki Stila je zvečer odpotoval v Prago. Na vprašanje,, kaj mu je znano o atentatorju, je rekel, da ve le toliko, da je atentator dopotoval s predpisanim potnim listom iz Rima v Beograd ter nato nadaljeval pot v Prago.
Praga, 15. oktobra, h. Preiskava proti atentatorju ki je umoril albanskega poslanika Cena bega se mrzlično nadaljuje in je rodila že doslej presenetljive uspehe. Zasliševanje se je nadaljevalo vso noč in ves današnji dan. 2e tekom prvih jutranjih ur |e policija ugotovila, da je Imel atentator falzificiran potni list, izstavljen od ablan-skega poslaništva v Rimu, glaseč se na ime Alcibid Bebi. Tekom zasliševanja je morilec. ki se vede zelo ravnodušno in naravnost cinično, priznal, da ie njegovo pravo Ime Ahil Abderan Punza. Kolikor odgovar-lajo njegove navedbe, da je rojen leta 1904. v Elbasanu ter da je bil gojenec albanskega zavoda v Rimu. ki ga vzdržuje italijanska vlada, bo ugotovila nadaljna preiskava.
Atentator, ki govori poleg albanščine perfektno nemški, francoski in italijanski, je prispe! v Prago dne 10. oktobra s popoldanskim brzovlakom z Dunaja, kamor je prispel iz Rima. Priznava, da je prišel z namenom, da umori albanskega poslanika Cena bega, ki ga smatra za največjega sovražnika albanskega naroda, ker je prodal svojo domovino Jugoslaviji.
O atentatu samem je dognala dosedanja preiskava sledeče:
Atentator se ie nastanil v eekem neznatnem hotelu. Vsak dan je prihajal v kavarno »Passage«, kamor je redno zahajal tudi Cena beg, ki ie obenem stanoval v tem hotelu Atentatorju, ki ie na zunaj povsem neznatna oseba, majhne postave in skromnega vedenja, ni nihče posvečal nfkake pozornosti in se ga ie splošno smatralo za inozemskega dijaka, ki je prišel na praške visoke šole.
Že vse dni sem ie atentator skoraj neo-paženo sledil Cena begu na vseh potih in se mu skušal približati. Pri zaslišanju je odkrito priznal, da je ves čas iskal ugodne prilike, da izvrši svoj namen. 2e večkrat je nameraval streljati, a si je v zadnjem trenotku premislil, domnevajoč, da bi se mu lahko nakana izjalovila. Kritičnega dne je že ob 8. zvečer prišel v kavarno in sedel k osamljeni mizi v neposredni bližini garderobe, od koder je lahko točno opazoval, kdo prihaja tn odhaja. Navidezno se je zatopil v časopise in popil ves večer samo tri konjake. Kmalu po 9. uri je prišel v kavarno tudi Cena beg, ki pa je okrog 10. odšel v svojo sobo. Atentator le že takrat stopil za njim, da bi ga ustrelil, vendar pa se mu je Cena beg prerano umaknil v svojo sobo. Zato se je vrnil zopet na svoje prejšnje mesto. Par minut po tričetrt na 11. pa se je Cena beg vrnil v garderobo po svojo suknjo. Ko se je sklonil po suknjo, je planil atentator k njemu in oddal od zadaj iz neposredne bližine dva strela. Ena krogla je prevrtala vrat, druga pa je obtičala v možganih. Smrtno zadet se je Cena beg takoj zgTudil nezavesten na tla.
V kavarni Je nastala strahovita panika. Več dijakov,- ki so skoraj Istočasno prišli v garderobo. !e takoj planilo na atentatorja ki ga prijeli. Napadalec se nI niti najmanj
branil in se pustil mirno odvesti v bližnjo sobo hotelskega ravnatelja. Ko so gostje zvedeli, kaj se je zgodilo, so ga hoteli lin-čati. Tu je izročil svoj potni list ravnatelju in mu predal tudi samokres ter cinično izrazil svoje zadovoljstvo, da se mu je atentat posrečil Poklicani policijski organi so ga nato odvedli na policijsko direkcijo, kjer so ga takoj začeli zasliševati.
Nezavestnega Cena bega je preiskal slučajno navzoči zdravnik :n ugotovil, da so poškodbe smrtno nevarne. Naložili so ga takoj na pri vate: avto in ga prepeljali v bližnjo bolnico, toda Cena beg je že med prevozom podlegel poškodbam. Po ugotovitvi zdravnikov bi bila tudi vsaka pomoč zaman.
Truplo Cena bega bo prepeljano v Tira-no. kjer se bo vršil pogreb na državne stroške.
Dunaj, 15. oktGbra s. Policija ugotavlja, da je pregledala potni list atentatorja Be-bija takoj po njegovem prihodu in ga našla v redu. Na vprašanje, zakaj je prišel na Dunaj, je izjavil, da se hoče vpisati na dunajski univerzi. Ostal- pa je na Dunaju, kjer je kupil revolver, samo en dan in odpotoval v Prago.
Dr. Beneš pripravlja ekspoze
Praga, 15. oktobra, d. Zbornica se bo bržkone sestala dne 25. t. m. k rednemu zasedanju. Termin sklicanja bo določen defini-tivno še le v pondeljek. Dne 26. oktobra bodo pričeli odbori z razpravami o novih zakonskih osnutkih. Zunanji minister dr. Beneš bo podal v odboru za zunanje zadeve 26. t. m. daljši ekspoze o zunanjepolitičnem položaju.
Rumunija ostane zvesta zavezniški politiki
Otvoritev jesenskega zasedanja parlamenta.
Bukarešta, 15. oktobra, s. Jesensko zasedanje parlamenta, prvo pod vlado kralja Mihaela, je bilo danes svečano otvorjeno. Princ regent Nikolaj je prečital prestolni govor, v katerem se je najprej hvaležno spominjal pokojnega kralja, povdarjajoč. njegove velike zasluge za napredek države in ie izrazil upanje, da bo njegovo nesmrtno delo omogočilo njegovemu naslsdniku dokončali konsolidacijo Rumunije. Glede zunanje politike pravi prestolni govor: Vlada si stav-lja za stalno nalogo ohranitev miru. Neločljivo zvezana s svojimi zavezniki in v stalnem sodelovanju z vsemi državami, ki streme za istim smotrom, ne zamuja Rumunija ničesar, kar je potrebno za dosego vedno boljših prijateljskih odnošajev do vseh držav brez razlike v okviru obstoječih pogodb.
Otvoritveni seji sta razen vladnih strank prisostvovala samo dva pristaša Avaresca, dočim so nacijonalni zaranisti kot nadaljni dokaz, da smatrajo sedanji parlament za nezakonit in da priznavajo regentstvo samo de facto, ne pa de jure, izostali od seje.
Bratianu za ožje •sodelovanje z Italijo
Eim, 15. oktobra, (ri.) V razgovoru z dopisnikom lista <Giornale d' Italia» je Bratianu izjavil med drugim:
Rumunsko - italijanski odnošaji so bili vedno posebnega značaja. Do prihoda fašizma na krmilo se lahko trdi, da je bil edini italijanski državnik, ki je razumel Rumunijo in njeno zgodovinsko nalogo, Cavour. Vsi drugi, zakaj bi to prikrivali, so nas zanemarjali in napačno razumeli. Samo eden je bil v tem oziru izjema, in sicar kralj Ema-nuel III. Ne glede na sentimentalnost, menim, bi morala italijanska politika, ako bi hotela biti realna, bolj upoštevati Rumunijo.
Imamo skupne probleme, vendar pa njih režitev ni vedno za obe stranki enake nujnosti. Tako n. pr. zasleduje Italija s čuječ-no pozornostjo gibanje slovanskega sveta in urejuje svojo poliuko v skladu z eventual-nostmi, ki ne morejo nastopiti, dokler ne bo Rusija zopet pridobila tistega moralnega vpliva, ki ji sedaj manjka. Rumunija pa mora sedaj urediti svoje meje, kar je zanjo življenjskega pomena. Rumunija bo na strani Italije, ko bo njen problem, ki je tudi romanski, dozorel.
/
Volitve v Zbornico TOI
Zakaj ni prišlo do enotne liste v trgovski skupini
Iz trgovskih krogov nam pišejo: Klerikalno časopisje laže po svoji stari navadi, češ da so zakrivili demokrati, da ni prišlo do kompromisne liste. O tem je treba, da se ugotovi sledeče: Ko se je doznalo, da bodo zopet volitve v Zbornico, n Zveza trgovskih gremijev sklenila sejo, na kateri je bilo navzočih 27 odbornikov. Na seji je bilo sklenjeno, da se volitve vršijo strogo nepristransko ter postavijo kot kandidati le prvi strokovnjaki. Izvoljen je bil tudi volilni odbor, ki naj pripravi vse potrebno. V volilno komisijo sta bila kot zastopnika trgovstva soglasno izvoljena g. Kostevc in Stermecki; ko sta bila oba gospoda predlagana Zbornici je zbornični komisarijat izločil g. Kostev-ca in predlagal v volilno komisijo gospoda Jelačina.
Ko je volilni odbor Zveze trgovskih gremijev stopil v stik zaradi sestave kandidatne liste z raznimi merodajnimi, tudi političnimi faktorji, se tega sestanka razen g. Jelačina in dr. Slokarja (SLS) druge stranke niso udeležile. SDS je izjavila, da se v te volitve sploh ne vmešava, ampak jih prepušča gospodarskim krogom, ki bodo pač sami znali svoje interese zastopati. Po večkratnih sestankih tega volilnega odbora so dobili ključ, po katerem naj se sestavi skupna lista v trgovskem odseku. Ta ključ, ki za Zvezo trgovskih gremijev ni bil ravno ugoden in časten, je bil od zveznega odbora po dolgi debati vendarle sprejet. Nato je bil takoj sklican volilni odbor, ki naj bi po tem ključu sestavil kandidatno listo.
Ko je bila lista že deloma sestavljena. se je javil g. dr. Slokar kot pooblaščenec SLS ter sporočil, da zahteva SLS za sebe 7 mandatov, dasiravno jih je prej zahtevala le 6. Odbor je stal na stališču, da se vendar nekaj že sklenjenega ne more več spreminjati, posebno ker volilni odbor zato nima pooblastila od odbora Zveze gremijev. Zato se je ponovno vršila seja Zveze gremijev, na kateri je bilo poslano poročilo o naknadni zahtevi SLS. Odbor Zveze je ta sprememba zelo iznenadi-la. Zato je bil pooblaščen ožji odbor, naj v slučaju, ako SLS svojega predloga ne umakne. Zveza gremijev postavi svojo listo, ki naj bo popolnoma nepristranska ter se naj ozira na vse stranke, ki hočejo sodelovati. Gospod Jelačin je nato takoj sporočil, da na tej listi ne more sodelovati, ker je vezan na SLS.
S tem je pač dovolj dokazano, da sta ravno SLS in g. Jelačin tista, ki sta razdrla kompromisno listo ter hočeta iti na volitve s političnim bbjem.
Kako je prišlo do razdora v Zbornici
Ugleden gospodarski delavec nam piše: Ko je Zbornici TOI predsedoval še gospod Knez, je bil leta 1923. v plenumu stavljen predlog, da se zbornično poslopje zaradi pomanjkanja prostorov dvigne za eno nadstropje ter stavba ob tej priliki primerno preuredi. Proračun za to prezidavo je znašal 1,250.000 Din. Predlog je bil s proračunom vred odobren in začelo se ie takoj z delom. Med tem časom ]e g. predsednik Knez zbolel in predsedniške posle je prevzeli začasno njegov namestnik g. Ogrin, ki je imel tudi nadzorstvo nad stavbo. Pri eni prihodnjih plenarnih sej je g. Ogrm poročal o stavbi in omenil, da je stavba še nedovršena, a proračun je že izčrpan; zahteval je naknadni kredit v iznos« 350.000 Din. Že takrat se je oglasilo več odbornikov ter protestiralo proti povišanju stavbnega kredita, po daljši debati pa se je tudi ta vsota še izjemoma dovolila.
Po smrti g. predsednika Kneza je bilo treba izvoliti novega predsednika; za to mesto "so se potegovale vse tri skupine: obrt, trgovina in industrija. Na vsak način je hotel to mesto zavzeti g. Ogrin. Ker pa je uvidel. da ima že zaradi stavbe Zbornice mnago nasprotnikov, tako da ni bilo upanja na izvolitev, ampak je obstojala celo nevarnost, da izgubi še podpredsedniško mesto, so se njegovi pristaši adrufifi ter postavili za predsedniškega kandidata gosp. Jelačina. Od druge strani j« bila postavljena kandidatura bivšega predsednika g. Lenarčiča. Pri volitvah je z enim glasom večine prodrl kot predsednik g. Jelačm. Pod ndecovim predsedstvom je prišlo stavbno vprašanje Zbornice zopet na dnevni red: predsedstvo je zahtevalo ponoven kredit enega mflijeea Dm. Večbia plenuma je bila zaradi tega zelo ogorčena ter je vsak nadaljni kredit za stavbo odbfca.
Tako ie te gospodarske politike v »Zbornici postala strankarska politika, ker so pristaši ene stranke spor, ki Je bil izključno stvarnega in gospodarskega značaja, začeli izkoriščati v svoje namene. O. Jelačin pa je imel kot predsednik ravno pri njih največjo zastonrbo, odtod tudi njegova politična iPrememba. Ker pa so gospodje vendarle uvideli, da ne gre več tako naprej, so porabili takrat za nje ugodno politično konjunkturo in <k>9egll razprost Zbornice in nove volitve Ko jim volitve niso prinesle zažeHeae veitae, s« dosegli ponovni razpust. In tako vlečejo zadevo naprej v škodo Zbornice in slovenskega gospodarstva. Premisliti je treba, da stanelo dvakratne zbornične veiitve skoraj 1 milijon dinarjev in da stane predelava Zbornice danes twfi že okoli 5 milijonov dinarjev Potem n! čuda. da se je med gospodarskimi krogi povečalo razburjenje, kajti zbornične doklade, ki so znašale poprej 30 odstotkov, so nara-stle pri trt Izdatkih na 100 odstotkov, sto da W se v W bndi krizi mižale.
Razumljivo je tojej, da se zlasti davkoplačevalci protivijo tem volitvam po novem volilnem redu, posebno pa še nedopustnim mahinacijam, s katerimi so ravno v trgovskem odseku uvrstili kar več tisoč voiil-cev, ki niso in ne bodo nikdar prispevali kake zbornične doklade.
To naj služi v pojasnilo vsem dotičnim, ki so mnenja, da je boj za zbornične vo-titve res le »politikum«, in ne uvidijo, da bi gotovi ljudje radi skrili svojo krivdo ln veliko odgovornost za firmo SLS.
Odprto
pismo
gosp. predsedniku mariborske oblastne skupščine dr. I. Lesko-varju
Po časopisnih poročilih zastopa v volilni komisiji Zbornice za trgovino, obrt in industrijo mariborsko oblast in njene pridobitne kroge g, Ivan Ložar, krojač in gostilničar v Ljubljani.
Z delegacijo tega gospoda v volilno komisijo Zbornice je bilo prenešeno zastopstvo interesov celokupne trgovine, obrti in irdustrije mariborske oblasti pri sestavi volilnih imenikov, kakor tudi v velevažnem reklamacijskem postopanju in končna kontrola pri volilnem skrutiniju osebi, ki nima pojma o gospodarskih potrebah in prilikah mariborske oblasti in ki ne pozna obsega in važnosti posameznih obratov in podjetij, o katerih se sklepa in odloča v volilni komisiji.
S tem, da se zastopstvo gospodarskih interesov ni poverilo osebi, ki pozna naše razmere in ki bi bila edina kompetentna in zmožna objektivno in nepristransko vršiti svojo odgovorno funkcijo člana volilne komisije, je bila. ob enem izrečena izzivalna Ln žaleča nezaupnica vsem obligatornim strokovnim in stanovskim organizacijam in njihovim zvezam v mariborski oblasti, ki štejejo nad 120 obligatnih obrtnih zadrug.
Po določilih volilne uredbe imenuje zastopnike mariborske oblasti v volilno komisijo mariborska oblastna skupščina. V svojstvu funkcionarjev stanovskih organizacij Vas, g. predsednik, tem potom javno vprašava:
1.	Ali se je to imenovanje izvršilo z Vašo vednostjo in sodelovanjem?
2.	Ali ste vsaj sedaj pripravljeni, da popravite to izzivanje in preziranje gospodarskih krogov mariborske oblasti s tem, da takoj prekličete imenovanje omenjenega gospoda v volilno komisijo in imenujete na to mesto osebo iz mariborske oblasti in ki bo znala nepristransko zastopati naše Interese?
Če tega ne storite, Vas moramo smatrati za odgovornega za vso škodo, ki bo zadela gospodarske kroge mariborske oblasti vsled postopanja v volilnih zadevah in reklamacijskem postopanju glede mariborske oblasti.
Maribor, dne 15. oktobra 1927. Ivan Rebek, L r. predsednik Obrtnega vrhovnega sveta v Celju. — Vilko WelxL L r. predsednik Zveze trgovskih gremijev za ljubljansko in mariborsko oblast.
Odgovor jeseniških obrtnikov na klerikalne napade
Z Jesenic smo prejeli: »Obrtni vestnik« je v svoji zadnji številki poročal o sestanku obrtnega društva na Jesenicah. Ker se je na sestanku obravnavalo tudi o stališča glede volitev v Zbornico TOI in pa o delovanju podružnice Obrtne zveze, katere tajnik je g. kaplan Kraštija, se klerikalci zaletavajo v nas v »Slovencu«. Imenujejo nas notorične pristaše SDS in pravijo, da smo mi tisti, ki delamo razliko med vajenci po političnem prepričanju ter da Jih po živinsko izkoriščamo. Poklicali bomo klerikalne klevetnike na odgovor pred sodiščem.
Minister Spaho o politični situaciji
Sarajevo, 15. oktobra, n. Prihod dr. Spaha ▼ Sarajevo je privatnega rodbinskega značaja. Dr. Spaho pa se je vendarle sestal tudi s svojimi pristaši v najožjem krogu in jim razložil svoje mnenje o današnji politični situaciji Njegova sodba je nekako ta-le: <Da-našnja politična situacija še ni dozorela za ustvarjanje demokratskega bloka. Jugoslo-venska muslimanska organizacija je in bo vedno vodila oportunistično politiko ter imela predvsem v očeh potrebe vse države. Poskus popolnoma novega grupiranja strank bi zahteval nove volitve, ki pa sedaj ne bi bile koristne. Razmere, ki vladajo v Bosni in Hercegovini in ki so jih ustvarili radikali, niso urejene. Predvsem je treba torej ure diti te razmere; v prvi vrsti je potrebno, da se čim prej izvedejo občinske volitve. Nadalje je potrebna izmena sreskih poglavarjev in celokupnega policijskega aparata v Bosni in Hercegovini. Nujne ureditve je potrebna tudi mestna občina sarajevska..
Dr. Spaho bo ostal v Sarajevu dva do tri dni, ako mu ne bo treba prej odpotovati v Beograd.
Akcija naših četnikov
Beograd, 15. oktobra, p. Udruženje čet» nikov je sprejelo na včerajšnji seji osred* njega odbora daljšo resolucijo, v kateri ugotavlja, da policijske oblasti doslej niso znale preprečiti komrtaških napadov na na« še ozemlje, ki resno ogrožajo javno vwv nost prebivalstva ob bolgarski meji ter iz« javljajo, da so vedno pripravljeni, da ne glede na žrtve zastavijo vse svoj« sile v obrambo domovine in zaduše vse komita« ške akcije na našem ozemlju.
Po praškem atentatu
Umor poslanika Cena bega ie povzročil, kakor je bilo pričakovati veliko pozornost. Vendar listi še ne prinašajo komentarjev, očividno ker je albanski atentat, izvršen v sredi centralne Evrope, za evropsko politično javnost precejšnja novost in se ta še ne zna orijentirati glede ozadja in motivov krvavega dejanja.
Gotovo pa je najznačilnejša stvar pri tem, da so najživahnejši komentarji v italijanskih listih in še bolj pa dejstvo.

••• •. i?

- 4
Grški zunanji minister v Rimu
Rim, 15. oktobra, (be.) Grški zunanji mi« nister Mihalokopulos je posetil državnega podtajnika Grandija m se mu zahvalil za pomoč, ki jo je izkazala italijanska dele« gacij« v Ženevi pri razpravi o posojilu Gr»
S*
CENA BEG
da italijanski komentarji z nemaskira-nim povdarkom pripovedujejo, da je atentator prispel v Prago iz — Jugoslavije. Potemtakem se hoče pokazati stvar v taki luči. kakor da je morda misel atentata izšla iz jugoslovenskih krogov. V poročilih iz Prage imamo za to le eno rahlo oporo, namreč to, da je morilec iz Rima prišel naprej v Beograd, od tam pa se je napotil čez Dunaj v Prago in ondi izvršil svoje dejanje. Oni. ki so ga poslali nad Cena bega, sd imeli tedaj interes na tem, da se zabriše sled v Rim in da se namesto tega mistificira javnost s potno ruto preko Beograda.
Izvedba atentata samega je prav ar-navtska. Morilec se je spravil nad poslanika v trenutku, ko je bil ta ^zapo-sien v garderobi in ko ni mogel gledati, kdo se mota za njegovim hrbtom. In odvzad, izza hrbta je sprožil arnavtski junak rimske šole svoje krogle na Cena bega ter ga usmrtil na način, kakor je običajen med bojazljivci in tolovaji zelo malo slavne vrste.
Umor Cena bega nam je znak, da bo Albanija še nadalje ostala v oni oriien-tacijl kakor jo je izbrala in pokazala s tiranskim paktom. Ce je bila izbira dobra, bo bodočnost pokazala.
Rakovski odpoklican
Iz Moskve prihaja vest, da je sovjetska vlada vendarle sklenila odpoklicati pariškega poslanika Rakovskega in imenovati na njegovo mesto dosedanjega tokijskega poslanika.
Sicer so se podobne vesti raznašale že večkrat, a vedno znova so se iz Moskve demantirale in celo v jako energičnem tonu. To pot je podoba, da se stvar ne more več zanikati in da je postala definitivna.
Prav za prav je malo neprirodno, da se je afera glede odpoklica Rakovskega vlekla tako dolgo. V mednarodnih diplomatskih odnošajih vlada že od nekdaj praksa, da se poslanik, ki je izgubil simpatije vlade, pri kateri je akreditiran. odstrani čim preje in premesti na mesto, za katero je primernejši. Pri tem zadostuje običajno že zelo rahel znak in državno' diplomatsko vodstvo izvaja iz njega primerne konsekvence.
Sovjetska vlada pa se je željam francoske vlade upirala zelo dolgo in zelo trdovratno. Ali Francija ni hotela odnehati. Desničarski krogi so že dalje časa vršili srdito kampanjo zoper Rakovskega in naštevali več primerov, v katerih se je sovjetski pariški poslanik po njihovem mnenju izkaza! dobro kot propagator prevratnih načrtov in stremljenj tretje internacijonale. označujoč Francijo kot najprikladnejšo državo, kjer naj se izvede socijalna revolucija in vzpodbujal ekstremne levičarske elemente k delu v tej smeri. Tako delovanje se ne more strinjati z vlogo in dostojanstvom zastopnika države, ki i trdi. da hoče živeti v prijateljskih odnošajih s Francijo in ki celo želi dobiti v njej veliko posojilo. V tem smislu je desničarsko časopisje napadalo Rakovskega in sovjetsko vlado in ker je Francija tudi oficijelno trdovratno zahtevala odpoklic, se je naposled Moskva vdala.
Dogodek sam po sebi ni morda posebnega pomena. Pokazalo se je pač zopet enkrat, da je nemogoče istočasno vzdrževati normalne diplomatske odnošaje. stremeti za gospodarskimi stiki in celo za finančno pomočjo v isti državi zoper katero iste osebe, isti diplomatski zastopniki vršijo prevratno, to je faktično — sovražno propagando. Tu je bil enkrat slučaj, v katerem sovjetska vlada ni mogla vztrajati na svojem znanem stališču, da je ukrepi in prog!asi tretje internacijonale ne brigajo, češ da je to povsem samostojna, od sovjetske oh'asti nezavisna korporacija. Pokazalo se je znova, kako težko je izrati na dve nasprotujoči si karti naenkrat. 1 Iz dejstva, da je Moskva odpoklicala
Rakovskega, se razvidi predvsem, da ji ni vseeno, kako se razvijejo njeni nadaljni odnošaji s Parizom. Vedelo se je, da obstoja v slučaju, da se Moskva nikakor ne bi hotela sprijazniti z odpoklicem Rakovskega. nevarnost, da odpokliče Francija Herbettea in prekine diplomatske odnošaje s sovjetsko Rusijo. To pa gotovo ni v interesu Moskve, zakaj ne gre pri tem samo za formalnost diplomatskih stikov, marveč za mnogo več. Rusija še vedno upa, da se uspešno zaključijo s Francijo pogaianja o odplačilu carskih dolgov in najetja novega posojila. Rusiji je danes še prav tako kakor vsa zadnja leta potrebno vnanje posojilo in zanj se trudi že jako dolgo. Dogovor bi bil v glavnem perfekten. ako ne bi sovjetska vlada tako trdovratno vztrajala na zahtevi, da se istočasno z likvidacijo vprašanja glede odplačila carskih dolgov sklene novo posojilo, dočim se Francija prav trdovratno brani sprejeti to tesno zvezo odplačila z novim posojilom. Vendar se morda kljub temu najde formula, po kateri se kočljiva zadeva, katere reševanje se vleče že več let, reši na način, ki bi zadovoljil obe strani. Afera z Ra-kovskim pa bi mogla zapreti možnost sporazuma za zelo dolgo.
Vrh tega bi nedvomno zelo trpel prestiž boljševiške vlade, ako bi za Anglijo prišla še Francija v tako viden konflikt z njo in množice v Rusiji bi v pre-kinjenju diplomatskih odnošajev s Francijo prav gotovo ne videle uspeha moskovske vlade. Opozicija v boljševiški stranki je že itak nenavadno zagrizeno na delu. da predoči množicam čim bolj nazorno «nesposobnost» Stalinove vlade; neuspeh v odnošajih s Francijo bi ji zelo dobro služil za propagando zoper sedanje gospodarje politične situacije v Moskvi. Gotovo se je čuditi da je sovjetska vlada tako doigo vztrajala na odklonilnem stališču glede Rakovskega. ker bi se bila mogla takoj
pričetkoma bolj častno izmotati iz afere. *
Pariz, 15. oktobra, (pa.) Nocoj odpotuje sovjetski poslanik Rakovski v Moskvo.
Kritičen politični položaj v Belgiji
Pred razpadom liberalno-socijalistično-klerikalne koalicije?
Belgijska delavska stranka je danes edina socijalistična stranka zapadne Evrope, ki sodeluje v vladi. Tudi v ostalem svetu je njen vzgled tako rekoč osamljen. Skoro povsod se je zadnja leta razvijal politični položaj v desno in socijaiistične stranke so bile potisnjene v opozicijo. Nikakor pa se ne da reči, da .bi. vsled tega zgubljale vpliv na volilstvo. kar so pokazale razne splošne in delne volitve, n. pr. v Avstriji, Nemčiji, Franciji Angliji.
Belgijski socijalisti. pod vodstvom izkušenega Vanderveldeja, so šli v težkem trenutku za belgijsko kraljestvo po skupnem potu vseh Belgijcev, izkazali so se dobre patrijote, kar se je s kislo-sladkimi besedami grajalo v bolj levičarskih strankah drugih držav. Belgijski delavski stranki (to je njeno oficijelno ime) gre zasluženo priznanje, da je s svojim vstopom v koalicijsko vlado pomagala pri sanaciji financ in rešitvi franka. Stranka je storila ta korak v pravilnem spoznanju, da je ozdravljenje gospodarstva tudi v eminentnem interesu delavstva in da je za socialistično stranko bolje, da se taka globoko segajoča operacija izvede z njenim sodelovanjem kot brez nje ali celo proti njej.
Naloga, ki si jo je zadala koncentracijska vlada, je uspela v popolnem obsegu. Frank je danes stabiliziran in varen. Drugih skupnih nalog pa liberalno-socijalistično-klerikalna stranka nima več, njen akcijski program je izčrpan.
Zato se vse tri stranke prav neugodno občutijo v široki koaliciji kjer ni mogoče izvajati strankarskih programov. Klerikalno, deloma pa tudi liberalno časopisje je iskalo zadnje čase povoda, da se neprijetna koalicija razbije. Zlasti so s precejšno vehemenco napadali zunanjega ministra Vandervel-dea, katerega so dolžili belgijskega neuspeha pri volitvi v Svet Društva narodov. Očitali so mu, da je z neodvisno politiko na Kitajskem ohladil odnošaje z Anglijo, da je nepravilno postopal v zadevi belgijskih franctireurjev, ki jo je sprožila Nemčija, da je po nepotrebnem izzival Mussolinija in da je odrekel celo v odnošajih z Nizozemsko.
Ti očitki so po večini krivični. Vzbudili so siabo kri v delavski stranki in ojačili opozicijo, ki je ves čas zahtevala izstop iz koalicije. Socijalistom danes opozicija ne bi nič škodovala, posebno, če bi prišlo do razpisa novih volitev. Imajo namreč dve izvrstni volilni gesli, ki tangirajo široke množice, proti katerim pa ne morejo postaviti ostale stranke nobene druge parole, ki bi enako vlekla. Ti socijalistični gesli sta: znižanje vojaškega službenega roka na šest mesecev in zaščita zemljiških najemnikov. Verjetno je. da bi socijalisti napredovali pri novih volitvah, zlasti na deželi.
Nove volitve so klerikalcem v sedanjem trenutku prav tako nezaželjene, kakor jim ie delitev oblasti s socijalisti. Ker sami nimajo večine, so skušali ustvariti koalicijsko vlado z libera'ci. Kakor glase najnovejša poročila, pa so se tozadevna pogajanja razbila. Ce bi sedaj socijalisti izstopili iz vlade, bi bile nove volitve neizbežne. Teh pa klerikalci nočejo, zato je razumljivo, da je zadnje dni kot na komando potihnil časopisni boj proti socialističnemu zunanjemu ministru Vanderveldeju.
Pač pa postajajo sociial;sti sedaj glasnejši in odločnejši s svojimi socijalno-
političnimi zahtevami. Izjavljajo, da se nikakor ne bodo več zadovoljili z golimi obljubami. O vseh teh vprašanjih sklepa kongres belgijske delavske stranke, ki zaseda te dni. Od njegovega izida je odvisna bodoča taktika socialističnih ministrov, na njem se bo rešilo vprašanje obstoja ali razpada sedanje vladne koalicije v Belgiji
Značilen izid volitev v personalno upravo avstrijske vojske
Dunaj, 15. oktobra, s. Danes so se izvr« šile volitve v personalno upravo avstrijske zvezne vojske. Doslej je bila personalna uprava skoro izključno v rokah socijalnih demokratskih zaupnikov. Zdaj pa se je ves čina avstrijske vo'ske ločila od socijalnih demokratov in izvolila meščanske zaupni« ke. Na Štajerskem je bilo izvoljenih 18 meščanskih vojaških zastopnikov in 14 so cijalr.ih demokratov. Tudi na Tirolskem so izvoljeni v pretežni večini meščanski \xA|a» ki Na Dunaju so dobili meščanski zastop« nik 47 mandatov, socijalni demokrati pa 39 mandatov.
„Discipiiniranje" boljševiške opozicije
Moskva, 15. oktobra. A Trije člani os red« nje kontrolne komisije, ki so nastopili kot branitelji 35 opozicijonalcev pred ijenra* grajsko kontrolno komisijo, pridejo pred najvišje strankino sodišče.
«Pravda» obtožuje opozicijo, da je ho« tela ustanoviti drugo stranko. Zato treba celo može, kakor sta Preobraženskij in na« mestnik prometnega komisarja Serebrai« kov, brezobzirno odstraniti Mi ne bi bili stranka Ljenina, ko bi se umaknili in pro= stovoljno odprli vrata meščanski demokra« ciji, Ža tajne tiskarne ni mesta v boljševi. ški družini
Mongolija pod rusko vojaško upravo
Moskva, 15. oktobra, (be.) Mongolija je podpisala z Rusijo pogodbo, v smislu ka« tere pride mongolska armada pod rusko poveljstvo. Mongolski civilni upravi se do« deli ruski svet, kateremu bo načeloval Bo« rodin.
Nov Čangtsolinov poraz
Peking, 15. oktobra, (be.) Pri Suoovu so kantonske čete odločilno premagale Cang« tsolina. Severno sta dve diviziji armade pokrajine Šansi po naglih pohodih odre« zale Čangtsolinu pot in odbile pekingško posadko pri mostu Marka Pola, ki je od« daljen 9 milij od Pekinga.
Pariz, 15. okt. s. Kakor poroča «Chicago Tribune* iz Pekinga, so čete južne armade porazile generala Čangtsolina pri Šučau.
Komunistična propaganda v Franciji
Pariz, 15. oktobra, s. «Matin» poroča iz Lillea, da je policija izvršila v tamošnjih komunističnih krogih ponovne hišne pre« iskave in pri tem zaplenila veliko proti« mdlitaristi&rih časopisov a brošur.
General Gomez obkoljen
Mexico Ctty, 15. oktobra, (be.) Vladne čete so obkolile generala Gomeza.
Bethlen ne bo še demisijoniral
Budimpešta, 15. oktobra, d. Korespon« denčnri urad poroča, da je vest, češ da se ministrski predsednik Bethlen namerava umakniti iz aktivnega političnega življenja, popolnoma izmišljena.
Rothermere o francosko-madžarskih pogajanjih
Budimpešta, 15. oktobra. 4 «Az Est» ob« javlja izjavo lorda Rothermerea glede zna« nih odkritij o francoskih ponudbah iz le« ta 1920. glede določitve madžarskih mej in naglasa, da so ta odkritja važna že za« to, ker dokazujejo, da je Francija najmanj upravičena, da mu zameri njegovo sedanjo akcijo za revizijo trianonske mirovne po« godbe. Prepričan je, da tvori sedaj baš Francija največjo oviro za revizijonističns težnje, vendar pa izraža nado, da bo tudi Francija spremenila svoje stališče.
Italija gradi vojne ladje za Turčijo
An gor a, 15. okt. d. Vlada je naročila pri italijanskih ladjedelnicah izgraditev dveh vojnih ladij.
Poljsko-litovski spor
Varšava, 15. okobra, (be.) Vlada je iz« gnala 14 Litovcev, med njimi 7 duhovni/ kov.
Pred rudarsko stavko na Španskem
Madrid, 15. oktobra, (be.) V severni Špa« tri ji preti rudarska stavka. Rudarji zahte« vajo izboljšanje mezd in skrajšanje delov« nega umika.
Iz japonske diplomacije
Tokio, 15. oktobra, s. Poslanik v Bruslju Adaoi bo imenovan na mesto Išija v Pari« zu, bivši poslanik v VVashingtonu Han-igara pa ima priti za poslanika v Bruselj.
Za odpravo smrtne kazni v Nemčiji
Berlin, 15. oktobra, d. Tu se je osnovai odbor levičarskih politikov in pravnikov, ki se hoče boriti za odpravo smrtne kazni v Nemčiji
Iz letalskega sveta
London, 15. oktobra, (lo.) Letalca Costes ir Le Brix sta srečno preletela Atlantski ocean in sta prispela cA 23 uri 40 minut v Port Natal v Braziliji.
Berlin, 15. oktobra, (be.) Nemški h i dr o« plan je pristal v Horti in odleti jutri zju« tiaj v Zedinjene države.
Kronika nesreč
Newyork, 15. oktobra, (be.) Norveški parnrk «Bessengen» je trčil v pristanišču s parnikom «Paris» in se kmalu nato po« topil. Posadka se je rešila.
Newyork, 15 oktobra (be.) V Itidiano« polisu je zadel vlak ob avto. Ubitih je bilo 18 oseb rn 12 težko ranjenih.
Berlin. 15. oktobra, (be.) Pri Bnmsvicku je skočil iz tira vlak. Tri osebe so bile ubite.
Ljubljana, 15. oktobra.
Danes ob 7. zjutraj se je zaprla knjiga spominov prof. Ivana Franketa, našega najstarejšega umetnika slikanja in ribištva.
Iz te bogate knjige nam je zapustil le kratek ekscerpt*, ker ni imel nikdar časa za pisanje. Odlašal je, ker se je moral najprej poglobiti prav do dna slikarstva in tam odkriti nove izrazne možnosti, ki bi odprle novo veliko dobo umetnosti, mogočnejšo kakor je bila renesansa. Čez svoje 86. leto je moral hrepeneti in se boriti, da so njegove plave oči smele pogledati v luč Večne Lepote, ki je njeno iskrico nosil v srcu. In iskrica, ki jo je pobožno varoval vse svoje življenje, se je blažena zopet strnila s Plamenom.
Njegovi spomini so bili najobširnejša zgodovina skoro polnega stoletja razvoja naše likovne umetnosti, saj lahko rečemo, da je bil že učenec umetnosti, ko je živel še Matevž Langus. Ves krog umetnostnih stremljenj od klasicizma pred sto leti do zopetnih pojavov klasicizma v najnovejši dobi je preživel in predelal z vedno mlado gorečnostjo. Zadnja leta je dovrševal slike Povod-njega moža in drugih romantičnih motivov iz Prešernovih pesmi, ki jih je skiciral na začetku svoje dolge umetniške poti: odkoder je prišel, tja se je zopet vrnil. Sočne in globoke barve, ki zapeljujejo umetnostne zgodovinarje na njegovih slikah iz najboljše dobe v Benetke XVII. stoletja, so obledele na njegovi paleti tekom desetletij v naj-nežnejše odtenke svetlih barv, kakor bi jih slikala sentimentalna nuna sredi
* Spomini Ivana Franketa. Zbornik za umetnostno zgodovino 1923. p. 32.
minulega stoletja. Temnozeleno Savo, kakor jo je slikal na višku svoje moči, je videl proti kraju svojega življenja že idealizirano nežno sinjo ali do oslad-nosti belozelenkasto. Od Save, svojega najljubšega motiva se ni ločil nikdar in neštetokrat je posnel in kopiral eno in isto lastno sliko, da niti ni bila več podobna prvotnemu delu. Z njim je umrl najzvestejši častilec Save in Kamniških planin, ki so ga vsako jutro pozdravile v ateljeju v Mladiki. Čim delj je bil zaljubljen v nje, tem lepše jih je videl in tem bolj fdealizirano jih je vpodobil. Kakor v zgodnji renesanci menihi Ma-dono, s tako vdano in vztrajno pobož-nostjo je poveličeval Savo in planine v goreči ljubezni do prirode prerojeni starček Franke. In kakor sta se pred stoletji pogovarjala sv. Frančišek iz Asisija in sv. Anton iz Padove s tički in ribicami, tako je govoril on s sulci v Savi in s postrvmi v senčnih potokih. Slikovito ograjen v temnorjavo pelerino je bil sivi mojster ob vodi kakor sveti menih, ki je stopil iz slike na svet sejat dobroto. Ali pa še bolj kakor Pan z vednim smehom v živih očeh.
Vseeno, danes mu že sveti ribič Peter razkazuje revir, kje naj vrže trnek, da mu Pan z mrežico pomaga potegniti najtrdovratnejšega sulca na suho, sveti malar Lukež mu pa pospravlja atelje, kjer se z okna na eni strani najlepše vidi tron božji, z drugega je pa razgled na potok, kjer ravno Bakhus pomiva zažmahano bučo. da na izletih Franke ne bo brez krepčilne kapljice.
Oboževanje prirode je naredilo Franketa za slikarja, ribiča in popotnika, za večnega romarja k lepotam prirode. Ne za morilca rib, temveč za mednarodno priznanega njih gojitelja in ne za turista, ki meri lepoto samo po smrt-nonevarnem naporu in metrih nad morjem, temveč za občudovalca prirode, ki se povsod zamakne v novo odkrite lepote.
Doma je bil v Poljanski dolini kakor Šubici, Zaje. Ažbe in ribič dr. Tavčar. Oče je bil finančni lovec iz Heba na Češkem, mati pa Košancova Micka iz Dobja. V Cerkljah, kjer je oče vzel v najem kmetijo z gostilno, je Franketa v ljudski šoli učil bivši «pedentar» škofa WoIfa. Na gimnaziji v Ljubljani se je preživljal z instrukcijami, potem je pa šel na slikarsko akademijo na Dunaj in v Benetke, odtod je pa odjadral na Kitajsko iskat ukradenega ruskega cerje-tajsko iskat ukradenega ruskega carje-je začel poučevati risanje na gimnaziji v Kranju in kot konservator centralne komisije pričel raziskavati zgodovino naše umetnosti in pozneje opisal najzanimivejše starine po naših starih cerkvicah v Korenski in Bohinjski dolini, na Bledu, pri sv. Urhu na Križni gori,
Huje pri Kranju iz Kokrškega dola. Slika mojstra I. Franketa iz njegove
najboljše dobe.
pri sv. Primožu nad Kamnikom in sv. Nikolaju v Ihanu. Mnogo več je pa pisal o ribah in ribištvu v slovenskem, nemškem in angleškem jeziku, da so ga celo Američani priznavali za prvovrstnega strokovnjaka. Domačemu ribištvu je največ koristil z ustanovitvijo vališč na Studencu pri Ljubljani in na Poljani
Mladenič. Risal mladi Franke kot učenec akademije v Benetkah.
pri Zelimljah ter z inicijativo in nasveti za zgraditev modernega ribogojnega zavoda v Bohinjski Bistrici.
Njegove slike vise v oltarjih cerkva v Škofji Loki pri nunah, v Cerkljah, Predosljih pri Kranju, Dednem dolu, na Rodinah, v Trnovem pri II. Bistrici, pri frančiškanih v Ljubljani in v Ribnici. Med njegovimi portreti so najbolj znane podobe Josipa Jurčiča v Narodni tiskarni v Ljubljani, Valvasorja, doktorja Mencingerja, mecena Gorupa in pa lastni portret v Narodni galeriji, ki ima tudi več drugih njegovih del, tako da je umetniku časten spomin v narodu zagotovljen.	A. G.
Luka Jelene 70Jetnik
Luka Jelene, stari borec za učiteljske pravice, neumorni delavec za napredek osnovnega šolstva, vrli pobornik za napredno misel v Sloveniji, slavi danes svojo 70 letnico. Rojen v Draž-gošah v Selški dolini je ohranil skozi
f
m1*" * - < :
Pat in Pafachon
Smeh! Smeh!
Paachon
JmehU Srrash!

Kolosalno zasnovana komedija, prežeta z originalnim duhovitim humorjem. — Pat in Patachon lovita ribe se borita z morskimi psi, ploveta in spita na lede« niku. Po širnem Oceanu, da rešita mlado dekle iz špelunke. — Patachon kot erboksač smrti®; originalno koketiranje z lepo devojko, v katero se zaljubi... —
Sinček Patachona!
Krasna režija, veličastna panorama norveških ledenih ravan, živahno napeto* komično dejanje. Najbolj uspela igra izmed vseh, ki sta nam jih do sedaj nudila
Pat in Patachon.
Predstave ob: 3., pol 5., 6., pol 8. in 9. uri. Predprodaja vstopnic od 11. do pol 1 ure m od 2. ure naprej.
ELITNI KINO MATICA
Popolnoma novo!
Senzacija dneva!

.?rvič v Ljubljani!
Senzacija
vse svoje življenje vztrajnost in odločnost, ki je lastna malokomu. Bil je 31 let vodja naprednega osnovno šolskega pokreta v Sloveniji, neustrašen borec za pravice učiteljstva in njegovo gmotno stanje. V Jelencu so bile nekako poosebljene vse težnje slovenskega naprednega učiteljstva za prosveto in napredno moderno šolo.
Luka Jelene ni klonil duhom in ni krenil s poti niti v najhujših časih terorja, ki ga je moralo prenašati slovensko napredno učiteljstvo. Razumljivo, da mu je ta neupogljiva odločnost nakopala pri nasprotnikih sovraštvo in zapostavljanje. Občutiti je moral med vojno vso ost denuncijanstva, pretrpel je hišne preiskave kot vodja naprednega učiteljstva. ki je bilo z njim vred osumljeno neiskrenosti in srbofilstva. Na čigavo pobudo, si lahko mislimo. Luka Jelene ni nikoli okleval v svojem mišljenju in delu. Ostal je značajen mož, trden kakor skala in kot tak stoji še danes v svoji lepi starosti.
Delo in vztrajnost Luke Jelenca zaslužita tem večje priznanje, ker ga niso omajali niti bridki udarci v obitelji. Pred leti sta mu v par mesecih umrla soproga in kmalu za njo sin Vitomir. dobrovoljec, pisatelj, bivši naš urednik, ki je na posledicah svetovne vojne moral leči v grob v najlepši življenski dobi. Luka Jelene se je nekako v razvedrilo in tolažbo oprijel dela še z večjo vnemo. Nepobitno je dejstvo, da je velika zasluga jubilanta, ako ima slovensko učiteljstvo tak položaj kakor mu gre po njegovem vzvišenem zvanju. Te zasluge ne zmanjša Luki Jelencu nobena zavist, nobeno nasprotstvo.
K 70 letnici želimo neustrašenemu učiteljskemu borcu, značajnemu možu
Sa zajutrek* za fažins
in kremenitemu naprednjaku Luki Jelencu še mnogo zdravih in čvrstih dni do skrajne meje človeškega življenja.
V gorenjskih sadnih vrtovih
Naša lepa Gorenjska ima za vsak letni čas svoje posebnosti. Pomladi je lepo po-vsodi, posebno prijetne so v vročih dneh z večnim snegom pokrite planine m divna jezera. In tudi zima ustvarja v planinskih pokrajinah prslestne krasote.
Imamo pa pokrajine, ki so najlepše v poznih poletnih in jesenskih dneh. Le premalo jih poznamo in cenimo. Prav redki izletniki in prijatelji prirode prihajajo v paradiž naših prostranih sadnih vrtov, razprostirajočih se ob vznožju Kamniških planin in najlepše ob vznožju Karavank. Središče njihovo je baš na kraju, kjer spremeni svoje običaje planinska ha, bistra Kokra. Rodeča se pod gorskimi snežišči divnega Grin-tovca. njegove sestre, prevzettne Kočne in še nekaterih gorskih sosedov iz Karavank, skaklja in žubori precej dolgo med pečinami ter kratkočasi skozi sotesko v planinski kras zamaknjenega potnika.
Tam pri Preddvoru postane Kokra kar naenkrat precej lena in se tiho vije v globokih zajedah, v katere se je zagrizla tekom svojega tisoč in tisočletnega življenja. Na kraju, kjer stopi planinska hči .skozi velika gorska vrata v ravnino, na široko polje, so že od davnih let naseljeni naši pradedje, slovenski kmetje. Pred otvoritvijo železnice so bili omenjeni kraji dokaj bolj obiskani, kakor pa dandanes. Velik, promet iz Kranjske proti Koroški, ki se danes vrši po železnici preko Trbiža, v glavnem pa skozi veliki predor pri Jesenicah, je bil na cestah, vodečah preko gOTskih . prelazov Podkorena. Ljubelja in pa Jezerskega, kamor pelje cesta skozi Kokrško dolino. Okoli 1. 1150. so sezidali ob izlivu Kokre v ravnini veliko, gradu slično stavbo za samostan, ki je tekom let večkrat menjal svoje posestnike in tudi namene. Nekdanji samostan je pod privatnim posestnikom za časa romantike in slave gradov postal grad; a danes, zopet v popolnoma drugih realnih razmerah, se je spremenil v lep hotel, ki nudi počitka željnim letoviščarjem okoli 40 tujskih sob. Nekoliko višje pa se nahajata še dva gradiča, katerih belina prijetno odseva iz temnega gorskega zelenja, daleč tja doli, preko Kranjskega polja.
Na južnem pobočju gorovja, skozi katero je priskakljala Kokra, je med samimi sadnimi vrtovi več lepih vasic. Izredno ugodna je lega te pokrajine. Piroti severu, v ozadju jo varujejo 2000 m visoki gorski velikani, proti jugu in zahodu pa je popolnoma odprta in jo ves dan obseva solnce. Baš to je povod izrednemu bogastvu na lepem sadju.
V vasicah Bašelj, Babni vrt, Mače, Nova vas, Potoče itd. goie jabolka, kakršnih menda ne premore noben drug kraj v naši državi in se kosajo z južno tirolskimi. V velikem vrtu graščine v Preddvoru, last lesnega veleirtidirstrijalca Dolenca iz Škofje Loke, pa dozore poleg raznega drugega južnega sadja sleherno jesen tudi fige. Zgodovinar Valvazor, ali tisti, ki mu je poročal o gorenjski vinski trti, se je najbrže zmotil, ko je zapisal, da grozdje dozori le v dveh krajih Gorenjske, in sicer: v Šenčurju in še nekje, ker vinska trta ne ljubi krajev v bližini bdoglavih gorskih velikanov. Skoraj gotovo je bila mišljena okolica Preddvora, ki pa je precej oddaljena od Šenčurja. Dočim v ostali Gorenjski dozori grozdje le v prav ugodnih, toplih jesenih, si v okolici Preddvora vsako leto sladkajo usta z domačim grozdjem. V Dolenčevem vrtu pa raste v prosti naravi še mnogo dirugih redkih rastlin, ki jih najdemo drugače le v južnih krajih, ob morju. Največ od teh je zasadil prejšnji posestnik dr. Gil-bert Finko, profesor botanike na neki univerzi v Nemčiji. Sedanji posestnik pa jih skrbno goji.
Nad solnono pokrajino se dviga široko-pleča Zaplata, obdana od temnih smrekovih
Premijera za Jugoslavijo DANE3 ob ool U, 3, pel 5, 6, pol « in 9
EVELIN HOLT
Sodelujeta HENR1 STUART in WALTER von JORUAm.
Kino „DV3R"	Te efon 273X
gozdov, segajočih do golih skalnatih reber in obsežnih senožeti, kjer tudi v najhujši zimi nima sneg obstanka. Sredi senožeti pa leži četverokotni gozdiček nazvan »Hudičev boršt«. O tem, sedaj po večini nizkem, deloma od zimskih viher razdejanem listnatem drevju kroži stara pripovedka. Pravijo, da se je neki posestnik razjezil ln rekel po stari kranjski navadi: »Kar hudič naj vzame ta borštl« ... In glej spaka: komaj se je grešnik zjutraj prebudil, že ni bilo več gozda, hudobec ga je še tisto noč odnesel in posadil v veliko goličavo sredi Zaplate. Okoli Hudičevega boršta se pozimi kaj rada pase jelenjad, ki prihaja z velike slične doline, raztezajoče se pod severnim pobočjem Zaplate in njenega soseda Storžiča, čigar visoka skalna piramida znatno dviga slikovitost srednje Gorenjske. Nič mani zanimiva ni dolgohrbta Križka gora z debeloglavim Tolstim vrhom. Na njenem pobočju leži zdravilišče Golnik.
Krasna je opisana pokrajina, segajoča doli do kakih 10 km oddaljenega Krania. Lepa je v vsakem letnem času, ali najlepša je v poznem poletju ta jeseni. Nepopisno lepo ie širno polje, kjer vse dehti po cvetoči sivi ajdi, katere menda nikjer toliko ne sejejo, kakor baš v teh krajih. Videti je, kakor da bi jo lepote željni kmetiči sejali za okras svojega širnega polja in pa za hrano pridnih čebelic, ki jih na jesensko pašo privažajo čebelarji iz daljne okolice. Krasen je izprehod po obsežnih sadnih vrtovih. kjer žare izmed porumenjajočega listja krasna jabolka, še lepši pa preko ši-
VESELITE-SE
KOSTUMA
SAJ-STC-KUPIL PL-ET-EKINO KATE1 RO-V-FINI-KVALITETI
mam
V 1
IN -T R PEZN EM • P L-ET-E NE-NADKRILJUjr-NOBEN SUGEN-IZDELEK
J. A. D. »Triglav" v Ljubljani ob petletnici
Splošno se smatra, da so nekatere naloge naših akademskih društev po vojni odpadle, tako n. pr. narodno-obrambno delo in drugo. Ali tudi danes je ta naloga še prav tako aktualna, kakor je bila svojedobno, saj nam je treba še popularizirati in globoko ukore-niniti idejo nacijonalne svobode in samozavesti, ki je šele komaj zmagala. Dalje morajo akademska društva tudi danes pospeševati narodno prosveto, da se bo narod dvigal za inteligenco, ne pa narobe. Gojiti morajo družabnost, da se v prijateljskem ožjem stiku najdejo vse zmožne sile in se združijo k j realizaciji svojih idealov in načrtov.
Na podlagi tega je bila osnovana j 7. maja 1922. v Ljubljani podružnica 1 J. A. D. «Triglava», ki se je pozneje razvila v samostojno bratsko društvo, ki naj dela na gori označenem programu ter s tem nadaljuje tradicije naših nacijonalnih borcev z graške univerze.
Društvo si je takoj ob ustanovitvi pridobilo mnogo simpatij, število članstva se je dvigalo od leta do leta in prestiž društva je stopnjema naraščal. Danes je drugo najmočnejše napredno, akademsko društvo na ljubljanski univerzi.
Letos je društvo slavilo petletnico svojega obstoja. V tem času se je s pestrim programom vsestransko mnogo udejstvovalo in torej ob svojem jubileju lahko s ponosom gleda na svoje uspešno delo. S tem pa črpa tudi nove sile za bodočnost in apelira na javnost, zlasti na starešine, da ga še naprej vsestransko podpirajo. Končno nekaj statističnega pregleda: Celokupni «1 ri-glav» sestoji iz 3 edinic: zagrebške, ljubljanske in dunajske. Številčno najmočnejša je ljubljanska s 164 člani, njej sledi zagrebška s 73 in dunajska s 35 člani. V aktivnih društvih je torej p<> zadnji statistiki organiziranih okrog 270 Triglavanov.
je najholi;a ržena žitna kava
^iKA
Odbor JAD «Triglav» ob petletnici.
rokega, pisanega polja. Kdor se hoče na-užiti planinskih čarov, naj stopi na grič k cerkvici sv Lovrenca. Ce pa je veleturist, naj se dvigne pod Hudičev boršt, odkoder se mu nudi nepopisno lep razgled po vsea Gorenjski.
VI. K.
Ob Savini zibelki
Rateče, sredi oktobra.
Sneg se pomika niže in niže v dolino, pobočja skalnatih naših velikanov so ga že vsa polna: Zima se šopiri po našem planinskem svetu in gleda prijazno tn dobro-voljno v doline, ki umirajo sredi jesenskega dolgočasja. Led je že s trdim oklepom opasal vlažne stene m borna zelišča po činih razpokah so izginila sam bog ve kam. Divje koze se v ranem jutru selijo vedno niže in niže in se pasejo med gr-bavnim rušjem globoko doli pod večnim snežiščem, ki pa se je že odelo z debelo ledeno skorjo. A divje koze so ves dan čudovito nemirne in staremu kozlu — vodniku se glava neprestano obrača na vse strani, brada se mu giblje sunkoma to bistre oči se mu svetijo. A glej — že me je zapazil na ozki stezi onkraj soteske. Presunljiv, kratek brlizg... in že ropoče kamenje in pada z divjim bobnenjem globoko dol v razpenjeno Malo Pišenco, hrumečo med črnim skalovjem in pod silnimi prepa-' di skozi ozko, preozko sotesko. In je spet vse tiho in divjih koz ni nikjer več — požrle so jih navpične stene, štTleče razkosano onkraj soteske naravnost v temno modro nebo.
No, pot pa krene po lesenem mostiča preko Male Pešence:. ki ie tod še zadosti pohlevna in dere STedi proda in žlobudra nezadovoljno sama s sabo. Gori nad prodom, tik pfed mano in sredi med hojami in smekami se sveti prijazna lovska koča s prijetno verando, a koča je siromašnemu turistu zaprta in pozna samo ošabnega nimroda. No, nič ne de — turistu ni za javorjevo mizo, ni za pečeno stegno, ampak samo za pot, ki se izgublja v skrivnostno planinsko samoto in vodi skozi gluho divjino nekam daleč in nekam visoko, od koder pozdr?>lia turista nevidni cilj. Od proda zavije steza v gosto jelovje, ki pa je pomešano z bukovjem in tu pa tam s šibkimi mecesni. Tla so vsa postlana z vlažnim listjem, ki je tako mrtvo in od jutranjih slan ubito, da se niti ne zgane pod nakovanimi črevlji. Toda gozda je kmalu konec, pred mano se razgrne položna, samo s skalami nasuta goličava, ki se spenja gor proti Slemenu. Na levi se pa usipa iz gole, črne pečine Mala Pišenca. pa se strmoglavlja tako v neviden prepad, od koder se sunkoma dviga drobna nevidna megla, ki pa se jadrno razgubeva v mrzlem ozračju-
Za goličavo zabrede steza v goščavo in vodi sem in tja, navzgor in povprek. Človek ne vidi nikamor In tudi ne sliši ničesar razen šumenja gorskega potoka. Sele čez dolgo se prikaže tfk nad mano skalnati vrh Slemena. Se kratka strmina in 9tojim v široki razpoki med dvema gladkima pečinama — v Grlu sem. človeku se srce nehote skrči v skrivni bojazni, ko stopi tako nepričakovano semkai in pogleda podse v globoko Ptanco, ki leži tam doli šam sebi se čudi, da je prišel tako visoko, ko vso pot strmine skoro niti opazil ni. Pred očmi se mu blešči, zakaj tik pred njim se svetijo v jesenskem solncu bele grmade Ponce, Vevnice in Kotovega vrha. ki so od podnožja do vrha zasuti s svežim snegom. Tudi silni Jalovec tam v kotu se je pogTeznil v zimo, sneg in led: a čudno
—	v tem snegu je brhkejši in čileiši kakor v poletnem solncu, ko je kazal svetu raz-galiena pleča.
Mrzel veter se šiloma žagama skozi Grlo, rezko žvižga ob golih pečinah Slemena in me prične glodati do kosti. Pa ne postajam več in ne pomišliam več — spustim se v Grlo in se splazim preko gladke stene in mehkega snega, ki ga ie bil semkaj veter nasul šele včeraj. A že :e tu strma mel. ki seg'» prav dol do ravnega. Dolgo palico zastavim, uprem se ob njo
—	in kakor blisk šinem po peščevju in gramozu, ki se z glasnim ropotom vali z mano vred v globočino. Veter žvižga mimo, zrak se ledeno zaganja vame. da mi za trenutek zapre sapo. A še preden človek utegne zasopsti, že je na varnem, že stop v ravni Planici in na prijetni planini, ki sameva tik pod Jalovčevim podnožiem. Smrtna tišina leži nad vsem tem planinskim kotičkom in človeka se zdi. da ga je nevidna moč nenadoma vrgla 'v paradiž, odkoder ie bi! pregnan prvi človek. Samo-, ta krog in krog, mir, ki pa ie obenem čuden mir, skrita bojazen, da ie človeka skoro lastnih misli strah; a veličanstvo zime in obenem jeseni sanja vsepovsod prekrasen sen, ki ga ne doume navaden zemijan. Zato pa ni čudno, da se dozdaj Planice še ni oklenila človeška borna, jecava poezija in nima pravljic in pripovedk in se ji izogibajo turisti in lahkomiselni, žlobudravi letoviščarji, dasi je stokrat lepša nego so Vrata, nego ie borovška Pišenca. V divjem skladu jo oklepajo strme, gladko zasekane stene gori od Vitranca, Ciprnika, mimo Mojstrovke in Travnika do prekrasnega kolosa Jalovca, ki se koplje v lastni krasoti, da človek ne vidi niti zime, ki se ga je oklenila z vsem ledom in strahoto. Niže doli pa jesen s tiho, poetično resignacijo in na zapuščeni planini siromašen človek s smešnim srcem in z jokavimi mislimi, ki so tako malenkostne, da je človeka samega sebe sram in se okrene, da pobegne iz paradiža, kjer ni mesta zanj in ga tudi ni treba tam.
Gori sredi pečine se usipa iz pravljičnega sveta Sava, naša reka, naša mfljenka. Skala je njena zibelka, skala njena mati in rezek, trd prod njena pot, ki ne prestane, dokler ne vidi ob Dtmavo zadnjega Jugo-slovena. Nima spomenfka, nima zlatih reH-efov in hosane ob rojstvu. Trinajstim milili ionom je simbol bratske ljubezni, trinajstim milijonom je trdna rodna vez, a od trinajst milijonov Jft naStejem tteo«, U so
priromali ck> njene zibelke. In je prav to človek je vesel, ko stoji v samotni jeseni ob njenem, z ledom obrobljenem vrelcu. Zdaj mu je jasno, od kod vsa ta nepojmljiva poezija, ki je v njo Planica vsa zamaknjena to je ne more razrešiti niti največji poet, ki je pogledal v njeno krasoto. Pred leti so hoteli razrušiti to skrivno, samo vase zaverovano idilo planinske harmonije in so postavili pod Savinim izvirom planinsko kočo. A še tisto leto jo je odnesel prvi plaz, da ni niti sledu več za njo: človek, ostani doli za mejo in ne sffl v paradiž, odkpdeT so te pognali večni bogovi!
Človek se vrača v dolino, poln čudnih, zagonetnih misli, ki jih ne razume, a se jih vendar ne more iznebiti. Tihi jesenski mrak se razpreda po planinskem svetu, megle se zbirajo nad Jalovčevimi snežišči in se plazijo navzdol in zasedajo skrivnostno Planico. In še preden se zaveš, že ni več paradiža, koder si hodil kratke ure. Samo megla valovi tam, bela, kakoT pravljica srebrna megla...
Josip Vandot.
Nevaren zlikovec Drijet v Novem mestu
Aretacija Edvarda Uršlea. k! so ga že delj časa zasledovale beograjske oblasti
Novo mesto, 14. oktobra.
V sredo, 12. t. m. se je nastanil pri Ko. kKču mlad, eleganten gospod in se javil kot «An ton Marušič. direktor neke cetin. ske tvrdkes. Tekom popoldneva se je go« spod «direktor® seznanil z več trgovskimi potniki. Intimno prijateljstvo je sklenil s potnikom Ivanom Hamanom iz Ljubljane. Skupaj sta si najela hotelsko sobo, pove« čerjala in- odšla nato v Splichalovo kavar. no, kjer sta krokala pozno v noč. Naen« krat je «Marušiču» postalo slabo, nakar je zapustil lokal, ne da bi poravnal zapitek. Meneč, da ima g. «Marušič» neomejen kre« dit, je kmalu za njim odšel tudi g. Haman.
Ko je prišel g Haman v hotel, je «Ma« rušič» že prav trdno spal. G. Haman se je počasi slekel in vtaknil svojo denarnico z 2040 Din pod slamnjačo. Ko se je zju« tedaj prebudil, je bila postelji njegovega prijatelja že prazna. Presenečen je segel pod slamnjačo in bil v naslednjem trenut« ku deležen še hujšega presenečenja, kajti njegova denarnica je zginila obenem z nje« govim prijateljem!
G. Haman ie takoj poklical hotelsko osobje :n razložil svoj dogodek Zvedel je, da je g. »direktor® že zgodaj zjutraj za« pustil hotel. O dogodku je bila obveščena orožniška komanda in po tej vse orožni« ške postaje na pTOgi Karlovec«Liubljana. Dognalo se ie, da je «Marušič» zajtrkoval pri VVindHcheriu na kolodvoru, kjer je ra« čun tu li poravnal, in nato odšel v nežna« no smer.
Sreča pa mu ni bila mila, kajti priiet in aretiran ie bil v trenutku, ko ie hotel na postaii Mirna peč stopiti v vlak. ki vozi v Ljubljano. Aretira! ga ie ororniški pod« narednik An«-on Mohar iz Novega mesta. Dozdevni «Marušič» je pri za«l;šaniu tat. vino gladko priznal ter iziavil. da te nie« govo pravo ime Kdvard HrSič Star ie 23 iet in doma iz Primoria Radi razrrh pu» stolovščin so ga že deli časa zgledovale beo^raiske oblasti. Tako se ie novomeškim orožnikom posrečil prav lep lov.
Strašen samomor na vodu falske elektrarne
Čevljarja Cirila Lenarta prežgal tok z napetostjo 35.000 voltov.
Laško. 15. oktobra
Pri nas se je danes ponoči odigral na električnem vodu falske elektrarne samomor na način, ki je z grozoto pretresel vso tukajšnjo okolico in je pogled na nesrečno žrtev moral presuniti tudi najtrše srce.
Odkar imamo napeljan vod falske elektrarne. ene izmed nailvečjih v srednji Evropi sploh, po Savinjski dolini in na njo mejnem Posavju. zaznamuje tukajšnja kronika prvi poskus samomora z visoko električno napetostjo Frekvenca falskega toka deluje z močjo 35 000 PH Zaradi lažje regulacije in z drugih tehničnih vidikov je uprava ialske elektrarne zgradila ob železniški progi pred železniško stanico Laško na prostem stoječo im iz surovega železa zgrajeno transformatorno električno postajo ki le edina te vrste v naši državi.
Dežurni monter, ki le imel snoči inšpekcijsko službo pri registrirnih aparatih na tukajšnji stanici g Alojzij Knaflič je opazil, da se vrše na progi nekake motnje Medtem je dobil telefonsko obvestilo iz Trbovelj, da tudi tam registrirajo defekt na progi. To je bilo nekako ob 19 Trenotek nato je nastal grozovit kratek stik. kakršnega tukajšnje uradništvo ne pomni S strahovito silo so izletele vse avtomatske varovalke in druge varnostne naprave tz vzidanih ležišč in temeljev Isti defekt ie prizadel tudi fi-tijalo v Trbovliah. G. Knafliču je bilo takoj jasno, da le moral hiti vzrok navedenemu defektu izreden dogodek O zadevi ie obvestil žandarmenjsko stanico v Laškem, ki je razposlala poizvedovalne patrulje ob vsem električnem vodu G Knaflič je odšel tudi sam z dvema orožnikoma v smeri proti Sv Jederti.
2e med potlo so mu prišli naproti kmetje, ki so z grozo pripovedovali, da je okrog 19. zivečer vse nebo za hip zasijalo, kakor da je hipno U bruhnil ogromen požar. Ko pa je prišla poizvedovalna patrulja do Tor-nave vasi. ki leži na progi Laško-Sv. Je-dert. so opazili v mrežah elektri&nih žic ob drogu št. 33 človeško truplo. Po natančnejših preiskavah z reflektorji ta z ostalimi poskusi nI bilo mogoče ugotoviti, da-li se nahaija v omrežju ležeči človek še pri življenju Zaradi opasnos+i v noči ni biki možno podvzeti nikakih rešilnih akcii. treba je bilo počakati do današnjega Jutra.
Tekom noči so pripravili vse potrebno za reševanje nesrečnika Na bližnjem, 11 m visokem drogu so pripravili škripec in z Izoliranimi vrvmi ovili truplo ter ga rešili
iz objema smrtonosnih žic. Silna napetost 35.000 HP je nesrečnika gotovo v trenotku prežgala in umorila, obenem pa ga odbila to se Je truplo vjelo v spodnje telefonsko ta drugo električno omrežje, kjer je ležalo vso noč.
Na podlagi informacij ta po ugotovitvi identitete je znano oblastim naslednje: 35-letni čevljarski pomočnik Ciril Lenart, rodom iz Trbovelj, sedaj pa zaposlen v Laškem, je splezal v samomorilnem namenu na napeljavo fafelkega električnega voda in se je z obema rokama opriel obeh električnih žic. Oprijem obojne napeljave je povzročil grozovit kratek stik in vse prej navedene posledice na električnih napeljavah v Trbovljah ta v Laškem Silna električna struja je Lenarta popolnoma ožgala, da je bil ves rjav po životu, in ko so ga snemali, se je njegova obleka trgala kakor prepe-rela v kose. O nesrečno preminulem Cirilu Lenartu so obvestili pokojnikovo sestro, ki je žena rudarja v Trbovljah Trudu monterjev iti ostalih uslužbencev transformator-ne postaje v Laškem se ie posrečilo, da so z veliko težavo spravili vso nastalo škodo v red in dane" falska elektrarna po Savinjski dolini in Savski dolini nemoteno funk-cijonira. O vzrokih samomora ni znano še ničesar podrobnega. Strašna smrt mladega čevljarja je napravila na ljudstvo najgloblji vtis.
Smrtna nesreča v kamnolomu
Zagorje. 15. oktobra
V petek popoldne, okrog pol 15.. se je v velikem kamnolomu g Birolle zgodila nesreča, ki je zahtevala smrtno žrtev. Ko je stretai mojster zažgal mine, so se vsi minerji umaknili daleč stram, samo miner Ciril Jušin je ostal v bližini zažgane mine ker ie smatral, da je zadosti oddaljen ta da ga ne more zadeti nesreča. Toda katastrofa je nastopila takoj po prvem izstrelu mine. Jušinu ie naenkrat zmanjkalo tal S kamenjem vred se je začel kotaliti z višine 90 m naglo navzdol in )e obležal sredi med kupom kamenja. Jušlna bi bilo kamenje popolnoma zakrito, toda k sreči drugi izstrel mine ni eksplodiral v bližini.
Ko so tovariši pohiteli k Jušinu, so ga našli še pri polni zavesti. Videti pa Je bilo. da ima notranje poškodbe zaradi pretreslja-jev pri drčanju s kamemlem. Poškodovanca so odnesli k zdravniku dr Zamiku, ki Je poleg drugih poškr»db po telesu ugotovil, da je Jušinu tudi zlomilo roko. Ko so poškodovanca prenesli domov. Je bil še vedno pri zavesti in se Je dal tudi prevideti Okrog pol 17. pa je nepričakovano nastopila smrt.
Pokojni Ciril Jušin Je bil goriški rojak, oženjen. in ie bil že sedem let zaposlen pri Birollinem podjetju. Podjetja ne zadene na nesreči nobena krivda. Tragična smrt minerja .Tušina bo vsem delavcem v svarilo, da pri opasnem delu v kamnolomu ni previdnosti nikoli dovoli.
Konec tatinskega delovanja opasne trojice
Aretacija zloslasneea vlomilra Josipa Petriča in zasledovanje njegovih dveh pomagačev.
Ljubljana. 15. oktobra.
Orožniška patrulja v Škofljici je včeraj zajela nevarnega tatu in vlomilca, bivšega me sarskega pomočnika in večnega skitalca 26 letnega Josipa P e t r i č a, pristojnega v št Jurij pri Grosupljem.
Varnostne oblasti so nevarnega pustolovca zasledovale že več mesecev. Petrič je 8. avgusta prestal 18mesečno ječo radi raz nih hudodelstev. Med drugim ima na vesti tudi vlom v Mencingerjevo delikatesno trgo vino na Sv. Petra cesti, kamor je vlomil v družbi nekaterih svojih pajdašev. Na svobodi se pustolovec ni hotel lotiti nobenega poštenega posla. Mesarsko delo mu ni dišalo, še manj pa morda je imel smisla za polj ska ali težaška dela.
V	Ljubljani se je Petrič seznanil z nekim Francetom ter se ž njim dogovoril, da usta novita tatinsko, oziroma vlomilsko pridobit no družbo. Obenem se je seznanil tudi z ne kim krepkim dekletom, Micko oo imenu, p katero sta se imenitno razumela. Ta rrešnfl trojica se je torej vlačila po ljubljanski okolici. Spali so nocoj hikaj, jutri tam. enkrat v tem hlevu, drugič zopet v drugi upi, vča sih pa tudi pri raznih družinah v poštenih stanovanjih, pod streho tsorodnih duš>. Petrič se je ogibal pohodov v svetlih no?«h. v strahu pred nro7nit<j. H so ga lovili tudi. da ga predajo vojaški oblasti, ker bi imel odslužiti 5e svoj kadrovski rok.
Dne 30 julija se je Petrič pojavil v hiši Franceta Šemeta v Pijavi gorici, kjer je ukradel 36 kg masti, žepni nož. uro in veri žico. Dne 2. avgusta se i? splazil v stanovanje Alojzija Bizjaka v Hudem pri Radomljah. kjer je ukradel dve novi obleki, rjave čevlje, dežnik in črn klobuk. Na ramo si je zadet tudi nahrbtnik jestvin ter izginil s svojima spremljevalcema Francetom in Micko v noč.
V	noči na 24. septembra se je pojavil na Turkovem dvorišču na Vidovdanski cesti, ie vtihotapil v neko sobo ter ukradel hlapcu Jakobu Florjančiču zopet dve obleki iD 4 srajce. Petrič je drugače hodil od vasi do vasi in kradel vsepovsod, kar mu je prišlo pod prste. Miciki je fant, ki ji je neprestano dvoril, ugajal in dala bi zanj tudi življenje Bila je povsod, kamor se je podal, njegova zvesta spremljevalka in budna čuvaric.a.
France, ki ni bil tako drzen, kakor Petrič. pa je kradel navadno kolesa, s katerimi so se vsi trije hitro selili iz kraja v kraj.
Petrič bi s tatinskim in vlomilskim poslom nadaljeval morda še vs > zimo in še dalje, da ga niso končno škofliiški orožniki vendarle izsledili in ukrotili.
France in Micika sta imela izredno srečo in še nista padla pravici v pest. Vsekakor pa tudi ni daleč čas, ko bo sledila svojemu ljubčku v luknjo tudi njegova miljenka, za njima pa bo odkrevsal za rešetke tudi <ko-lesar> France.
Novi stanovanjski zakon

IWnica Cr st an Go il*eb Weiner d d Au rhammer b) Aue
v T™
be'
Zastopstvo: Alfred Krauser, Subotlca
Beograd, 15. oktobra, p Danes dopoldne se je vršila seja ministrskega sveta. Po dolgi debati je bil na tej seji sprejet sledeči predlog zakona o spremembah in dopolnit vah k zakonu o stanovanjih z dne 15. maja 1925 in 23. oktobra 1926:
Člen 1.
Prisilna izselitev najemnikov, zaščitenih z zakonom o stanovaniih od 15. maja 1925, oziroma 23. oktobra 1926 (»Zakon o spremembah in dopolnitvah k zakonu o stanovanjih od 15. maja 1925«) iz stanovanj, ki spadajo pod omejitve navedenih zakonov, se odlaga brez razlike, ali je najemnik pristal na odpoved ali ne. dokler naiemnik ne dobi drugega stanovanja v katerega bi se lahko preselil, najdalie pa do i maja 1928.
To velja tudi za najemnike, katerim bo odpovedano po čl. 3 zakona o stanovanjih
po 1. novembru 1927.
*
Po čl. 9 novele k stan. zakonu z dne 15. maja 1925 je moral hišni lastnik odpovedati zaščitenim najemnikom stanovanje za l. november 1927. če se niso pogodili 7 niim za najemnino, ki bi se plačala od dne 1. novembra 1927 dalje. Če bi se najemnik, ki mu ie bilo stanovanje tako odpovedano, ne Izselil sam do 1. novembra t. L. bi ga na lastnikovo zahtevo izselilo izvršilno oblastvo. Ta prisilna deiožacija ie po čl. 1 načrta odložena Ne glede na to. da ie stanovanjsko sodišče izreklo odpoved za veljavno z že pravomočno sodbo ne sme — in sicer najkasneje do L mala 1928 — priti do Izvršbe ali do prisilne doiožaciie iz odpovedanega stanovania. Ni Da razveljavljena odpoved kot taka. Odpoved po čl. 9 novele ostane še nadalje v veljavi in le prisilna deiožacija je odložena najdalje za 6 mesecev.
Pa tudi ta odlog ie le pogojen: velja le za primer, da naiemnik ni dobil drugega stanovanja, v katerega bi se lahko preselil. Če je že dobil tako stanovanje, se prisilna deložaciia lahko izvrši.
Kakor elede uravomočnih odpovedi za i november 1927. ie odložena naidalje do 1. maia 1928 prisilna deložaciia tudi glede vseh onih odpovedi, ki se bodo izvršile po čl. 3 tega načrta.
Opredelitev naiemnikov v 1- odst. čl. 1 na one. ki so pristali na odpoved In na one. ki niso pristali ni noben kriterij za nalemnike. glede katerih se ima prisilna deložaciia odložiti. Če Ie naiemnik pristal na odpoved, t. i. izvensodno, ie prisilna Izselitev itak nemogoča, ker ni izvršilnega naslova. Če pa ni Dristal, je mogoče dvojno: ali da ni pristal na Izvensodno odpoved in mu lastnik kliub temu ni odpovedal pri pristojnem stanovaniskem sodišču, ali pa ni pristal na odpoved ori stanovaniskem sodišču in se le odpoved s pravomočno sodbo izrekla za vellavno. V prvem primeru itak ni nobene Dodlage za prisilno izselitev. Pravilni kriterii za naiemnike. ome-nlene v čl. 1 odst. 1 načrta, bi bil torei samo pravomočna ali Izvršna odpoved PO čl. 9 novele.
Kakor že omenjeno, je odlog prisilne de-ložacije do 1. V. 1928 le pogojen. Če bi naiemnik. ki mu ie bilo stanovanie pravomočno odpovedano do čl. 9 novele, dobil pred 1. maiem 1928 drugo stanovanie, v katero se lahko preseli M se prisilna deložaciia odložila samo do tega časa. Ta podlaga za prisilno izselitev oa ie zelo labilna, če ne sploh nedoločljiva. Kdo in na kakšen način nai presodi, ali ie ta pogoi nastopil? Kdaj se dru2c> stanovanie dobi. če se stanovanja uradno ne dodeliuieio? Ali tedaj, ko se sklene formalna natemna pogodba, ali tedaj, ko se nalemniku ponudi prilika, da lahko sklene tako pc^rthn? In kakšno ie tisto stanovanje, »v katerega bi se lahko oreselil«? Ta kvalifikacija b' bila na mestu le tedaj, če bi se stanovania dodeljevala, ko naiemnik dodelienega stanovanja eventualno ne mara spreleti, ker mu ne usraia. Po načrtu oa ie dodelievanje stanovanj načeloma odorsvlleno in omejeno na nekatere redke slnčate o katerih bo spodal govora. Spričo načela svobodnega oddaiania oziroma svobodne izbire stanovanj Je obeležha, »v katerega bi se lahko Dtese'f!« odvišna ne glede na to, da nI ia-sno, aH ie s temi besedami Izraženo oblek-tlvnn aH subjektivno merilo to le ali je merodalno objektivno stanle stanovania ali so merodainJ subjektivni, v natemnfkovi osebi, oziroma v niegovi družini ležeči momenti. Čl 1 načrta bi se potemtakem lahko omeiil na določbo, da le vsaka prisilna deložaciia do 1 maia 1928 odložena, kaiti če si poišče naiemnik drugo stanovanie. se bo Itak sam Izselil Če pa tega ne bo storil, bo vsaka orocedirra za ugotovitev deistva. da Je »dobU« drugo stanovanie in da bi se v to stanovanie »lahko preselil«, hrernlodna ta že a priorl obsojena na neuspeh.
Člen 2.
Od 1 novembra 1927 preneha, izvzemšl primere po čl 4. tega zakona, vsako dodeljevanje stanovanj. Stanovanjska sodišča se ukinejo in njihova kompetenca preide na redna sodišča.
Člen 3.
Stanovanja, ki so do 31. oktobra 1927 spadala pod omelitve zakona o stanovaniih od 23. oktobra 1926. lahko gospodarji v času od 1. novembra 1927 pa do I. maja 192f> vedno oduovedo in svobodno oddajo najemnikom, ki fe stanuiek) v takem stanovanju če se najemnik stanovania. ki le do 31 oktobra 1927 spadalo t>od omeiltvi zakona o stajiovanilh od 15. maia 1925. oziroma 23 oktobra 1926. iz?eli in zasede v istem kraju drugo tako stanovanje, ostane najemodajalcu izpraznjeno stanovanje na pro sto razpolago. Ravno tako ma ostane na pro sto razpolago stanovanje katerega gospodar v roku enega meseca po izpraznitvi ne bi
mogel oddati po predpisih tega člena. •
S tem členom ie nameravana odprava nepremakliivosti doslej zaščitenih nalem-nfkov. Po 1 novembru 1927 bo smel hišni lastnik odpovedati stanovanie tudi zaščitenim najemnikom (osebam, naštetim v čl. 6 novele) ta sicer kadarkoli (»vedno«), ne glede na kraievno običalne roke. Če se naiemnik po taki odpovedi izseli bo smel hišni lastnik z njegovim stanovan:em sam razpolagati, ali le v tej smeri, da ga bo mr.ral oddati enemu ali dnigemu zaščitenemu naiemniku. ki že stanuie v zaščitenem stanovaniu. Le če izselieni naiemnfk. ni zasedel v istem mestu drugega stanovanja v stari zgradbi, odda lahko gospodar njegovo stanovanie tudi drugim osebam, navedenim v čl. 6 novele, to ie onim. ki ne stanujejo v zaščitenem stanovanju ali pa so brez stanovanja.
Popolnoma prosto roko glede izpraznjenega stanovanja pa bi imei gospodar v primeru. ko mu ie ostalo stanovanje v roku enega meseca po izselitvi prejšnjega najemnika še vedno prazno, oziroma če ga v tem času ni mogel xWat- oo predpisih čl. 3., t j. če ga ni mogel oddati zaščitenemu najemniku ali pa nezaščitenemu najemniku, če prejšnji najemnik ni zasedel v istem mestu drugega takega stanovanja Stanovanje mu ostane na prosto razpolago brez vsakršnih omejitev: ne glede na oddajo, ne glede na najemnino ne bo več veza>n to bo mogel n. Dr. poljubno določiti najemnino tudi če odda to stanovanje osebi iz čl 6. novele.
Člen 4.
Gospodarja ki odda stanovanje ki je do 31. oktobra 1927 spadalo pod omeJ!K'e zakona o stanovanjih od 15 maja 1925. oziroma 23 oktobra 1926.. v nasprotju s predpisi čl 3. ali pa da v roku enega meseca po izpraznitvi ne bi hotel oddati, oziroma ga zadržal za sebe, kaznuje pristojno stanovanjsko sodišče z denarno kaznijo 1000 do 5000 dinarjev Dotično stanovanje na se odda kateri od oseb. ki se navaiajo v čl. 6. zakona o stsnovaniili od oktobra 1026.
Pritožba proti takšni razsodbi ne odloži njene izvršitve
Člen 5.
če se ie naiemnik. kateremu Je gospodar odda' stanovanie v nasprotiu z odredbami čl 3.. že vselil, mora stanovanje v roku od 8 dni po obvestitvi o razsodbi, od-nosno kazni pristojnega stanovanjskega sodišča izprazniti, sicer bi izvršna oblast njega v roku 24 ur prisilno izselila.
Ravno isto velia tudi za gospodarja, ki se ie v nasprotju s predpisi čl. 3. sam vselil v izpraznjeno stanovanje.
Člen 6.
Veljavnost čl 11 zakona o stanovanjih od 15. maja 1925 oziroma čl. 6 zakona o stanovanjih od 23. oktobra 1926 o določitvi višine	z* etnnovnin	co do
31. oktobra 1927 spadala pnd omejitve navedenih zakonov m sicer za osebe, navedene v čl. 6. zakona c stanovanjih od 23 oktobra 1926. se podaljšuje do 1. maja 1928.
Za stanovanja, ki ne odgovarjajo splošnim gradbenim predpisom in naivažneišim zdravstvenim pogojem, ostanejo določbe prvega >1stavka tega člena v veljavi tudi po 1. maju 1928. Za katera stanovanja se nanaša ta odstavek, bo predpisal minister sociialne politike g posebnim pravilnikom sporazumno z ministrom za gradjevine in ministrom narodnega zidravja.
člen 7.
Stanovanjskim najemnikom, ki spadajo pod omejitve zakona od 15 maja 1925 oziroma 23 oktobra 1926.. ki do odpovedi stanovanja v roku ' treh mesecev ne bi našli drugega stanovanja, gospodarji lahko od tega roka dalje zvišajo najemnino tudi preko višine, ki io določa čl 11. zakona o stanovanjih od 15. maja 1925, oziroma čl. 6 in sicer največ za eno četrtino dosedanje najemnine.
Najemni komi, katerim Je bilo stanovanje
odpovedano pred t novembr "i '32/ 1 h-"o gospodarji v navedenem slučaju povišajo
najemnino od 1. februarja 1928. dalje. •
Čl. 6. načrta vsebuje dol-očbo, da ostane glede najemnine pri starem do 1. maja 1. 1928. Osebe, navedene v čl 6. novele, bi plačevale torej še nadalje isto najemnino, ki so io plačevale doslej Ali tudi ta zaščita ni absolutna Če hišni lastnik zaščitenemu najemniku stanovanje odpove (kapo čl. 3. lahko stori, samo da ga ne more deiožirati pred 1 majem 1928) in ne najde najemnik v roku 3 mesecev po odpovedi drugega stanovanja, mu hišni lastnik od tega roka dalje lahko zviša najemnino. To zvišanje sme znašati največ za i-n četrtino dosedanje najemnine. Od 1. II. 192S dalje pa se lahko zviša najemnina tudi v«»m onim najemnikom, ki Jim Je bilo odpovedano stanovanje po čl 9. novele (za 1 november 1927) ta glede katerih Je po čl. 1. načrta odložena deložaciia do 1. maja 1928.
Nerazumljivo ie. zaka) se govori v čl. 6. o »osebah, navedenih v čl 6. zakona o stanovanjih od 23 oktobra 1926«. v 61. 7. pa o stanovanjskih najemnikih, ki spadajo pod cmeJitve zakona o stanovandih. Čemu ta različna označba Istega pojma? Kdaj začne teči rok 3 mesecev? Po vloženi ali po pravnomočni odpovedi? Kaj pomeri »ne bi naš!i< stanovanja?. kn''i sivi vipie, ie precej nedoločna ozna&a. Mogoče Je da, kdor stanovanie »najde«, pa se kliub temu brez njegove krivde rve more vseliti.
Člen 8.
DoloCbe člena 4., 5. in 10. točka g, d, gj, e zakona o stanovanjih z dne 15. maja 1925 veljajo do 1. maja 1928.
Člen 9.
Pooblašča se minister socijalne politike, da izxia potrebne naredbe ra izvršitev tega zakona.
Člen 10.
Ta zakon stopi v veljavo, ko ga podpiše kralj, a obvezno moč dobi s L novembrom 1927.
Turške srečke «srečke italianskega Rdečega Kr ža k^e
1
Bank- Pelini & Ril
L'ubl ana. M>k-o4ie v . 20
Zrebanie loterije trgovske akadem je v Ljubljani nepreklicno 31. oktobra. Srečka Din 10. Dobitkov 885 od 50 do 100.000 dinarjev. — Poskusite srečo. Naročite tako srečke
splo&no znano sred«tvo
za čiščenje želodca in 5rev>
KDOR OGLAŠUJE,
TA NAPREDUJE!
Domače vesti
V slučaju, da bi vsak komad imel določeno ceno ..,
iznenadila bi Vas vrednost Vašega perila, katerega uporabljate tekom tedna.
4 moške srajce ■ ....... Din 720.—	V družim, ki šteje 4 člane,
2 žensk! srajci • ...... 250.— vporabi se perila tekom osmih
2 para moških spodnjih hlač ...» 140.— dni skoraj za Din 9.500.—.
2	kombineja ............» 300^	K temu račun še ni popolen,
12 ovratnikov ........ » 120.— ker pri tem še polno tega
3	duc. žepnih robcev ...... » 600.— manjka. Ste li kdaj pomislili
16 parov nogavic moških ta ženskih . 600.—i na to. ko ste izročili Vaše pe-
2 pyfame ........... 600.— rilo na milost in nemilost pe-
2 pregrinjali za postelje...... 2000.— S"icl? Ste li pomislili kdaj. ko-
1 bel namizni prt z sarveti .... » 1200.— Hko prihrano pomeni to. da 1 barvan namizni prt z sarveti . . » 750.— Peril° namesto da v najkraj-
Otročie perilo ........ » 750.— šem času razipade. pride v Va-
Brisače in kopalno perilo .'. . . » 750.— šo omaro vedno popolnoma ne-Kuhinjsko perilo ...... » 500.— poškodovano?
Din 9280—	smete dovoliti perici, da
ona po mili volji izbira sredstvo za oranje
Ne varčujte tam kjer ni treba. t. J. na milu. Ne pustite nikdar, da se z Vašim dragocenim perilom menca in riba ko isto dosežete. ako namočite perilo v obilni Rinso-vl peni. a pri tem ostanete sigurni, da nič ostrega ne more priti v dotiko z
Vašim perilom kakor tudi nobena kislina ali pa drugo belilo, ki neusmiljeno razjeda Vaše perilo.
S stvarmi, s katerimi se mora posebno postopati. pustite na strani ter jih operite skupaj s perilom katero peremo samo z Luksovo peno.
♦	Promocija. Dne 18. t. m. bo promovtral v Inhsbrucku za doktorja vsega zdravilstva g Oton Baje sin zobotehnika v Ljubljani.
♦	Ženska stranka zahteva volilno pravico. Iz Beograda javljajo, da je ustanovni odbor Ženske stranke izročil predvčerajšnjim predsedniku narodne skupščine spomenico, v kateri zahteva volilno pravico za ženske v smislu § 70. ustave.
♦	Graški visokošolci v Splitu. Predvčerajšnjim je prispelo v Split petnajst slušateljev zgodovine in arheologije na graški univerzi. Ogledali so si Dioklecijanovo palačo in dmge starodavne spomenike. Včeraj so obiskali Solin in Trogir ter se informirali o tamkajšnjih izkopinah.
♦	Osebne vesti s pošte. Postavljeni to ra pogodbene poštarje: A. Borštnik v Gra-dacu v Beli Krajini, V. Straus v Sv. Križu pri Kostanjevici in M. Groznik v Sv. Krtin pri Litiji. — Premeščeni so: pb ur II-3 Fr. Urbič In V. Kunst iz Maribora na Bled, Pavla Zabukovec iz Ljubljane na Bled ln Justina Kobal iz Maribora v Beograd; pb. ur. II—4 Marija Kralj iz Rogaške Slatine v Celje, Vida Trefalt iz Zagorja ob Savi v Store, Emilija-KettneT iz Ljubljane v Višnjo goro, Pavla Zaje iz Celja v Maribor, Karla Šarabon Iz Maribora v LJubljano, D. Aci-movič Iz Celja na Rakek, Vida Ušenlčnik iz Železnikov v Domžale, Angela Klemen-čič iz Ljubljane na Vič, Karlota Horak Iz Mengša na Vrhniko, Marija Meden iz Cerknice v Lož, Frida Huttman iz Ljubnega v Ruše, Olga Moser iz Ljubljane v Podnart ln Vida Kušar z Javornika na Gor. na Jese-nice-Fužine; pb. ur. II-5 Draga Kuralt z Rakeka v Lfubr.no; telef. III.-3 Karla Flisek Iz Zagorja ob Savi v Trbovlje, Josipina Blžal z Vrhnike v Stari trg pri Rakeku, Ne-žika Anderlič Iz Kranja v Rajhenburg in Terezija Lovšin iz Kostanjevice na Krki v Sodražico; pripr. III.-5 Milena Jevnikar iz Rogaške Slatine v Ljubljano, Kristina Mirtič Iz Vinice pri Črnomlju v Črnomelj Olga Beširovič iz Skoplja v Kočevje. Jos. Pavlin Iz Maribora na Pragersko, A. Tušek s Pra-gerskega v Podčetrtek. Marta Kitzler z Ljubljane 7 na Ljubljano 3, Ana Kokol iz Meže v Sv. Lovrencu na Pohorju in Anica Korenini lz LJubljane v CeTknico, služ. 1. skup. L. Skitek iz Brežic v Grobelno, služ. 2 skup. T. Pavli iz Grobelna na Pragersko in V. Zopp Celja v Grobelno. — Napredovali so v Ljubljani za zvan. 2. skup. Fr. Marinko služ. 1. skupine, za zvan. 3. skupine L. Cuderman, Jos. Falout, Jos. Šparovec Ant. Koz'm ir> Ant. Meglic, vsi slu?. 2. skup. _ Upokojena sta: Fr. Rudolf zvan. 3. skup. in Iv. Kalan zvan. 1. skupine oba v Ljubljani.
♦	Tečaj za telefonistke-prlpravnice. Ministrstvo pošte in brzojava je odredilo, da •e v Beogradu otvori tečaj za telefonistke-prfpravnice. V ta tečaj ki bo trajal dva meseca. se sprejme 40 pripravnic. Sprejemajo se kandidatinje, ki so dovršile štiri razrede srednje šole. Kandidatinje ne prejmejo v dobi šolanja nfkake plače, pač pa bodo imenovane za telefonistke, čim s povoljnim uspehom absolviraio tečaj.
♦	Kmetijski pouk v osnovnih šolah. Prosvetni svet je izdelal nov učni načrt za osnovne šole na povsem praktični podlagi. Novi načrt predvideva tudi pouk v kmetijstvu v vseh osnovnih šolah.
♦	Vsi v Ljublj. župi Jugoslovenske pevske zveze včlanjeni zbori morajo obvezno Študirati E. Adamičev moški zbor »Oče naš« in F. Juvančev moški zbor »Budnica« za nastop na velikem pevskem koncertu, ki se vrši na Belo nedeljo leta 1928. Notni tr.aterijal razpošilja Ljublj. župa JPZ.
♦	Smrtna kosa. Umrl je v Ljubljani na posledicah krute zahrbtne bolezni g. Ludovik Roje, črkostavec. Pokojnik ie bil mirnega značaja in zelo priljubljen med svojimi tovariši. Blag mu spomin, preostalim naše Iskreno sožalje. — V Središču ob Dravi ie včeraj nenadoma umrl kovaški mojster in posestnik Jože Veselko v starosti 43 let. Bil je prvoboriteli obrtniškega^ gibanja, načelnik tamošnie skupne obrtne zadruge, občinski odbornik, tajnik krajevne organizacije SDS, agilen iaven delavec. Njegov pogreb se bo vršil v pondeljek ob 9. dop. Naprošalo se prijatelji, zlasti pa zastopniki obrtništva od blizu in daleč, da se pogreba udeleže v čim večjem številu. Blag mu spomin, njegovi težko prizadeti rodbini pa naše iskreno sožalje.
♦	Neznosne prometne razmere na dolenjski železnici. Z Dolenjske nam prihajajo številne pritožbe glede prometnih razmer na progi Ljubljana-Novo mesto. Navzlic številnim prošnjam in pritožbam vozijo na tej progi še vedno le 3 osebni vlaki dnevno, ki pa so tako natrpani, da imajo vlaki običajno velike zamude. Ponovno se je dogodilo, da lokomotiva ni mogla speljati vlaka preko klanca in ie morala pripeljati v postajo Šmarje najprej prvo polovico vlaka potem pa drugo. Pred kratkim se je vlak ustavil v tunelu pred Šmarjem, kar ie povzročilo paniko med potniki, ki so se bali, da se zadušijo. Prometni oddelek ljubljanske železniške direkciie se odločno brani ugoditi ponovni in upravičeni zahtevi prebivalstva, da bi se na tej progi upostavil
Vesela vest za naše radioamaterje
Naše radioamaterje je zadnji čas zelo iz« r.enadilo, da so konstatirali pri nakupu znano odličnih cevi «MR 3», da so te cevi sedaj opremljene z vratom iz bakelita na» mesto nekdanjega kovinskega vratu. Ta sprememba je odstranila pri cevi delovanje kovinskih mas, iz katerih je bil sestavljen vrat. Tudi aktivna grejalna žica je sestav« ljena in montirana po novih ameriških me« todah, tako da se je kvaliteta sprejemanja s cevmi «MR 3», ki je bila tudi do sedaj odlična, izboljšala do skrajnosti. Cene cevi i je pustila tvrdka <rTungsram». d. d. vseeno nespremenjene, ker je prešla tovarna radi j znatnega povečanja naročil k racionalne j«
Semu proizvajanj« radk>«cevi v seriji. '
četrti vlak. Iz Ljubljane do GrosupeB (18 kilometrov) je pred 2 letoma vozil vlak pol ure, danes pa vozi redno dve uri. Potnik nima nikakih koristi, če se za 9 Din lahko vozi 2 uri, dočim je pred leti za polurno vožnjo na isti progi moral plačati 18 Din. Skrajni čas bi bil, da se tu vendar enkrat napravi red
*	Letošnji tujski promet v Jugoslavig. Po statističnih podatkih društva za tujski promet je letos nad- 36.000 taozemcev obiskalo jugoslovenska kopališča in letovišča; tuzem skih gostov pa znaša nad 150.000. Letošnji obisk ie znova dokazal, da je na jugosloven ski rivijeri treba še šest do osem novih hotelov po 100 In več sob ter vsaj deset manjših hotelov po 50 sob ln raznih penzljonov. V obstoječih hotelih in penzijonth pa se mora pripraviti več komforta.
*	Letošnja sezona v Slatinl-Radencih. Pišejo nam: Tukajšnja zdraviliška sezona se Je zaključila s splošno zadovoljivim uspehom V času od 15. maja do 2. oktobra Je bivalo v zdravilišču 514 gostov. Pri tem niso všteti oni, ki so bivali po restavracijah in stanovanjih v bližnji okolici. Izmed gostov je bMo naših državljanov 473, Avstrijcev 23, Cehoslovaki 4, Italijanov 12, Madžara 2. Med gosti so bili tudi patrilarh Petronio Trbojevič, episkop Florjan Jerem-ski, Basile de Strandman, bivši ruski poslanik, dr. Mazi, državni svetnik v Beogradu,'general Marinovič iz Beograda teT general dr. Rubidovič, bivši kraljev telesni zdravnik Zadnje dni so pričeli v slatinskem parku odstranjevati slatlnska skladišča. V parku bodo postavili do prihodnje sezone še eno novo stavbo. V njej bodo nastanili pisarne. Izpraznjene prostore pa bodo dali na razpolago gostom. Pomanjkanje sob se bo na ta način nekoliko ublažilo. Zdraviliško podjetje razpeča letno okoli 3 milijone steklenic slatine.
*	»Slovenski Pravnik«. Prejeli smo skupno 7.—10. številko »Slovenskega Pravnika« glasila društva »Pravnik« v Llubliani. Številka vsebuje naslednje razprave: Prof. dr. Lapajne: »Reparaciie civilnega prava«; dT. Rudolf AndTejka: »Javni zavodi«: dr. Metod Dolenc: »Dve tri o zločinih zoper čast« f Dr. AndTej Ferjančič: književna poročila in razne vesti. »Pravniku« ie priložen »Notarski vestnik«, ki ga urejuje notar dr. Krevl. Naročnina za »Slovenski Pravnik« znaša letno 60 dinarjev.
*	Jugoslovenska Matica prosi vse zasebnike, zbirke in galerije, ki posedujeio slike naših In tujih slikarjev, predstavliaioče pokrajine, mesta in liudi Iz Goriške Trsta in Istre, da ji to blagohotno iaviio in sicer na naslov: Jugoslovenska Matica. Ljubljana, Šelenburgova ulica 7-IT.
OBLAČILA Me l. Maček
Ljubljana, Aleksandrova 12 so naibolišp in najcenejša.
*	Oddaja sulčkov. Slovensko ribarsko društvo bo oddalo te dni par sto komadov enoletnih sulčkov, komad po 1 dinar, za manjše komade 50 para. Reflektanti naj se prijavijo odboru v Ljubljani.
*	Zahvala. Vodstvo »Družbe sv. Cirila in Metoda« v Ljubljani izreka tem potom iskreno zahvalo vsem, ki so na kakršenkoli način pripomogli, da se je 38 velika skupščina v Mariboru dne 9. oktobra tako lepo izvršila. Posebno pa se zahvaljujemo P- n. zastopnikoma velikega župana mariborske oblasti, ki sta počastila s svoio prisotnostjo veliko skupščino, dalje za prisrčen pozdrav mestne občine g. podžupanu, ter moški in ženski mariborski podružnici za požrtvovalen trud. skrb in delo. ki sta ga imeli zaradi prireditve velike skupščine. Prav iskreno se zahvaljujemo vsem cenienim delegatom naših podružnic in zastopnikom pokroviteljev, ki se niso ustrašili daljnega potovanja In cbilih stroškov — dal ie vsem, ki so na ta ali oni način pripomogli k lepo uspelemu zborovanju.	1543
*	K Izropanju poštne ambulance na dolenjski progi. KakoT znano, ie bil dne 25 avgusta zvečer izvršen med vožnjo od postaje Šmarje-Sap pa do Ljubljane na poštni ambulantni voz kočevskega vlaka drzen roparski napad. Ropar Je ob tej priliki ukra del 136 tisočdinarskih bankovcev. V svrho pospešitve preiskave in izsleditve zločincev ie nujno potrebno, da vsakdo točno pazi na seriji in številke vseh tisočdinarskih bankovcev, ki jih dobi v roko. Navaiamo serije in številke ukradenih bankovcev (vse črke so na bankovcih v cirilfki) A 5.148 16.(194. 39.902, 110.213, 116.639. 138.965-160.738. G 37.285, 45.328. 45.411. 88.754. 100.643, 112.414, 122.535, 123.416 138.819 156.979. 216.874. E. 39.212. 82.728. 102.590 130.623. 142.295. 180.084, 216.226. J. 11.968. 33.709, 41.415, 96.708. 110.148. 133.927. 141.770. 305.431. L, 23.206. 38.420. 62.884. 127.708. H, 27.438. 60.221. 99.253. 178 50«. 191.458. L, 10.203. 96.066. 194.946. T 11.199. 90.160, 141.302. F 20.785. 55.761, 67.868 108.011 129.600, 192.678, B. 5699. 47.436. 71.134. 77.589, 98.541. 116.500. 218.835. D. 13.822. 102.834, 189.069 teT Z, 31.S84. 49.834. 317.343 Vsak bankovec navedenih serii in številk nai lastnik takoj zamenja pri pristojnem poštnem uradu, obenem pa naj javi, kje, kdaj in od ko*ra je bankovec prejel. Poštna direkcija v LJubljani ie razpisala za izsleditev roparjev nagrado 5000 Din.
Svengalijev poslovilni večer
je danes v nedeljo ob pol 9. uri zvečer v unionski dvorani z izbranim, novim sen za* cijonalnim sporedom. Izven obsežnega spo« reda sugestlvne gledališke scene. — Tajna moč sugestije skozi zaprta vrata. — Vstop« niče so v preiprodaji dane«, v nedeljo, pri blagjni hotela <rUnion» od 10. do 12. in od 4 uro ropoldne dalje. — Ne zamudite po« setiti tega zanimivega večera.
♦	Črna gora nima ne kruha ne vode.
Predsednik Zetske oblastne skupščine, Radovič, je predvčerajšnjim posetil ministra za socijalno politiko v zadevi prehrane Črne gore. Minister ie izjavil, da bo lz kredita v znesku 10 milijonov znaten znesek porabil za nabavo hrane gladu jočemu črnogorskemu prebivalstvu. Radovič Je ministru pojasnil, da Črna gora tudi nima vode. Ce-tinje, da le že deset dni brez vode, ki se mora dovažati šest ur daleč iz Reke Crno-levičev. Prišli smo tako daleč — je izjavil Radovič — da ie v črni gori alkohol cenejši kakor voda.
♦	SinjskI atkarjl gredo ▼ Ameriko. Dva ameriška menagerja sta se obrnila na al-karsko društvo v Sinju glede turneje tega društva v Severni Ameriki. V smislu ponudbe bi morali sinjski alkarii v Ameriko z vsemi svoiimi igralci v svojih starih nošah ter prirediti tamkaj trideset iger. Uprava alkarskega društva je ponudbo sprejela. Alkarii se prihodnjo pomlad podajo v Ameriko.
♦	Seljak žrtev avtomobila. Na cesti med Novim Vrbasom in Kulo se je v četrtek zvečer pripetila avtomobilska nesreča, katere žrtev ie posta! seljak Pero Kumič, ki le ostal na mestu mrtev. Kako je Kunič prišel pod avto, ni znano.
BOKS - MATCH
Danes nas oni
PATACHON
kot .boksač smr 1* v velikem boks-matehu.
Jredstave ob 3., pol o., 6., pol 8. in 9. Elitni kino M t ca. T,1.2124
♦	Rojstvo četvorčkov v Splitu. V Splitu le žena obrtnika. Kristina Dvornik, porodila te dni četvorčke. Otročičkl — vsi ženskega spola — so v sedmem mesecu prišli na svet. Eden je umrl, ostali trije pa so zdravi; istotako tudi njihova mati.
♦	Samomor poštarice v Debeljači. V poštnem uradu Debeljača v Vojvodini je na doslej nepojasnjen način izginil znesek 100 tisoč dinariev. Na podlagi težke sumnje je bila aretirana poštarica Marija Bergoč ter izročena državnemu pravdništvu v Pančevu Med eskorto v Pančevo je poštarica neo-paženo zavžila strup ter le v gToznih mukah umrla v zaporu. Uvedena ie preiskava, ki utegne pojasniti zagonetno zadevo.
♦	Drzen vlom v Studenlcah. V Studeni-cah pri Poljčanah so v četrtek ponoči neznani zhkovci vlomili v trgovino Ivana Slogarja ter naložili raznega blaga v vrednosti nad 100.000 dinarjev. Blago ie bilo že pripravljeno za transport. V zadnjem trenotku pa so vlomilci bili prepodeni ter so pobegnili brez pripravljenega plena. Orožništvo izsleduie storilce.
♦	Vlak povozil neznano žensko. Beograjski vlak ie predvčerajšnjim v bližini Vuko-vara povozil neznano žensko. Lokomotiva ie zadela žensko ter jo vrgla na stran. Vla-kovodja je takoj ustavil vlak ta železniško osoble Je prihitelo neznanki na pomoč, ženska pa je bila že mrtva. Lobanja Je bfla zdrobljena in desna roka odtrgana. Njene identitete ni bilo mogoče ugotoviti.
♦	Požar v kinu. Iz Travnika v Bosni Javljajo, da je predvčerajšnjim v tamkajšnjem kinu izbruhnil požar, ki ie uničil stroie ta razne naprave v kinu. Zgorela sta prvi tn tretji akt filma «Ben Hur». Iz Sarajeva Je odpotovala v Travnik komisija, da na licu mesta uiotovi škodo.
♦ Škrlatinka v Sarajevu. Tudi v Sarajevu se le škrlatinka v zadnjem času močno razširila Doslej je prijavljenih 31 obolenj na tej otroški bolezni. Smrtnih slučajev ni bilo. ker je bolezen lahke narave. Iz zad-nlega poročila o nalezljivih boleznih je razvidno, da sicer v Bosni ni nikakih obolenj na nalezljivih boleznih.
TABOR 5. XI. ?
♦	Cenjeno občinstvo, ki je v posesti srečk efektne loterije Invalidskega doma v Trbov Ijah, pa še ni plačalo srečk, se opozarja, da dotične srečke, ki ne bodo plačane do 28. t. m. ne morejo zadeti. Žrebanje se vrši nepreklicno 30. in bodo eventualno po takšnih STečkah zadeti dobitki ostali last društva Invalidski dom. Tudi je zadnji čas, kdor še nima srečk, da jih čimprej nabavi, ker pri tolikih krasnih dobitkih bo marsikomu sreča mila. Društvo Invalidski dom Trbovlje.
1546
♦	Gradbeni odsek Sokolskega društva v Žalcu ie bil primoran vsled nenadnih tehnič nih ovir svojo prijavljeno tombolo za dne 16 t. m. preložiti nepreklicno za nedeljo, dne 23. oktobra 1927, kar naj izvolijo p. n. interesenti blagohotno upoštevati. — Odbor
1547
*	Prostovoljno gasilno društvo v Rajhen-burgu obvešča tem potom vse zainteresirane, da je žrebanje efektne loterije preloženo na pozneie. Dan žrebanja bo v vsem časopisju objavljen pravočasno. To objavljamo zato, da izostanejo nepotrebna vprašanja na društvo.	1547
*	Pri najostrejšem tekmovanju različnih pisalnih strojev je podelila Kranjska industrijska družba Jesenice tvrdki Ivan Legat, Marfbnr. naročilo za 8 pisalnih strojev »Continental« različnih velikosti. Zopet dokaz. da ie pisalni stroj »Continental« v kakovosti in primerni ceni od drugih strojev nednsegiiiv.
*	Ko se Vam začno apnenltl krvne Staniče, Vam povzroča raba prirodne grenčice »Franz Josef« redno telesno odvajanje, zmanjša se velik krvni pritisk in poveča odpornost. Mojstri zdravilne umetnosti hvalijo staro priskušeno vodo »Franz-josef« ker zanesljivo in na lahek način od-stranjuie zastajanje v želodčnem črevesnem kanaln in počasno prebavo.
♦	Opozarjamo na današnji mali oglas, s katerim iavlia Trška občina Gornja Radgona oddaio trgovskih lokalov v novo zgra-lenl občinski palači v Gomil Radgoni. Opo-zarlamo posebno steklarje in urarje, ker te obrti v radgonskem okraju ze>o primanjkuje. 1539
•	Volno, bombaž za strojno pletenje In ročna dela dobite po najnižjih cenah pri PRFLOOU. LJubljana, Stari trg 12, in Ži-drvclcn olica štev 4.
ITO — zobna pasta najboljša!
•	Tkanina »Eternum«, glavna zaloga za Ju*oslavljo, pri J. M edved. manufaktara, Ljubljana. Tavčarjeva ulica 5t. 7.
n— Nogavice najcenejše pri D o b e 1 c u. Pred škofi lo 15.	188
n— Priporoča se delikatesna trgovina I Bnzzoflnl, Strltar-LIngarJeva ulica. 1416
♦	Obleke kemično čisti, barva fn pllsfra tovarna Jos. Reich.	204
Traino kodranie, vodna ondu'a-cija ter prvovrstno barvanje las
izvršu e se strokovno v damskem česalnem salonu
G JUD ALEKS ml.
KMiNMi trg Mn. •.
7.
Ko teslo se v stroju .leže, se v ob ik? lažne reže sto kar vrst. vrjeti smete, ima,o že
(Dalie prih.)
Iz Ljubljane
u— Aero-klub »Naša krila« razstavlja svoj avijon »Ljubljana«. Danes in jutri bo na Ljubljanskem velesejmu v prvem paviljonu desno od glavnega vhoda razstavljen novi naš avijon. Opozarjamo na to vse prijatelje, ki se zanimajo za avijatiko s pristav kom, da se razstava vrši od 9. ure zjutraj do 1. popoldne in 2. ure do 5 ure popoldne. Pri aparatu bo napravljen most, ki bo vsakemu posamezniku omogočil vpogled v notranjost aparata, poleg tega pa bo nepresta no navzoč tudi odbornik kluba, ki bo dajal pri ogledu podrobna pojasnila o funkciji posameznih delov aparata med poletom.
u— Velik protestni shod Proti predloženemu načrtu novega Stanovanjskega zakona priredi Prvo društvo hišnih posestnikov v Ljubljani v četrtek, dne 20. oktobra točno ob 7. uri zvečer v veliki dvorani hotela »Union« v Ljubljani. Obenem se bo protestiralo tudi proti ponovno sklenjeni in previsoki vodarini in gostaščini za leto 1928. v sedanji visočini ter se razpravljalo o mest nem gospodarstvu ljubljanskem. Na shod so vabljeni prav vsi hišni posestniki ljubljanski ln okoliški naj se ga zanesljivo udeleže. Na shod se bodo povabile tudi vse gospodarske korporacije. — Odbor.
u— Prodajo olimpijskih znakov. Gospodične, ki jih je obvestil g. ravn. Jug, in druge, ki so izjavile pripravljenost, da danes prevzamejo prodajo olimpijskih znakov po ulicah v času sprevoda, se naprošajo, da prevzamejo danes znake v damskem salonu kavarne Emona med pol 9. in 9. uro. Vabijo se tudi druge gospodične, ki bi rado-voljno prevzele prodajo olimpijskih znakov
u— PromenadnI koncert muzike Dravske divizijske oblasti je danes ob 11. uri v »Zvezdi« Spored: 1.) Urbah »Regina« marš, 2.) Keler: »Blagoslovitev tempelja« uvertura; 3.) R. Wagner: »VaTkira«; 4. Pahor: »Slovenski svet«; 5.) Boehm: »Lutka«; 6.) Čerin: »Rasti, rožmarin«, marš po slovenskih pesmih.
u— Prol. Tomlslav Krlzman, eden naj-odličnejših hrvatskih umetnikov in grafikov se Je mudil včeraj v Ljubljani. Konferiraf ie z našimi umetniki: Jakopičem, Tratnikom Malešem itd. Obiskal je tudi Drž. osred. zavod za ženski domači obrt na Turjaškem trgu, ker je ta zavod izvršil po njegovih navodilih že večje število zelo lepih del.
u— Premijera »Hlapca Jerneja« v dramskem gledališču. Snoči se je v dramskem giedališču vprizorila Skrbmškova dramatizacija Cankarjevega »Hlapca Jerneja in njegove pravice«. Dramo je režiral g. Skr-binšek, ki je tudi igral naslovno vlogo. Obisk ni bil tak. kakor bi se lahko nadejali za premijero domačega komada. Napolnjen pa Je bil dijaški parter. G. Skrbinška Je občinstvo ponovno klicalo pred zaveso. O vprizoritvi bomo še objavili podrobnejše poročilo.
u— Slovensko ribarsko društvo v Ljubljani poziva vse svoje člane m ribiče, da se potaoštevMno udeleže pogreba častnega člana profesorja Ivana Franketa, ki bo dne 17. t. m. ob pol 3. popoldne izpred Mie *»*, Oonoova «*»
Din 390-
Športni in lovski čevlji
iz rujavega krom sporlboksa, garantirano nepremočljivi, z usnjem podloženi, dvakrat livani, dvojni podplati, najtrpežnejše ročno delo lastnega izdelka.
VOIKA nasoroti Mestnemu domu.
ISIHS
bolesti kčite! tzle-10691-a
in slične reumaiično - neura gične čenje v 3 dneh zajamčeno.
Zdraviliiie dr. BONCINA-EMETTI
Trest, Vi- Fab.o Filzi
u_ V počastitev spomina blagopokojne-
ga profesorja Ivana Franketa, slovenskega slikarja in njenega večletnega odbornika, je darovala Narodna galerija v Fond za Akademijo urnosti in umetnosti Din 500.—.
n— Esperaotski tečaj za začetnike otvori klub esperantistov v Ljubljani v torek v Šentjakobski Soli. Kdor se želi naučiti v nekaj mesecih tera velevažiega mednarodnega pomožnega jezika, naj se zglas! v torek ob pel 20. v navedeni Soli. Učnina mesečno 15 Din, za dijake 10 Din.
u— Avtor članka »O konkurencah«, pod šifro »Strk« se naproSa, da radi važne stvari javi svoj naslov Z. inž. Stanislavu Rohr-mami, Bleiweisova cesta 15.
u— »Lov na divje zveri«. Včerajšnja predstava teta filma je napolnila dvorano kina Matice do zadnjega kotička. Občinstvo zlasti mladina, je z veliko pozornostjo tn izrednim zanimanjem sledilo prelepim naravnim posnetkom gledajoč na platnu najrazličnejše vrste divjih zveri od krvoločnega kraljevskega tigra do orjaSkih slonov ki so prodirali po neizmernih pragozdovih, lomeč pred seboj ogromna drevesa kakor šibke slamnate bilke. ZKD predvaja ta spored samo še danes ob 9.30 in 11. dopoldne. Najtopleje priporočamo občinstvu, da si ogleda ta film, ki nudi vsakomur mnogo užitka. Oglejte si razstavljene slike v Izložbenem oknu ZKD v kavami Zvezda!
u— Ljubitelje konjskega športa opozarjamo, da se prične šola jahanja v pondeljek 17. t. m. Učitelj jahania bo članom jahalne šole na razpolago vsak dan od Pol 16. do 18 Članom jahalne šole bo dana tudi možnost, da se uče Jahati dopoldne. Podrobne infortri cije se dobe od pondelfka dalje v jahalnici na Bleiweisovi cesti.
u— Moški zbori ljubljanskih pevskih društev pojo na praznik Vseh svetnikov pop. ob treh na pokopališču pri Sv. Križu v spomin rajnkih trt nagrobnice in sicer: Men-delsohnovo »Beatl mortul«, F. Ferjančičevo »Slovo mrtvim« in J. Pavčlčevo »Spomladi vse se veseli«. Zbori naj v društvih te pesmi ponove in naj se udeleže skupne vaje ki se vrši na praznik Vseh svetnikov ob pol 11. dopoldne v pevski dvorani Glasb. Matice.
u— Pevci ln pevke pevskega društva »Ljubljanski Zvon« se opozarjajo, da se vrla redne pevske vale za ženski zbor vsako sredo, za moški zbor vsak petek ln za melis zbor vsak poodeljek zvečer. Polnoštevilna ta točna udeležba dolžnost. — OdboT.
u— Somišljeniki pevci, pristopite k Šentjakobskemu pevskemu zboru. Sprejemajo *e tudi začetniki. Pevske vaje vsak torek ob 20. v Šentjakobski Soli.
ti— Danes prvi »Danclng-Matlnče« al! »Popoldanske plesne vežbe« v veliki dvorani »Kazine« za katere vlada med plesa-leljnim ljubljanskim občinstvom največje eanimanje. Iste se vrše vsako nedeljo in praznik od 4. do 7. ure pod strokovnim vodstvom priznanega plesnega mojstra g. Jenka, ki bo nudil s svojimi predavanji o poslednjih modemih plesih začetnikom kot spretnejšim temeljit pouk. Gg. študenti-inje proti legitimaciji znižano članarino. Obleka promenadna. Začetniki vabljeni že ob 3. uri u— Plesni krožek »Tabor« prične danes 16. t. m. z rednimi plesnimi vajami, ki se bodo vršile vsako nedeljo ob 20. zvečer v veliki dvorani na Taboru. (Dohod iz Vrhov čeve ulice nasproti kavarne Krapež — glav ni vhod). Prijave se sprejemaio na večer pri blagajni. Posebna vabila se ne razpošiljajo.
u— Sokol I. na Taboru priredi dne 22. oktobra t. 1. otvoritveni, vstopnine prost zabBvnl večer s pestrim sporedom, združen z godbo in plesom. S tem se otvori niz zabavnih večerov z enako pestrimi sporedi. Vabljeno članstvo in vse Sokolstvu naklonjeno občinstvo.	1536 u— Drobna policijska kronika. Od petka na soboto so bili prijavljeni policiji naslednji dogodki: 1 tatvina kolesa, 1 tatvina čevljev, 1 telesna poškodba, 1 prestopek nedostojnega vedenja, 1 prestopek pijanosti ln razgrajanja, 1 prestopek izsiljevanja, 1 najd ba gosi ter 7 prestopkov cestnega policijskega reda. Aretacije so bile izvršene 3 in sicer: 1 zaradi žaljenja straže, 1 zaradi pijanosti ln razgrajanja in 1 zaradi beračenja.
u— Suh tja, suh nazaj. Na policijsko direkcijo so včeraj dopoldne pripeljali z Rakeka 40 letnega rudaTja Jura Bregoviča iz Ivaniča v varaždinskem okraju. Mož ni zagrešil ničesar kljub temu pa se Je valjal skoro mesec dni po raznih policijskih zaporih. Njegova usoda je pač žalostna. Pred leti se je napotil iz domačega sela v Francijo, kjer je našel delo v nekem železnem rudniku. Tam si je nahranil nekaj denarja, nakar se je prer dobrim mesecem namenil zopet domov. Dospel Je že v MaT-seille in hotel stopiti na ladjo. Imel pa ie neznansko smolo. V mestu je nenadoma opazil, da mu je neznan tat ukradel skoro vse njegove prihranke nekaj 1000 frankov. S preostankom gotovine in s kovčegi se je peljal nato v Italijo, tn so ga v Trstu brez sredstev aretirali in mu odvzeli kovčke. Popolnoma Izropanega so nato v spremstvu stražnika prignali na Rakek ter ga tu predali našim oblastim. Revež bo tako prišel nazaj k svoji dTužini prav tako brez vsakega denana kakor ie odšel od doma.
u— Smrečice so mo pokradli. Posestnik Josip Cente iz Zg. Slike poseduje ob Večni poti pod R«i«Sc««n v tako rvanem Rakov-
niku, parcelo gozda. Ko je prišel te dni v gozdiček je opazil, da mu je neznan tat posekal okrog 12 smrek in hrastičev, ki Jih je odpeljal, kakor ie ugotovil stražnik Fran Tomše bržkone proti Rožni dolini.
u— Nehvaležni prenočevale!. Posestnik Avgust Ložar v Rečni ulici 6. ima na dvorišču svoje hiše izredno pripravno šupo, kamor hodijo prenočevat različni brezsta-novalci in vlačugarji. V šupi se je nahajala nekaj časa tudi 100 Din vredna šivana odeja, si io je včeraj ponoči prilastil neznan vlačugar, ki si je preje v šupi odpočil svoje trudne ude.
Med. univ.
dr. LEO SAVN IK
špecija ist za ženske bolezni in porodništvo
ordinira od 10—12. in od 2.-4 ure
popoldne v Ljubljani, Tavčarjeva (Sodna) ulica 6._Tel, št. 1624.
u— Ponesrečen voznik. Posestnikov sin Jakob Novak iz Most 37 je peljal v pondeljek proti večeru po Selški in Pokopališki ulici domov na dvovpreženem vozu mrvo. V razkopani Pokopališki ulici se mu ie voz nenadoma prekucnil in je revež treščil z voza tako nesrečno na tla, da je obležal na mestu nezav r ten. Poklicani zdravnik dr. Milan Perko je ugotovil težke telesne poškodbe, nakar je bil Novak prepeljan z domačim vozom v splošno bolnico.
u— Veseljak, ki pobija šipe. Veseli Jože se ga ie včeraj nabral kar pri belem dnevu po raznih gostilnicah v Kolodvorski ulici. Popoldne okrog 17. se Je zibal po Miklošičevi cesti proti sredini mesta. Krilil je z rokami tako nerodno, da je na vratih stanovanjske hiše Jadranske banke razbil 85 Din vredno šipo, obenem pa si obrezal še prste. Kazen pa s tem še ni plačana, ker bo pač treba plačati tudi novo šipo, ako se poleg tega na policiji ne spomnijo še na kakšno drugo malenkost, ki bi Jožetu ne bila v prid.
u— Zopet kolo. Trgovski poslovodja Fr. Demšar, stanujoč v Aleševčevi ulici se je 13. t. m. tnuudil kratek čas v Kmetovi gosti ni v Zg. Šiški. Svoje 800 Din vredno kolo. znamke «Opel» je pustil na gostilniškem dvorišču, vendar ga pa pri odhodu ni več. našel ker ga mu je medtem že otel neznan tat.
u— Čudna najdba. Ko se je posestnik Iv. Rojina, stanujoč v Sv. Jerneja ulici 14, vračal predsnočnjim po Lepodvorski ulici domov, je nenadoma zagledal za plotom nekaj belega. Stopivši bližje je zagledal na tleh tri goske brez glav. O čudni najdbi je Rojina takoj obvestil stražnika Revna, ki je ugotovil, da so morale gosi ležati na mestu že več dni, ker so že smrdele. Gosi je sigurno nekje ukradel neznan tat ter jfh spravil v skrivališče, pa je nanje pozneje pozabil ali ni našel prilike, da bi jih spravil kam drugam na varno.
Električna InitalacKe
(tudi v mestu Ljubljani). Popravila strojev ic aparatov prevzema tovarna VOJNOVIC & Cie, GKnce pri Ljubljani. TeL 2043. — Proračuni brezplačno.	10.794
Restavracija
Liublianski dvor
Vsak dan sveže morske ribe. — Najboljša letošnja Portugalka in pristni kraški teran. — Vsak večer od pol 8. ure naprej Igra salonski orkester. — Vstop prost — Odprto do 1. ure ponoči.
Za obisk se priporoča
restavrater
Pupovac.
Iz Maribora
a— Da smo si v vsem na jasnem: Na
razna vprašanja, kako da SLS zadnji čas tako zelo protežira g. dr. Drnovška, ki je postal zdravstveni inšpektor oblastnega odbora (edino mariborska oblast ima takega inšpektorja), javljam-), da se g. dr. Drnovšek, prejšnji radikaltr kandidat, zadnji čas udeležuje zaupnih sestankov SLS v klerikalni banki. S to konstotacijo bodo menda odpadli v javnosti dajjni dvomi.
a— Ljudska univerza. Jutri se prične državljanski ciklus, ki bo obdelal najvažnejše probleme državljanske vede. O bistvu in namenu države bo predaval jutri ob 20. vseuč. prof dr. L Pitamic iz LJubljane. v petek, 21. oktobra predava o Prekmurju prof. teol. dr F. Kovačič.
a— Prepovedano. Narodno gledališče ima sedaj na repertoarju dve predstavi, ki sta obe prepovedmi mladini. Kraigherjevo »Školjko« je že gledališče samo na lepakih z rdečim listkom označilo kot neprimerno za mladino opereto »Bajadero« pa so po nekaterih zavodin ocenili kot pobujajivo tn jo prepovedali mladini. Posebno prepoved operete »Rsiadere« -e nam zdi neumestna a— Maribor dobi novo kavarno. Na včerajšnjo vest glede nove kavarne ooleg Grajske kleti nam poročajo z informirane strani, da še obstoja načrt, zgraditi v poslopjih dr. Polla pole« gradu novo moderne vde&avarno. ki bo segala od gradu do
trgovine g. Paša ln bo zavzela pritličje, kakor tudi I. nadstropje dr. PoEove hiše, tako da bo to ema največjih in najmodernejših kavarn, urejena z največjim komfortom. Z adaptacijskimi deli nameravajo začeti že spomladi
a— Občni zbor L citraškega kluba v Mariboru se bo vršil v petek, dne 21. oktobra cb 20. v dvorani restavracije Kosič, Ve-trinjska ulica. Sprejemali se bodo tudi novi člani.
a— Tečaji za esperanto so se pričeli in so se določile učne ure za ponedeljek in četrtek ob pol 20. v Cankarjevi šoli. Prijave se še sprejemajo.	1548
h Celja
e— Občinske volitve v srezu Šmarje pri Jelšah so razpisane ia se vršilo v vseh občinah v nedeljo, dne 27. novembra, izvzem-ši občino Sv. Mohor, kjer še ni potekla funkcijska doba.
e— Celjska carinarnica. Celjska ekspozitura carinarnice v Mariboru je dobila po najnovejših vesteh nalog, da posluje še do 31. oktobra t. 1. Iz tega bi se dalo sklepati, da se bo merodajnim činiteljem vendarle posrečilo, da izposhijejo preklic ukinitve celjske carinarnice ter obvarujejo prizadete gospodarske in trgovske kroge občutne škode.
e— Iz plenarne seje celjskega občinskega sveta. V včerajšnje telefonsko poročilo o poteku plenarne seje celjskega občinskega sveta se je vrinila pomota, ki jo v naslednjem popravljamo: Odklonile so se 4 prošnje za zemljišča na hribu sv. Jožefa v arandacijske svrhe. Mestna občina bo te parcele prodala prošnjikom šele takrat, ko bo ob teh parcelah pozidan že ves stavbni prostoT in se bo izkazalo, da zaprošenih parcel ni mogoče uporabiti v kake druge važnejše namene.
e— Kako zastopajo klerikalci celjske Interese. V zadnji seji celjskega občinskega sveta jo socijalistični občinski odbornik Komavli opozoril mestno upravo na dej« stvo, da so cene živil na celjskem trgu pretirano visoke in v nobenem skladu s tržnimi cenami v Mariboru in v Ljubljani Zahteval je, naj mestna občina tržne cene po svoji organih prekont. olira ter jih spravi v sklad s faktičnimi gospodarskimi razmerami. Temu predlogu so se pri dru« žili brez izjeme vsi ostali občinski odbor« nika ter so ga odkazali tržnemu in obrt« nem'1 odseku. Zlasti se je poudarjalo, naj se posveča večja pažnja raznim prekupo« valcem živil. Čutila pa sta občinska odbor« nika dr. Ogrizek in dr. Voršič potrebo go» voriti proti predlogu, češ da naj regulira tržne cesne zdrava in prosta konkurenca. Dr. Voršič je bil v svojih izvajanjih celo tako ljubeznjiv, da je nasvetoval celjskim konrumentom, naj gredo sami po živila v okolico, če niso zadovoljni s celjskim t~> gom. V živo ju je zadel v svojem odgovoru občinski odbornik Komavli z ugotovitvijo, da razume položaj gospodov iz SLS, ki se nočejo zameriti okoliškim kmetom. Naši klerikalci so sicer v politiki izvrstni žon« gierji, kadar iščejo glasove med kmečkim in meščanskim prebivalstvom. To pot pa je zlasti dr. Voršiču kot zastopniku celj« skih konzumentov vendarle temeljito iz« podletelo. Ne čudimo se temu, saj je v klerikalni politiki še novinec. Tudi celjski klerikalni konzument mu tega ne bo za« meril, ker je že vajen slediti svojim vodi« tel jem čez dm in s trn.
e— Nogometna tekma v prid Olimpijskega fonda. Danes ob 15. priredi LNP na Igrišču pri Skalni kleti nogometno tekmo v prid Olimpijskega fonda. Tekmujeta Celjski športni klub in Atletiki.
e— Sancinov trlo koncertira danes ob 11. v mali dvorani Celjskega doma. Izvajal bo skladbe L. v. Beethovna, W. A. Mozarta in ruskega skladatelja Pavla Jouna. Trio tvorijo gg. Sancin, ravnatelj Glasbene Matice v Celju, kot violinist, pianistinja ga. El-vira Marsič, profesorica na Glasbeni akademiji v Zagrebu, in čelist g. Rudolf Matz. V klavirskem kvartetu sodeluje še violinist g. Dušan Sancin.
j sestanek za določitev dni, ur in knjig je danes ob 11. v sobi VIIL deškega razreda osnovne šole. — Odbor.
Iz Tržiča
č— Nesreča z motorjem. Motcciklist g, Bocak je po nesreči včeraj povozil učenko osnovne šole Mirni Koširjevo iz Bistrice pri kolodvoru. Kolo ji je šlo preko stopala des« ne noge in jo je precej poškodovalo. Ker poznamo g. Bocaka kot previnega vozača, bo bržčas krivda pri učenki. V šoli bi s« morali učenci večkrat opozarjati na cestni red in se o njem tudi prosto razgovarjati, kar bi gotovo vedne nesreče, če že ne od« pravilo, pa vsaj zmanjšalo na najmanjše Število.
č— Planinski dom na Kovcah se urno bliža dovršitvl Ta teden se Dostavljajo peči in ognjišča, nakar se stavba opremi in izroči prometu. Podjetje uživa pri vseh slojih izredno naklonjenost, posebno so se izkazali ljubljanski trgovci, Id so dodali eno ali drugo vrsto opreme in sicer proti dolgim plačilnim rokom, tako da se bo vse plačalo že rz dohodkov doma samega. Ne« kako v treh tednih se bo vršila intimna otvoritev Planinskega doma, h kateri bodo povabljeni vsi zadnižntki in prijatelji pla« ninstva. Oficijetna otvoritev pa je določe« na za prihodnjo spomlsd. ko bo vse v redu £e izvršeno in pripravljeno za prijetno po« letno bivanje v božjem miru pod divno Ko« šuto.
Iz Novptjs
n— Na naslov železniške direkcije. Lz trgovskih in obrtnih krogov nam pišejo: Zadnji večerni vlak Ljub!jana«Karlovac prihaja v Novo mesto okoli 23. Za števil« ne potnike je pozen prihod vlaka zelo ne« praktičen, ker morajo biti javni lokali in hoteli ob navedeni uri že zaprti. Radi te« ga prosimo, da bi se zopet uvedel vlak. lo prihaja v Novo mesto že oh 21.30.
n— Francoski krožek v Novem mestu otvarja z jutrišnjim dnem dva tečaia fr«n» coskega iezika. Tečaj za začetnike obsega izreko, slovnico m početno konverzacijo, vrši! se bo po dve uri na teden Nad-ilje« valni tečai ob=ega izpopolnitev m nndilie« vanje tvarine lanskega tečaia in	kon«
verzaciio; tud5 ta se bo vršil no dve uri na teden, a po božiču se doda na želio še tretja ura o francoski literaftrri. ITčnina za vsak teeai znaša po 25 I>n na mesec. Prijave sprej«ma lekarna Andrijanič. Prvi
Iz Trbovelj
t— Prodaja damskih klobukov — danes v gostilni Ranzinger, Trbovlje.	1542
t— Prvenstvena tekma Trbovlje : Araa< ter se bo vršila danes ob 15. na igrišču Amaterja v Trbovljah. Ker sta se oba klu« ba dobro pripravila, je pričakovati napete in zanimive igre.
Iz Metlike
m— Šahovski klub. Prijave za šahovski klub sprejema g. učitelj Joža Zalar, na kar opozarjamo vse naše šahiste in prijatelje šahovske igre do četrtka 20. t. m., na kar se bo pristopilo k ustanovitvi kluba. Skup« ui sestanek bomo še pravočasno javili.
Turnir v Londonu.
London, 15. oktobra t. Četrto kolo ni bilo doigramo do konca. Od rezultatv so znani le dr. Vidmar-Marshall remis, Colle je porazil Fairhursta, partija Tartakower-Tho-mas je bila prekinjena.
Buenos Aires, 15. oktobra (be.) Štirinajsta partija šahovskega mateha v Buenos Airesu ie končala remis. Stanje je sedaj 3:2 za Aljehina, devet partij pa je bil remis.
*
(Potek ostalih partij vsled pokvarjene proge nismo prejeli. Op. ured.)
Šport
Za IX. Oiisnpifado
Danes je dan športnikov! — Lj
Danes bodo ljubljanski športniki isto« časno s športniki po vsej državi manifesti« rali za svojo veliko misijo, za olimpijsko idejo! Namen današnjih športnih priredi« tev je pokazati širši javnosti, kako daleč se je šport razširil tudi v naši ožji domo» vini in koliko mladih moči posveča svoj prosti čas krepitvi telesa in duha. Prire« ditve naj na manifestanten način dokažejo da šport ni last nekaterih, temveč da je v vseh družabnih krogih brez izjeme našel na stotine prijateljev in " sodelavcev.
Obenem pa bodi današnja manifestacija glasen apei vsem, ki ljubijo šport in vsem onim, ki ga zaenkrat gledajo od strani, da potrebuje še mnogo, predno bo zavzel one dimenzije, ki mu bodo zasigurale možnost, da se postavi v vrsto največjih narodov sveta!
V ta namen se vršijo dopoldne in po« poldne kolesarske, hazenske, lahko in tež« ko atletske ter nogometne prireditve, ka« terih čisti dohodki so namenjeni skladu za
ubljana — za olimpijsko idejol
financiranje naše olimpijske reprezentance v St. Moritzu in Amsterdamu 1. 1928. Ra« cen tega bodo športniki prodajali olimpi'« ske znake, znaki so po 3 in 10 Din! Ape« kramo na javnost, naj z ozirom na idealni in vzvišeni namen zbiranja ne odklanja naših požrtvovalnih športnikov! Prepričani smo lahko, da se bodo naši športniki v St. Moritzu in Amsterdamu izkazali za da« našnji prispevek hvaležne s tem, da bodo zastopali naš mladi šport čim najčastneiše.
Pri tej priliki poziva odbor za propagan« do IX. olimpijade ponovno vse športne or« ganizacije in športnike same, na.j se polno« številno in točno po navodilih svojih klu« bov udeležijo manifestacijskega sprevoda, ki se prične točno ob 11. z velesejmskega piostora.
Športniki, danes je FaJ dan!
Sestanek športnikov in sportnepa ob> činstva se vrši zvečer ob 20. v restavraciji »Zvezda®. Športniki in občinstvo vljudno vabljeni! — Odbor za IX. olimpijado.
Ilirija : Primorje
Danes ob 16. na igrišču Ilirije.
Olimpijski dan prinese zopet srečanje obeh najostrejših rivaiov Ilirije in Primor« ja. Ta tekma je že nekaj let najbolj pri« vlačna. Še v časih, ko je bila Ilirija znatno boljša je občinstvo rado gledalo to tekmo. Poznejša srečanja so bila vedno bolj iz« enačena. Za poraz v pomladnem prvenstvu ko je Primorje zmagalo s 6 : 3, se je Ilirija revanžirala trikrat zaporedoma. Kmalu po tej tekmi je Primorje podleglo v pokalni igri z 1 : 3, sledila je tekma za poškodbem fond, kjer je zopet zmag-ala eoajstorica ze« lenih s 4 : 2. Občuten poraz pa so doživeli be!o»črni v jesenski prvenstveni tekmi. Re« zultata 4 : 0 skoro ni nihče pričakoval. Res je, da je bilo Primorje nastopilo nekoliko oslabljeno in da moštvo ni predvedlo igre, kakršno vedno nudi napram Iliriji. V ne« deljo je stvar druga. LNP je z ozirom na velik pomen olimpijskega dneva ukinil vsem igralcem za to tekmo kazni in tako omogočil Primorju. da nastopi v svoji naj« močnejši postavi. Publika bo sigurno pri« šla na svoj račun. Nasproti si ne bosta sta« li samo dve moštvi, temveč tudi dva tabora «prijateljev».
• Pred glavno tekmo, ki se prične ob 16. nastopita v prvenstveni tekmi Slavija in Hermes. Predtem igra prvak Slovenije v hazeni družina SK Dirije tekmo s kombini« ranim teamom. V odmorih se vrše težko« in lahkoatletske točke. V lahkoatletskih točkah nastopijo najboljši atleti Ilirije in Primorja. Na programu je tudi vlečenje vrvi, kjer nastopijo težkoatleti Slovana in Ilirije:
Hungaria, drugo moštvo Madžarske, ki je ostalo v srednjeevropskem pokalnem tekmovanju, je bilo na četrtkovi konferen« ci komiteja v Bratislavi definitivno diskva« lificirano in izločeno iz konkurence. Ma« džarska je v znak protesta odstopila iz komiteja in ne bo več sodelovala. V finale prideta torej Sparta in Rapid, ki igrata 30. t. m. ozir. 13. novembra v Pragi in na Du« naju. Sodnik Fabris (Zagreb), ki ga je Sparta predlagala za obe tekmi, je propa« del; tekmi bosta sodila Belgijec van Praag in Holandec EymeTs.
Peta dama. ki je preplavala Rokavski zaliv, je Angležinja Miss Joy Gill. Plava« la je v četrtek 13. t. m. od 9.11 do trde no« čl Gill je štirinajsta oseba, ki je ukrotila mrzle valove La Manchea.
Službene objave LNP. (Iz seje posl. odbora IZ X 1927.) Za tekme v korist Olimpijskega fonda se v nedeljo 16. t. m.
v smislu sklepa upravnega odbora prekine« jo vse zabrane in omejitve igranja za po«
samezne igralce. — Na znanje se vzame
obračun prvenstvenih tekem Slivnica : Ja« vornik in Atletik SK : Celje, odigranih
9. t. m. Z ozirom na to, da izkazuje tekma
Atletik SK : Celje razmeroma neugoden gmotni rezultat, ker se je isti dan vršila
v Celju velika gasilska prireditev, se na«
prošajo klubi celjskega okrožja odnesno
zunanji klubi vobče, da v bodoče v takih slučajih pravočasno opozore podsavez ter
predlagajo preložitev tekme. — Naknadno se odobri prijateljska tekma Maribor : Vil« lacher SV., odigrana 2. t. m. v Beljaku. SSK Maribor se poziva, da tekom treh dni pošlje direktno podsavezu predpisano po« ročilo o tekmi in postavo moštva. — Pro« test SK Svobode (Ljubljana) proti veri f i* kacdji prv. tekme Svoboda : Reka se zavr« ne, pač pa se odredi, da se premalo od« igranih 7 minut odigra naknadno; termm se odredi na prihodnji seji. — Verificirajo se s pravom nastopa dne 22. okt.: za SK Slavija: Jenko Friderik; za SK Slovan: Kernc Rihard: dalje s pravom takojšniega nastopa: za SK Svoboda (Maribor): Tsche* ppe Adolf; dalje s pravom nastopa dne
15. aprila 1927.: za SK Slovan: Čirovič Bla. goje; za ASK Primorje: Zemljak Pavle, oba s pridržkom, da poravnata takoj za« ostale članske obveznosti do svojega dose« danjega kluba SK Dirije, ter za SK Želez« ničar: Pollak Štefan. — Ugodi se prošnji igr. B. Čirovič a v smislu § 10. o. p. JNSa ter se mu dovoli takojšnje nastopanje v prijateljskih tekmah za SK Slovan ki si« cer z istim pridržkom kot zgoraj. — SK Slavija se obvešča, da ji je za današnjo prv. tekmo s 2SK Hermesom na razpolago garderoba ob vzhodu na teniško igrišče SK Ilirije. ŽSK Hermes se naproša, da upo» rabi danes lastno garderobo. — Tajnik II.
SK Ilirija (khkoatletska sekciiaV Po« zivam vse atlete, da se sigurno udeleže ma« nifestacijskega sprevoda. Zbirališče ob 10. na igrišču Ilirije. — Načelnik.
/1SK Primorje (nog. sekcija). Pozrva« jo se sledeči igralci, naj bodo danes ob 15. v garderobi pri «Vodniku»: Kariž, Sla«, mič, Wmdisch, Čebohin, Erman I, Čamer« nik, Pišek, Jug I, Svetic. Janfigaj. Vršič, Pečnik, Zemljak, Erman II. — Načelnik.
Hremensko poročilo
Meteorološki tavod » U-.ihliani 15. oktobra 1927.
Višina barometra	m
	Kraj	Cas		k. £		imel vetu		Padavine		r-1
			o	B	> ^	lr hrzim	= 1			
	pnzovm		s £	o S-t	5 *	v metrih		Vrst«	• mm io f on	
	Ljubimca		6 -0	99	91	E 2	10			
	Maribor . , ,		762-0	6-0	100	NE 1	0			
	Zagreb , , ,	8.	765 0	110	84	SE 2	10			
	Beograd < • .		762-0	130	63	mirno	3			
	Sarajevo , . ,		7-1-8	13-0	o«	E 2	8			
	Skoplje . , ,		76r*2	80	95	nirno	4			
	Dubrovnik , .		"63 1	150	h7	mimo	1			
	Split	1	760-'	IVO	81	SE 12	10			
	Prah«		76 -4	4	—	mirno	10			
Solnce vzhaja ob 6.14. zahaja ob 17.16, luna vzhaja ob 20.22. zahaja ob 12.0 uri. Najvišja temperatura danes v Ljubljani 14.2 C, najnižja 9.4 C.
Skoro ves teden smo še imeli lepe solnS-ne dni; ni bilo sicer toplo, ker je ves čas šla preko nas mrzla severovzhodna struja | ali burja, vendarle ni bila posebno huda.
To je vreme, kakor je običajno v jesenski dobi za območje visokega zračnega tlaka. Miksimum zračnega pritiska, ki se je že v poprejšnjem tednu ustalil v širokem obsegu nad srednjo Evropo in Severnim morjem, se je držal trdovratno nad istim predelom tudi v prvi polovici 'ega tedna ter segal še dalje na jug in zapad. Pod njegovim učinkovanjem je imela vsa večja južno-zapadna polovica Evrope lepo. dasi razmeroma hladno, brezvetrno ali le »labo vetrovno vreme, a tako. da so od Poljske in Črnega mnrja do Španije in Francije vladali severovzhodni vetrovi.
Že kmalu prifetkom tedna pa se je p°ia vilo na dalirem sevpru. nad Severnim Ledenim morjem, velika depresija ter se f svojim ogromnim vrtincem nnnio podila proti severni Rusiji V njenem vpadnem sek lorju je v široki fronti prodiral na jug mrzli
zrak ter preplavil najprej Skandinavijo in Finsko, potem pa tudi Poljsko in severno ter srednjo Rusijo ter dospel proti koncu tedna do Črnega morja. Tako je dobila seve-rozapadna polovica Evrope prvi zimski mraz in sneg. Snežilo je na norveški obali, kjer sicer običajno zima ni huda, in severno Rusijo je na široko zapadel sneg.
Ruska depresija ie sicer odšla daleč od nas čez Ural v Sibirijo, a vendar je njen vpliv spodkopal oblast visolteea zračnega tlaka in tra potisnil proli jusozapadu, na njegovem popreišnjem mestu pa se je razvil nizki zračni tlak in zdi se, da prihajamo v perijodo nemirnejšega in slabšega vremena.
Dunajska Tremen«ka napoved za nedeljo:
Mirno, suho jesensko vreme. V centralnih Alnah nesigurno.
Tržaška vremenska rapoved za nedeljo: Razni lahki vetrovi, nebo spremenljivo, večinoma obbčno. tu in tam malo dežja. Temperatura 14 do 19 stopinj. Morje mirna
Smola in sreča ameriške lefaike
Kako je mis Elderjeva preletela Ocean in kako je bila rešena. — Amerika se raduje in bo sprejela letalko kot zmagovalko. — Mati trepeče za hčer in ozdravi, ko izve, da je rešena.
Prva ženska je vendarle preletela Occan! Tako pišejo ameriški listi in dajejo duška veselju, da je pogumna ieialka mis Elderjeva rešila golo živ« Ijenje in dospela na Azore — čeprav na krovu nemškega parnika, ki je le« talko in njenega spremljevalca, navi« gatorja Haldemana, prevzel nizozem« skemu petrolejskemu parniku «Ba« rcndrechtu» ter ju izkrcal na Azorih.
Podrobna poročila pravijo, da je bi« !a reševalna akcija za mis Elderjevo dokaj lahka. Transportni parnik «Ba« rendreeht« je bil ob času nezgode sko« ro v neposredni bližini «American Girla». Zato je lahko rešil oba pone« srečenca, ki bi bila gotovo storila smrt v valovih, da ni prišla pomoč ta« ko kmalu. Ko je parnik vjel obupni klic, se je nahajal na 19. stopinji za« padne dolžine in na 46. stopinji se« verne širine, t. j. kakih 500 milj od Azorov.
«Barendrccht» je dne 21. septembra odplul iz španskega mesta Valencija in ie bil namenjen v Houston, ki leži v Texasu.
Konec «American Girla».
Šele sedaj se doznavajo podrobno« sti, kako je končalo letalo mis Elder« jeve, ki je kljub svojim mladim letom že dvakrat poročena. Ko je imela le« talka že velik del Oceana za seboj, je naenkrat počila cev, ki je dovajala gorivo iz rezervoarjev v stroj. Bencin se je vnel in mis Elderjeva je videla, da ji preti neizogiben pogin, če se ne spusti na morje. To je storila. K sreči je bila površina vode dokaj mirna. Šele na morju sta Elderjeva in Halde« man pogasila ogenj, a šele potem, ko je letalo že skoro docela zgorelo.
Kako so nastala zmotna poročila.
Časopisi so zelo različno poročali o kraju, kjer sta bila rešena letalka in njen spremljevalec. Vesti so se glasile, da je bilo letalo «American Girl» re« šeno blizu nizozemske obale. Evo, ka« ko je nastala pomota: Radiotelegra« fist « Barendrechta« je takoj potem, ko je sprejel Elderjevo in Haldemana na krov, klical Rotterdam, kateremu je javil dogodek. Radiotelegrafska po« staja v Bordeauxu pa je vjela brezžič« no brzojavko in je domnevala, da kli« če Rotterdam neko francosko brezžič« no postajo. Na ta način so se pojmi glede kraja rešitve zmešali. Francozi so poročali, da je mis Elderjeva do« segla evropski kontinent ter pristala na nizozemski obali. Dejstvo pa je, da se je nesreča pripetila južno od Azo« rov. Mis Elderjeva se je namreč ho*
tela izogniti severnim viharjem in je vzela nekoliko drugačno smer, kakor je bilo prvotno nameravano. Burja je letalu nagajala in primorala letalko, da je naravnala krmilo proti jugu.
Radost v Ameriki.
Amerike se je takoj po prvih ve« steh, ki so javljale rešitev Elderjeve in Haldemana, polastilo veliko vese« lje. V Annisonu, rojstnem mestu EI« derjeve, je vladalo precej mračno raz« poioženje. Takoj ko je prišla telefon« ska vest, pa je izbruhnilo nepopisno veselje. Vsi zvonovi so začeli zvoniti, sirene parnikov pa so žvižgale. Župan Annisona je takoj sklical sejo, na ka« teri je bilo sklenjeno, da bo mis El« derjeva sprejeta, kadar se vrne v do« movino, s častmi, kakor se izkažejo le narodnemu junaku.
Starši mis Elderjeve žive v Alabami. Mati letalke je bila v nepopisnih skr« beh za življenje svojega otroka. Ko je cula, da je Rut startala, so jo prijeli srčni krči. Morali so poklicati zdrav« nika in jo odnesti v posteljo, kjer so jo domači tolažili.
Meteorološki zavod je od ure do ure klical in dajal poročila o vremenu. In od ure do ure je bilo materi hujše. Trepetala je za usodo svoje hčere,
Yanguas,
bivši zunanji minister in predsednik špan« skega «parlamenta», ki ga je sklical dikta« tor Primo de Rivera.
Jean Kerbette
francoski poslanik v Moskvi, ki je sovjet« ski vladi izročil noto z zahtevo po odpo« klicanju Rakovskega, sovjetskega poslanika v Parizu.
Morilec Peti jure pred stolom pravice
Prve dni tega tedna se prične v Pa« rizu senzacijonalna razprava proti mo« rilcu Simona Petljure. Kakor znano je bil Petljura dne 25. maja 1926. na pa» riški u'ici umorjen. Ustrelil ga je mali židovski urar Samuel Schwarzbard, ki je nekdanjega diktatorja Ukrajine mr« zil iz dna svoje duše. Schwarzbarda bo sodila porota.
Morilec je svoje dejanje odkrito priznal in je tudi pojasnil okoliščine, v katerih je izvršil umor. Pariško so« dišče je dalo radi tega Schvvarzbarda preiskati in psihijatri so ugotovili, da je morilec sanjač, toda iskren in ple* menit idealist. Mlada leta je preživel v Franciji. Ko je izbruhnila svetovna vojna, se je prostovoljno javil na fron« to in je bil na bojišču težko ranjen. Po končani vojni mu je Francija dala državljanstvo.
L. 1919. je Schvvarzbard obiskal Ukrajino, kjer se je sestal s svojo ma« terjo. Vrnil se je iz Ukrajine nazaj na Francosko, kjer je otvoril malo urarno in začel v njej marljivo delati. Znanci in sosedi so ga imeli zelo ra« di; pravijo, da je bil izredno skromen in ponižen.
Po zlomu ukrajinske diktature je Petljuri ostavil domovino in se je na« selil v Parizu. Prišel je tja iz Varšave, k<er ga je nekaj časa podpirala polj« ska vlada, ki je skušala z njegovo po« močjo organizirati zaroto profi ru« skim boljševikom. Videvša, da Petliu« ra ne izpolnjuje obetov, je poljska vlada naposled bivšemu atamanu usta« vila denarno podporo. Nato je šel Pet« ljura v Pariz.
Dne 25. maja lanskega leta se je Petljura šetal po pariških ulicah. Ne« nadoma je stopil k njemu mlad člo« vek in ga je vprašal, ali je on Petlju« ra. Ataman je pritrdil, nakar sta po« čila dva strela. Petljura je na mestu
Ameriški legijonarji pri angleškem kralju
Po starodavni britski tradiciji tuje zastave nimajo pristopa v kraljevsko palačo v Buckir.gham. Tudi ameriški zastavonoše so zato morali čakati pred vrati, dokler se niso legijonarji vrnili z avdijence pri kralju Jurju V.
sveia
kajti poročila so bila vedno bolj pe« simistična. Končno je prišlo poročilo, da sta Elderjeva in Haldeman reše« na. Materi se je tedaj zjasnil obraz in z globokim vzdihom je rekla: «To je vse, kar sem pričakovala. Bala sem se mnogo hujšega.«
Včeraj, v soboto zjutraj sta se El« derjeva in Haldeman izkrcala na Azo« rih, kjer je medtem pristal Junkersov nemški hidroplan D 1230. Osebe in družbe, ki so financirale polet mis El« derjeve, prepuščajo letalki svobodno, da se takoj vrne v Ameriko, ali pa da se pelje z ladjo v Pariz. Podoba je, da se letalka še ni odločila. Če pojde v Pariz, bo tudi v Franciji navdušeno sprejeta, zato je verjetno, da pojde najprej v Evropo in se vrne šele iz Pariza nazaj v Ameriko.
izdihnil. Morilec se ni niti skušal rešiti s pobegom. Priznal je, da so motivi njegovega čina politični in je izjavil, da ne bo preiskovalnemu sodniku pri« krival ničesar, kar bi ga lahko obre» menilo. Tako se je tudi zgodilo.
Schwarzbard je umoril Petljuro predvsem radi pogromov, ki so se vr« šili v Ukrajini za časa Petljurove dik« tature proti Židom. Neka knjiga na« števa, da je bilo v času Petljurovega vladanja 1282 pogromov, v katerih je izgubilo nešteto Židov svoje življenje. Schvvarzbard se je osvetil za kri svo« jih bratov samo enemu, ki pa že ni te dni igral v življenju Ukrajine nobene aktivne vloge._
m Sle] na mi
in ne premišljuj o vremenu, kadar greš po Dvornem trgu v Židovsko ulico, temveč si oglej krasoto Ijlaga za obleke, damske plašče, za sukne ter neverjetno ^lizko oeno za to blago v izložbah tvTdike DRAGO SCH\VAB, Ljubljana.
Bolgarske oblasti in bolgarski fašizem
Sofijski »Narod«, glasilo socijalnih demokratov v Bolgariji, poroča o drznih početjih bolgarskih fašistov in piše:
Nedavno je bil v Tranu aretiran ljud-skošolski učitelj Georgi P. Isajev. Ukaz se je glasil, da ga morajo pripeljati v Sofijo. Eskortirali so ga fašisti. Isajev je skušal na transportu pobegniti, kar je vspodbudilo eskorto, da ga je ustrelila. Umoril ga je bolgarski fašist Nikolov, član bolgarske fašistovske organizacije »Kubrat«.
Oče umorjenega Isajeva je vložil proti morilcem tožbo in je zahteval, da se zločinci eksemplarično kaznujejo. Državnemu pravdniku pa ni prišlo na misel, da bi vložil tožbo. Službeni spis je na nepojasnjen način izginil. Oče ni hotel nikakor popustiti, ampak je trdno vztrajal pri svoji nameri. Napovedal je nov proces in je vložil novo ovadbo. Tedaj pa sq je zgodilo nekaj nečuvenega. V Sofijo se je pripeljal kamion, iz njega so izstopili tako zvani »neodgovorni elementi«. Kamion se je ustavil pred sofijskim okrožnim sodiščem. Izstopivša tolpa je razgnala stražo pred poslopjem in je vdrla v justično palačo. Bahdite je vodil neki poročnik. Šli so k predstojni" ku sodnega dvora, ki je klical na pomoč stražnike, katerih pa ni bilo od nikoder.
Vest o pogumnem nastopu predsednika sodišča se je bliskovito raznesla po mestu. Takoj se je sestavila meščanska milica ki se je stavila na razpolago prezidentu sodnega dvora. Sodnik in prisedniki razprav pa se odtlej ne upajo več pokazati na ulici, ker se boje, da bi bili napadeni od tistih, ki zahtevajo, dla se pravica reže po fašistovsko, ne pa, kakor zahtevajo zakoni.
Ta slučaj ni v Bolgariji edini svoje vrste, marveč le en primer, kako so razmere v Bolgariji »konsolidirane«.
Dogodek jasno priča, kdo je v Bolgariji gospodar situacije in kdo mora radi nevzdržnih raziy«r trpeti.
John D. Rockefeller junior,
znani ameriški milijonar, je daroval milijon dolarjev za ustanovitev knjižnico Društva narodov.
Hindenburg v svetovni vojni in Viljem v pregnanstvu
Ameriški novinar Georges Silvester Fireck je velik prijatelj bivšega nemškega cesarja Viljema. Še sedaj ga večkrat obišče v Doornu, kjer se prijateljski razgovarjata. Nedavno je dovolil Viljem Firecku razgovor o vzrokih nemškega poraza. Pripovedoval je:
Po zimi 1. 1914. sem posetil Hinden-burga. Vprašal sem ga: »Kaj bo z nami?« Hindenburg mi je odvrnil: »Če se bomo vojskovali mož proti možu, moramo zmagati, če se bomo borili eden proti dvema, moramo tudi zmagati. A® tudi če pridejo na enega našega vojaka trije neprijatelji, bomo vseeno dobili. Težje pojde, če bomo imeli na vsakega našega moža štiri sovražnike. Zgodi se lahko celo, da bo stal en nemški vojak proti petorici sovragov. A tudi takrat ne bom obupal. Kadar pa bomo imeli proti enemu Nemcu šest sovražnikov, tedaj bom napel vse moči, da nasprotnike po-tolčemo z božjo pomočjo.«
»Na koncu koncev,« je nadaljeval Viljem, »ni prišlo na enega nemškega vojaka samo pet ali šest. temveč dvajset sovražnikov. Če bi bil Nemci takrat verovali v Boga, bi niti v tej stiski ne izgubili. Prišlo pa je drugače. Prevladala je človeška logika, prišle so ponudbe sovražnika za mir in uničilo nas je 14 Wilsonovih točk.<
Fireck je vprašal bivšega cesarja: »Če vas je Bog navdihnil, ko ste sedeli na prestolu in Vas je vodil po modrih
Trije vzorci letošnjih ženskih modnih kožuhov
Dr. V. Korun:
za
»Salamensko je dolgčas, ako je človek sam!« je vzdihnil vdovec Pehar, ko se je spravljal spat.
Danes se je bil vrnil z letovišča. Pa jedva je stopil v svoje stanovanje, je doživel razburljino nepriiiko. Obšel ga je namreč občutek, da nekaj ni v redu, a dognati ni mogel kaj. In to ga je raz-dražilo. Nič ni pamagalo, da je njegova gospodinja Nežka zgovorno zatrjevala, da stoji v stanovanju vsaka stvarca tako in tam, kjer je stala, ko je odhajal na letovišče.
»Ni mogoče!« je vzklikal Pehar. »V duhu vidim in v srcu čutim, da ni vse tako, kakor bi moralo biti;« in sam s seboj godrnjaje je stopical po sobah gor in dol, se oziral po stenah, se sklanjal pod mizo in postelj, otipaval preproge in premikal stole, a vzroka svoje vznemirjenosti ni mogel izslediti. »Uh!« je mrmral. »Vsekakor ste nekaj preonega-vili, kar ni prav, pa rni nočete povedati. Vi, vi! Ugonobiti me hočete, duševno ugonobiti! Ali razumete, kaj se to pravi: duševno?«
Zdaj je pa tudi služkinji potrpežljivost pošla. Rezko je odvrnila: »Gospod, ne bodite vendar taki! Ker poznam vaš
čudni okus, sem vso vašo polomljeno ropotijo po njem uravnala, ko sem po-čedila stanovanje, dasi bi tale miza spadala na sredo sobe, naslonjač tja v kot in omara k steni na desno. Le postelj sem za en palec odmaknila od okna, da ne bi ponoči vleklo po vas.«
»Viš jo žensko! Ravnokar je trdila, da je vse pri starem, zdaj pa pripozna-va, da je postelj prestavljala! Takoj nazaj z njo za en palec!« in je pograbil za stranico ter pomaknil postelj k oknu.
»Le prehladite se, le, ker tako hočete!« je zagostolela služkinja ter si drgnila dlan ob dCan, češ, ato zbolite, si jaz roke umijem.
Pehar pa je postal ter pričakoval, da se mu nemir poleže, meneč, da je odstranjen njega vzrok; a ni bil. Kakor da bi viselo v zraku nekaj tajinstvenega, je še prav tako, kakor doslej, zviška dol dražilo njegove živce.
Zopet je začel begati po sobah, oziraje se na desno in levo, nadse in podse. medtem pa venomer silil v služkinjo: »Kaj ste neki učinili. Nežka? Kaj? Še nekai ste preonegavili. Tu v glavi ču-! tim, da v stanovanju ni tak'o, kakor bi moralo biti.«
»I kaj sem neki preonegavila! Nič nisem. Saj vidite, da nisem. Sitni ste do
neznosnosti,« je jezno odvrnila in mu obrnila hrbet.
»Kaj siten! Jaz siten! Nežkaa!«se je srdil Pehar. »Ukleli ste mi stanovanje,
da več ne najdem v njem miru. Vi čar —«
»Čarovnica! Tako!« mu služkinja pre-striže besedo ter se postavi predenj. »Vi, gospod, ki me plačujete, da vam gospodinjim, ne pa, da bi prenašala vaše sitnosti, poiščite si drugo, ki se bo dala pitati s čarovnico!«
Te pretnje se je Pehar prestrašil. Vedel je, dla ji bo moral kakor drugekrati zvišati plačo, ako jo bo hotel zadržati v službi. Da bi se pa ločil od nje, je bil preveč navajen. Zato jo je začel miriti: »Kdo vas je imenoval čarovnico? Jaz ne. Rekel sem: čar; to pomeni nekiaj lepega, razumete, nekaj lepega.«
Nežka ga pa ni več poslušala. Glasno ihteč je odšla v svojo sobo.
Tedaj, ko je ostal sam, od razburjenosti se tresoč po vsem telesu, mu je pogled obvisel na uri, ki je tiktakala na steni. Nekaj časa je buljil vanjo. »Ni mogoče, da bi bilo šele pet; saj se že vendar mrači,« je zamrmral sam pri sebi. In ko stopi bliže, opazi, da ni navita. Navije jo in ura prične spet svoj enakomerni tiktak.
»Tiktaka Tiktak!« vzklikne Pehar ves
vzhičen, kakor da bi slišal najlepšo godbo. »Nežka! Nežka! Zdaj vem, kaj je bilo. Tiktak, tiktak sem pogrešal.« In res, živci so se mu pomirjevali, kakor da bi pri vsakem nihljaju kapal nanje zdravilni balzam.
Služkinja se pa na gospodarjeve klice nI odzvala. KujaJa se je in se ni prikazala predenj.
Ta dogodek je povzročil, da se je Peharju, ko je legal v postelj, izvil iz prsi vzdihljaj: »Salamensko je dolgčas, ako je človek sam!«
Da bi laže zaspal, vzame časopis v roke in prične citati male oglase. Dopisi zaljubljencev in ženitne ponudbe so ga namreč v tem nočnem času najbolj zanimali. Ko jih pregleda, pa pravi sam prj sebi: »če drugi iščejo nevest po časopisih, zakaj ne bi jaz! Iz množice po-nudnic si lahko izberem, katera mi bo najbolj ugajala, ne da bi mi bilo treba hoditi v svate. Z Nežko se pa tako ne da več živeti. Menda misli, da je edina ženska na svetu. Kmalu bo v svojo žalost spoznala, da ni.«
Nato vstane in napiše: »Ovdovel hišni posestnik ljubljanski, star nekaj nad štirideset let. se želi zaradi ženitve seznaniti z gospodično ali vdovo,« in tako dalje, kakor so pač taki oglasi sestav-' ljeni. Napisani listek pa položi v predal
posteljne omarice, da bi ga d>rugi dan oddal po svojem namenu.
Ko je služkinja zjutraj pospravljala sobo, je naletela na listek. Prečitala ga le, si mislila svoje, rek!a pa nič.
Nasledne dni se je Pehar široko režal, ko je čital dopise, ki so prihajali nanj. Bili so polni samohvale ponudnic. Med vsemi so mu pa trije najbolj ugajali. Z avtoricami teh treh je začel dopisovati, da bi bolje spoznal njih razmere in mišljenje, preden bi se odločil.
Po nekaj tedenskem dopisovanju je razsodil: »Tale bo prava! Iz vsebine njenih pisem vidim, da se bo dalo ž njo lepo živeti. Docela je mojih navad in nazorov; razen tega je, kakor pravi, lepa, dobra gospodinja in za doto dobi novo pohištvo. In prav nove hišne oprave mi je treba, ker sedanja je res že vsa ogoljena in zastarela, ali kakor Nežka pravi, stara polomljena ropotija.«
S to neznano izvoljenko je določil sestanek: «V nedeljo zvečer v Trubarjevem parku. Obojestranski znak bel žepni robec.«
Domenjenega dne se je Pehar kar najbolj praznično napravil: gladko se je obril, s šopom še ostalih las si je zakril plešo, na robec pa je nakapal dišečega vonjila.
Tako oglajen in oblizan je že dolgo
lekovite moči vode od radioaktivnih lastnosti. Ta teoriia je praktično podprta po dejstvu, da se na Švedskem še danes nahaja cela vrsta radioaktivnih vrelcev, ki služijo zdravljenju ljudi.
Stara švedska zgodovina pozna tudi legendo o sv. Eriku, švedskem kralju iz zgodnje krščanske dobe. Sovražniki so kralja obglavili. Na mestu, kjer se je izvršilo obglavljenje pa je zažuborel vir. Ta studenec je še danes dostopen ljudem in se nahaja v središču znanega vseučiliškega mesta Upsala. Sličnih legend poznajo Švedi še več, v katere čase sega legenda o studencu miru in vojne, pa ne ve nihče. A preprosto ljudstvo kljub temu veruje vanjo in je uverje-no, da se bo človeštvo na kontinentu začelo v kratkem zopet vojskovati.
Zibel Romana Mussolinija
Najmlajši Mussolini bo svojo detin-sko dobo preživel v samih patrijotičnih simbolih. Ravnokar črtamo v laških listih. da se je mlademu Romanu poklonilo udruženje italijanskih umetnikov, kojega zastopniki so prinesli s seboj v Rim umetniško izdelano zibko. Umetnina prikazuje z različnimi motivi naj-poglavitnejše elemente narave: morje, nebo in zemljo.
Zibka je izdelana iz težke hrastovine. Tudi podnožje je iz hrastovega lesa, v katerem so vdelani vzorci vseh rudnin, ki jih premore laška zemlja. Zibka se bo torej simbolično gugala na svetih tleh domovine.
V ornamentiki prevladujejo delfini in orel, ki so izdelani iz pozlačenega brona, na vzglavju so vrezane čebele in klasje, pri nogah pa liktorski sveženj z napisom: Leto V.
K tej zibki so posamezne province prispevale še s posebnimi darovi. Ta-rent je poslal volneno odejo. Veneto avbo z dragocenimi čipkami, Latium kropilnik iz finega usnja. Sardinija pestro poslikano skrinjo za perilo. Kala-brija ponjave iz damasta, Umbrija lesketajoče se keramike itd. Mladi Mussolini bo imenitno spal!
Hraber kirurg
Vsi pariški listi poročajo o hrabrem činu kirurga dr. Harriana Harburgerja. znanega operaterja, ki je žrtvoval svoje življen.e za življenje nekega pacijen-ta. Dr. Harburger se je med operacijo po nesreči vrezal v palec. Takoj je zavrgel nož in je velel prinesli novega. Operacije ni hotel prekiniti, ker je bilo življenje njegovega bolnika v nevarnosti. Na palcu se je takoj pojavil tetanus. Dobro poznavajoč strašno nevarnost je vendarle izvršil operacijo do konca in posrečilo se mu je, da je bolniku rešil življenje.
Ko so bolnika prenesli v posteljo k počitku, je zdravnik zahteval pet ma'ih epruvet s serumom proti tetanusu. Šel je domov in si je izprosil nekai dni dopusta Doma si je vbrizgal serum, potem pa je vzel v roke svinčnik in je začel beležiti občutke, ki mu jih je povzročalo nastopivše stanje. Učinek cepljenja je bil strašen. Dva dni potem, ko se je vrezal pri operaciji, so operaterja posetili njegovi tovariši. Bil je že v agoniji, a svinčnika še1 ni od'ožil. marveč ga je krčevito držal med prsti in je vztrajno beležil, kako se počuti v
strašnih bolečinah. Malo pozneje je umrl kot žrtev svojega poklica. Francoski minister za narodno zdravje je mrtvo truplo pokojnega zdravnika odlikoval z zlato kolajno za hrabrost.
orMama, ali je res, da izhajam od opice?«
ccNe vem... Nisem poznala rodbine tvo« jcga očeta.*	(iMatins)
Smrt angleškega dvornega novinarja
V Londonu je pred kratkim na tragičen način preminul George Herbert Smith, ki se je ponašal z naslovom dvornega novinarja. Povozi! ga je avtomobil in mož je malo potem izdihnil.
Pokojnik je dolga leta služil na dvoru ter je tvoril zvezo med dvornimi krogi in angleškim tiskom. Vršil je nekako dvorno reportažo, ki mu je seveda prinašala obilne dohodke.
Svojih vesti pa ni pobiral iz tajništva na angleškem dvoru, temveč jih je črpa! naravnost iz osebnih poznanstev in zvez, katere je vzdrževal s kraljevo okolico. Njegova karijera se je začela pred kakimi 40 leti. Kralj Edvard je namreč imel govor ob posvetitvi neke polkovne zastave. Bilo je sklenjeno, da ne sme tega govora slišati noben novinar. Smith pa se je vendarle vtihotapil med vojake ter je pozneje govor napisal po spominu ter ga je nesel kralju s prošnjo, naj ga pregleda. Kralj je govor prečital. izjavil, da je zanimivo reprodu-ciran ter da lahko izide v javnosti.
Smith je bil znan kot velik zvitec. Zato ga je kraljeva obitelj favorizirala in ščitila. Zgodilo se je nekoč pred leti. da je pri neki paradi imela deklica siromašnih staršev na angleškega kralja nagovor, ter mu je izročila šopek cvetja. Kralj je segel v žep. prišel pa je v zadrego, ker je bil brez beliča. Smith. ki je bil znan po svoji prisotnosti duha, ni niti trenutek pomišljal, kaj mu je storiti. Segel je v svoj mošnjič. stisnil kralju v roko cekin Ln drugi dan je ves London govoril o tem. kako je novinar posodi] zlatnik angleškemu kralju.
X Radosten dogodek na bruseljskem dvoru. Žena belgijskega prestolonasledm« kap rincesa Astrid je pred nekai dnevi po« rodila hčerko. Dogodek so v Bruslju na« znanili topovski streli. Otroka bodo krstili na ime Jozefina, Charlota, Elizabeta, Inge» borg, Astrid in Margareta Krstni boter bo princesi belgijski kralj Albert, za botro pa se je ponudila velika vojvodinja Luksenw burška.
Tri knjige o velikih prigodah
Kako se moda izpreminia ('Kometi wtdow»)
potih, kako si tolmačite dejstvo, da vas je z vrgel s prestola?«
Viljem je odgovoril: »Moda usoda je moja preizkušnja. Vzel sem križ na svoje rame, a mesto da bi vladal Nemčijo, negujem cvetje. Trideset let sem ce-sarjeval, potem sem izgubil prestol. Morda se kdaj zgodi, da me Bog pozove zopet nanj. Ce pa ne bo drugače, bom umrl tukaj v eksilu.«
Zanimiva reminiscenca
Kako je prišlo leta 1918 do Viljemove abdikacije.
Berlinski listi prinašajo zanimive res miniscence iz one dobe, ko je bil nem* ški cesar prisiljen odpovedati se pre* stolu. V ospredju je takrat stal bas ron Maltzan, nemški poslanik v Wa« shingtonu, ki se je pred tedni smrtno ponesrečil na vožnji t letalom.
Koncem novembra leta 1918 je do« bil baron Maltzan, ki je bil takrat taj* nik nemškega poslaništva v Haagu, mučno naročilo, naj nemudoma odide v Amerongen in pripravi Viljema II., da redigira službeno abdikacijo na prestol nemškega cesarja in pruskega kralja. Grof Bentink, pri katerem je takrat Viljem II. stanoval, diplomata tri dni ni hotel sprejeti. 28. novembra popoldne je baron Maltzan sporočil cesarjevemu adjutantu Ulsenu, da bo prisiljen telegrafirati v Berlin, da se cesar noče odpovedati prestolu.
S temi besedami se je Maltzan po* slovil. Toda adjutant ga je pozval na* zaj in nekaj minut kasneje je stal pred cesarjem. Monarh se je postavil pred Maltzana, ga visokomerno pre* meril in rekel:
«Torej vi ste eden iz tiste druhali na Wilhelmstrasse, ki je mene in mojo vlado vedno zavajala v zmoto?»
Diplomat ni izgubil ravnovesja. Res* no je odvrnil:
« Veličanstvo, tega očitka nisem za* služil. Ko sem se vrnil iz Pekinga, sem podal Vašemu Veličanstvu poročilo o nespretni nemški politiki v Orijentu. In leta 1917. sem kot zastopnik Vaše vlade v Vilni svetoval Vašemu Veli* čanstvu. di nemudoma sklene mir z Rusijo.®
' Viljem II. je nekaj časa pomišljal, nato pa je Maltzanu prožil roko in ga je pozval v svoj kabinet, kjer mu je podpisal abdikacijo.
Krvavitev konnersreuthske čudežnice
Berlinski raziskovalec dr. Feliks Theilhaber je imel v berlinskem društvu za seksualno reformo senzacijonalno predavanje, v katerem je skušal konkretno obrazložiti pojave Terezije Neu-mannove, ki vsak petek krvavi v kon-nersreuthskem župnišču. Izjavi! je namreč. da je obolenje histerične Neuman-nove docela slično skorbutu. pri katerem nastajajo krvavitve na koži.
Zdravnika potrjuje v njegovem mnenju tudi dejstvo, da Neumannova ne zavživa nobene hrane. Pri skorbutu se pojavlja krvavenje baš zaradi nezauži-vanja hrane. Pojavi konnersreuthske čudežnice niso nič izrednega, nič svetniškega, ampak čisto normalen skorbut, katerega podpira umetno stradanje.
Magičen studenec, ki prorokuje vojno
V Dalslandu blizu Alltropa na Švedskem imajo magičen studenec, o katerem trde ljudje, da začne delovati samo pred izbruhom kake voine. Že 13 let je ta studenec suh in zadnjič je bil moker malo pred izbruhom svetovne vojne. Kakor v čudežni zgodbi so se njegove žile odprle, potem pa so zopet usahnile. Pred par tedni pa se je izlilo iz njega zopet toliko vode. da je bujica vrela kakor potok čez ceste.
Švedska dežela je sploh polna takih in sličnih legendarnih studencev, katerim pripisuje posebno čudežno moč. O nekaterih trdi ljudstvo, da so zelo leko-viti. Ljudstvo veruje ponekod tudi v vraže, kajti preden se bolnik skloni nad vodo in zajme tekočino, mora vreči v vodo zlatnik ali kakšno drugo dragocenost. Predmetov, ki leže na dnu teh studencev, pa se nihče ne dotakne, najsi predstavljajo še toliko vrednost. Moderna teorija je vprašanje teh vrelcev razčistila in pojasnila, da izhajajo I
pred določenim časom nemirno korakal gor in dol po parku. Toda šele, ko se je zmračilo, je na stezi zašumelo in izza ovinka se je prikazala čezmerno nališ-pana dama, mečkaje belo ruto v roki. Bila pa ni nihče drugi nego služkinja Nežka. Tedaj je tudi Pehar ponesel robec k obrazu. Ko sta se pa drug drugemu približala, vikne ona: »Kaj vi, gospod!« in hlineč presenečenje, odskoči, kakor dla bi se bila prestrašila nenadnega srečanja.
Pehar osupne in od zadrege ne ve kaj početi. Slednjič zajeclja: »Bali se me vendar ne boste!« Nato jo prime za roko ter pravi: »Ker je tako naneslo, sediva semkaj na klop. da se v miru pomeniva!* in jo posadi poleg sebe.
Nekaj časa moičita: potem de Pehar, r*e vedoč, kaj bi rekel: »Omožili bi se radi?«
»Kakor bi se vi radi oženili,« odvrne
ona.
»Pa mi te svoje želje niste nikdar odkrili.«
»Odkrivala se vam je pač, ampak razumeti me niste hoteli. Zasnubiti vas pa kot ženska vendar nisem mogla.«
»Kaj pa, k*> bi vas jaz zasnubil? Samo boiim se. da ste zame preveč lepi. Iz vaših pisem sem namreč posnel, da se čutite lepotico. Sicer se rečem, da
niste, ampak samohvala —«
»Nič samohvala! Vaša hvala!« ga ona zavrne. »Kadarkoli ste bili dobri z menoj, ste mi rekli: Naša lepa Nežka. In mislila sem si: Ako gospod tako pravi, mora biti že res.«
»Nu, saj sem dejal, da ne rečem, da niste. — Čudno se mi pa zdi, da mi ni-kdiar niste omenili pohištva, ki ga baje imate za doto.«
»Kaj naj bi vam ga jaz omenjala, saj ste ga vi sami! Ali se ne spominjate? Ko ste zadeli v loteriji, ste rekli: Nežka. ako dobite moža. ki bo tudi meni po godu. vam kupim za balo novo pohištvo. Nu. in samemu sebi ste menda vendar pogodu?«
»Pa vi ste mi tudi,« vzklikne Pehar navdušen. Nato se tesno pomakne k njej. prime jo za roke in pravi nežno-čutno kakor kak zaljubljen mladenič: »Vas in pohištvo, ki sem van ga obljubil. potrebujem sam zase.«
Tako je čez mesec dni služabnica Nežka postala gospa Anjeza Peharjeva. V tem svojstvu si ie pa gospa Anjeza nadela dvojno nalogo: nabaviti možu potomstvo in odvaditi ga pedanteriie, in uverjena je bila, da se ji z vztrajnostjo oboje posreči.
* Drugačnega mnenja pa je bila njena prijateljica, M je imela izkušnje v takih
stvareh. Neverno je zmajala z glavo in dejala:
»Težko bo kaj, gospa!«
V. B.:
Pri pariških apaših
Polagoma nama je začelo postajati v Parizu dolgčas in s Henrikom sva si zaželela novih avantur. Že dolgo sva nameravala obiskati lokal, v katerem bi se shajali pravi apaši in ne tisti, ki sva jih videla v raznih podzemskih kabarejih na Montmartru ali v bližini Saintmichclskega trga. Vpraševala sva pri znancih, ki so že dobro poznali Pariz, in končno sva izvedela, da so v nekaterih zakotnih ulicah v okolici Eastilje nočni brlogi, ki se skrbno skri. vajo očem policije in v katere zahaja« jo sami sumljivi ljudje. Povedali so nama še, da je treba biti pri obisku takega lokala sila previden, da se je treba v svoji vnanjosti po možnosti prilagoditi okolici in da ni slabo, če vzameš kako orožje s seboj.
Odločila sva se in sva si v znak spo* razuma krepko segla v roke. Vse po* trebno sva si nakupila pri stannarju — predvsem seveda za vsakega po eno pisano, že precej obrabljeno
Teden še ni tega, kar sva hodila z dcw brim znancem po jesenskem zlatu tivolskih drevoredov m razpravljala o »perečih prcw blemih». Nazadnje sva jela govoriti o knji« gah. Ko sem izrazil upanje, da bo podjet« nost naših založništev zmagovito prebro« dila sedanjo krizo na knjižnem trgu, je moj spremljevalec zaustavil korak in vzkrilil z rokami.
«Ti optimist!® je dejal. <rKar v eni sapi govoriš o toči in žetvi! Kaj pa je knjigo« tržna kriza drugega kakor dokaz absolut* nega nezaupanja naroda do knjig, ki mu jih pišete in izdajate. Vnema nekdanjih čitateljev se ohlaja na ničlo. Idealna publi* ka izpred vojne nori za nogometne tekme, za kino, za Svengalija, za dnevne senzacije časopisja, za intimnosti političnih in za« sebnih škandalov — kaj vem, za kaj! Vse« kako je knjiga izgubila svoje pozicije. Ljudje si iščejo utešenja tam. kjer je bolj dražeče, bolj začinjeno in bolj vsestransko zabavno. Odvadili so se citati. Kdo naj jim dopove, da je večja slast, če odrineš šop kovačev za skromen «tšpeh» in sedeš z njim v zapeček, kakor pa če stopiš v kino na .Pata in Patachona'? ..»
«Kdo?» sem vzkliknil. «Tisti, ki prinese ono, česar današnji človek tako bolestno pogreša, da beži od knjige v kinematogra« fe.»
Moj znanec se je spet ustavil. <cln to je — kaj?® je zategnil «Česa pogreša današ« nji človek?«
aPrigod pogreša. Pustolovščin. Le nikar se ne s...ej. Vojna je bila tako pretresanje vseh prilk in vsakatere duševnosti na tem planetu, da so nam 7daj vse meje pretesne. Prepad med tem, kar bi radi. in med tem, kaT moremo, zija stokrat globlje kakor nekdaj. V soteski živimo in koprnimo iz nje v širjavo. Kakor ni več pohlevnih dT« žavljanov, tako ni več čitateljev za knjige, v katerih se igrajčkajo malčki s psičkom in muciko in v katerih hodi sentimental« nost odraslih na vekomaj iste ljubavne se« Stanke in v zadnjem poglavju — hvala Bo« gul — pred vekomaj isti poročni oltar.«
«Ali pa kar tako kam tja v en dan,« se je rogal moj spremljevalec. «To je bolj moderno.»
ačitatelj čuti. da je njegovo življenje kratko in siromašno in da so njegove meje tesne. Zato hoče z domišljijo živeti ono, česar v resničnosti ne more: pretresljive duševne drame, neobičajne usode izrednih ljudi, moč bogastva in čare tujih dežel. Ž drugo besedo, želi si prigod in pustolov. ščin, bodi notranjih, bodi vnanjih, bodi višje, bodi nižie kategorije. Tu je vzrok, da bije kino literaturo na vsei črti Progra« mi naših založništev so radi nekam pro« fesorski. dve desetletji za sedanjostjo. Naš človek nima dosti kniig. kakršnih potrebuje za svojo razruvano dušo — tako kakor po« trebuje kruha in mesa za svoje lačno telo.«
Prijatelj se je zamislil. «Prav imaš,« je dejal čez pol minute. «Utegnilo bi biti po
tvojem. Mizerija je bngme taaaka--po«
sebno kar se tiče mladine Moj poba ne čita ničesar več. .Robinzona' in Tarzana' je zdavnaj pogoltnil — in s tem smo pri kraju. Bister dečko je drugače toda podiv« ja' mi bo. Oni dan sem tožil njegovemu razredniku, pa se mi jc <»mejal. .Kaj to,' je rekel, ,kaj to! AH veste, da tri četrtine razreda vobče še niso imele knjige v ro« kah — razen šolskih!' To je slabo zname« nje za bodočnost.®
«Prečrno vidiš Ti si človek iz pokolenja, ki ruši meje in golta razdalje, in bodoče pokolenje je pokolenje tvojih otrok. Današ« nji pobje slutijo da bo njihovim pobom i i Evrope v Ameriko tako daleč, kakor je bilo pradedom iz Šiške do Kurje vasi. Oni že čutijo v sebi utrip bodočega življenja. To življenje bo naglo, nespočito, za po« edinca tako kratko, da sam ne boš vedel, kdaj si ga začel in kdaj dokončal. In ven« dar bo treba v tej pičli dobi življenja ob« jcti ves svet. Zato bobna jo njihove mlade žile neprestano: Prigod' Dejanj! Doživetij, silnih in nezaslišanih! Razgledov nam daj* te dežel, ki jih oko ni videlo, usod, ki jih srce ne pozna!...»
<Id kaj jim moremo dati?> je vzdihnil moj znanec. cNaše mladinsko slovstvo ne pozna povesti s tžko svet objemajočo snovnostjo. In če bi tudi imeli te sorte literaturo, bi »e mi zdela dvorezen nož. Pri vsaki paglavski barabiji se izkaže, da ga je pokvarilo pusto-lovno štivo.»
<Recimo, da je domišljija nekaterih pisateljev res od sile divja — saj vež. da nisem nepopustljiv. Čira resnejša je knjiga, tem boijša je za mladega čitatelja. In take knjige so — take knjige imamo celo pri nas!»
Moj spremljevalec, skrben in ljubeč oče, me je živo pogledal.
<Evo,. sem nadaljeval. tO kapetanu Sco-tu in njegovi poti na južni tečaj si goiovo kdaj čital. Kaj porečeš o zgodbi lega moža, ki krene z enako junaškimi spremljevalci v ledene antarktične pustinje, ne plašeč se ne strašnih naporov ne smrtnih opasnosti. samo da bi koristil znanosti in po-ečal slavo svojega naroda? O knjigi, ki pripoveduje to herojsko in mufeniško pot — in pripoveduje !udi. kako so Scott in njegovi spremljevalci
še v brezupni uri svoje smrti ohranili ljubezen do svojcev in domovine ter misel ua moško čast! Ta knjiga se čita kakor najne-verjetnejši roman. Duh naše dobe je v njej z vso svojo trdo odločnostjo in vsem svojim nadčloveškim preziranjem do ovir. Kako dobrodošla bi bila ta knjiga tvojemu nasledniku in kako plemenito bi vplivala nanj!> «Kdo jo je izdal?* je vzkliknil moj znanec. <Takoj mu jo kupim. Čudno, da nisem ničesar vedel o njej.»
cZadnio pot kapetana Seotta> je izdala <Ti skovna zadruga* v zbirki cProsveti in zabavi*. Dobiš jo za majhen denar Prav tam je izšla zgodba o izsledovanjih Svena Hedina <V azijskih puščavah*. Ista titanska težnja kakor Scotta na južni fečaj, žene švedskega junaka iz Stockholma v tibetske pustinje. Kakšne orjaške panorame neznanih dežel, kakšne slike življenja in običajev tujih ljudstev, kakšni napori, kakšne borbe s priro-do. z živalmi in ljudmi! Noben film ne more biti bolj napet, nobena pridiga o vztrajnosti in odločnosti bolj rodovitna. V takih knjigah, prijatelj, se razodeva tista olimpijska duša, ki neti oromno športno vnemo današnjih dni in klice: cNaprej, preko vseh zaprek! Ne vdaj se — ne omagaj!* Dokler žive Sveni Hedini in Seotti, dokler se pišejo knjige o njih in dokler mladina čita te knjige, toliko časa trdim, da je naša doba ena najsvetlejših, kar jih je kdaj bilo na zemlji.*
Znanec je pisal v svojo beležnico. <In to je vse?„ me je vprašal, cškoda. Vsega dobrega bi moralo biti troje.*
fPostoj. Prav te dni je izdala ista cTi-skovna, v isti knjižnici <Boj za Mount Eve-resl*. Mount Everest - Gavrizankar, najvišji vrhunec sveta, ki skriva svojo smrtonosno tajnost v belini nedostopnih snegov in ledov. Ta gora ni kakor Triglav: z vsem orjaškim grebenom, iz katerega štrli, s svojimi odrastki, prepadi in dolinami je dežela zase, dežela s svojim rastlinstvom in živalstvom, polna razodetij, polna tistega, kar vznemirja dušo — zato, ker je mogočno in brezprimerno, nedotaknjeno in neznano. Stopiti na najvišji vrh zemeljske oble: kakšna naloga! Vzpenjati se na Mount Everest: kakšni napori telesa in duha! Zakaj velikan ne da. da bi mu človeška noga oskrunila kraljevsko teme . . . tNavzgorf Kvišku, četudi v smrt!* — to herojsko geslo zveni kakor bron iz sleherne vrstice. Pa da to pot ne govorim o olimpijski duši. Na to-le mislim: kako opojna mora biti ta knjiga za našo mladež, ki ima strast do planin že v krvi! In res je «Boj za Mount Everest* v sedanjih prilikah uprav senzacijonalen knjigotrški uspeh. Ljudje se pulijo zanj, prav kakor za ona dva zvezka. Vsi dečki jih čitajo — in papani komaj čakajo, da bi prišli tudi sami na vrsto. Omenim naj še, da so vse tri knjige izredno lepo tiskane, vzorno vezane in ilustrirane s krasnimi bakrotiski cDelniške tiskarne«. Če bi ne bile slovenske, bi dejal, da so izšle v kaki prvovrstni angleški ali nemški založbi . . .*
Znanec me ni več poslušal. Zaprl ie beležnieo in odhitel naravnost proti mestu. Ves teden se nisva srečala. Snoči pred pošto pa me zdajci nekdo zgrabi za rokav. Ozrem se — bil je on.
tlmenitna!* je vzkliknil, stikaje mi roko. <Kupil sem vse tri. Najprej sem jih sam prečital — v eni sapi, tako mi vere! Scott in H edin in Everest — trije doživljaji, ki jih ne pozabim, dokler bom živ . . In šele moj dečko! Ni mu jih moči iztrgati iz rok. Ponoči se mu sanja o njih, podnevi fantazira, da hoče napeti vse kriplje in postati mož. kakršni so bili Scott :n Hedin in tisti, ki so šli na Everest ... Z eno besedo, nestrpno čakam, da bi ^Tiskovna* iadala četrto tiko knjigo!*
Ni se mi mogel dovoljkrat zahvaliti. Ko sva se razstala, je še dejal:
<Nekdo bi jim moral povedati, tam v <Ti-skovni*: fe kino izpodriva knjige, jih izpodriva še najbolj zato. ker lepi svoje rlakste na vse vogale, medtem ko skladajo založniki svoje kniige na police in boguvdano čakaio, da jih pridemo kupovat . . . Dandanes sloni rse na propagandi. Milo in fmilo za črpvlje. parfum in klozetni papir ogluštnejo svet s svojimi bobni in sugerirajo ljudem svojo neizbežnost. Kako naj se knijga uvelinvi sredi te bučne konkurence? Mar nima tudi ona pravice, da pošlie svoie agente in raz-prodajalre v vsako bišo? Ali ni sveta istina, da bi moral imeti knjige, kakršne so tZad-nja pot kapetana Pcntta«. tY aziiskih puščavah* in rBoj za Mount Everest, vsak, prav vsak slovenski dom?*
Priznal sem, da ie resnica, in mislim, da ni škode, če jo na vsa usta rvvo-n
Vladimir Levstik.

• i 3 ! ■ wi fHM rti
i ii i r ' ■
ovratno ruto — neobhodni znak pra* vega in pristnega apaša.
Ko sva bila oblečena, sva se drug drugega skoraj ustrašila. Iz finega, elegantnega Henrika je nastal v par trenutkih pravi cestni razbojnik in jaz — jaz, tisti mladenič z žalostnimi očmi, sem se mahoma spremenil v resničnega «.Tacka Razparača®. On je vtaknil browrting v žep, jaz sem si stisnil nož za pas. Taka sva se napo* tila proti Bastilji.
Po dolgem iskanju nama je pomaga! načrt mesta Pariza, da sva izteknila ulico, kamor sva bila namenjena. V njej ni bilo prav za prav nikakega vidnega lokala, toda vedela sva, da se skriva brlog, v katerega sva hotela, v hiši, ki nosi nad svojim vhodom velik, navzven moleč škorenj. Našla sva ga in z glasno utripajočim srcem sva od* prla starinska in že napol razpah vrata.
Ko sva bila v temnem hodniku, sta nama bila na uho hrup in ropot, iznad katerih so se sem ter tja dvigp;li hre* ščeči zvoki pou'ične popevke. Prevod* no tipaie ob st«nah sva se nrin'a?fla do novih duri. Odnrla sva jih in hm« menie se je tedaj malone nodcsetnri* lo. Prekoračila sva medlo razsvetljen prostor, odpahnila neka vrata in zdaj«
ci sva se naš!a sredi najhujšega krika m vrveža, skratka — prišla sva v pra« vi razbojniški brlog.
Nihče se ni zmenil za naju, ko sva vstopila. Sedla sva k prazni mizici ta« koj poleg vhoda in, skrivaje svoje plašno razburjenje za samozavestnim nastopom, sva si začela ogledovati ljudi v krvavo razsvetljenem pro« štoru.
Vsi so bili vsaj tako slabo obleče« ni. kot sva bila midva. Toda že na pr« vi pogled bi jih bil lahko razdelil v dve ostro sc razlikujoči skupini. Na« i sproti vhodu, ra drugem koncu loka* la, je sedela precejšnja, že na prvi po« j gled enotna družba. Moški in ženske so voili vse vprek. Nekaj ljudi je raz« bijalo na godala, podobna našim tam« buricam, po katerih neenakomernem i ritmu je piesalo nekaj parov divje i apaške plese.
j Tam, kjer sva bila midva, so sedeli ! največ posamezni eostje — vsi v pristnem apaškem odelu. Posebno so mi ostali v spominu deheluhar z do« brodušnim farmerskim obrazom, ki je ves zarne! silil izza tesn° ovratne ru* te. žei>ska s finim aristokratskim pro« filom, strahotno našminkana in na« pudran;^ v globoko izrezanem dekol« i teju, in pa mladenič z nežnimi ger»
Kraljestvo
Jesenska in zimska moda za gospode
Delali bi krivico našemu moškemu svetu, če bi ga pri modi popolnoma prezrli. V deželah, kjer ni modna civilizacija enostranska, temveč splošna, se upoštevajo in registrirajo modne izpremembe tudi za moške. Razume se pa, da moška moda ni tako izpremenljiva kakor ženska; to je njena prednost in obenem povod, da se o nji manj pogosto razpravlja.
Kakor vsako leto, ostane tudi letos v modnem svetu za gospode merodajno to.
rani s svilo. Kakor nalašč je ta fazana ustvarjena ža ples, ker je prosta in gibka. Posebno važnost je pri smokingu polagati na lepo ukrojene hlače.
Frak se nosi samo pri velikih svečanostih. Telovnik ima dve vrsti gumbov.
Modne drobnarije, ki spadajo k moškim oblekam, so:
Klobuki — trdi ali mehki — kakor pač zahteva obleka. Trdi so črne barve, mehki pa živorjavl ali temnosrvi.
Nogavice nosimo v jesenskem času svilene, karirane ali črtaste; pozimi jih bomo nadomestili z volnenimi. Čevlji so nizki, rujavi ali črni.
Modna kravata se veže na vozel in je progasta, v barvah živahna. Ovratnik k promevdi aH športni obleki je mehek. Če pa je trd, je zelo nizek.
Žepni robec je podnevi lz pisanega, ka-ritanega blaga. K večerni, temni obleki se
dva ali trije. V zgornji partiji je jopič širji, v pasu nekoliko ohlapen. V nobenem primeru pa se ne oprijema tesno života. Taka obleka je žete praktična, komodna in elegantna ter je primerna za posete.
kar diktiralo angleški modni saloni. Evo perišča navodil za Jesen ln zimo:
Jesenske in zimske barve za gospode so: modra (v diskretnih odtenkih), rujava fn zaprtosiva. Deseni niso točno opredeljeni. Samo glede karitanih blagov je treba pripomniti, da je moda v Izvestnih primerih prekoračila meje dopustnosti; tolmačila je angleško modno kaprico preveč subjektivno, kar je povzročilo, da so vrgle ponekod tvrdke na trg velikanske množine ka-riranih blagov.
Za šport in promenado izbiramo obleke živahnorujave ali rdečkaste živahne barve. KariTani blagovl so, kakor rečeno, prevladali nad potrebo. Moški, ki ima okus, se ne bo dal zavesti od tega, kar ponujalo skladišča.
Nekaj splošnih pravil glede kroja: jopič hita eno ali dve vrsti gumbov. Gumba sta
Športna obleka ostane prej ko slej kni-ckerbocker.
Kot večerna obleka se čedalje boli uveljavlja smoking. Njegovi reveri so eami-
prilegajo robci iz batista ali lz težke svile. Rokavice so za promenado rujave, rumenkasto črtane. Šali: k športnim oblekam volneni) k promenadnim ln večernim svileni.
K smokingu in k fraku spada enojen trd ovratnik z ostrim, nazaj vpognjenim koncem. K smokingu se nosi črna ovratnica metuljčkaste oblike, k fraku pa samovez-nica iz belega pikžja. Če si gospod zatakne v gumbnico rožo, naj »e pozabi, da sta v modi dva cveta: bel nagelj ali gardenija.
Končno še najvažnejši kos zimske garderobe: suiknia. Angleški Ulster je dolg in seže čez kolena. Kožuh je nekoliko krajši, enakomerno Izpeljan ter Ima zmernoširok ovratnik
mariskimi lici, ki je bil na moč raz* boiniško napravljen in rne je v tem živo spominjal Kari Mayevih junakov z Divjega Zapada, ki so nam bili ne« koč vzor in cilj vseh naših želja. Vsi ti gostje so bili nekam pasivni in so se mi zdeli kakor napeto pričakujoči gledalci, sedeči v kakem zabavišču.
Med plešočimi sva s Henrikom opa« zovsla prekrasno črnolasko, ki je sko« raj gola razkazovala svoje prelestne oblike, vijoča se v divjih, fantastičnih lokih pod strastnimi prsti mrkoglede« ga apaša. Vzpodbujala sva drug dru« gega, da jo naprosiva za prihodnji ples in da jo nato povabiva k svoj; mizi. Na ta račun sva že naročila rde« čega bordojca in sva le še čakala pri« mernega trenutka, da stopiva v de« janie.
Prebite! naju je orjak z razmrše« nimi lasmi, ki je sedel na drugem kon« cu !okala. Pograbil je lepotico za ro« ko in jo je skušal meni nič tebi nič odtrgati od njenega plesalca. Nastalo je kratko rvanje in prerekanje — sli? šala sva se s Henrikom pri tem Dar pristnih apaških psovk — in nekaj težkih pesti se je dvignilo nad glava« mi. Pretresljiv krik še in težek padec, nato ie nastala v prostoru grobna ti« šina. (Natančno sem slišal tedaj utri« pe Henrikovega srca.)
Nekdo je prekinil to tišino s tiho
pripombo. Kakor da je bil to ukaz, katerega smo čakali, je vsepovsod ma« homa završalo. Z vseh strani smo pla* nili k mestu, kjer je nastal tisti ne« srečni prepir. Nekoga so pravkar od« nesli skozi skrita vrata. Pred menoj je ležala gosta mlaka krvi.
Kmalu smo plačali — najin račun je bil strahotno visok — in vsi smo se liho ra2šli...
V marsikatero avanturo sva se s Henrikom še podala, vendar k apašem naju ni mikalo več ...
Nekoč pa se je nama posrečila do« bra kupčija, ki nama je napolnila že« pe z lepimi stotaki. V svoji prešerno« sti sva se takrat spomnila strahotne vsote, ki sva jo plačala v apaškem br» logu in to naju je izzvalo, da sva zno» va krenila tja, našemljena kakor pr» vič..
Vse je bilo, kakor tedaj. Videla sva prelepo črnolasko (Winon so j0 kj;, cali) in njenega mrkogledega plesalca. Tam zadej je sedel orjak, ki je pobil tega na tla. Sicer res da ni bilo več debeluharja z dobrodušnim obrazom, niti ne dame z aristokratskim profi« lom in ne nežnega plavolasca. toda na« mestu teh sva videla po apaško oble« čenega človeka, ki je bil na las podo« ben Špancu, katerega sva poznala iz Rotonde in ki naju je prav tako za» čudeno pogkdal, ko sva vstopila, ka«
kor sva pogledala midva njega. Neda« leč ^d tega je sedel mož v razbojni« škem odelu, čigar ostri, gladko obriti obraz me je spomnil angleških oficir« jev, ki sem jih videl v Londonu in na« okoli je bilo opaziti še mnogo prav zanimivih ljudi.
Naročila sva si Bordojca, kot prvič, toda ni nama več prišlo na misel, da bi se potezala za lepo Ninon.
Takt so tolkli isti muzikantje in isti pari so plesali svoje apaške plese. Raz« posajenost se je bolj in bolj širila v ozadju — pri kriku in popevkah s ce« ste smo pomagali tudi mi, ki smo sa« mo gledali — in ko je prišla neka go» tova ura, sta se začela hipoma trgati orjak in mrkogledi plesalec za črno« laško. Nastal je kreg in prepir — za« čudeno sva s Henrikom opazovala isti prizor, ki sva ga videla, ko sva bila prvič v tem brlogu — pesti so zamah« nile po zraku, slišala sva obupen krik in težak padec...
Ko smo se zgrnili okoli mesta, kjer se je odigrala drama, smo zagledali pred seboj gosto mlako krvi, ki je bila nerodno razlita po tleh ...
Komaj sva s Henrikom stopila na ulico, naju je posilil tak smeh, da sva se grohotala, dokler nisva zapravila vseh lepih denarcev, ki sva jih še ime« la v žepu. Po pravih in pristnih apaših pa nisva vpraševala nikoli več.
Moderna kožuhovina
vseh vrst
izbira plašče«, lop itd.
L "POT LJUBLJANA
• JA V-/ X Mestni trg štev. 9
Oglejte si našo izložbo
adio
Izvleček iz večernih programov
DUNAJ (517 m 5 kw), LONDON (Daventrv 1605 m 25 kw), PRAGA (349 m 5 kw), STUTTGART (379 m 4 kw), FRANKFURT (428 m 4 kw), BRNO (441 m 3 kw), RIM (450 m 12 kw), LAN G EN BE H G (468 m 25 kw), BERLIN (484 m 4 kw), VARŠAVA (1111 m 10 kw), DAVENTRY (492 m 12 kw).
Nedelja, 16. IX. DUNAJ 19: Koncert moderne godbe avstrijskih skladateljev. — 1. E. Kor-nauth. Godalni kvintet v F - duru. PRAGA 19: Prenos opere »Nižava« iz Brna.
LONDON 20.55: Pr nos večernic iz man-chesterske katedrale. 22: Koncert. — 1. Borodin: »Princ Igor«; uvertura. — 2. Mozart: »Don Juan«; recitativ in arija. — 3. Saint -Saess: Capriccio — 4. Dčbussy: Mala suita. — 5. Stare angleške pesmi. — 6. Elgar: Otroške sanje. — 7. Bach: Arija. — 8. Kreisler: Preludii in alegro za violino in klavir. — 9. Haydn: Variacije avstrijske himne. STUTTOART 20: Koncert Bachovich skladb.
FRANKFURT 20.30: Prenos berlinskega program. Sledi koncert komorne glasbe. — 1. Schubert: Godalni kvartet v D - duru. — 2. SchSnberg: Godalni kvartet v Fis - molu. BRNO 19: D' Albert: »Nižava«. LANGENBERG 20.15: Sodobni skladatelji. Simfoničen koncert. — 1. R. Strauss: Don Juati: simfonična pesnitev. — 2. E. Straesser: Pomladne pesmi; suita, op. 35—3. Volbach: Živela sta dva kralHča; simfonična pesnitev. — 4. Volbach: Marienburška polnočnica. BERLIN 20.30: Koncert deškega pevskega zbora. — 1. Miiller: Po melodiji iz 17. stoletja. — 2. Mendelssohn: Tro-bentica. — 3. Schumann: Triolet. — 4. Schubert: Dve ariji iz opere »Roza-munda«. — 5. Popotnikovo slovo. — 6. Renska narodna pesem. — 7. Stara študentovska pesem. 21: Poljuden orkestralen koncert. VARŠAVA 20.30: Koncert. — 1. Thomas: »Revmond«: uvertura. — 2. Vieux-temps: Violinski konceTt v D . duru.
—	3. Bizet: »Iskalci biserov«; arija. — 4. Massenet: a) Napolitanska suita: b) ariji iz oper »Werther« in »Manon«.
—	6. Saint - Saens: SeTenada. Sledi koncert godbe za ples.
DAVENTRY 22: Koncert voiaške godbe. — 1. Dvorak: »Karneval«. — 2. Tri pesmi za sopran. 3. Elgan Wan of Youth: suita. — 4. Tri pesmi za bas. — 5. Gold-mark: Kmečka svatba. — 6. Tri narodne pesmi za sopran. — 7. Tri pesmi za bariton. — 8. Wagner: »Božanski somrak«.
MOSKVA 20: Poliuden večerni koncert.
Ponedeljek, t7. X. DUNAJ 20.05: Koncert dunajskega simfoničnega orkestra. — 1. Schumann: Simfonija št. 1, v B - duru. — 2. Brahms: Dvoini koncert za violino, čelo in orkester. — 3. Dukas: črno-šolec; simfonična pesnitev. — 4. Seid-ler: Uvertura za veseloigro. PRAGA 30: Koncert solistov. (Petje, klavir in čelo.) LONLON 20.15: Haydnove klavirske sonate.
20.45: Voiaški koncert. — 1. Rossini: »Viljem Teli«. — 2. Tri pesmi. — 3. Pa-derevski: Menuet. v G - dmu. — 4. Haydn. Ciganski rondo. — 5. Dve pesmi. — 6. Liszt: Ogrska rapsodija. — 7. Tri pesmi. — 8. Rahmaninov: Preludij v Cis-molu. — 9. Jarnefelt: F*re-ludii. — 10. Mendelssohn: Svatba čebelice. — 11. Dve pesmi. — 12. Sifce-lius: Finlandia. ST UTTGART 20.15: Kleistova proslava. FRANKFURT 20.15. Kleistova proslava. — 1. Sibelius: Preludij. op. 16- — 2. Hohl-baum: »Razbiti vrč«; novela. — 3. Li-iienerom: Henriku Kleistu. — 4. E. Bodart: Simfoniia v D - molu. (Prenos iz Kassla.)
BRNO 19: Koncert. — 1. Heuberger: »Ples v maskah«; uverteua. — 2. Mouton: Slike z dežele; suita. — 3. Grieg: Francoska Serenada. oP. 82. št. 3. RIM 20 40: Moderna italijanska godba. —
1.	Mancinelli: Kleopatra. — 2. Dve pesmi za tenor. — 3. Perosi: Eligija (čelo). — 4. Wolf - Ferrari: »Suzanina tajna; uvertura. — 5. Respighi: Arija in melodija za sopran. — 6. Tri pesmi za sopran. — 7. Zandonai: Serenada za čelo in orkester. — 8. Vittadini: Španski ples.
BERLIN 22.30: Lahka glasba. VARŠAVA 20.30: Večerni koncert. DAVENTRY 21: Klavirski koncert Chopi-novih skladb. — 1. Sedem etud: a) v C - molu in F - molu: b) v C - duru, op. 10. c) v E - duru, d) v C - molu. —2 Uspavanka. — 3. Mazurka v A -molu in D - duru. — 4. Balada v As -duru.
MOSKVA 20.30: Prenos simfoničnega koncerta iz velike konservatorijske dvorane v Moskvi.
Torek. 18. X.
DUNAJ 20: Komorna glasba; — Mozartove skladbe. — 1. Kvhttet za klarinete. —
2.	Sonata za violino In klavir v A -duru. — 3. Arija iz »Figarove svatbe«.
—	4. Arija iz operfe »Don Juan«. — 5. SeTenada v C - molu, za pihala.
PRAGA 20.10: Zabaven večer, nato koncert tamburaškega zbora praških Sokolov.
LONDON 30.15: Havdnove klavirske sonate.
20.30: Violinski koncert. — 1. Wagner-Wilhelmy: Slavospev. — 2. Dvorak-Barth: Slovanski oles. — 3. Brahms-Joachim: Madžarski ples št. 8. — 4. Bimskij - Korsakov - Kreisler: Himna
o solncu. — 5. Sarasate: Zapateado. — 6. Svendsen: Romanca. STUTTGART 20: Koncert berlinskega držav. pevskega zbora. — 1. Palestri-na: a) LoquebantuT. — b) O Rex glo-riae. — 2. Handl- Setafina. — 3. Vitto-ria: O quam gloriosum. — 4. Štirje solospevi, — 5. Thomas: Markov pa-sijon za mešani zbor (Prenos iz Karls-ruhe.)
FRANKFURT 20: Koncert berlinskega držav. pevskega zbora. Sledi: modeT-na klavirska glasba v Evropi. — 1. A. Aleksandrov: Preludij. — 2. & Wie-ner: Capriccio 1916. — 3. Vogel: Poetičen komad. — 4 Milhaud: Pomlad.
—	5. Busoni: Druga sonata. — 6. Hin-demith- Nocturno iz klavirske suite 1022.
BRNO 19: Arija iz Verdijevih oper.
20: Dvorakove komorne skladbe. — 1. Klavirski kvartet v Es - duru. op 87. 2. Godalni kvartet v C - duru, op. 61.
—	3. Klavirski kvartet v A - duru, op. 81.
RIM 20.30: Prenos iz gledališča. LANGENBERG 20.30: Odlomki iz Guis-kardove tragedije »Vojvoda Normanov«. Sledi orkestralen koncert. — Beethoven: Eroica. • BERLIN 19: Pojavi in teorije okultizma; spontana in eksperimentalna telepa-tija. (Predavanje.) Sledi: Kleist: »Dekle iz Heilbrona« z G. Beccejevo godbo.
VARŠAVA 20.30: Večerni koncert. DAVENTRY 30.30: Wagner: »Tannhauser«. MOSKVA 19.55: Prenos iz velikega moskovskega opernega teatra.
Sreda, 19. X.
DUNAJ 21,15: J. Nestroy: »Prejšnja razmerja«. Burka s petjem. LONDON 19: Prenos orgelskega koncerta iz New Gallery Cinema. 30.15: Havdnove klavirske sonate. 20.45: Wagner: »Tannhauser«. STUTTGART 30: Koncert. — 1. Glazu-nov: Skladbe za veliki orkester: violinski koncert. — 3. Skladbe za violino in klavir: a) Gluck: Melodija. — b) Mozart: Menuet. — c) Mozart: Rondo.
—	d) Dvorak: Slovanski ples v E -molu. — e) Nachez: Ciganski ples. — f) Novacek: Perpetuum mobile.
FRANKFURT 20: Prenos programa it Stuttgarta.
RIM 20.40: Vokalen in instrumentalen koncert.
LANGENBERG 20.30: Nietzscheiev večer. BERLIN 19.15: Uvod v prenos iz Charlot-tenburške opere.
19.30: Ernst Krenek: »Jonnv svita«. Opera v dveh dejanjih. (Prenos iz mestne opere v Charlottenburgu.) VARŠAVA 18.15: Koncert. - 1. Strauss: »Cagliostro na Dunaiu«; uvertura. — 2. Čajkovskij: a) Barkarola. — b) Ru-sik ples. — 3. Rubinstein: Romanca.
—	4. Karasinski: Valček Dotly. — 5. Smiecbovskij: Koračnica.
20.30: Večerni kooncert. DAVENTRY 21: Prenos koncerta iz Tot-tenhama.
22: Odlomki iz glasbenih komedij. MOSKVA 20.30: Večerni koncert.
Najboljše, najtrpežnejse zato najcenejše.
iielillu lm sfilčnat: žar e ? ti
Aladoin »ve lika rudi s	zraka in 6</t pe-
tro c)a belo jedn ko za 80 sveč jako sve lob-.
Pregrevanje s Splr tom al! bermnom ter pumpanje z zr kom nI p tre no. Svetilka je ne-opasna. ne amrdl ne po ziočo saj. Lahek postopek m se more prepustit) otrokom. Oprema je lahku In elegantna. Sigurna proti < gnjrm ln ekspluz cijt ter v goreiem stanju brez opasnosU Ooreči materljnl e m nlm len ter K upna cena amortlsuje v kratki dob uporabe.
Z- izvrstno elovanje svetilke prevrema s 5 letno tovarniško >ara cijo.	10638-a
Jugov! vensko Oeneralno zastopstvo:
BSRZd d d SUBOTiCA
Z«ht vaite cenovnik.
Trnovo, me
istega zelja
2e davno ni v naši politični zgodovini kaka oseba ali dogodivščina tako naglo zaslovela kakor »šprengla«, ki se je ob volitvah pojavila na volišču v Trnovem in je bila v nekaj dneh popularna že po vsej državi. Ta mala stva-rica, ki za njo nikdo ne ve. odkod je prišla, se bi bila kmalu zataknila med zebe kolesja državnega stroja in bi ga bila skoraj ustavila. Samo malo je še manjkalo do nedoslednih posledic. A misterijozna »šprengla< je zopet izginila, kakor se je pojavila, bogve kam. Ostalo je le še njeno ime, močna krilatica.
Škoda, da jo nismo splošno poznali že prej, ko smo »šprenglam« rekli še iveri. In mesto z »Iverjem« bi bili uredniki mašili naše leposlovne liste s »šarenglami«, namesto aforizmov bi se bile po njih iskrile »šprengle« in A. G. Matoš se vrti v grobu, ker ne more svoje knjige prekrstiti v modernejše »Šprengle«.
Kam ie prešla, se torej ne da več konstatirati. Slišali smo pa. da neki propali kandidat pestuje obvezan kazalec —. Da se ni njemu zataknila za noht?
Zastonj so si poklicani belili glavo tudi, odkod je prišla in kam je pristojna. Bila je namreč tako relfoč in v resnici brez dokumentov. Le to ie dogna-no in dokazano, da se je ooiavila v Trnovem, vrtu Ljubljane. In ker Trnovo nima še nobenega spomenika, kakor se z njimi ponašajo drugi deli Ljubljane, niti ne krasi v vsem Trnovem še nobene hiše spominska tabla.
Marenkov Fronc reže zelje še na nože
je Trncvčanom le v čast in cohvalo, da sa se v svojem, vedno bdečem ro-doljubju vstopili v kolo in v bratskem zagrljaju sklenili na stari kasarni vzidati spominsko ptoščo zagonetni »šprengli«.
Sicer je tudi sama ta kasarna imenitna, saj se v njej rodi toliko otrok, da jim je mestna občina naklonila v pritličju lasten otroški vrtec, kier so se že marsikatero nedeljo vršile tudi volitve. Je pa otroški vrtec kakor nalašč za volišče. Med drugim tudi zato, ker so obešalniki tako nizki, da volilci privezujejo kužke in naslanjajo palice in dežnike na kljuke prav tako komod-no. kakor bi jih puščali na stojalu za dežnike, pa tudi kljuk ne zmanjka niti ob največjem navalu proti zaključku volitev. Ce je tudi z dežniki tako, nam ni znano.
Taka znamenitost bi že zaradi sebe same zaslužila ploščo, a so poslopje prenovili in prebelili, da ie izgubilo vso častitljivost svoje starosti in s tem ludi pravico do odlikovanja s tablo. Na največjo žalost trnovske Dodružnice agilnega društva za vzidavanje tablic, ki ima brezbroj krasnih načrtov, ker v Trnovem kar mrgoli slavnih imenitno-sti, pa nobena imenitnost noče — umreti. Kje leži vzrok tragične usode na čakanje obsojene ambiciiozne podi užnice slavnega društva? V vodi gotovo ne. ker v Trnovem nikdo ne pije, ne iz Liublianice, ne iz Gradaščice, ne iz Malega grabna in tudi ne iz vodovoda, ker ima vsaka hiša svoi vodnjak. S to vodo na pTilivaio vrtovom in napajajo živino. Ta je v Trnovem zelo potrebna, ker dobavlja velik del gnoja, najvažnejšega trnovskega pridelka. Drugje ga raztrosijo po travnikih, da zrase trava za živino, ki imaio od nje dobiček le šernpeterski bahači in tudi oni mesarji tam na Poljanah. V Trnovem pa nalagamo gnoj na kapital. Kakor poljedelec z gnojem smotreno pospešuje rast trave, da nakrmi z nio govedo,
tako mi v Trnovem po preizkušenih receptih gnojimo solatci. grahku, fižol-čku in drugim najfinejšim zelenim dobrotam, da nahranimo svoje ljube someščane. To je trpljenje! Kako se žrtvujemo za vso Ljubljano, da nam ostane kak dinaTček! Z njim pa od kmeta drago kupimo kako glavico zelja, da
Le Srbijanci še niso spoznali tega plemenitega izdelka, čeprav se je Tr novo tudi v zeljarskem oziru izkazalo za jugoslovensko. Do prevrata so Tr-novčani kisali le kakor tisti tobak v škatljah fino narezano zelje, po osvo-bojenju so pa pokazali dobro srce svojim bratom tudi s kisaniem celih glav.
Zelje mora biti z vso natančnostjo očiščeno
imamo kaj za zimo. Saj brez njega vendar ne moreš spraviti klobase doli! Kisati ga pa znamo tako. da je ves svet poln hvale našega zeljčka. Prav povsod hočejo le naše kislo zelje in zato ga moramo pripraviti malo več, kakor ga porabimo za dom. Samo zato se zopet trudimo, da ljudem ustrežemo.
Res is imenitno trnovsko kislo zelje in delikatna kisla repica. Pred vojno so šli vagoni po vsej Avstriji in slavo so mu peli najboli razvajeni dunajski gurmani ravno tako, kakor je bila polna njegove hvale vsa Italija. V Trstu so nekladali sodčke s trnovskim zeljem na ladie za Grčijo, Egipt in celo v Je-
Srbska in hrvatska sarma nai bo zavita vedno le v slovensko zelje!
Ali nekaj bi v Trnovem vendar še radi zvedeli od bratov Srbov. Kako namreč tam doli kisajo zelje, da da od sebe tisto čudodelno pijačo, ki jo imenujejo »raso« ali kakor bi pri nas rekli »razsoK Prav kakor cviček rdeča pijača je to in včasi tudi tako zelo kisla. ravnoprav slana in peče kot paprika. Kljub temu, da imamo svoio medicinsko fakulteto, naši zdravniki in apo-tekarji še niso iznašli tako naglo in temeljito učinkujočega leka proti mačku. Pomoč nujna, konzum zasiguran! Na tleh leže stebri stari našega vinograd-
Pri Čižmanu režejo zelje na stroj kakor v tovarni
Pri najvažnejšem opravku
ruzalem so si menihi vseh ver, ki va?
rujejo božji grob. regulirali izpostene želodce z delikateso iz Trnovega. Pravijo. da brez našega zelja ni mogia obstati niti Amerika.
Po vojni je bila kupčiia slaba, sedaj so pa trnovski sodčki že zopet razširjeni po vsej Dalmaciji in otokih Jadrana, kar smatramo za največjo Drivlačno silo, da so bili letos vsi kraji oolni tujcev iz vseh dežela, kjer kai daio na dobro ied.
Zeljarija pod milim nebom
ništva. le v bratskem »rasu« je naša nada in rešitev, zato smo tudi gospoda Cosaria z Mirja naredili za ministra, da nam izdejstvuje recept.
Predno pa dobi Trnovo rešilno navodilo novega kisania. je sveta dolžnost vsakega trnovskega patrijota. da se pobriga za bodočnost naluristnejše-ga svojega rojaka, kralja tičarjev in cinarjev. Tičev ie vedno mani in cipe tudi ne gredo več na limanice — če pa ne bodo več rezali zelja, od česa naj živi Marenkov Fronc. ki ga sedaj celi Ljubljani riba na nože. kakor ga vidimo na naši sliki. Poslednji je, ki zna loviti še cipe in ribati zelie. torej zadnji pravi Trnovčan.
Ostale bodo samo še Trnovčanke, ki pri kisaniu opravljajo najvažnejše delo. One večinoma kupujejo zelje po Posavju in Sorškem polju, one naročajo sodčke iz Selške doline, one glave očistijo in one ga tudi sole in tlačijo. Morebiti so zato Ljubljanke od nekdai slovele radi velikih nog in krutih copat. Pa to je le opravljanje dedcev, ki komaj čakaio, da bi zopet gledali, kako brhke Trnovčanke. visoko spodre-cane. lezejo v visoke kadi. Ni ga namreč dneva, da bi gospod intendant ne oprezova! okrog zeljariev co Trnovem in delil angažmanov lepim nožicam in
rojenim baletnim zvezdam. Plesni umetnosti se odpirajo novi vidiki. Naenkrat torej vidimo, kako blagodejno vpliva kislo zelje tudi na našo plesno umetnost. In ne samo na njo, temveč na našo umetnost sploh. V blagodišeči atmosferi kislega zelja so se rodili in se razvili naši največji talenti in ime-nitniki. Najvažnejše šole za razvoj naše umetnosti so postavili na rob trnovskega ozračja: tehniko in tehniško srednjo šolo s Probudo. Tam so ceste in ulice z imeni naših likovnih umetnikov in muzikov, tam se oni tudi naseljujejo kakor v svetem raju. Ali nista Rihard Jakopič in Jože Plečnik prav za prav rojena v kadeh? Ali niso Ster-
nen, Koželj Vurnikov par, brata Kralja, Serajnik in drugi že Trnovčani? ha ziatomašnik Vrhovnik in fajmošter Finžgar? In cela kolonija vseučiliškia profesorjev? Sami slavni ljudje! Ali ni imenitna tudi Bergantova mama, najstarejša krčmarica ljubljanska? Kaj bi bila Ljubljana brez Marenkovega Fron-ca in v vsa dekleta v fari zaljubljenega Pepeta s Pasjega broda? Neslano zelje!
Ne voda, niti zelenjava nista kriva tragični nedelavnosti društva teh tablic v Trnovem.
Ergo: temelj naše kulture, našega zdravja in našega blagostanja je sve-tovnoslavno trnovsko zelje.
Kulturni pregled
Ljubljanska drama
Nedelja, 16.: ^Ukročena trmoglavka«. Izv. Pondeljek, 17.: «Idealni soprog«. D.
Ljubljanska opera
Nedelja, 16.: ob 15.: «Orlov». Ljudska
predstava po znižanih cenah. Izv. Pondeljek, 17.: Zaprto.
Mariborsko gledališče
Nedelja, 16.: «Bajadera».
Pondeljek, 17.: Zaprto.
Torek, 18.: «Pygmalion». C. Premijera.
Nedeljska predstava v ljubljanski operi. Danes v nedeljo ob 15. uri popoldne se poje v operi ooereta »Orlov« z gospo Po-ličevo v glavni vlogi. Predstava je ljudska in veljajo za znižane cene. V drami se igra ob 8. zvečer Shakespeareova komedija »Ukročena trmoglavka«.
Ljubljanska drama
(Otvoritev sezone. — Shakespeare »Ukročena trmoglavka.« — Wilde »Idealni soprogi.)
Zavesa nove dramske sezone •:e je dvignila. Repertoar, ki ga je napovedala gledališka uprava, priča o nekaki — dejal bi — elegantni vzdržnosti. V njem li neprenaglje-nosti in ne eksperimentiranja, zato pa je le toliko sodobnosti, kolikor je tako rekoč neobhodna domača potreba. Večino imajo stari avtorji: Evripides, Shakespeare, Calderon Machiavelli, Goethe in dr. — Tolstoj, Dosto-jevskij (oba dramatizirana, izvzemši »Živega mrtvecac), Ibsen, Wilde in še ta ali oni so za sodobno gledališče v polpreteklosti. Iz moderne literature so: Paul Claudel, čigar L' Annonce fait a Marie« ie baje dvomljiva, Žeromski, Tagore in novoklasicist Schmit-boon. Moderna francoska in angleška dramatika je preslabo ali sploh ni zastopana. Shaw še zdaleč ni izčrpan; enega največjih dramatikov povojnega časa Irca 0'Neilla, ki ima ogromen uspeh celo v Ameriki, kjer t-o sicer »previsoke « evropske drame najbolj zoprne, Slovenci skorajda ne poznamo. Nemca Kaiser in Toller se začenjata uvajati v Franciji in Angliji; naša publika ju ne pozna. Priznati pa je treba, da je ta vzdržnost res elegantna. Klasicizem je za našo od »kvedra do kučme« demokratično (še nedavno narodno) dobo šola idličnib kvalitet. Vendar se smemo vprašati, ali ne potrebuje naša doba še kaj drugega, nemara tudi teatra, ki bi bil bolj v skladu z nje tempom in — morda — nekoliko ookvarjenim okusom? Tudi domača produkcija bi bila lahko boljše zastopana. Za srbohrvatsko dramatiko sameva na reoertoarju Josip Kulundžič. Vzlic vsem željam (in kdo jih nima?) pa je ta kompromisni repertoar sprejemljiv. Zakaj repertoar ni vse: važnejši je za sedaj elan, ki ga bo moralo občinstvo občutiti v vsem teaterskem življenju na odru in za kulisami.
V notranji, načelni krizi ni samo naša arama. Ta beseda se izgovarja kot kletev v večini evropskih gledališč. Diagram gleda lišč pada, diacrram ki^matosrafov in radio-aparatov raste. Gledališče pa se mora šiti, zakaj niti kino niti radio ne moreta biti šola dobrega okusa in človečnosti, mesto katarze.
Naša reprezentativna drama je brez dvoma preveč v ozadju javnega življenja, kakor naša višja kultura sploh. Kje je nek danji ponos, kje res od srca navdušeno občinstvo, kje so stari teaterski ideali? V našem življenju ni več borbenosti za neosebne cilje, odkar nas ne podžiga fascinacija jač-jega nasprotnika. Ali naj gledališče zdravi občinstvo? Dejali bi: Medice, cura te ipsum! Dejstvo pa je, da je treba odpreti gledališka vrata v maso, v ljudstvo, pa brez običajne neokusnosti »ljudskih igerc. Treba bi bilo, da bi prvo slovensko gledališče postalo bolj kot je danes ljudsko, pri čemer pa ne menimo, da je »ljudsko« to, kar je vulgarno banalno. Danes je drama z malimi izjemami gospodsko zabavišče; če bo umela postati ljudsko svetišče, bo z lahkoto prebolela kino in splošno materijalizacijo. Če ne.. . Rossia docet.
•
Zavesa kvišku . . . Sezono je otvoril Shakespeare v novi, odlični slovenski izdaji. V
<Gledaliskem listu>, ki je priel zopet izhajati, se omenjata dva jubileja: >Vkročena trmoglavka« je deseti Župančičev prevod Shakespeareja in deseti Shakespearejev komad, ki ga je zrežiral O. Šest. Slovenski Shakespeare se oblikuje v čedalje bolj popolnih obrisih. Bilo bi odveč omenjati, da je i »Vkročena trmoglavka« jezikovno in oblikovno mojstrsko prelita in da nas bogastvo Zupančičevega jezika opaja kakor vino. Iz njega čutimo parfum Shakespear-jeve bujne angleščine in vendar mislimo na domača polja, na zvok in ugodje materine govorice.
Zares je že nekaj jubilarnega v Župančičevem prevajanju in v Šestovem režiranju Shakespeareja. A to je »jubilarnost«, ki nam vzbuja občudovanje in prepričanje, da orje pljug vedno globlje v nazore. Prof. Šest skuša približati Shakespeareja modernemu občutju, ne da bi oblačil viteze v frak in podrezal njih damam lase. Tako je tudi »Vkro-čena trmoglavka« po izločitvi nekaterih danes Ie še čitljivih mest, po razgibanosti igre in z moderno inscenacijo (delo prof. I. Vav-potiča) komad, ki je od kraja do konca učinkovit. Fabula te komedije je tako preprosta in življensko pristna, kakor so nekatere poznejše Moliere-ove komedije; o nekaterih drugih Shakespearejevih komadih bi tega ne trdili. Humor je vkoreninjen v nas samih, v slabostih in krepostih človeške na-ture. Komedija je res človeška in ne igra za deske. Moti pa dejstvo, da je konec odsekan; Suk, ki se zaradi njega komedija o trmoglavki igra, se na koncu ne pojavi. Ce ni epiloga, je tudi prolog v tej obliki nekoliko odveč.
»Vražji dečki«, kakor imenuje režiser glavne osebe, so bili res fantje od fare. Gg. Levar, Rogoz, Peček, Skrbinšek, Drenovec, Ctsar in drugi — čemu izpisavati gledališki list? — so dali slovenskemu Shakes-pearju življensko polnost in pribiti njegovim plemiškim figuram zadosti temperamenta in verve. Dve sestri Katarina (ga. Nablocka) in Bianca (gdč. Vida Juvanova) sta srečno vobličili vsaka svoj tip: ga. Nablocka trmoglavo, zajedljivo in jezično Katarino, ki jo vešče krotiči in slednjič vkroti brumni Pe-Iruchio (g. Levar) in gdč. Vida nežno, na običajna ljubezenska pota usmerjeno Bian-co. Zdaj pa zdaj si občutil še kako trdoto; predstavljal bi si Katarino še bolj iglasto v svoji na videz ježji naturi, vendar se utegnejo take strune same ob sebi ubrati. Ta efektna komedija, ki kljub 13 slikam ne traje dalje od dveh ur, nas je upeljala v letošnjo sezono z mnogimi nadejami . . .
»Idealni soprog« angleškega pisatelja in tankočutnega esteta Oscara Wildea je prišel na vrsto kot drugi komad v novi sezoni. Wilde kot dramatik nima kdo ve kako velike bodočnosti; bil je epigon večjih mojstrov in je komaj značilen za angleško družabno dramo na koncu 19. stoletja. Kakorkoli je v zapletljajih dejanja bolj tovarniški ko mojstrski, ga vendar povzdiguje čez pre-rezno višino duhovitost dialogov, ki se tu in tam povzpne do aforistične klenosti. »Idealni soprog« je igra iz krogov londonske visoke družbe. Narejena je dokaj šablonsko: tu žena »angel varuh«, tam soprog s preteklostjo, ki še ni razkrita in »etično« odobrena; tu intrigantka, tam zvesti prijatelj in sobojevnik; naposled intrigantka doigra in po francosko izgine iz igre, idealni soprog se »očisti«, žena stopi za korak nižje in prf jatelj si da poplačati usluge z ženitvijo v rodbini. Kakor »Pahljača ladv Winderme-re«, ki je bila lani 9 krat vprizorjena, je tudi »Idealni soprog« v splošnem zelo inte-resanten in napet komad. Rešuje se vprašanje: Ce kdo zagreši v mladosti, da se s tem grehom povzpne na visoke kline družabne lestvice, ali sme biti čez mnoga leta vržen na tla, ako ss njegov greh iz dobička-željnosti ali zavisti drugih oseb razkrije? Wilde rešuje to vprašanje kompromisno: Idealnega človeka ni. Sir Chiltern je lahko gentleman in član vlade, četudi je za mlajših let prodal neko državno skrivnost, zakaj vse njegovo sedanje dejanje in nehanje je neoporečno. To rešitev sprejme s precejšnjo tragiko idealne Ladv Chiltern. Po odločnem nastopu lorda Goringa propadajo vse spletke pustolovske mrs Čheveley. Ko-ruptijsko - politično ozračje se izčisti "z rodbinsko idilo ...
Rogozov „Ham!et" v Pragi
Pisali smo že o gostovanju člana ljubljanske drame, g. Zv. Rogoza, ki je igral vlogo Shakespeareo-vega »Hamleta« v Pragi. Ne moremo se spušati v vse podrobnosti uspeha našega priljubljenega igralca, marveč reproduciramo sodbe čeških kritikov vodilnih praških listov. Mislimo, da je stvari s tem najboljše ustreženo.
Uredništyo. »PraTo lidu« z dne S. oktobra: >V vlogi Hamleta nam je podal g. Rogoz dragoen dokaz svojega velikega igralskega " talenta. Njegova igra nas je res zgrabila. Blesteče jo je izpopolnjevala jasna, razumljiva slovenščina, čije prijetni glasovi so se čuli prvič na našem odru. Elegantna lepa umetnikova postava je dajala njegovi igri še poseben povdarek. Občinstvo je sprejelo g. Rogoza z_navdušenjem, ki mu je po vsej pravici šlo. Upravi Nar. gledališča moramo očitati, da ni zadosti opozorila na nastop tako pomembnega umetnika bratskega slovenskega naroda, zakaj obisk .gledališča ni bil v skladu z vrednostjo tega gostovanja, ki bi se bilo lahko vršilo na odru Narodnega gledališča ne pa v Stanovskem teatru.«
»Češkoslov. Republika« z dne 7. oktobra. Za gostovanje tujega umetnika v Shakespearovi igri, ki jo je zrežiral dr. Hilar. je bilo treba precej poguma. Slovenski igralec je mlajši cd našega Kohouta in njegova igra se je v celoti lahko prilagodila značaju na-
šega novo naštudiranega »Hamleta«, ki na klasični osnovi podčrtuje prav Hamletovo
mladost----« Nato kritik primerja Rogozo-
vo igro s Kohoutovo in opozarja na prizore, v katerih je bil Rogoz boljši od domačega trageda. Navdušen aplavz, s katerim je občinstvo sprejelo slovenskega Hamleta, ni bil akt vljudnosti nasproti gostu, marveč si je g. Rogoz zaslužil te simpatije.
»Narodni Osvobozeni« z dne 8. okt. imenuje Rogoza »igralca nenavadnih kvalitet:, ki ima »obilno bogastvo izraza in plastičnih gest, umetnost govora in igralsko kulturo. Snov, ki mu io je dal avtor, obvlada prav fako absolutno kakor samega sebe«. Kritik primerja Rogozovega Hamleta Hamletu popularnega praškega igralca Kobouta in ,o-di. da je Rogozov bolj barvit in ognjevit. »Vitek, z nervnim, izražanja zmožnim obrazom in z muzikalnim glasom, ki ga ima popolnoma v oblasti, poln nežne umetniške občutljivosti, je pokazal g. Rogoz v Hamleta eno svojih Shakespearovskih postav, ki je ra krasni igralski višini-. Kritik pravi. ni nič motilo, mnrveč je bilo "elo zanimivo, da je gost govoril v lepem slovenskem jeziku.«
»Narodni listv« z dne S. oktobra: »Njejpv (g. Rogoza) Hamlet... je bil tako zanimiv, bogat in zrel. da skoraj ne morem verjeti, da ga je rodSl igralec, "ki je beje <=tar šele šestindvajset let... Mnogim mladim ifrral-cem. ki cesto pešajo že v RoTrrovi starosti je lahko ta slovenski igralec dober vzgled. List obžaluje, da ni nastopil »v vsej slavi na odru Narodnega gledališča«.
Režiral je g. Milan SkrbinSek in reSil vse efektne strani tega komada i v podrobnostih i v celoti. V igri so se zlasti odlikovali: ga. Medvedova kot elegantna, cinična pustolovka mrs Cheveley, gdč. Debeljakova kot idealna lady Chiltern, gdč. Vida Juvanova kot miss Mabel; g. Levar je podal energičnega in imponujočega sira Roberta, g. Rogoz je dal lordu Goringu prikupljivo podobo malce lahkoživega, a dobrega in iz same dobrote podjetnega razvajenca, g. Pečak je vpodobil v starem lordu Gavershamn nekoliko preveč komično, a učinkovito figuro starega ari-gtokrata. Tudi interpreti ostalih, za glavnd dejanje manj pomembnih vlog so prinesli na oder življenje in pristen družabni milje.
»Idealni soprog< pe nima idealnih kvalitet, a je v liniji razpoložljivih sredstev dober, realno mogoč kompromis med gledališko umetnostjo in občinstvom.	B.
Slovenska Matica zopet deluje
»Slovenska Matica« je najstarejše Ičaji-fevno-zaanstveco društvo za Isobražen-stvo na Slovenskem. Ustanovljena miselno 1863. leta. a pravno 1864. leta. Je p<A stoletja izpolnjevala svojo nalogo s tem, da Je izdala slovstvene, znanstvene ta potrebne šoflske knjige. Posebno si Je pa pri-cadejala, da seznanja Slovence z njih zemljo, zgodovino ta narodno dušo. Zato Je pripravljala izdajo zemljevida slovenskega ozemlja ter začela priobčevati zemljepisno - zgodovinske spise slovenskih dežel pod skupnim imenom »Slovenska zemlja« in »Slovenske narodne pesmi».
•Slovenska Marica, prihaja z novim delom na dan. Obrača se na slovensko Iz-obraženstvo, da se ii pridruži v čim večjem številu ta tako pospešuje slovensko umetniško ta znanstveno kraiigo.
Članarina za leto 1928 znaša SO Din ta dobe člani za ta znesek naslednje tri knjige:
1.	Dr. Izidor Cankar, Zgodovina likovne umetnosti v zahodni Evropi, 2. snopič.
2.	Dr. Janez Mencinger, Moja hoda na Triglav (ured. dr. Jos. Tomtašek).
3.	Bernhard Shaw, Sveta Ivana (prevedel Oton Zupančič).
Knjige izidejo v začetku 1938. leta. Pričakujemo od slovenskega izobraženstva, da ne zamud* te prilike ta si za malo članarino preskrbi solidno umetniško ta znanstveno berilo, kar si naj šteje v svojo dolžnost.
»Slovenska Matica« je nepolitično ter v ničemur konkurenčno društvo širšim slojem namenjeni Mohorjevi ali Vodnikovi družbi.
Način plačevanja članarine za redne Člane:
a) Pristopivši Član plača (poverjeniku) takoi članarino proti potrdilu na »Prijavi«;
b)	želi poravnati članarino po čeku sam;
c)	želi plačati po čeku v obrokih (največ v 5 mesečnih ž 10 Din; č) član želi plačati članarino ob sprejemu knjig.
Danes so torej vse možnosti odplačila po volji pristopivšlb članov.
Pokrovitelji plačajo, in sicer Jurldlčne osebe (knjižnice, društva, družbe, korpo-raciie) enkratno Dta 10.000.—, posamezniki Din 5000.—
Ustanovniki: Juridične osebe Dta 5000, posamezniki 2000 Din.
Društvenlkl enkratno pristopnino 100 Din ta vsako leto redno članarino (letnino).
Redni člani le članarino (letnino).
Dosedanji ustanovniki, ki žele 09tati ostanovniki v naprej, morajo doplačati razliko med novo ta staro ustanovnino. Ako pa tega ne store, dobž vse knjige, če plačajo razliko med letnino rednih članov in obrestmi vplačane (stare) ustanovnine.
Da se olajša delovanje društvenega administrativnega upravnika z nabiranjem članov v LJubljani, se vabijo vsi intere-sentje iz Ljubljane, a tudi vsi Izven Slovenije živeči Slovenci, da priiavijo pismeno po dopisnici društvu svoj pristop in način zaželjenega odplačevanja članarine; stori se to lahko tudi osebno ob delavnikih med 10—12 uro dop. v društveni pisarni (v lastni hiši na Kongresnem trgu št 7.)
Slovenska Matica Ima velike zaloge v prejšnjih letih Izdanih knjig ta okroglo 7000 Izvodov zemljevidov »Slovenska zemlja«, ki Je bila Izdelana med volno Se v vojn. geografskem institutu na Dunaju. Vsak zemljevid obstoji Iz 4 velikih pol ter da družba na njih narisati državno mejo. da bodo uporabni tudi za šolske namene, bolj preglždni ta očiten dokaz, koliko Slovencev živi, žal. izven uledtajene Jugoslavije.
O vsej te) zalogi izide v kratkem natančni seznam. Člani bodo deležni zelo
»Češke Slovo« z dne 8 oktobra hvali Ro-pozovo »vitko, aristokratsko postavo« z ob lijem, ki je izredno občutljivo in hamletov-ski izmučeno. Roke ima nenavadno izrazite In fine. Kritik opisuje, kako dobro je umetnik doumel in s kolikšno izraznostjo podal posamezna mesta. Ugajal mu je tudi način, kako Rogoz prednaša verze, način, ki očitujo najboljšo klasično šolo. Dalje pravi: Naši Igralci so bili izprva dokaj nemarni, toda Igra g. Rogoza jih je kmalu prisilila, da so dali tragediji to. kar ji gre.«.
»Varodni Politika« z dne 8. oktobra: ... »Predvsem ima g. Rogoz temperament in nenavadno kulturo glasu in besede. Svojega »čmesra princa« je podal z blestečo dekla-mncijo, a tudi z intenzivnostjo notranje žgoče bolesti, s čustveno polnostjo plemenitega saniarja in možatega maščevalca hkrati ... G. Rogoz je ustvaril mnosro krasnega in su-gestivnega. zlasti v začetnih prizorih, v samomorilskem monologu, v razgovoru z Ofe-lijo... Vse kaže, da je umetnik, ki ume krepko razviti svoi talent. Preverjeni smo. da bomo o njem še češče slišali...«
»Prasrer Pres=e« pravi, dn ie imel Rog« z kot Hamlet velik uspeh. Njegova mimika ie sicer nekoliko teatrnliSna. vendar pa je v igri brezhiben in res odličen. »Kot pravi iirralec se dobro zaveda, da popolno obvla danje vloge ni odlika, mi -več dolžnost, iato ■ma tekst docela v oblasti in posveta vso pozornost jasnosti govora, pravilnemu na plavanju in ritmični kadenci stavkov, ki so mu popolnoma v skladu z besedilom Gost je iTrai z mladostnim navdušenjem, ki ga je "torilo nenavadno simpatičnega.«
znižanih cen za vse knjige in zemljevide.
»Slovenska Matica« je z »Narodno galerijo«, »Znanstvenim društvom za humanistične vede« in »Slov. Pravnikom« podlaga bodoče »Slovenske akademije za znanost In umetnost.«
Nabavni Izdatki za knjige za leto 1928 visoko presegajo članarino 50 Din, za katere dobe člani te knjige, ki se bodo na književnem trgu prodajale najmanj enkrat dražje. Primanjkljaj med nižjo članarino in nabavnim Izdatkom krije društvo iz dohodkov »vole neobremenjene hiše.
Ljubljanska opera: «Faust»
Debut gdč. Majdičeve
Povedal sem že enkrat: ako je Češka konservatorij Evrope, je Ljubljana konservatorij Jugoslavije. Prav gotovo bo resni« oo moje trditve v teku ne preveč oddal je« ne bodočnosti v rvoje zadoščenje občutila tu<Ii gdč Majdičeva. Njen deviški dana« šnji nastop v vlogi Margarite je bil v vsa« kem ariru: igralskem in pevskem, tak, da smemo od gospodične lahko pričakovati potrdila mojih uvodnih besed. V okviru malega, intimnega našega opernega gleda« ližča je glas gdč Majdičeve prav prepri* čevalen. Kaže lepo in smotremo pevsko šolo ter smiselno igralsko vzgojo. Sicer je popolnoma umevno, da je bil ta prvi na« stop nesiguren, neprepričevalen ta tipajoč, vendar sem prepričan, da bo gospodična Majdičeva opravičila moje pričakovanje v svojo pevsko bodočnost.
Svaril bi le pred prevelikim lokalnim pa« trijotizmom in lokalno navdušenostjo! Go« spodični so prinesli po drugem aktu poln oder cvetlic. Takih cvetličnih darov običaj« no niso deležni najboljši, stokrat preizku« leni pevci. Še prerado se zgodi, da se za« četnik s takimi pretiranimi darovi pokva« ri. Zato rečem: lepo in hvalevredno je bi« lo to, kar sem slišal. Toda ni bogvekaj! Začetek je Ie, prva stopnja na lestvici do umetniških nebes. In ta lestva je dolga, dolga! Malo jih je, ki priplezajo do konca.
—i.
Dr. Božidar Širola: Oratorij Sv. Cirila in Metoda
To najnovejše odlično delo hrvatske zbo« rovske literaturo, ki je prožeto pravega slovanskega in. cerkvenega duha izvaja v Ljubljani v soboto, 22. t. m. Hrv. pjevač« ko društvo »Kolo« iz Zagreba. Oratorij »e odlikuje po plastičnem slogu, pisan je v arhaističnem tonu, v svoji harmoniji pa je preprost in v izpeljavi posameznih del le nekako poimoderen. V posameznostih je delo mojstrsko izpeljano ter izredno za« nimivo. To je navdušilo angleško družbo, da je sprejela dr. Širolin oratorij v ofkri* oijeini del letošnjih glasbenih svečanosti v Frankfurtu. Vsebina je v kratkem sledeča« Letopisec Crnorizac Hrabar je popisal živ« ljenje svetih bratov Cirila in Metoda ter bere ta življenjepis svojim sobratom. V Solunu sta bila doma, Metod je bil že knez, a se je odrekel svetu in šel v samo« stan, ko je bil brat Ciril še mlad. Pozneje ga je pozval car v Bizant. da bo součenec mlademu careviču. Tu spozna prave in pa poganske nauke. Ciril je obdržal svojo ve» ro ter postal ugleden in učen. Tako je zmagal Janisa, ki je učil krivo vero in po. stal je bibliotekar cerkve sv. Sofije. Do* stojanstvenik Logotet je ljubil skromnega mladeničaruoenjaka ter mu ponudil svojo hčer za ženo. Da se temu izogne, zbežal je iz Bizanta ter se skril v samostanu pri bratu Metodu. Car je poslal k Cirilu po* slanike moravskega kneza Rastislava. da pride učit njegov narod v pravi veri in v slovanskem jeziku. Oba sveta brata sta šla na Moravsko ter postala slovanska aposto* la. Zavidniki pa so ju zatožili papežu Ha« drijanu in vsled tega sta morala v Rim na zagovor. Tu je Ciril težko obolel in umrl, a Wat Metod je nadaljeval započeto delo. To je kratka vsebina oratorija, ki je brez dvoma eno najpomembnejših muzikalnih del naše glasbene literature. Predprodaja vstopnic za sobotni koncert v Matini knji« ga mi.
Slovensko umetniško društvo obvešča svoje člane, da Je poslal glavni aran-žer Jugoslov. grafične razstave v Pragi, ki bo letos novembra, g. Tomislav Krizman. povabilo na udeležbo. Razstavljena bodo dela modernejše smeri ta to grafika, risbe in mala plastika. Prijavni rok do 20. t. m. na SUD.
Velik uspeh barltonlsta Primožiča v Budimpešti. Slovenski rojak, baritonist Ro-
bert Primožič, je letos ostavid zagrebško opeTo in ie pred dnevi gostoval v Budimpešti. Pel je dvakrat zaporedoma prvič partijo Scarpije v Puccinijevi »ToscI«, drugič vlogo Verdijevega Rigodetta. Doseg«! je triumfalen uspeh. Moral Je priti 17krat pred zastor.
Dem etrov a nagrada za leto 1926/27 v znesku 10.000 Din se podeli topot hrvatskemu dramatiku Jos. Kulundžlču za dramo »Škorpijon«.
251etnlca beograjskega Igralca Drago-ljuba Gošiča. V sredo zvečer le slavil v
Beogradu član ondotne drame g. Drago-ljub Gošič 251etnico svojega gledališkega delovanja. Gošič je znan in rutiniran oder ski glumec ta uspeva najboljše v konver zacijskih komedijah.
Stanislavskij zbolel. Utemeljitelj »Hu dožestvenega teatra« v Moskvi, veliki re žiser in igralec Stanislavskij, je zbolel. Njegova bolezen ie z ozirom na umetnikova visoka leta smrtnonevarna.
Saljapln na Dunaju. Fedor šaljapta bo koncertiral na Dunaju dne 27. oktobra. Pel bo ruske narodne ta francoske nesmf.
Gospodarstvo
Položaj na naših borzah
Tedenski devizni promet na ljubljanski borzi 13 milijonov Din. Vojna škoda prilično žvrt ta.
Ljubljana, 15. oktobra.
V	preteklem tednu je bil devizni promet na ljubljanski borzi nekoliko manjši kakor v predhodnem tednu. Znašal ;e 13 milijonov Din napram 14.1, 13.6, 18.9 in 12.6 v zadnjih štirih tednih. Privatna ponudba v devizah je bila prilična. Narodna banka je po potrebi intervenirala v devizah na Curih, London, Dunaj in Berlin. V tečajih deviz n? bilo znatnejših sprememb. Deviza na London je bila ves teden mednarodno zelo čvrsta ter je v razmerju napram dolarju dosegla najvišje povojne tečaje. Na jugoslo-venskih borzah se je okrepila za 15 točk na 276.70. Čvrsta je bila tudi deviza na Berlin, dočim je deviza na Trst nekoliko popustila.
Temeljna tendenca v Vojni škodi je bila pretekli teden čvrsta. Padec tečaja, ki smo ga zaznamovali preteklo nedeljo, je bil le trenoten, kajti že v pondeljek se je Vojna škoda zopet dvignila preko 400 ter je tekom tedna valovala med 400 in 403. Včeraj 3e je na zagrebški borzi sicer zopet pojavila večja ponudba, ki je povzročila začasno nazadovanje tečaja na 398, vendar je ob zaključ ku borznega sestanka Vojna škoda zopet notirala 400 — 401. Promet v tem papirju je bil nekoliko manjši kakor predhodni teden.
V	bančnih vrednotah so tečaji ostali v glavnem nespremenjenL Ljubljanska kreditna banka se je pri mlačnejši tendenci trgovala ve« teden po nespremenjenem tečaju 138. Na tržišču industrijskih vrednot, kjer se zadnje tedne opaža večje zanimanje, »o se živahno trgovale delnice Drave (po 585 do 590) in Šečerana Osijek (po 580 — 595). Gutmann je nekoliko popustil, tečaj VevS pa se je gibal med 130 — 132.5. Tečaji ostalih papirjev to ostali v glavnem nespremenjeni.
Znatno povečana produkcija slovenskih premogovnikov v avgustu
Za avgust rekordna produkcija. Malenkostno nazadovanje zaposlenih delavcev navzlie znatno povečani produkciji.
Produkcija slovenskih premogovnikov se je v avgustu izredno ugodno razvijala. V rudnikih" Slovenije se je v tem mesecu nakopalo 170.502 toni premoga napram 141.203 tone v juliju in 132.027 tonam v juniju. Glede na dejstvo, da je premogovna produkcija v poletnih mesecih znatno nižja kakor v zim skib mesecih, pomeni letošnja produkcija t avgustu rekord. V primeri s produkcijo v avgustu 1926 je bila večja za 89.912 ton ali 30,5 %. v primeri s produkcijo v avgustu 1925 za 24.229 ton ali 16.6 %, v primeri s produkcijo 1924 pa za 28.626 ton ali 20.1 %.
Da se produkcija slovenskih premogovnikov v tekočem letu ugodno razvija, nam potrjuje dejstvo, da se je v prvih osmih mesecih t. 1. skupna produkcija povečala za 165 tisoč 384 ton ali 16 % napram produkciji v istem razdobju nreteklecra leta (1,202.852 ton napram 1.037.468 ton). Tudi napram i. 1925. je letošnja produkcija v prvih osmih mesecih večja. Naraščajoča produkcija premoga se v splošnem smatra za znak nastopajoče boljše konjunkture v gospodarstvu. Upajmo, da to velja tudi v našem primeru.
Premogovniki so v juliju oddali železnicam 79.624 ton (v Juniju 65.217 toni. brodar-stvu 338 ton (2S5), industriji 58.914 ton (52.783), raznim strankam 12.684 ton (11.893) sami so porabili 10.891 ton (10.857), izvozili pa so 4996.7 ton (4058); skupaj torej 167.448 ton (144.692). Ker je bila oddaja nekoliko manjša kakor produkcija, so se zaloge "povečale od 67.715 na 70.769 ton.
Poraba premoga s strani industrije ae je ponovno povečala na 58.914 ton napram 47.423 tonam v avgustu 1926, kar je gotovo v zvezi z boljšo zaposlenostjo nekaterih industrijskih panog.
Križanka
ET
^Dežnik"
S	Pomen besed
Vodoravno: 3. del kolesa, 4 tvrdka električnih žarnic, 7. predlog, 9 umetnica, 12 asirski kralj, 17. ozirata: zaimek, 18. moško krstno ime, 19. kemični znak lahke kovine, 20 nevesta (ansl.. fonetično^. 21 osebni za imek, 22. moško krstno ime, 24. francoski zgodovinar, 26. člen, 27. grški zaimek. 29. francoski naziv kralja, 80. ptica, 32. oseb ni zaimek, 33 žensko krstno ime. 35 kvar laški izraz, 37 obrtnik, 38. krajevni prislov. 39. omemba, 42. bajno bitje, 44. Abderit. 46. ameriška država (USA), 47. industrijski kraj v Sloveniji, 48. žensko ime, 49. žensko krstno ime, 50. rimski pozdrav.
Navpično: 1. pastir, 2. Detelova povest. 4 mesto v Kansasu, 5. neokusen pozdrav,
6. skupina tonov, 7. kratica jugoslovanske valute, 8. posebna vrsta kisika, 10. grška črka, 11. del sveta. 13. Akbar, 14. okov, 15. francoski pesnik, 16. zaba/a, 19. zemljiška mera, 21. predlog, 23. mesto na Pruskem, 25. nedoločen zaimek, 26. pouk, 27. atletska panoga, 28. kras Bleda, 31. element, 32. osebni zaimek. 34. žensko krstno ime, 86. prva žena, 37 veznik, 38. števnfk, 39. pomožni glagol, 40. medmet. 41. zemljiška mera, 42. pridevek svetnikov, 43. divjaški običaj, 44. an, 45. veznik."
Rešitev «Mozaika»
Mi gremo naprej, mi gremo naprej, mi strelci, in pred nami plamen gre skoz noč kot Bog pred IzraelcL
Navzlic povečani produkciji je povprečno Število zaposlenih delavcev nekoliko nazadovalo. Zaposlenih je bilo 8320 delavcev (v juliju 8336, v juniju 8370), 245 paznikov (248) in 267 uradnikov (265). Čeprav se je napram juniju produkcija povečala od 132 tiso« 87 na 170.502 toni, je povprečno število zaposlenih delavcev padlo od 8370 na 8320.
Organizacija kmetijske službe v oblastih
Pod tem naslovom so objavili sreski kmetijski referenti gg. Sustič, Wernig in Mala-sek daljši članek, kjer polemizirajo z gg. ing. Gorjupom in Pahorjem o vprašanju, ali ima srednješolska ali visokošolska kmetij ska naobrazba večjo vrednost za kmetijsko potovalno službo. Ni moj namen vmešavati se v to borbo. Ker me pa v članku omenjajo kot povzročitelja te debate o Šolski kvalifikaciji kmetijskih strokovnjakov, sem pri-moran reagirati. Gospodje pisci namreč trde, da sem jih jaz 8 svojim člankom v tSlovemskem Narodu» od 26. junija k te pelemiki «naravnost Laval«.
To inplantacijo v svoj članek odločno zavračam! Vprašanja šolske kvalifikacije se nisem dotaknil niti z besedico, niti ge med vrstami članka skriva ta misel. Nasprotno! Izjavljam, da debatiranje o tem predmetu obsojam, ker ne more koristiti niti eni nill drugi skupini: Škoduje pa ugledu obeh. Odgovornost za to morajo nositi oni, ki bo r&zmotrivanje načeli. Jaz za svojo osebo jd' klanjam vsako zvezo s to javno polemiko, ki publike ne zanima In ki tudi za strokovnjake same nI aktualna. Smatram to razpravljanje za teoretično polemiko brez praktične vrertnobti. Da je temu res tako, je na;-bolj razvidno iz dejstva, da sta danes t zunanji kmetijski slnibl vse Slovenije samo dva agronoma - risokošolca. Ali se gg. srednješolci res bojijo, da bosta dve osebi za sedli vsa mesta v obeh oblastih? In čemu borba visokošolcev proti srednješolcem, ko pa nimajo 6vojib ljudi? Zato kličem obema strankama: «Ne tratimo časa in povrnimo se na realno polje!,
Poleg vprašanja šolske izobrazbe se članek gg. Sustiča. Weroiga in Malaska deloma dotakne tudi velevažnega in danes aktualnega vprašanja organizacije kmetijske službe. Med drugim pišejo gospodje, da je bil moj predlog o Specijalistih za posamezne panoge kmetijstva namesto sedanjih ekonomov - vseznalcev neprevrtaren in iz vseh vidikov neumesten. Gospodje! Mislim, da lahko vsaka stranka pri strokovnih debatah nasprotnikovo mnenje pobija z argumenti, ne more pa biti istočasno sperna stranka in 8'>dnik. Pravica odločanja pripada drugemu forumu, v predmetnem primeru odboru Društva kmetijskih strokovnjakov. Ta je o stvari že tudi razpravljal in sklepal na širši seji 17 septembra ob navzočnosti strokovnjakov vseh panog, starosti in šolskih tipov. Po vestnem in večurnem razpravljanju je bil moj predlog soelasno sprejet, sistem okrajnih ekonomov za vse stroke odklonjen in sistem špecijalistov za posamezne panoge odobren
Zadnjo besedo ima sedaj občni zbor društva, ki se bo vršil 12. novembra v Celju. Ta dan bo padla sodba, ki bo v strokovnem oziru končnovcljavna in zaradi tega za cba oblastna odbora več ali manj merodajna. St^ar zagovornikov obeh sistemov je, da zbirajo argumente, sodbo in odločitev pa moramo prepustiti celokupnosti strokovnih tovarišev.
Ing. agr. Benedikt Wenko.
= Posledice ukinjenja carinarnice v Celju. Pišejo nam: Nekaj dni po razglasitvi, da je celjska carinarnica ukinjena, so zaostale direktne pošiljke za Celje v Mariboru. Kljub temu, da eo se takoj odposlali dokumenti na razne carinske posrednike in špediterje, ni blaga od nikoder, kar povzroča največjo škodo. Znani so primeri, da je blago prišlo v Maribor 8. t. m., poslali so se takoj dokumenti, a adresat do danes še ničesar ni prejel. Prav tako so izostale vse poštne pošiljke. Tvrdke, ki so prej dobivale po 20 do 80 poštnih zavitkov dnevno, od 1. t. m. niso prejele niti enega zavitka. V Mariboru leži 5000 do 6000 nezacarinjenih zavitkov. Kakor se je izvedelo iz zanesljivega vira, je mariborska jioštna carinarnica mnogo premajhna, da bi izvršila ves promet za Maribor in Celje in bo treba najeti za to 5e posebne prostore. Med tem časom pa celjski trgovci zopet lahko čakajo. Ve se tudi, da Je mariborski kolodvor v vsakem oziru premajhen za sprejem vsega blaga, ki prihaja za Maribor in Celje. Posledice bodo take, da bodo v nekaj mesecih narasli za celjsko trgovstvo ogromni stroški. Celje je znano kot eno največjih industrijskih centrov v državi in ima iez 100 veletrgovcev, tovarnarjev in drugih večjih podjetij, ki predstavljajo najmanj polovico milijarde gospodarske moči. Dolžnost bi bila tistih, ki izdajajo take uredbe, da se o teh sklepa z raznimi gospodarskimi institucijami, ne pa, da se ukine kar čez noč tako važen urad z motivacijo štedenja in da se prepreči tihotapljenje. Gospodje v Beogradu bi morali vedeti, da so trgovinske razmere v Sloveniji čisto druge kakor v Srbiji. Tukaj se dobički kalkulirajo na 1—2 % in pri dobavi blaga igra zamuda od 1 do 2 dni že velikansko ulogo. Še je čas, da se nam popravi storjena krivica. Dolžnost nas vseh, posebno pa naših poslancev ta ministrov je, da se zavzamejo za naše pravice. Največje davke plačujemo, ugodnost se nam pa hoče vzeti V6aka.
— Položaj na hmeljskih tržiščih. Iz 2atea poročajo z dne 12. t. m., da znaša po podatkih Zateške hmeljarske zveze pridelek hmelja v žateškem okolišu okroglo 152.600 centov po 50 kg, dočim se je ob začetku sezije cenil pridelek na 170.000 do 180.000 centov po 50 kg. Pridelek t žateškem okolišu je torej manjši kaknr lani, ko je znašal 155.000 centov po 50 kg. Nakupovanje hmelja v žateškem okolišu je dalje živahno. Na žateškem trgu se giblje promet med 200 do 800 centov po 50 kg dnevno Cene za prvovrstno blago so se dalje okrepile, za srednje blago ■o v zadnjih dneh dalje poskočile za 100 Ki
pri 50 kg. Po kakovosti blaga se plačuje 2300 do 2500 K za 50 kg (77.46 do »4.20 dinarjev za 1 kilogram). Končno razpoloženje in cene zelo čvrste. — Na niirnberškem hmeljskem tržišču je v četrtek znašal dovoz 150 bal in je bilo dopoldne prodanih 200 bal. Tendenca čvrsta. Hallertauski hmelj se je prodajal po 140 — 315 mark za 50 kg po kakovosti (37.90 do 85.30 Din za kg), wiir-temberški po 245 — 300 mark (66.90—81.20 Din za kg), tržni pa po 140 — 210 mark.
—	Z lesnega trga. Situacija na jugosloven-skem lesnem" tržišču se boljša. Povpraševanje je živahno in tudi izvoz je od dne do dne večji. Žage go dobro zaposlene in tudi ostala podjetja lesne industrije so z naročili dobro preskrbljena. Glede cen je opažati tendenco k zboljšanju. Po statistiki generalne direkcije carin je bil izvoz lesa tudi v avgustu na prvem mestu. Od skupne vrednosti izvoza v avgustu predstavlja izvoz lesa 13 %. Gradbenega lesa smo v tem mesecu izvozili 83.400 ton v vrednosti 68.8 milijona Din (od tega 89.2 milijona Din v Italijo, 5.6 milijona Din v Madžarsko in 8.6 milijona Din v Anglijo), drv za 14.5 milijona Din (7.9 milijona Din v Italijo in 5.9 milijona Din v Madžarsko), hrastovih pragov (216.200 komadov) za 10.5 milijona Din in lesnih izdelkov za 6.4 milijona Din. — Preiskava g etrani vlade glede gozdnih požarov v Bosni, Hercegovini in Srbiji Je ocenila skupno škodo na 250 milijonov Din. Kot vzrok požarov se navaja nezadostno zastraženje gondov zaradi personalnih redukcij.
—	Redukcija carinarnice konenoveljavna. Iz Beograda poročajo, da finančni minister absolutno vztraja na ukinjenju v našem listu že imenovanih carinarnic ter da ne misli ustreči raznim prošnjam in intervencijam. Le odlok glede carinarnice v SiBku bo minister najbrže spremenil.
—	Nova banka beograjskih občinskih delovodij. Kakor poročajo iz Beograda, je minister za trgovino in industrijo odobril osnovanje Občinarske banke z delniško glavnico baje 10 milijonov Din. Delničarji te banke bodo izključno občinski delovodje in člani njihovih rodbin.
= Brezplačna razdelitev plemenskih petelinov v mariborski oblasti. Tekom meseca novembra bo veliki župan mariborske oblasti zanesljivim rejcem porazdelil brezplačne plemenske peteline rjave Štajerske pasme. Samo oni, ld imajo resno voljo pričeti b čistokrvno rejo teh živali, naj ge takoj ustme-no ali pismeno priiavijo na pristojnem okraj nem glavarstvu, Ijter dobijo nadaljne informacije od e reškega živinorejskega referenta (državni kmetijski ali veterinarski referent).
Borze
Ljubljana. (Prosti promet) Dunaj 8.015. Berlin 118.55, Milan 310.5, London 276.7, Newyork 56.75, Pariz 228.5, Praga 168.4, Curih 1096.5.
Zagreb. (Prosti promet.) London 276.7, Newyork 56.74, Pariz 223.5, Milan 310.5 do 311, Curih 1095.25, Dunaj 8.015, Praga 168.895.
Trst. Beograd 82.10 — 82.40, Dunaj 255.25 do 261.25, London 89.02 — 89.05, Newyork 18.24 — 18.25, Pariz 71.72 — 72.02, Praga 54.10 — 54.40, Curih 861.75 — 352; dinarji 31.85 — 32.85.
Dunaj. Beograd 12.46—12.49, Berlin 168.75 do 169.25, London 34.44875 — 84.54875, Milan 38.60 — 38.76, Newyork 7.0715—7.0965, Curih 136.38 — 186.83; dinarji 12.40 do 12.46.
Curih. Beograd 9.13, Berlin 123.75 Londoo 25.25675, Newyork 518.525, Pariz 20.88, Milan 28.34, Praga 15.865, BukareSta 8.24, Dunaj 78.175.
Ljubljanski trg
Cene na ljubljanskem trgu so bile t minulem tednu naslednje: Meso in mast: govedina 9—19, teletina 20 — 22.50, svinjina 20 do 25, slanina meSana 23 — 24, mast 26 do 28, koštrunje meso 13 — 14, kozličina 20 Din kg. Perutnina: piščanci 10 — 25, kokoši 25 — 40, race 25 — 35, gosi 100 Din komad. Divjačina: divji zajci 40 — 60, jerebice 20 Din komad. Ribe: karpi 25, ščuke 28 do 30, postrvi 60, pečenke 10 Din kg. Mlečni proizvodi: mleko 2.50 — 8 Din liter, sirovo maslo 40 — 44, čajno 50 — 60 Din kg. Jajca: 1.50 — 1.75 Din komad. Sadje: jabolka 2.50 — 6, hruške 4 — 10, kostanj 4 — 7, grozdje 6 — 14, breskve 8 — 10 kg. Mlevski izdelki: moka «00, 5.75, «0» 5.50, «1» 5.25, kaša 6—7, ješprenj 6—10, ajdova moka 6 do 9 Din kg. Krma: sladko seno 80, polsladko 75, kislo 60, slama 50 Din za 100 kg. Kn-rivo: premog 42 Din 100 kg, drva trda 150, mehka 75 Din kubični meter. Zelenjava: solata 3—6, rdeče zelje 4—5, paradižniki 5—6, čebula 3—4, česen 6—7 Din kg.
Mariborski trg
Včerajšnji trg brez posebnih sprememb. Cene krompirju so malo popustile. Bile so naslednje cene: Zaklane svinje 17.50 — 30 Din kg na drobno, 15 — 17.50 kg na debelo. Perutnina: kokoši 30 — 45, piščanci 15—40, race 30—40. gosi 45 — 80, purani 60 — SO Din komad. Krompir: 0.75 — 2 Din kg. Sadje: jabolka 5—8, hruške 6—10 Din kg. Krma: seno 70—80, slama 35 — 45 Din za 100 kg. Drugo v glavnem nespremenjeno.
DrOETKER
JEVIM
^ACKINOM
Najbolj preiskušene recepte razpošilja na željo brezplačno in prosto od poštnih pristojbin
Dr. Oetker, d. s o. s., Maribor.
Noši onstran granit
ia:
M
p— Zrelostni Izpiti učiteljišč Julijske Kra jlne so se vršili te dni v Vidmu. Izmed 63 kandidatov je napravilo maturo 48, ostali bo padli Novi slovenski učitelji iu učitelji* ce so: Slavko Kristein, Olga Malnaršič, Bo« jana Vidmar, Milan Kogej, Milka Rutai, "irko Rutar, Fran Uršič in Zora Valentič. p— Fašistični učitelj ne sme biti obso> jen! Poročali smo o divjaškem početju uči« tel j a Novacca v Dornbergu in povedali, da je bil za svoje surovo ravnanje z otroki tudi obsojen. Res je bil obsojen ali priziv« no sodišče v Gorici ga je oprostilo, dasi v Dombergu vsakdo ve, kako surovo je pretepal Novacco slovenske otroke in dva občutno poškodoval.
p— Za ureditev kraškega vodovoda je dovolila rimska vlada menda stotisoč lir. Kras pa potrebuje poleg vodovoda vod« njakov in napajalnikov, potrebuje rbolj« Sanja cest in občinskih zgradb. Letina je bila najslabša, beda grozi na zimo. V Se» žani zborujejo vsemogočni fašistični prva« ki in sklepajo, da »e morajo pričeti razna Javna dela v odpomoč slabemu gospodar* »kemu stanju, obljubljajo in napovedujejo, da se bo storilo za Kras vse, kar treba, ali g merodajnih strani ni nobenega pravega pdziva, da bi se mogel kmetovalec zane* sti, da se bo res kaj zanj storilo. Kako si bodo nabaviK reveži semenski krompir, timetna gnojila in druge take kmetijske sotrebščine? Z* Istro je nakazanih 20 mi« iijonov, za Kras komaj stotisoč lir... n*» kazano t Rimu, ali kdaj pridejo te vsote v Julijsko Krajino?!
li
Sol sv. Roka za noge
•idravljuje noge, rane, vnetja na nogah!
t i
Ztnrzav anje iatekline
Strjenje kože Znojenje rok in nog Uganutost
Raztopimo mano količino soli sv. Roka za noge, dobili bomo vodo nas čeno z ox'genom, ki izvanredno ub ažujoče deluje na bolno nogo ter obustavlja b > i povzročene od pritiska čevljev Ozd.avi ludi zas'arele ozebline, ter trga-n e povzročeno cd uzeblin in vsako rano na r.og . Po dolgotrajnem uTekšavanju postanejo ku je oči in trda koža tako mehki, da jih lahko odstranimo brez noža in britve. Ponolnoma je sigu: no, da sol sv. Roka najzapuščenejše noge popolnoma spravi v red. Tesni novi čevlji Vam bodo udobni, kakor da ste jih nosili že več let More;e hoditi koliko Vas je volja, morete Stati ure in ure na enem mestu, brez da občutite najmanjo bol ali utrujenost. Veliki omot soli sv. Roka za nožne kupeli stane Din 16-— Dob"te jo v vsaki lekarni in drogeriji.
UBiuseft' nmjsttr - Ljubljana -Rešijo? ctrti Itn. 3D
priporoča bogato zalogo nagrobnih spomenikov od marmorja in granita, plošče za grobnice, marmornate plošče za mobilije po najnižjih cenah.
206 a
Tajinstvene site
hipnoze in sugestij.
Izčrpna prakt čna navodila za proizvajanje vseh poskusov moderne sugestije v budnem stanju in v hip-ozi. NajDopolnejše amerikanske metode v 10 leKcjah. Teiepatija, oseon magnetizem, ja-čanje volje, sugestiv o zdiavljen e Itd Uspeh zajamč. n. Poskusi tako izvedljivi! Zahtevajte prospekt! Poučna knj ga samo Din 28'— 218
«VEDA IN ZNANOST«, Celje,
Razlagova ulica 8.
IMo iliis lita!
Tisoti m tisoči preieetnito m mtere^untnil duš Tpoireblj»T» suho odlične krene oo dr Dorrfcine & Cie., p»ri». — Creme Bom Centifoli*, prTomredaa «nk» daern« kremi, edina, ki d*je licu ono ljubko sTeie iu lamimijiro tigledrnje. poleg teg» iaT« in Ščiti lice Tteb dnevnih neifrod 50 Din — Creme de France, neprecenljivi u mastna in inojna lica. kei ne uico da odstranjuje odvečno mast. nego lice dobi ta vselej idrave in lepo izgledanje. S5 Din. Gold Cream originaL mattna nočna krema i radioaktivnim dejstvom, hrani, jači tn negnjt kolo lica Odftranjnje dovrleno ver nečistoče, ogrce in na-rnbano kolo Daje ivele in mladenUko iigledanje v lesno starost 50 Din. — Creme <I«i» daje lica porcelansko alabastrsko polt, garantirano neikodljrvo 55 Din — Vinaigre Ambre. odliini trancoiki toaletni ki« ta Jačenje in oeveievanje kole lica Heoado»eetljlv1 pri-dairk vod; ta umivanje 80 Din — «CentiIolia». ko»-metični tavod. Zagreb. Uica S7. Zahtevajte brerpUiie ilmstrovane prospektel	64-a/l
cnojcroj oinnrnmnnim
L. Mikuš
Mestni tr9 štev. 15
Tvornica dežnikov, zaloga sprehajalni! palic
Kemična pralnica in barvanje oblek
r najratličnejSih barvah 1*-vrtaj e vsa dela r najkrajšem čara po najnižjih česan
ANTON BOC Šelenburgova uL 6/1 Tovarna: Vlč-Glince.
pO PeCo«®
•tlkoto, graver«tvs\l
■ SITAR »SVETE*]
LJUBLJANA °>)j -
Naprave
za sesalni plin
40—45 HP in 20—25 HP, kompletne rabliene garantirano pripravljene za takojšnji pogon
ceno prodamo.
Nove naprave, tudi
bencinmotorji in parni motorji takoj na razpolago.
Dčoso
spretne zastopnike
ing. Emil Plewa
Wlen XVII, Watt(a«M 78-S8
^tdčd^^tL
Pogubo trsaki družim
prinašajo falezljive bo lezni. Kako se jih ubranite izveste iz knjige. Op. Josip Tičar:
Cena s poštnino vred Din 19-5C < aro čila ns ku)t •jarno Tiskovne za 'ruge v Ljubljani.
Tisoč! lahKlh utfarceu
ki jih Vaši nežni prsti napravijo na Vašem pisalnem stroju, za dosiujejo, da ste izčrpani. Piav tako tisoč malih vsakodnevnih opravil, ki jih morate izvršiti, poslabšajo počasi tudi Vaše zdravje Ne čakajte čas dopusta, temveč požurite se, da nadomestite izgube, ki so za Vaš organizem sicer neizogiben.
OVOMALT
je najizdatnejša in najkrepkejša hrana ki Vam da vse one živ-ijenske elemente, ki so neobhodno potrebni zo popolno ravnotežje Vašega zdravja in Vaših sil.
Dobite jih v vseh lekarnah, dro-gerijah in boljših delikatesnih
trgovinah, za ceno: 100 gr 18-50 Din, 250 gr 36-25 d, 500 gr 63 25.
Zahtevajte brezplačni vzorec, po-zivajoči se na ta list od
Dr. A.WANDER l i Zagreb
»■■■■■femmuiiiu
Šofer
popolnoma trezen in zanesljiv se išče takoj za nov tovorni avto „Saurer* in osebni auto. Prosilec mora biti izurjen ključavničar in železosirugar. Slovensko, nemško potrebno. Ponudbe z navedbo dosedanjih služb, rodbinskih azmer (samci imajo prosto brano) in zahteve plače na.-
Tovarna kopt, Loka pri Ztisnrn.

Brzojav!
Brzojval
Slamorestiice, frilerji, gepeiii
ravnoksr dospeli
FRAN STUPiCA. LJUBLJANA.
Sveto vnoznane
LUTZOVE PEČI
iz Biuctenz-a in emajltablice z napisom
ima v zalogi inž. Mate Guzelj, Ljubljana« Šiška, Jernejeva cesta 5 (tik stare cetKve) na dvorišču, pod hišo Celovška cesta štev. 58. »■■■■■■■■■■■■■iKBsacBnffiias
Zastopnike
dobro vpeljane sprejmem za vsa večja mesta
za prodajo novega pralnega preparata, potrebnega v gospodinjstvu obrtu in industri i Samo seriozni in dobro uvedeni gg. nride;o v poštev. — Ponudbe s prepisom ev. spričevai in referencami na Publidtas d. d., Zagreb, Gundu-lčeva 11, pod .Za 13.757*. m
Polnoiarmenik
hitro tekoči (Schnellgatter) vsaj 70 cm premera, malo rabljen, v najboljšem stanju, najmoder* nejit in kompleten z vsemi pri-t kiinami In nairti — se kupi Ponudbe na upravo lista pod St. S88.
msmem	iOJ39-a
Mmm pr. Kolodvor
Ljubljana Vil, tel 2444
nudi garantirana pristna domača žganjas brinjevec 45% liter 45 Din, jagodovec 45 % liter 45 Din, hruševec 45 % liter 34 Din, slivovka 45 % liter 34 Din.	10.792»a
JUNiPER"
zeleno francosko zgan;e z brintevim ekstrzkio" je naiboljše sredstvo proti revmatizmu giavo boiu, zobobclu, trganju, želodčnim boleznim itd Dobi se v vsaki apoteki, drogeriji in trgovin;
Slavna zaloga;
Vitomir Dolinsek
Trgovci zahtevajte Agentura „Junšpert$ engros cene. Ceiie, Gosposka ulica št, 26
Krasni volarji, štoH ln parbanti, ode.e ln ttim zimsko perilo v veliki izberi in po nizki ceni v
trgovini
Marije Rogelj, LJubljana
Sv. Petra cesta štev. 26,
Domači priiaieij
Ilustrirani družinski mesečnik za zabavo in pouk razpošilja novim naročnikom še vse štev.lke od 1 do 9 dokler je zaloga. Celoletna naročnina stane 20 Din. p šite dopisnico na upravo Sv. Petra c 24 in Vam ga pošljemo na ogled brezplačno.	10793
Najpopolnejši
Stoewer
šivalni stroji
za šivilje, krojače in čevljarje tei za vsak dom Preden si nabavite
stroj, oglejte si tc iziednost pri tvrdki
Lud. Baraga, Ljubljana
Seienburgova ulica 6 I.
Irszalater. »ou^ 15-letnt jsrsncl;.
Telefon št 98C. .v
' žtnske, moške in ct oške, bluze ' wril ? in plasie, I lasmi izdelki in du najs 1 model , n — ! dalje puloverje ! svlterje.teto" J nike in razne otrrške ptete-nine, klobuke perilo ncgavi. ce, kravate in /se modne predmete raznoš Ijp po čudcvi o j nizkih cenah ve eugo. ina
R. STERNEŽKi, Cel e &i. 20.
Zahtevajte takoj ilustrovani cen k z ve: lisoč slikami. Naročila čez 500 Din poštnine pro-to Kar ne ugaja, se zamenja ali v ne dei?r
Večje indastrijsko podjetje v Ljubljani sprejme vsestransko veščega
POTNIKA
ki . je pri trgovcih s špeceiijo v Sloveniji dobro vpeljan. Ponudbe z navedbe dosedanjega delovanja je vpo-stati do konca oktobra t. 1. na upravo tega lista pod šifro .Dobro vpeljan".	10733^
KDOR SE ZANIMA ZA LJUBLJANSKO OKOLICO NAJ BERE ANTON MEUK
10
IZDALA KNJIGARNA TISKOVNE ZADRUGE V LJUBLJANI.
E1
Dražba zastavljenega blaga
v Mariborski Zastavljalnici Gospodska uTca št. 46
bo 19. oktobra 1927 efektna dražba
od 9. do 12. ure dopoldne dragocenosti in od 14. do 16. ure
popoldne.
Auiomehanikerja
samostojnega delavca iščem za Celje.
Ponudbe s prepisi spričeval in zahtevko plače na naslov „K. H. poštno ležeče, Celje".
10708 |
Kupujem stalno
kostanjev taninski les
proti takojšnjemu plačilu
ERNEST MARINO, CELJE
Zrinjskega ulica štev. 4.


d. z o. z.
Telefon št 2163. tehnično in elektrotehnično podjetje
Ljubljana, Resljeva cesta št. 3.
Stalna zaloga električne žice ter gole bakrene žice. Dobavlja bakrene p o-iče, sai ce in bakrene plošče za strehe
i k ssne
^ _ „ _ n ns večje skladišče nkraKo. (Čil« dvokole?, motorjev, otroških vozičkov, šivalnih strojev, vsakovistnib nadomestnih delov, pnfumatike. Po^ebni uddelek za popolno popravo, emajliranje in ponik-lanje dvo oles, otro?k h vozičkov, -ivainih suojev itd. — Prodaja na obroke. — Ceni
,TRIBUNA" F. B. L., tovarna dvokoles in otroških vozičkov, LJUBLJANA. Karlovška cesta št. 4.
I Vaša obleka bode izgledala zpet kakor
B
ira, ako jo pustite kemično čistiti v
tovarni $os. Reich
Tovarna: Poljanski nasip 4-6 Ljubljana. Podružnica: Seienburgova ul. 3.
s nova c
B
a
B B B B
■
R
f	a
Plisiranje v najmodernejših vzorcih tekom e
24 ur.	r-
£<	£
Barvanje oblek	v različnih barvah. |
Iščemo
LOGA
za gozdno in lovsko službovanje
za veleposestvo - grajščino v Sloveniji blizu Zagreba Plača mesečno 6t0 Din (dinarjev šeststo) in kurjava. Ostali deputat po dogovoru. Nastop službe takoj ali s 1. novembiom 1927. Le pridni, trezn- in zanesljiv logarji naj pošljejo svoje ponudbe na upravo .Jutra" pod šifro POŠTEN I.
j. '-K*«-*- -

C. Pliiiiips Oppenheim:
ilijonar brez denarja
Mr. Ernest Bliss je stopil iz svojega 80-konjskega »Rolls-Royce«, ki je bil še nedavno ponos velike razstave avtomobilov, in je naveličano pozvonil pri neki hiši v Harleyevi ulici. Na emajlni plošči ob vratih se je svetil napis: »Dr. James Aldroyd, specijalist za živce«. Dostojanstven sluga v livreji ga je povel v gospodsko čakalnico. kjer je sedelo že več bolnikov. Novodošlec se je začuden obrnil k slugi: »Prosil sem dr. A!droyda za posvet ob U uri. Bliss je moje ime — Ernest Bliss. Povejte dr. Aldroydu, da sem tu.«
»Prav žal mi je, toda gospod doktor ne dela izjem in sprejema bolnike zmerom po tistem redu, kakor prihajajo.«
Bliss se je zlovoljno vdal v svojo usodo. Razvajen mlad človek je bil in ta dokaz omalovaževanja mu je pognal kri v glavo. Še dolgo je moral čakati, preden so ga naposled spustili v sprejemnico.
Dr. James A!droyd je sedel za veliko pisalno mizo in je nekaj zapisoval v svoj dnevnik. Ne da bi čakal vabila, se je spustil Bliss na pripravljeni stol. »Bliss je moje ime,« je začel. »Pisal sem vam--«
»Izvolite potrpeti!« ga .ie prekinil zdravnik. Še pogledal ga ni pri tem.
Bliss je strmel vanj z odprtimi usti. Čeprav ni bil vajen glasno izražati svojih občutkov, je vendar malo manjkalo, da se ni ogorčeno uprl. Naposled je zdravnik končal pisarijo in je potegnil izmed nakopičenih papirjev pismo, ki ga je brez vidnih znakov zanimanja .preletel z očmi.
»Mr. Ernest Bliss, jelite?« je vprašal in segel po stetoskop. »Vaša želja je, da vas temeljito preiščem. Vstanite — slecite suknjič in telovnik!«
Bliss je storil tako. Čez pet minut se je upehan sesedel na stol, strahotna opazujoč negibno zdravnikovo obličje.
»Kaj vas je prav za prav gnalo, da ste prišli k meni?« je vprašal dr. Aldroyd.
»Sam ne vem. 2e nekaj časa se ne počutim dobro; zdelo se mi je koristno, da bi se posvetoval s kakim zdravnikom. Ker sem več-
krat slišal Diokyja Senna, ko je govoril o vas, sem se namenil k vam.«
»Ali mislite Mr. Richarda Senna, člana Shaftesburyjskega gledališča?«
»Da, dečka, ki pleše v drugem dejanju charlston. On trdi, da ste v vsej Angliji edini zdravnik, ki ga ne odlikuje samo spretnost v poklicu, ampak tudi obilen delež zdravega razuma.«
Dr. Aldroyd se je naslonil vznak. Njegov ostro oblikovani obraz z masivnim čelom in ozkimi ustnicami je komaj da izdajal, kaj misli. Videti je bilo le toliko, da mu novi bolnik ne ugaja Bog ve kako.
»Koliko let vam je?« je vprašal hladno.
»Pet in dvajset.«
»Poklic?«	(
»Poklic? Poklica nimam.«
»Tedaj vaš posel. Z nečim se vendar ukvarjate.«
Bliss je zmajal z glavo. Opazoval je sobesednika, kakor da ni povsem gotov, kako bodo sprejete njegove prihodnje besede. »Saj mi ni treba, da bi se,« je rekel oklevaje. »Moj oče je bil znani brodo-lastnik Bliss. Ostavil mi je dva milijona funtov; po stricu, ki je umrl nedavno tega, sem podedoval ravno toliko.«
»Tedaj ne delate prav ničesar, samo zato, ker ste bogati? Kakšne navade imate? Ali morda gojite šport?«
»Imam nekaj tisoč oralov dobrega lova na Norfolškem in velik jerebičji lov na Škotskem. Lani sem bil v Abesiniji in iztočni Afriki in sem tam streljal zveri. Tudi v Melton Mowbrayu imam lovski gradič, a tam še nisem bil nikoli. Nič bogvekaj mi ni do njega.«
»Nu, in nobena teh vaših — hm — panog udejstvovanja vas v tem trenutku ne zadovoljuje?«
»Nobena. Vsega sem do grla sit. Tudi z avtomobilskim športom sem se ukvarjal, a zdaj me niti ta ne zabava več.«
»Ali hodite pozno spat?«
»Da, zmerom. Nezmiselno bi bilo vstajati zgodaj dopoldne; takrat so vsi ljudje slabe volje in človek nima kaj početi do noči.«
»Pravite, da nimate teka?«
»Prav nikakega ne. Slast do običajne hrane me je čisto minila. Da vobče kaj užijem, moram naročati najneverjetnejše stvari. Včeraj opoldne sem jedel pečeno slanino z jajci, večerjal pa sem prekaje-nega slanika.«
Zdravnik ga je zamišljeno opazoval. Pojava mladega moža ni bila nesimpatična. Srednje velik je bil in dokaj vitek. Držal se je zanikamo in dasi je bila njegova glava prijetna videti, so se zdele črte obličja vendar nekam zabrisane in brezizrazne, polt pa siva in nezdrava. Njegova roka, ki je ležala na mizi, je lahno trepetala. Toda njegove oči so pričale o dobroti in v kotičkih ust mu je igral odsev nerazvitega humorja.
»Vaša bolezen,« je mirno izpregovoril zdravnik, »je dispepsija; to pomeni, da vas tarejo nervozne motnje prebave, ki bi jih večina mojih tovarišev imenovala nevrastenijo. Tlači vas isto zlo kakor človeka, ki klone pod bremenom pretežkega dela. Toda vzroki so pri vas povsem drugi in vaš primer je tisti izmed obeh, ki ga je težje ozdraviti.«
»Kaj naj storim?«
»Če hočete ozdraveti, je potreba, da temeljito izpremenite svoj način življenja. Imeli ste neomejeno možnost, da zadostite sleherni svoji želji, pa ste to možnost zlorabili. Pokorite se za svojo lahkomiselnost.«
Ernest Bliss je sedel vzravnan kakor kip. Naj je bil zdravnikov glas še tako obrzdan, vendar je zvenelo v njem nekaj, kar ga je presunilo. »Tedaj mi ni prav za prav nič posebnega? Povedal sem vam, kako mi je. Nervozen sem, omotica me obhaja in zjutraj me večkrat napade čudna slabost. Bal sem se že, da ne bi bilo srce v neredu...«
»Vaše srce je zdravo in vaša konstitucija je izvrstna, čeprav si na vse kriplje prizadevate, da bi jo ugonobili. Ako bos.e nadaljevali dosedanje življenje, boste čez nekaj let propal človek. Zaživite drugače — pijte pivo namestu šampanjca in katerikrat vodo na-mestu piva. gibajte se, lotite se kakega poštenega dela — pa bodo kmalu izginili vsi neprijetni pojavi, ki vas zdaj nadlegujejo.«
»Upal sem, da najdem pri vas boljši svet. Delati ne umem in pivo se mi upira. Niti misliti si ne morete, doktor, kako strašno pusto se mi zdi življenje. Na vsem svetu nimam nikogar, ki bi moral skrbeti zanj; ni je stvari, ki bi me resnično zanimala. Kadar se zjutraj zbudim, mi je tako pri duši, da bi šel najrajši tisto minuto iznova spat. Zoprno, kaj?«
»Zelo zoprno. Ali hočete slišati pameten predlog?«
»Zato sem prišel.«



99
ššfcs
STILBAZARJU" v Ljubljani, Krekov trg št@v. 10
se prične jesenska prodaja cenejša kot bi bila
ia&i
V dokaz evo Vam cen:
Velika partija tirolskega sukna.
moškega, 150 cm, močno, prejšnja cena sedaj
samo Din y0'—	Din 56""
Hodno križasto in rlžasto sukno
140 cm široko, prej Dm 95'- sedaj	, 76"-
Fino moško sukno 140 cm
v modnih batvah; prej Din 145'— sedaj , 100'
Fino, e sto foineir doubte sukno 140 cm
za vrhnje suknje in raglane; prej 185*— sedaj „ 120'
Cisto volneno moderno sukno
140 cm za damske plašče; prej lt>5'— sedaj
Fine, moške, moderno izsoiovijene suknsne
obleke prej 980-- sedaj
Ugotovljene suknene cbSeke
za dečke; prej Din 190'— sedaj
Eiegantni moški klobuki
prej Din 110-— sedaj
Moške suknene vrh sle suknie in r?g'gni
(doubie sukno) prej Din 1160-— sedaj samo
95-
445"
100-
45"
600'

Fini. široki flanel barhant
zelo širok, perilni; prej Din 18-— sedaj samo
K per-barhant. najmočnejši, perilni
prej Din 19-— sedaj
Čisto volneni velour
140 cm širok, toplo, lahko blago za damske plašče; preišnja cena Din 155*— sedaj samo
98-
OSTANKE
prodajamo v prvem nadstropju za skoro polovično ceno.
„: • •• • . ■ >-4v>v : :
v	•
v Cspam
so vteLesGns
■sve&lfki

€ien&ral-Moto?s Nasr-iast-S. H«
5 sedetni, S cilndersi, 40 HP, 4 zavore, naimodemehe oaremljen
in ii
......jr
= Zahtevajte aiosoekte
za strope
naročajte le pri domači tvornici
Jos. R* PUH. Lfubiiana
Gredsška ui. 22, tel. 2513
katera edina 'zdeiuje to blago iz najboljšega zdravega matenjala močno pleteno s po^akreno žico. Or ginaini vnk' s točno k adraiuro, o čemei st- pri naku>u tega t>laga vedno prepričajte 1	Cene kon*men ne.
Harley Davidson
zopet zmagal
na dirki v Zagrebu (Črnomerec) v svoji kategoriji 350 ccm. kot prvi in v kategoriji 500 ccm. proti hudi konkurenci kot drogi.--Vozač: gosp. Fiitterer.
Najnovejše modele sinili proti 12.mesečnemu odplačilu
Generalno zastopstvo za Jugoslavijo Tehniška komercljalna družba z o. z.
Ljubljana. Tavčarjeva ulica 6. Telefon 2138.
107593
Zvitke
(role) za računske stroje, ček in kontrolne zvitke za blagajne vseh siste mov, ma vedno v zalogi
Lud. Baraga, Ljubljana, Selenbur?ova ul. 6/1.
T 'eion itev 2980	49 6
■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■•■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■a
fieprijetne dlake!
u lica, rokih ter ienske brke odstranjuje ii v t d n o preiikuieno sredstvo <Rapidenth it 1 » od dr Dorraine & Cie., farii r» prepiru je i* 80 let » o bil porabi po v»»h kulturnih deželah kei do «mo da motcenulno odstranjuje dlačice, nego jib postopoma ubija ta odstranjuje ii urnega korena Garnitura Din tO.—. cRapidenth it II » sluli izkljn&ao samo t» odstranjevanje velikih povrtin dlačic uo rokah aojrah in prsih 00 Din — Oobl se po vieb lekarnah, drogerljah In parfamerijah. cCentifoilas, kosmelični uvod, Zagreb, lllca i lev. 37. Zahterajta breiplačae iltutrovuie proapektel Ma/1
XnroiiLa, in. vst. dopisa, U&OC4* -kz. oicdJi, oglasov, ft, poAatu tva, OgLasru. oddAik J&TRA, Ljubljana, Prešernova, ui.4 čfJunnu, račun, porbiA. hrajul/ucc Ljublfaaa,Jt 11841	INJfM		Spnjcssiajijti atolih, oglasov za, prts-hodnjo številko JUTRA s*, zaključi, dan, pnui. trudom, Luria, ob 17 tut-ftoTJMjt. sprtjchs oglas 0 bodo pru-obiesu> v nasl&dnjv šUmiki, lucba,
ToJjiforL stAAjilha, 1492	JLah. ovLau., ki. služijo v posriuLovcdiit, in,socijcdnA nxurictia. občinstva., maka. bisuda.sopar. tfajavanfJi. zn&sck Vin, jh Pristojbina tu šifro "Din, J—. ZmLboi, dopuovanjain. oglasi.	trgovskima, ali rddaamcga. zruLoaja vsaka beseda Dut,r-tjajmanjst> zsusek Duu Vnsbojbina za šifro Vin,.5^-- Use pru&jbt-nt. Ji vposlaU obema* z nasmzUmt.,suirM ogtasvaj.priobčijo-	TdšLfoTb sUudka, 24 g 2
Posetnikom Poljanske doline
priporočam reBtavra-c i j o «Pod klančkoim» v
Gorenji vasi nad Skofjo Loko.	197
Obveščam
slavno občinstvo, da se že javljena otvoritev salona v gost. Usenik preloži na poznejši čas. Fran Usenik, gostilničar.	83014
Wanderer auto
trisedežni, z Bosch razsvetljavo, v brezhibnem stanju, vsled nabave večjega Wanderer-auta ugodno prodam. Naslov pove oglasni odd. »Jutra«. 82793
Auto Ford 1925
zelo dobro ohranjen, z električno lučjo, samopo-gonom in raznimi napravami. po ugodni ceni proda M. Kramar, Kamnik. 82806
Zadruga
sobo- in črkoslikarjev,
pleskarjev in ličarjev v Ljubljani naznanja, da se vrše redne preizkušnje. — Nekolkovane prošnje je poslati nacelstvu zadrugo Rimska c. 16 do 25. t. m.
82994
Slike za legitimacije
izd«: a je najhitreje fotograf Huron Ribšer v LJubljani,
Valvazorjev teg.	196
Kemična pralnica in barvanje oblek
v najrazličnejših barvah izvršuje vsa dela v najkrajšem času po najnižjih cenai
ANTON BOC Selenburgova ul. Tovarna: Vič-Glince.
1X0 pečate f etikete, graver«tv©\\
[sitar&svetekS
LJUBLJANA
—
Vulkan iziram
T»e vrele svtogume ter
galoše in snežne gumijeve čevlje
Popravljam kolesa In motorje P Skalar, Ljubljana, Rimska cesta 1L	12
Pozor 80 J ženini in neveste !
tfJ
^ mat race), jW5iel]ne mrefce. Urine oo*telje (tiožljive). ctooiane divane ln tapetniške itdeike oudJ najeenejs
Rudolt Radovan
(apetnik
Krekov trg štev. 7
— jMirji Me-tafga dem«
Popravljam snežne čevlje in galoše
ter prevzemam vsa t čevljarsko obrt spadajoča "d»-la. Jenko Gregor, čevljarski mojster, — Ljubimki
grad.	-
Prodajalko
sa trgovino z mešanim blagom, samo dobro raiunari-co. sprejmem takej. Ponudbe a prepisi spričeval na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Dobra moč 68«.
Prešite odeje
(kovtre), najfinejše, najcenejše, vsako množino izdeluje. prevzema v delo in stare v popravile. Izdeloval niča Paulin Oo. Metelkova 5.	53872
Brzojav!
Flainoreznice. trijerjl, eep-lji pravkar dospeli. Fr. Stopica. Ljubljana.	33052
SOTSHHH
j. brila*. Sl^k 54. Hm.
priporoča kot stara tzdeio valnica svoje najbolje tam burict vseb vrst. Oeniki o» razpolago.	184-e
Prirezovalca
in izdelovalca gornjih delov za čevlje 6prejme takoj v stalno delo. Albert Pohar, Radeče — Zidani-most.	32902
Cevlj. pomočnika
dobro Izvežbanega tudi v flnejšem delu, »prejme takoj Frano Travnik, Trebnje. Mesto stalilo in_jrsa oskrba r hiši.
Cevlj. prikrojevalca
zgornjih delo, za fino in težko delo, sprejmem. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutri« pod Šifro »Stalno mesto 820«.	"
Služinčad
kuharice, sobarice, natakarice, hišne itd. dobe najlažje službo v Beogradu, ako se tglase v birou Ekonomije, Beograd, Visana 11 S2817
Vrtnarja
zmožnega, samostojnega, ki je vešč gojenja rož ln te-lenjadi, iščem. Cvetličnjaki so prirejeni. Event. oddam vrt z v«eml napravam! v najem. Reflektanti naj se obrnejo na: Parna žaga T Sevnici o. S.	8261«
Kuharico
zanesljivo osebo, tudi starejšo, sprejmem. V poštev pridejo dotične, ki imajo ietna spričevala in po moS-nosti z znanjem nemščine. (Sobarica v hiši.) Ponudbe pod navedbo starosti in zahtevk na poštni predal 5, Ljubljana VH. (Spodnja Šiška.)	82785
Potnika
dobro upeljanega v Sloveniji, išče veletrgovina blaga in manufaktume robe. Ponudbe z naznačenjem referenc in pogojev na tt. Aleksander Herškovič, — Zagreb, Krvavi most 4.
82294
Pletiljo
prvovrstno, za izdelovanje otroških ln ženskih jo-pio (Achtschloss ln Jack-art in navadnih), iščem. Ponudbe z vzorcem proeim na naslov: Albert Pollak, Zagreb, Gajeva 1.
Pekov, vajenca
starega nad 18 let, ki se je že učil, sprejmem proti plačilu. Anton Kovač, Zg. Šiška.	52864
Priprosto dekle
zdravo, snažno, staro 20 do 80 let, ki razume kuho in delo, takoj sprejme boljša hiša. Naslov v ogl. odd. »Jutra«.
Šivilja
sprejme učenko. Naslov v oglas. odd. »Jutra«. 82934
Sobarica
vajena šivanja, dobi stalno službo. Nasiov v oglasnem odd. »Jutra«. 82922
. Cevlj. pomočnika
in vajenca sprejme takoj Franc Koželj, Primakovo, Kranj.	82926
Blagajničarko
vajeno tudi knjigovodstva, sprejmem za trgovino z — meSaaim blagom v mestu na deželi. Ponudbe s prepisi izpričevat urejena ogl. odd. »Jutra« pod »Zanesljiva 929«.	82929
Spretno prodajalko
dobro irarjeno v železnin-aki in špecerijski stroki, sprejmem. Vešča rezanja šip ima prednost. Ponudbe na o^laaii odd. »Jutra« pod šifro »Agllna 76«. — 32944
Učenca
poštenega, zdravega in močnega sprejme takoj trgovina s mešanim blagom. Prednost Imajo absolventi dveh trgovskih razredov. — Ponudbe je poslati pod šifro »la LJubljane« na •gL odd. »Jutra«. 82975
Izurjeno pletiljo
sprejmem takej. Naslov pove oglasni odd. »Jutra«
82996
Žagarja
sprejmem takoj k veneci-janki z dvema listoma, na vodno moč. Ludovik Ber-nik, Skofja Loka (kolodvor).	82964
Poslovodjo
v starosti od 24 do 86 let sprejmem za svojo kolcui-jalne in špecerijsko trgovino. Zahtevam vsuje srb-sko-hrvatskejra in nemškega jezika Neoženjs«! imajo prednost. Ponudbe na n; (Jjarilič, Ruma. 32978
Službo dobe
1 pisarniški uradnik, strojepisec s perfektnim znanjem madlarakega jezika, 1 trgovska peievodkinja-podaJalta špecerijske .tre-ke, prvevTstna meč. Pojasnila daje: Zveza privatnih nameščencev Jugoslavije, LJubljana, Gledališka ulica št. 8.
Učenko
za »trojno pletenje sprejmem. Naslov pove oilara" e&i »Jutra«.	83070
Mesar, vajenca
poštenih staršev sprejme — Podboršek Anton, mesar, Linhartova ulica 4, Ljubljana.	S2868
Zdravega dekleta
snažnega, starega 16 do 20 let, dobro vzgojenega, skrbnih staršev, sprejme boljša hiša za lahko hižno delo in k dvema otrokoma takoj. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 32981
Fotografskega
pomočnika
(pomočnico), dobrega re-tušerja, ki je zmožen tudi dobrega sprejema, takoj sprejmem. — Naslov pove ogL odd. »Jutra«. 82973
Strojnika
takoj sprejmem. V poštev pride izključno le absolutno pošten, marljiv in vesten — strokovnjak, ki mora biti strugaj in imeti večletno prakso na večjih parnih žagah. PismeDe ponudbe na L. O. Tschinkel, Ribnica S2703
Natakarico
čedno, spretno, iščem za dobro idočo gostilno in kavarno. Dopise s sliko na ogl. odd. »Jutra« pod — »Dobro idoča kavarna«.
38058
2 brivska
pomočnika
boljši moči, sprejmem. — Vprašati pri Hutai Maks, briveo in damski frizer, — Trbovlje, Slovenija- Službi stalni 1	33059
Strojnika
za šefa mehanične delavnice jdobrega, išče rudarsko podjetje. Ponudbe z referencami na poštni predal 55., Split.	S3061
Krojaškega
pomočnika
sprejme takoj M. Krmelj, Kodeljevo pri Mladinskem domu.
83057
Samo še malo časa
sprejemamo zastopnike(ce) proti fiksni plači in visoki proviziji za razpečavaaje srečk in švicarskih ur na male obroke. Zimbulovič, LJubljana, Aleksandrova c 12.
Pleskarskega
pomočnika
dobro izvežbanega v vseh Imitacijah lesovja, takoj sprejmem. Naslov v oglasnem odd. »Jutra«. S3bo0
Učenko
pridno in pošteno, potrebujem takoj za strojno pletenje. Naslov v ogl. odd. »Jutra«.	82997
Čevljarskega
pomočnika
za zbita dela sprejmem takoj z vso oskrbo, proti te denskl plači. Janko Mladič, Pristava 14, p. Križe, Gorenjsko.	32703
Čevljarske vajence
ter vajenke za prešivaike sprejme »Voika«, Krekov trg.	83005
Krojaškega
vajenca
sprejmem. T. Premlč. Aleksandrova cesta 1. 88006
Delavko
za knjigoveznico (kartona-žo) sprejmem takej. Naslov v ogl. odd. »Jutra«. 82775
2000 Din
mesečno in eS nekaj provizij plačamo osebam za raz pečavaaje novoiznajdenega predmeta, kateri je v vlaki hiši nujno potreben. Cenj ponudbe s prilogo znamke za 2 Din na podružnico — »Jutra«, Maribor, pod — »Nemški patent«. 88085
Prodajalko
starejšo, zanesljivo, marljivo, samostojne, sprejmem za neko branjerijo proti dobri plači Dopise na ogl. odd. »Jutra« Maribor pod »Stalno mesto«. 33087
2 taracerja
dobra, sprejmem Naslov pore ogl. odd. «Jutra».
83018
Gospodična
želi temeljit pouk	v nemščini. Ponudbe na oglasni
odd. »Jutra« pod	»takoj
55«.	32835
Akademik
(filozof), reven, poučuje za »izek honorar, event hrano ali staaovanje, vse srednješolske predmet* — Ponadbe pod »Uspeh za. gotevljen« na oglasni odd. »Jutra«.	31828
Miss Farler
angleške ure. Dvorakova 3, m. nad.	S2779
Inštruktorja
francoščine sprejmem za gimnazijca. Naslov v ogl. odd. »Jutri«.	82709
Drž. upokojenci
in drugi dobijo 1500 Din stalnega zaslužka. Ponudbe na »Poštni predal 172« — LJubljana.	82906
Šivilja
pletenin (jopic) sprejme delo na dom. Naslov pove oglasni odd. »Jutra«. 32846
Zastopnice
Eprejmem za hig. predmet. Obisk privatnih strank Dober zaslužek. Slava Gril, Rimska 2, priti., desno.
82795
Perem
in likam. Mestni trg 25, I. nadstr., levo (nasproti magistratu).	32835
Fina šivilja
izdeluje točno in solidno žensko in moško perilo po najnižjih cenah. Gre tudi na dom. Naslov v oglasnem odd. »Jutra«.
Fina šivilja
izdeluje plašče in kostume in toalete najceneje. Kje, pove oglasni odd. »Jutra«.
82921
Zavarovalnica
odda zanesljivim in agil-nim gospodom še nekaj mest inšpektorjev • zastopnikov v vseh mestih Slovenije. Lahko tudi kot postranska služba. Obširne ponudbe je poslati na oglasni odd. »Jutra« pod »Provizija 937«. 82937
Šivilja
za perilo vzame gospodične za poučevanje Naslov pove oglasni odd. »Jutra«.
82936
Vezanje
ln druga ročna dela sprejmem. Naslov v oglasnem odd. »Jutra«.	82952
Postran. zaslužek
povsod za vsakega foto-amaterja in foto-amaterko v Sloveniji. Navodilo in vzorčne slike brezplačno. Pičite takoj! Pod. »Za-služek 1001« na oglasni oddelek »Jutra«.	82958
Potnike
zanesljive in poštene zastopnike in agente sprejme proti dobri proviziji tvornica pijač Ponudbe pod šifro »Zanesljiv 28« na oglasni odd. »Jutra«.	329S6
Zastopnice
za prodajo lukrativih predmetov sprejmem proti visokemu zaslužku. Vprašati 16. in 17. t. m. od 2.-4. v hotelu »Union« soba 98. Nittimger.	32990
Razna zastopstva
večjih tvrdk in tovarn sprejme agilna komisijska trgovina in agentura za Južno Srbijo ter Makedonijo. Pripominjamo, da je tvrdka dobro uvedena po Južni Srbiji in Makedoniji. Pismene ponudbe na oglas oddelek »Jutra« pod šifro »Siri trgovino na jug«.
83054
Pravnik
s abs trg. abiturijentskim tečajem ln s trg. prakso, želi popoldanskega zapo-alenja kot knjigovodja ali korespondent, v začetku tudi brezplačno. Ponudbe pod »Vesten. 830« na oglasili odd. »Jutra«.	38047
Potnike(ce)
za prodajo damskega perila sprejmem Ponudbe pod — »Dobra provizija« na ogl. •dd. »Jutra«.	8S03O
Velik zaslužek
1500 do 2000 Din tedensko zaslužijo dame in gospodje z razpečavanjem prvovrstnih predmetov. interesenti z znanjem slov. in nem. škega jezika naj se predstavijo dnevno v hotelu pri »Zamorcu«, Mariber. Gosposka ulica, 2. nadstr., vrata 24.	33090
Uradnik
i večletno vsestransko prakso na obsežnem vele-pof*»tvu, ki ima velik® goadne obrate in lesno industrijo. želi namefičenja. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Veselje do lova«.	82838
Trg. visokošolec
ab3olvirani. išče primerne službe Cenjene ponudbe na upravo »Jutra« Maribor pod »Kjerkoli«.
Postrežnica
poštena, ki zna tudi nekaj kuhati išče zaposle-nja čez dan ali dopoldne. Naslov pove ogl. odd. »Jutra«.	83051
Trgovsko izučen
zmožen vseb pisarniških del. »prejm^m vsako delo Cenj ponudb* nod »Agilen lOOc na oglasni odd »Ju tra«	82742
Mesarski pomočnik
pošten, želi službe pri boljši mesariji. Naslov pove oglasni odd. »Jutra«. S2721
Fina šivilja
samo za	perilo, gre šivat
na dom,	tudi izven mesta.
Naslov	v oglasnem odd.
»Jutra«.	82780
Za službo
se priporoča vesten mož, reduciran poduradnik, brez penzije. samec in neoporečen. Sprejme pomožno pisarniško službo, skladiščnika, nadzLratelja, in-kasanta itd Je poznavalec naših planin, vseh potov ter muzikaličen. Kdor bi potreboval vestnega moža, naj pošlje svoj cenj na-slov po<i »Hvaležna moč« na oglasni odd. »Jutra«.
82656
Mladenič
močan, išče službo sluge, skladiščnega delavca ali kaj sličnega Pismene ponudbe na oglasni oddeiek »Jutra« pod »Pošten 17« 32508
Dama
inteligentna, izvežbana v hotelski stroki in kuhanju, išče zaupno mesto ali na račun, ker poseduje osebno pravico. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.
Kmečko dekle
želi službe v boljšo hišo. Vajena je pospravljati tn v kuhinji. Naslov pove ogl. odd. »Jutra«.	82977
Knjigovodja
z osemletno prakso, vešč samostojnega bilanciranja in vseb pisarniških del, verziran v kolonijalni in lesni stroki — želi pre-menttl mesto. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod — »Stalna služba 94«. 82794
Boljše dekle
ki zna šivati in je vešča nemščine, išče službo sobarice ali k otrokom. — Cenj. dopise na oglasni od. »Jutra« pod »Koiošica«.
82827
Iščem službe
čez dan; izvežbana sem za vsa hišna dela. Naslov ;» poslati na oglasni oddelek »Jutra« pod »Pridna«.
82943
Strojnik
trezen, zanesljiv, z dolgoletno prakso parnih žag, vajen v brušenju žag in vseh popravkov, želi službe Žarkovič, Loka pri 2u=mu.
Vrtnar
samostojen, popolnoma iz-vežban v vrtnarski 6troki, z velikoletno prakso, išče službe za takoj. Dopisi pod »Vrtnar« na oglasni odd. »Jutra«.	82938
Gospodična
želi službe k otrokom pri kaki boljši družini na deželi. Opravljala bi tudi druga dela. Ponudbe na oglasni odd. »Jutra« pod »Pridna 21«.	82947
Strojepiska
in stenografinja, vešča tudi pisarniških del, z dveletno prakso, želi preme-niti službo. Nastopi lahko takoj ali kasneje. Ponudbe na oglasni odd. »Jutra« pod »Marljiva 61«.	82951
Absolventinja
gospodinjske šole, išče službe kot pomoč gospodinji. Gre tudi k otrokom. Z znanjem nemščine, slov. in po možnosti tudi hrvaščine Naslov v oglasnem odd. »Jutra«.	83044
Gospodična
mlada, inteligentna, vešča tudi šivanja in kuiie, želi službo samostojne gospodinje pri boljšem gospodu. Ponudbe na oglaa. odd »Jutra« pod »Inteligentna«.
82957
Notarski uradnik
vešč vseh pisarniških poslov in strojepisja, želi kakršnekoli zaposlitve. Nastopi lahko takoj. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Vztrajen 008«. 83008
Šofer
25 let star, trezen in zanesljiv. želi stalne službe. Plača: eksistenčni minimum — Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Šofer Rue«.
Kuharica
poštena, kmečkega stanu stara 23 let, želi službe pri boljši družini. Naalov pove egl. odd. »Jutra«, S3084
Gospodični
15 in 17 let stari, želita službe k otrokom pri boljši rodbini. Pismene ponudbe na upravo »Jutra. Maribor pod »Poštena 15« in »Šivilja 17«.	33091
Mahrovcl!
Tovariš, že dalje časa brez službe, prosi, da mu svetujete in p nip»t> do zaslužka. Sprejmem vsako delo. Dopise prosim pod — »Nujno« 75« na oglasni od. »Jutra«.	33075
Korespondent
knjigovodja, samostojen z dolgoletno prakso. iSče službe za takoj. Slovensko, srbohrvaško, nemško. Ponudbe prosi pod »Stalno mesto 76« na oglasni oddelek »Jutra«.	83076
Gospodična
Nemka, Inteligentna, solidna, ki zna šivati, išče mesta. Dopise, prosim, na. M. Ziegler, Krčevina 218, pri Mariboru.	82650
Upraviteljstvo hiš
prevzame upokojeni želez* niškl uradnik in posestnik. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Upravitelj«.
82959
Šivilja
želi službe pri šivUJL Je pofiteno kmečko dekle. Naslov pove oglasni cdd. »Jutra«.	>2976
Dojilja
želi službe. Pismene ponudbe na oglasni odd. »Jutra« pod »Takoj 88«.
Deček
16 let star, zdrav močan, z dežele, bi 6e rad učil tdjučav. mehaniške ali električne obrti, pri takem mojstru v mestu ali na deželi, kjer bi imel v»o oskrbo v hiši. Naslov v upravi »Jutra«.
Pletilje
začetnica, iell službo. Na-slov pove oglasni odd. »Ju. tra«.
Pisarniška moč
želi	premeniti mesto. Gre tudi	kot blagajničarka. Dopise	na ogl. odd. »Jutra« pod	»Delavnost«. 88055
Gozdar
strokovno uaobražen, ■ 15-letno prakso in dobrim) lv pričevali, Kelj mesta na ve-leposestvUj graščini ali lesni Industriji. Cenj. ponudbe na oglasni odd. »Jutra« — pod »Vesten 58«. 88056
Vrhniško opeko
trboveljski oremog ln bo-kova drva nudi najceneje Lovto Krže. Trnovski pristan 12 Postrežba točna!
«1
Drva
Hrastova, parketne odpadke od žage ter mehka drva po nizki ceni dostavlja na dom parna žag> V SScagnettl -LJubljana, z* gorenjskim kolodvorom	86
Premog, drva, koks
in oglje nudi družba »Ilirija«, Dunajska cesta 46 (poleg Iv Zakotnika). Telefon 2820	208
Železne peči
in štedilniki pri znani domači narodni tvrdki Fr. Stupica. Ljubljana, Gospo-•vetska cesta 1. 82910
Posnemalniki za mleko
plahte za vozove in konje pri znani domači narodni tvrdki Fr. Stupica, Ljubljana, Gosposvetska cesta 1.
82911
Damsko kolo
zelo malo rabljeno poceni proda Mahnič, Glince, Tr žaška 3.
Ne zamudite!
Zaradi opustitve trgovine prodajam vse blago po — lastni ceni do 4. novenw bra Damski puloverji in telovniki Din 90 — 120 Iz najfinejše volne; molki »d 100 — 125. J. Btemberfer-Reš, Dunajska cesta 9.
USTI
Šivalni stroj
Singer, novi, moški, prodam sa 2500 Din. Naalov pove oglasni odd. »Jutra« 8284S
Podložnike
za postelje na vzmetih, sijajen nov izum. ki vzdrži 50 let, Izdeluje ln razpošilja Martin Šuštar, mehanik v Vel. Lašni št. 2, p. Kamnik. Vzmeti so pritrjeni •podaj in zgoraj na laline železne volance Brez vrvic. — Prožno« večja kakor pri vseh dosedaj — sestavljenih.	82786
Pletilni stroj
nov — Wedermann 8/80. na 8 ključev (Acltschloss), s 4nltnlml vodilei, t brezštevilnimi vzorci, zelo poceni na prodaj Kristan -Zapuše — Lesce. 82761
Čevljarji, pozor!
Prodam dva dobro ohranjena stroja. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra« SS75S
Šivalni stroj
krojaški, poceni naprodaj. Naslov pove oglasni oddeiek »Jutra«.	82726
Perje — puh
nizke cene E. Krajec. — Pred škofijo 20. 82720
Akumulatorsko
baterijo
sistem »Tudon«, 60 elementov, ugodno proda Jos. I. Rus in drug. Domžale. 8230
Jesenov les
večja količina, stoječ, naprodaj. Posredovalci izključeni. Naslov pove ogl. odd. »Jutra«.	82797
Prešani ocvirki
po 5 Din vedno na razpolago pri tvTdki
Evald Popovli
LJubljana, Cesta t Mestni log It IS.
Stroj
za rezanje vsakovrstnega usnja, dobro ohranjen, — na nožni pogon, prodam po jako nizki ceni Jamčim, da je v delazmožnem stanju. Poizvedbe v ogL odd. »Jutra«	82701
Železno blagajno
(navadno), ognja varno, prodam. Naslov pore ogL odd. »Jutra«.
Jedilnico
dobro ohranjeno, ozko steiažo za trgovino in pi-saino mizo za otroke po ugodni ceni prodam. Informacije pri uradu na velesejmu.	82856
Vreče
vsakovrstne in v vsaki množini In vedno v zalogi. »Juta« zaloga vreč, — Maribor, Aleksandrova cesta 85.	82919
Lep umivalnik
z belo marmornato ploščo in velikim zrcalom, naprodaj. — »Stan ln dom«, Prtmožičeva hiša. 82908
Naprodaj
dvostranske hrastove stopnica za visoko pritličje ali verando, z lepo ograjo, v ie prav dobrem stanju. — Naslov pove oglasni odd. »Jutra«.	82942
Hrastovo spalnico
masivno, proda Alojzij Pečnlk, Zapuže 24, p. St. Vid nad Ljubljano. 82946
Kateri trgovec
z mešanim blagom, ki prodaja kruh, bi botel jemati prvovrstno peolvo ta špecerijsko robo. Procenti udohnL Pismena ponudba u oglaani odd. »Jutra« — pod »Promet Ljubljana« 82949
Razno
Elektr. Vibrationsaparat ta obrat, elektr. FObnaparat ta lase, Brockhaus leksikon 1908, harmoniko, 80 serij plebiscitnih tnamk is Koroške, belo smajlirano kopalno banjo, zimski damski plašč, ta srednjo moško postavo salonsko ln take obleko, površnik in pilašč, lepo lisičjo boo, prodam. Naslov pove ogl. odd. »Jutra«.	82956
Moško suknjo
skoro novo. »Konverkafe-Mantel«, ta srednjo posta, vo, jako poceni prodam. Cerkvena ulica ii. 82960
Moški čevlji
dobro ohranjeni, črni, rjavi ln lakasti it. 40 in 41, ceno naprodaj. Poljanska cesta 18, U. nad., deeno.
82967
Ročni voziček
dvokolesnl, jako močan, ugodno naprodaj. — Nevl Vodmat 62.	82971
Otroško posteljo
dobro ohranjeno, s tlmni-co, na vzmeti, prodam — Istotam prodam skoraj nov črn površnik za srednjo postavo. Naalov T OgL od. »Jutra«.	83021
Otroški voziček
lep, dobro ohranjen, osno prodam. Naalov pove ogl. odd. »Jutra«
Površnik
dobro ohranjen, za sredsje-vellkega gospoda, prodam ta 900 Drn. Naalov pove oglasni oddelek »Jutra«.
82800
Stiskalnico
ta knjigovete. katera je uporabna tudi ta prešanje sadja, prodam. Naslov v oglasnem odd. »Jutra«. — 82991
Šamotno peč
H 108, 120 cm visoko, v najboljšem stanju, ugodno prodam. Naslov pove ogl. odd. »Jutra«.	82992
Železna peč
s 6 želeli, za krojače (koks kurivo), takoi poceni proda Fran Kraigher, — Ljubljana, Cankarjevo nabrežje 7.	83011
Novo pohištvo
prodam po ugodni oenl. Naslov pove oglasni odd »Jutra«.	82974
Gnoj
prodam. Tržaška cesta it. 4, Glinoe.	83048
Pisarniško opravo
elegantno, in pisalni stroj, takoj prodam. Ponudbe na ogL odd. »Jutra« pod — »Novo«.	88084
Koncesijo
gostilniško ln trgovsko — proda »Posredovalec« Sv. Petra cesta 18.	83038
Es-Ka kolo
▼ dobrem stanju, ceno naprodaj. Bohoričeva ulica 9.
Snažno pernico
aii veliko blazino kupim. Ponudbe na oglasni odd. »Jutra« pod »Blazina«. — 82968
Železno peč
kupim. Ponudbe na oglasni odd. »Jutra« pod »Zima«.	82966
Železno posteljo
tložljivo, kupim. Ponudbe na oglasni odd. »Jutra« — pod šifro »2. P.« 83066
Kupujem
stare moške obleke, čevlje, pohištvo Itd. Plačam bolje kakor vsak drugi Dopisnica zadostuje, da pridem na dom. Alojzija Drame, Ljubljana, Gallusovo nabrežje u. 29.	80316
rm
Tulipane
v najrazličnejših vrstah, nudi radi opustitve vrtnarstva po skrajno nizki ceni 50 do 75 p ta komad. Marija Crnagoj, Ljubljana, Privoz št. 17.	82831
Fižol
epecijalno zelene vrste, kupim vsako množino. Ponudbe na »Eksport 901« na oglasni odd. »Jutra«. 83018
8 polovnjakov
starega, aortiranega jeruzalemskega vina, prodam. Ponudbe t naslovom na poštni predal št. 9, Ormož.
Namiznih jabolk
1 vagon, la., prodam — Poštni predal 2, Laško.
33078
Orehova jedrca
lepo, zdravo, letošnje bla-
fo, kupite najceneje pri — ever in Koimp., Ljubljana.
32807
Malo posestvo
s hišo ln hlevom, približno 2 orala zemlje, v lepi legi, ugodno ta upokojenca, proda Zor, Sp. Poljčane — it. 87.	82810
Enodružinska vila
krasna, 5 sob, pralnica, kleti, pritikline, elektrika, vodovod 800 m* telenjad-nega in cvetličnega vrta, ob tramvaju, v mirni šolnini legi, takoj naprodaj in vselitev. Ugodna hipoteka. Takoj plačljivih 120.000 Din. — Posredovalci izključeni — Ponudbe pod: »Prilika B.« na oglasni oddelek »Jutra«.
Pekarijo
dobro idočo, s hišo ln vsem Inventarjem, poleg sadni in telenjadni vrt. travnike in njive prodam. L. S. Brežice 1L 30547
Hiše z vrtom
(ne periferija) ponudite pod »Kupec« na oglasni odd. »Jutr»«.	83071
Srebrne krone
kupuje in plača dobro F Čuden, Ljubljana, Prešernova ulica 1.	209
Polhoue hažB
lo vse drage od divjačine kupuje in taneeljivo dobro plača D Zdravič. Ljublja na Florijaneka ulica it 9 47
Vsakovrstno zlato
kupuje 00 uajviijib cenah
Cerne — juvelir
LJubljana WoIfova ul 8.
Hlode
bukove la ln hrastove od 20 cm naprej kupuje v vsaki množini parna žaga
V. BcagnettL Ljubljana.
252
Balce
solnate, rliane modro, kupim vsako množino. Vinko Dular, Straža.
2 elektromonterja
10 HP otiroma 1 elektromotor 20 HP, 800 volt, ta istomernl tok, kupim. Na. slov: »Tova« d. t o. z., Ljubljana.	82785
Stare moške obleke
čevlje, knjige In pohlitvo
najdražje plačujem Dopis-uica zadostuje, da pridem na dom — Marija Prekuh Ljubljana. Gallusovo nabr it 25.	-----
Hišico
z opeko krito,	kupim na Dolenjskem, v	bližini postaje. Ponudbe	pod: »Upokojenec 20« na	oglasni od. »Jutra«.	82357
Gostilno
r prometnem kraju, ob železnici, pripravno za vinsko trgovino ali za večjega obrtnika, ugodno prodam. Poslopja obširna in v dobrem stanju. Razsvetljava in obrat električna. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod značko: »Gostilna 88«.
Hišo
pod Kastvom, pripravno za obrtnika aii upokojenca, proda Sinčič, Maribor, Vojaška 5.	-----
Krasno posestvo
četrt ure od Maribora, v najlepšem stanju, sposobno za vrtnarja ali upokojenca, 8 orale sadnega vrta in njiv in 5 oralov travnika, vinske trte, od katerih se lahko pridela 10 polovnjakov vina, se po ugodni ceni proda. — Naslov t ujjravi »Jutra«.
82920
Hiša
velika, gospodarsko poslopje, 2 orala polja, stanovanje prosto, poceni naprodaj. Pripravno ta upokojenca ali obrtnika, blitu mesta na Štajerskem. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod značko »Ceno 75«.	82859
Lepo posestvo
t vsem gospodarskim poslopjem, tik glavne ceste In Železnice, četrt ure od Litije, prodam. Gornji Lo| it. 5.	8286
Voz
na vzmetih (diro), skere nov, ugodno prodam. Naslov v oglasnem odd. »Jutra«.
Škornje
(Reilstiefel), zelo dobro ohranjene, štev. 41. prodam po telo ugodni ceni Naslov v oglas. odd. »Jutra« 83063
Cm površnik
dobro ohranjen, prodam — Naslov pove ogl. odd. »Je-tra«.	83007
Prodamo
orodje za obdelovanje eleza in s!cer- razne stružnice, sepinge, rendu vrtalne stroie stroj za rezanje mi nskih valje 'n razno ročno orodie 'artr stro* 20 H P na dalie 2 iarmenika za
>aganje desk Rado Reklam Jugos • S. botica, pošt. pret. 48
Peč
lepo, smajlirano, ta koks, kupim. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Peč«.
82918
Briljantne ubane
lepe, tn briljanten * prstan kupim. Ponudbe na oglasni odd. »Jutra« pod »Brl. Ijant«.	82917
Cunje
stare nogavice in rame
volnene odpadke kupimo. Ponudbe na oelasnl odd. »Jutra« pod »Cunje«. —
Stoječ obešalnik
za obleko in večjo peril-no omaro kupim Ponudbe na Poštni predal 103 Ljubljana.	82924
Motor
rabljen, toda v dobrem — stanju, 8 HP. na bencin ali surovo olje, kuptm. — Ponudbe z navedbo fabri-kata. starosti in cene na: Hlnko Gross, Celje — Sp. Hudinja.	82925
Pernice
(tuhne) kupim. Pismen* — ponudbe pod »Pernice« na oglasni oad. »Jutra«. 82948
Maribor-lnteresentl
Nakup, prodaja hifi, posestev, manov, trgovin, gostiln itd. Novogradnje, sobe, lokale, posreduje Mar-stan, Maribor, Koroška cesta 10.	83092
Krasna parcela
ca. 9000 m«, stavbiiče s sadnim drevjem (nedaleč Bleda), naprodaj. Naslov v ogL odd. »Jutra«. 83046
Trgovino
gostilno ln mesarijo, Izvrstno vpeljano v večjem ta-aju tik farne cerkve pri Celju, 6 oralov lemljiUa. 4500 komadov hmelja, bogat iiv ln mrtev inventar, predan ta Din 250.000 Ponudbe pod »Poeest« na podružnico »Jutra«, Celje. — 88028
Malo posestvo
pol ure od Maribora, ob glavni oestl, poceni prodam. Izve se na Zrkovski cesti 64, Pobrežje pri Mariboru.
fPosredoynlec'
Reailtetna pisarna
družba t o z.
Ljubljana Sv. Petra cesta 18
posreduje prodajo In nakup nepremičnin pod najugodnejšimi pogoji. — Provizija plačljiva le tedaj, če se proda našemu kupcu! Kupci plačajo samo
1°/0
Um pesa b? Id pre o se Drea.mo brs piačro
88042
Posredovalnica
Ant. P. Arzenšek, Celje — Kralja Petra 22, ima naprodaj: enodružinske in večdružinske hiše, trgovine in gostilne v mestu in okolici Celja. Nadalje lepa gosposka ln kmetska posestva v okolici Celja in drugod.	32932
Parcele
KOLEZIJA: po 15 in 17
dinarjev. BEŽIGRAD: po 80 Din. DUNAJSKA CESTA: od
15 Din naprej. TABOR, po 80 do 150 Din. OŽJI CENTER: po 100, 125. 130, 140, 150. 800 D. •Posredovalec«, Sv. Petra cesta 18. -	88041
Pritlično hiša
z lepim vriom, 15 min. od glavnega trga oddaljena, je radi nakupa hiše v Mariboiu
naprodai
Cena dinarjev 70.000 — Obremenjena je za D n 35.000'—, torej je v g. >-tovini samo 35 000 Din za izplačati. — Po.piaša se pn M. O Š L A K — Maribor, G avni trg 17.
..Posest"
Realitetna pisarna
družba t o z.
Ljubljana Miklošičeva cesta 4
proda:
VILO, visokopritlično, t stanovanjskih prostorov, vrt, nedodelana, tik tramvaja, Din 75.000. POL VILE, štirisobno, komfortno stanovanje,, 700 m« vrta, Šiška, Din 105.000. HISO, vili sličuo, štirieta. novanjska, vrt, tik šišenske cerkve. Din 85.000. GOSTILNO, visokopritlično hišo, 3 gostilniški prostori, 6 stanovanjskih sob, posebej velika dvorana, prostorno dvorišče, gospodarska poslopja. prometno predmestje. Din 300.000. . f DVE pritlični STAVBI, izvrstno vpeljan vinotoč, trgovski lokal, skladišče, dvorišče, sredi Ljubljane, Din 95.000 VILO, enonadstropno, no-vozidano, 3 komfortna stanovanja, lep vrt, Trnovo. Din 200.000. VILO, novozidano, enonadstropno, 5 sob, pritikline, Dunajska cesta. Din 190.000. Takoj potrebna polovica kupnine. GOSTILNO, prometno, 6 prostorov, 4 orale posestva, pol ure od postaje, tik rudnika. Dolenjsko, Din 72.000. KMEČKO POSESTVO. 29 oralov, boljša hiša. velika gospodarska poslopja, 1 ura od Ljubljane, Din 250.000. PROMETNO RESTAVRACIJO, enonadstropna hiša (iztoči se letno cs. 250 hI), 8 oralov posestva, gospodarska poslopja, prometen industrijski kraj. Din 850.000. HISO, pritlično. 2 sobi, pritikline, 2000 ms vrta, Šiška, Din 60.000. Poleg tega večje število hišj vil v mestu, na deželi, kmečka posestva, gostilne, trgovine, stavbišča v Ljubljani, predmestjih itd.
8SCE0
Sobo-lokal
prostoren ln zelo lep, i električno razsvetljavo, pripraven ta šivilje ali kaj sličnega, takoj ugodno oddam. Naslov v oglasnem odd. »Jutra«.	32969
Novo delavnico
pripravno zs kolarja ter ta vsako drugo obrt, na lepem prostoru Celja, oddam. A. Gregi, kovaSkl mojster, Celje Ljubljanska cesta.	32900
Trgovino
manjšo, manufakturno, s krojaikim potrebščinami, na deželi, v prijetnem kraju na Gorenjskem, prodam ugodno. Pripravno za krojače aii šivilje! Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Trgovina 30.000«. — 32762
Brivnico
v večjem mestu Sp Štajerske, 5 minut oddaljena od kolodvora, na prometni ulici v bližini večjega hotela, prodam Eksistenca sigurna. Ponudbe pod lifro »Brvnica« na pod ni ž-nco »Jutra« v Celju. 82699
Lokale
za lekarno, ki se na novo ustanovi, in le tri trgovske lokale, oddamo v na^ jem v novi občinski hiši v Gornji Radgoni, predvideno s 1. novembrom 1927. I.-o-kali odffovariajo najmodernejšim zahtevam in leže na naibolj nromftnem mestu tTjra. Stanovanja go na razpolago. Interesenti naj ogledafo lokale osebno. — Pojasnil* daje županstvo trga Gornja Ead-
»Posest"
Realitetna pisarna
jrnlb* so«.
Ljubljana MihloSičeva cesta 4
.prejema HI«« !» P0"* 4u]e pn oddaji stanovanj, topovskih obrtnih lok«lov „ oddajale« bt«tpl«4no Nadi prevzemnikom »eliku Izbiro stanovanj. sob. trgov tlih ui obrtnih lokalov po m,kih pristojbinah Za oddajale«- najboliia pnlika od d. e tanovaa} - k« brez Taeb stroškov.
Cevlj. delavnico
prodam. Naelov pove ogl.
oddelek »Jutra«.
82866
Gostilno
dobro idoio, t tkem kraju, dam na raču£ Ponudbe pod »O«'""« na oglasili oddelek »Jutra«.
Pekarijo
, inventarjem, prodajnim lokalom in Btanovanjem v sredini Zagreba, dobro uvedeno, prodam radi bo-lezni. Naslov pove oglas-ni oddelek »Jutrvc. 32772
Suh lokal
na dvorišču (50 m«), pod-strešje in ve« kleti, oddam T ledini mesta. Naslov pove oglasni odd. »J^,
Kot sostanovalka
hrano grem. Ponudbe na glas. odd. »Jutra« pod novalka«.
Lastnik auto-takse
dobi stanovanje in garašo v prometnem kraju. Naslov v ogla«, odd. »Jutra«. 82945
Stanovanje
2 sobi, pritikline, želim. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Dve mirni osebi«.	32961
Stanovanje
oddam. Matevž Zupančič, Vižmarje 93.	32984
Opremljeno sobo
in kabinet, tndi s souporabo kuhinje, oddam. Naslov v oglasnem oddelkn »Jutra«.	82966
Sobo
in kuhinjo, ali dve aobl, najraje v »tari hiši, iiče pri hišnem gospodarju mirna stranka brez otrok. — Ponudbe pod »Stanovanje 77» na ogl. odd. »Jutra«.
33060
Sobo
oddam solidnemu gospodu ali viaokošolcu. Naslov po. ve oglasni odi. »Jutra«. 8	33081
Za 1 (2) gospoda
ali dijaka oddam separira-no sobo s posebnim vhodom, elek. razsvetljavo. — Naalov pove ogL odd. »Jutra«.	83048
Lepo sobo
Opremljeno sobico
B posebnim vhodom, v sredini mesta, oddam s 1. novembrom solidnemu roepo-du. Židovska ul. 1, m. n.
33015
Stanovanje
v mansardi oddam gospej ali starejši gospodični ali vdovi s 1. novembrom 19-27. Naslov pove oglasni odd. »Jutra«.	82860
Stanovanje
želim ta 1 november. Ponudba na oglasni oddelek »Jutra« pod »Bre« otrok«.
^g	oonon
Več stanovanj
eno- do Ssobnih, 15 minut od centra, odda »Posredo-valeo» Sv. Petra cesta 12-33040
Stanovanje
sobe in kuhinje, v lepem kraju, oddam. Naslov pove oglaani odd. »Jutra«. 88012
Lokal
,» mlekarno iščem za takoj ali potneje. Ponudbe pod »Mlekarna« Ba ogUsnl
odd. »Jutra«.
83066
Pisarniško sobo
svetlo, želim r centroma mesta, s separatnim vhodom ln elektr. razrvetljavo. — Ponudbe pod »Telefon prednost« na ogl. odd. »Jutra«.
Kavarna
ta tladoledarna v Zagrebu, center, moderna, kompleten inventaT, naprodaj. Potrebno 100.000 Din. »Posredovalec« St. Petra oesta 18	8809
Lokal
reprezentativen, za pisarno, takoj oddam. Ponudbe na oglasni odd. »Jutra« pod »Zelo poceni«. 88033
Podjetje
Visoko rentabilno. proo»m j lepim lokalom v naj-orometnejši ulici v centroma PoDudbe na oglasni od. »Jutra« pod »Edino«. 33036
Lokal
oddam v najem. Gasilska cesta 15, 8p. SiSka. 822628
Gospodično
ali deklico sprejme kot sostanovalko (i ali brez hrane) boljša družina v lepo sobo s souporabo kopalnice. Cena nizka. Katarina Lenček, Dvomi trg 1, m.
Prazno sobo
nedaleč južnega kolodvora, želim za konec oktobra. — Prednost z električno napeljavo in posebnim vhodom. Ponudbe: »Soba — zmerna cena« na oglasni odd. »Jntra«.	88017
Snažno sobico
s posebnim vhodom oddam stalnemu gospodu. Rimska cesta 23, levo	33001
»Posest"
Realitetna pisarna
družba • o. «.
Ljubljana Miklošičeva cesta 4
odda sledeča stanovanja: 2 BOBI, poselska soba, kuhinja, pritikline, Tržaška cesta Din 1000. 2 SOBI, kuhinja, pritikline,
Rožna dolina, Din 800. 4 SOBE, kuhinja, pritikline, Tržaška cesta, Din 600. Stanovanje potrebno adaptacij. OPREMLJENA SOBA, kuhinja, Stari Udmat, Din 400.
Poleg tega več stanovanj, mesečnih sob Itd. 33019
2 tehnika
iščeta sobo z električno razsvetljavo. Ponudbe z navedbo cene na oglasni odd. »Jutra« pod »2 tehnika«.	33897
Zakonski par
brez otrok, ves dan odsoten, želi opremljeno sobo. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »V sredini mesu«.	82880
1—2 gospodični
sprejmem na stanovanje in hrano. Domobranska c. 23. Andlovie.	23004
Opremljeno sobo
prijazno, takoj oddam gospodični. Naslov v oglasnem odd. »Jutra«.	'
glav. kolodvora. naBiov pove ogl. odd. »Jutra«. 88024
Šivilja
ve« dan odsotna, leli — azno ali opremljeno gobo. asiov v oglasnem oddelku »Jutra«.
Prehrana
Otroka dojenčka
sprejmem v debro nego. — Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.	82972
Abonentl
dobijo izborno kosil« za Din 7.50 in večerjo za Din 5 v brezalkoholni jedilni restavraciji pri »Zvezdi«, Maribor, Pod mostom 11, ▼ bližini drž. mostu. 33088
pri Na
Lepo sobo
oddam v centroma mesta 2 boljšima gospodoma. Naslov t oglasnem odd. »Jutra«.
33027
Sobo
snažno, event z vso oskrbo, želi gdč., najraje v bli-fini glav. kolodvora. Pismene ponudbe pod »Uradnica«.	83002
Družabnika
z večjim kapitalom, sprejmem k dobro upeljanemu podjetju. Ponudbe pod — »Dobra bodočnost« na ogl_. odd. »Jutra«.
Sobo
meblovano, posebni vhod, elektrika, takoj oddam gospodu. Naslov v oglasnem odd. »Jutra«.	83010
Sobo
oddam dvema osebama T bližini kolodvora. Naslov pove oglasni odd. »Jutra«.
Sobo
■ vso oskrbo takoj poceni oddam v Židovski ulici številka 6-1.	33077
Kot družabnik
firistopim k gostilni v Ljub-jani; dam vino in event koncesijo Ponudbe pod šifro »Dober zaslužek« na oglasni odd. »Jutra« 32566
Inteligentna vdova
sredoletna, želi posojila 1000 Din za dobo pol leta. Cenj ponudbe pod šifro »Sigurna vrnitev 15« na oglasni odd. »Jutra«. 33015
Osebno pravico
prodam ali pristopim kot drnžabnica. Ponudbe na ogl. odd »Jutra« pod — »Brez kapitala«. 33049
Dvpiti
Inozemski astrolog
izgotavlja strogo znanstvene, slovstvene in nemške horoskope. Nasveti v ljubezni, izbera po Mi ca, spoznavanje značaja, dolgost življenja — važno za vsakogar! Interesenti blagovolijo [risati z znamko za odgovor oglasnemu oddelku pod »Diskreclja«. — Prospekti gratkl 82884
Gospodična
samostojna, simpatična, — vsestransko izobražena, s udobnim in lastnim pohištvom, želi resnega znanja z inteligentnim nad 40 let starim, dobro situiranim gospodom. Vdovci brez — otrok ni60 izključeni. V slučaju zaupanja in harmonije ženitev ni izključena! Neanonimne ponudbe pod: »Zadovoljno življenje« na ogL odd. »Jutra«. 82989a
«MIada vdova»
Ali bi se našel dobrosrčen gospod, inteligenten, ki bi posodil mladi vdovi nekaj kapitala? Sigurna vrnitev in obresti. Ponudbe pod značko »Vedno hvaležna 08811 T. J.« na ogl. odd »Jutra«.	33053
Veronika
Dvignite pismo!
32981
V Celju
▼ Četrtek zvečer pred blagajno in na peronu po gos podu opazovana gospodična, ki je vstopila na vlak proti Mariboru, naproSam za naslov na ogl. odd. »Jutra« v Ljubljani pod značko: >Simpati5n&< 74«. 33074
Drž. nameščenec
samostojen, star 39 let, želi znanja g pošteno in zna-čajno gospodično srednjih let r gvrbo kasnejše ženlt-re. Le resne ponudbe pod pravim imenom, za katero je tajnost zajam&ena. je poela.ti na oglasni oddelek »Jutra« pod »Dom 865«. — 32865
Dunajcan
rodom Slovenec, ieli poznanstva z inteligentnim gospodom radi slovenske konverzacije. Ponudbe na oglasni odd. »Jutra« pod sna&ko »Sporazumno 6936«.
Mlad trgovec
premožen, 2eli znanja z gospodično, staro do 23 let, in da poseduje večjo trgovino. Dopise s polnim naslovom in sliko na ogl. odd. »Jutra« pod »Dolenjec«.	33023
V podružn. »Jutra« v Mariboru
je dvigniti sledeča šifrirana pisma:
Stalna služba 3000, Zlato srce, Inozemske tvornice. Stalno mesto. Eksistenca 89. Gotov uspeh, štajerka. Začetnica. Ugodna cena. Učenec, Novo življenje. Pekarna. Zadovoljnost. Pekovski mojster, Podjetnik. Zmožnost. 25. R. V.. Mila-
da, Zmožne roke, Lokal,
Hepenenje 4, Alkohol, Vesela bodočnost, Mlada in vztrajna moč, Eksistenca ca zasigurana, Složnost, Resna moč, Ločenka. Dobič-kanosno. Briljantni zaslužek, Izvrstna mo, Zastopnik tovarne za mariborsko oblast. Siri trgovino na jug, Dobra gostilna. Taborne, rudi zakoni ni izključen. Simpatična, Kupim takoj, Ločenec 1000, Planine, Za vse kraje, Železniški pragi, F M., Zagotovitev. Nacional, Trgovina 1000, Samostojna in ljubka. Raz-pošiljalnica, Sijajen zaslužek, Dobroidoča trgovina 28, 50 odst. izplačila. Strokovnjak, Vzgojiteljica, — Emi Csillak, Gotov zaslužek, Zenitev, Zanesljiva, Srečna bodočnost. Skrbna gospodinja, Kontor, Bolje situirana, Veletrgovec, Trgovina 78, Poseben vhod, Upokojenec 46, Cas je zlato, Štedilnik, Prodajalka, Krasno podjetje, M. M 18894, Zlata jama. Takoj 167.
Podčastnik
star 26 let, se želi v svrho ženitve spoznati z gospodično, mlado zapuščenko ali vdovico. Prednost imajo tudi z dežele. Katera želi ugodno in mirno živ-ljenje, naj te javi na ogl. odd. »Jutra« pod »Uniforma«.	32953
NA OBR KG KUPUiETE LAHKO SKORAJ V VSEH LJUBLJANSKIH TR a O VIN AH ; AZNO ttLA iO ( zvzemši živila) ako se poslužite novega kreditnega sis ema
10743-a	ki Vam ga nudi	KREDITNA ZADRUGA
DETALJN1H TRGOVCEV
Prospekti in pogoji interesentom	r z. z o. z
v pisarni na razpolago. VLIUBUANl.Selenburgovau.7/1'
Točilno pravico
osebno kakor tudi 3 droge obrtne liste dam v najem ali prodam Ponudbe na ogl. odd »Jutra« pod — »Osebna pravica«. 32999
Gostilno
ali vinotoč vzamem v najem ali na račun Ponudbe pod šifro »Dobro idoča gostilna« na oglasni odd. »Jutra«.	83016
Sobo
s dvema posteljama,	lepo opremljeno, s posebnim vhodom, svtelo, z	elektriko in p&rketirano,	odda
Breskvar, Zitnikova	ulica
št. 6.	32869
Trgovino
le vpeljano, ali novi lokal vzamem v najem. Po možnosti s stanovanjem Ponudbe pod »Takojšnje plačilo« na ogl. odd. »Jutra«.
33078
Trgovino
ali trgovski lokal s stanovanjem v Ljubljani ali v okolici vzamem v najem Ponudbe ca ogl. oddelek «Jutra» pod »Takoj ali pozneje«.	33079
Stanovanje
preprosto, 2 sobi in kuhinjo, ali tudi samo eno sobo, tudi na periferiji, iščem, plačam za 3 mesece naprej. Ponudbe na oglasni odd. »Jutra« pod »Cena in na-tlov«.	32913
Mansardo
okusno opremljeno za dve osebi, poseben vodovod na hodniku. električna razsvetljavo. v novi hiši, takoj oddam Silvester Skerlj, »Stan in dom«, ob Tržaški cesti.	83781
Zobozdravniki!
V lepem gorenjskem kraju blizu Ljubljane s redno železniško in avto zvezo od dam v svrbo nastanitve zobozdravnika komfortno stanovanje s tremi sobami, or-dinacijsko sobo. tobo ta služkinjo kuhinjo, kopalnico i vsemi pritiklinami In s souporabo vrta Dobra klientela! Ponudbe pod -»Zobozdravnik« na oglasni oddelek »Jutra«. 82422
Stanovanje
10 minut od kolodvora,
solnčna lega. 2 sobi. 1 kuhinja s pritiklinami. je takoj na razpolago. Pojasnila daje oskrbništvo gradu ViSnji potok, p Višnja gora.	32768
Stanovanje
2 sob kuhinje, v sredini mesta, ali opremlj. sobo. išče zakonski par 2 oseb Event s hrano Ponndbe na ogl odd »Jntra« pod »Kirca stranka 2« 32941
Stanovanje
2 sobi in predsobo za mesečnih H6« Din v okolici LiuMiane. in opremljeni so* bi • k^virjent v mesta od dam takoj. Naslov pove ogl odd. »Jutra«. SS069
Sobo
_ električno razsvetljavo in s posebnim vhodom oddam gospodu v Rožni ulici it. 3, I. nadstr. Sr.85S
Sobo
posebnim vhodom ter elektr razsvetljavo, v sredini mesta, oddam solidnemu gospodu. Naelov v ogl. odd. »Jntra«.	32732
Krasne sobe
oddam. Nasiov pove oglasni oddelek »Jutra«. 32425
Sobo
s Štedilnikom oddam dvema zakoncema brez otrok, najraje drž. uslužbencem. 10 minut od cestne železnice. Naslov pove oglasni odd. »Jutra«.	32314
Prazno sobo
s predsobo, iščem. Okolica Sv. Jakoba. Stari ali Mestni trg Ponndbe na oglasni odd. »Jutra« pod »Takoj 813«.
2 veliki sobi
zračni, s posebnim vhodom, pripravni tudi za pisarno, oddam 1—2 solidnima gospodoma 8 15. novembrom. PaTket, elektrika, blizu cestne železnice. Na ogled od 2. popo. Naslov v ogl. odd. »Jutra«.	32923
Opremljeno sobo
g posebnim vhodom Želi
šivilja za 1. november Poleg najemnine bi mesečno nekaj dni brezplačno šivala. Ponudbe na oglasni odd. pod »Soba 15«. 32927
Na stanovanje
sprejmem gospoda. Naslov v osriasnem oddelku »Ju-tra«.	82954
Sostanovalca
sprejmem k petošolcu na Gosposvetski cesti 2. H. desno.	33062
Opremljeno sobo
z električno razsvetljavo oddam Naslov pove ogl odd. »Jutra«.	82965
Gospodično
tudi dijakinjo sprejme — boljša rodbina na stanovanje in hrano Naslcv v oglas, odd »Jutra«. 32979
Separirano sobo
s posebnim vhodom želi dobro situiran mlad go-«pod. ves dan drugače odsoten Snaga, dobra postrežba In električna razsvetljava pogoj Ponndbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Solidno 985« do 22 oktobra.	32985
Chevrolet Touring Car Din. 56.0t<0'—
Poslužite se pri izbiranju avtomobila
iskustvom milijona kupovalcev Chevroleta.
Tudi oni so ravnotako kakor Vi čutili potrebo, da potujejo hitro in poceni.
Tudi oni po vprašali, kateri automobil jim bo pri mali ceni najbolje služil in jim podal sigurnost in udobnost.
Gotovo je najbolje priporočilo, da so oni miljoni našli odgovor v CHEVROLET-u. da ogromno povpraševanje za njim širom celega sveta zahteva vsak dan produkcijo 4207 CHEVROLET automobilov. —
Edino CHEVROLET od cenenih automobilov ima opremo, katero so imeli poprej lt Veliki in dragoceni automobili.
Njegovo izbrano menjalno gonilo, ednaka je tipa kakoi pri automobib. kateri prenašajo silo najmočnejših motorjev. Motor je opremljen s ventili v glavi, zračnim čistil-
cem za mazilno olje in množico drugih praktičnih posebnosti.
CHEVROLET je opremljen s kazalom za benzin. automatsko svetilo, katera nazna-iijuje, da se bo voz vstavil, veliki volan Vam ilajša šofiranje, kombinirana ključavnica za \fžiganje in krmilo onmogoča nepoklicanim spraviti voz ali motor v pogon.
Prekrasno in trajno pleskan s DUCO lakom, batniki izdelani iz enega samega čvrstega komada, Chevrolet je zgrajen v jbliki in opremi velikih automobilov v vsakem oziru samo, da je veliko cenejši pri nakupu in obratovanju.
To je vzrok da ga danes rajše izbirajo kupovalci kakor druge automobile širom celega sveta. - -
Proizvod General Motor«
C
EV KO L
ZASTOPNIKI V JUGOSLAVIJI:
JUBL1ANA: BEOGPAD: ZAOKtB: SARAJEVO: NOV' >AD i
V. & M. Barešld & Co.. Dunajska cesta IS. „Auto Omnla«. Kralja Aleksandra ulica 11—13 V. t 11. BareiM kCo Kukovldev« ulica 80 FiliJaU .Aato Omnla.. Aleksandrova nL <8. .Velantn. Kralja Aleksandra nlloa 6.
VEL1&A tUMNivA. Bela Stelner.
Glavno zastopstvo in skladišče rezervnih delov
V. & M. Barešič & Co.
ZAGREB, Kukovičeva ulica št. 30 teiefon 2744
LJUBLJANA, Dunajska cesta št. 12 telefon ^292

Kovaški mojster
v najprometnejšem kraju, star 28 let, hišni in zemljiški posestnik, želi v svrho takojšnje ženitve radi ne-poznanstva tem potom — zdravo družico ter mirne in značajne narave ter pridno in skrbno gospodinjo. Ponudbe po možnosti s sliko na oglasni oddelek »Jutra« pod »Blagostanje«.
32706
Železniški uradnik
star 26 let, s 50.000 Din gotovine, želi znanja z gospodično, staro od 18 do 24 let, z istotolikim kapitalom v svrho takojšnje ženitve. Le resne ponudbe t sliko pod »Srečni zakon« na oglasni oddelek »Jutra«.	32832
Zenitna ponudba
Vdovec, drž. uradnik, z 2 otrokoma, 35 let 6tar, se želi poročiti z gdč ali vdovo brez otrok od 28 do 40 let, katera je dobra gospodinja ter vajena vseh gospodinjskih dei ter ima nekaj premoženja, najraje z malo hišico in veselje do otrok. Dopise z natančnim naslovom in sliko pod šifro »Dobra ln poštena« na oglasni odd. »Jutra«.
Poročiti
želim taka; gospodično od 25 do 30 let, s premoženjem 30 do 35 tisoč Din. Imam zelo prometno podjetje. Resne ponndbe s sliko pod šifro »Sijajna bodočnost« na ogl. oddelek »Jutra».	82998
>1»
Giasovirje
in harmonije
uglažujem popravljam strokovno in ceno! Tudi potujem! Naročajte po dopisnici
G. Jurasek, Ljubljana
Wolfova ulica 12.	40
Klavir
fBOsendorfer) radi pomanjkanja prostora ceno naprodaj. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.
Gramoion
skoro nov, in 50 plošč, prodam za 800 Din ali zamenjam za moško kolo. J. Zarkovič, Loka pri Zusmu.
Klavir
popolnoma ohranjen, prodam. J. V. Gledališka 5-32.	32950
Gramofon
fin, z različnimi ploščami, eeno naprodaj. NasL ogL odd. »Jutra«.
Par konj
z opremo in vozovi, kupim. Ponudbe na oglasni odd. »Jutra« pod »Trgovina«.	32877
Doberman
črn (samica),	dresiran, star
2 leti, ceno	naprodaj. —
Naslov pove	oglasni odd.
»Jutra«.	32840
Nemškega ovčarja
pol leta starega, dobrega čuvarja, prodam. Sv. Petra cesta 59.	32968
Kanarčke pevce
ugodno prodam. Naslov po-ve oglasni odd. »Jutra«.
33067
Nemški ovčarji
črni, 2 meseca stari, naprodaj. Valvazorjev trg, 1 delavnica.	33003
Angorsko mačko
kupim. Naslov v ogl. odd. »Jutra«.	33031
Mlado srnico
kupi D Rekar. Lesna ve-lelndustrija. Jesenice. 38027
Materija!
za nasipanje dvorišč in podobnega, dobite, ako ga sami odpejjete zastonj pri restavraciji gor. kol. v Ljubljani VIL	33064
Vsakovrstne
informacije
iz Vojvodine — gospodarske, trgovske, juridične, najtočnejše, najzanesljivejše daje pravnik Slovenec s prvoklasnimi zvezami brezplačno proti plačilu samo efektivnih stroškov. Subotiča, Poštanski fah 74. Za odgovor priložiti 10 Din.
32812
J. Stjepušin, Zagreb
Jurjevska nI. 57 priporoča najbolje tamburice strune, oartitnre. šole tn »stale potreb, (čine za m ClasbUm OdlL tovan na pa-izložbi 1
prvovrstnega spreimem takoi v ma-
nufakturno trgovino na Gorenjskem. — Ponudbe na oglasni odd. »Jutra* pod »Agilen"
Oblastno pov. geometer Oblastno pov. inženjer
Dragofin Gusfinčič
LJUBLJANA Resijeva cesta št. 3.'
(čresla)
kupimo nekaj vagonov. Ponudbe na
Osječka tvornica usnja d. d.
Osiiek (dolnji grad).
Družabnika
sprejmem
radi povečanja prvovrstne trgovine v Ljubljani. Brez sodelovanja z večnm, ob sodelovanju z man šim (250.000 dinarjev) kaptaiom. Dopise pod »Sigurna eksistenca" na ogl. odd. „Jutra".
Inton Janežit
knjigoveznica, črtalnica, industrija trg. knjig in šolskih zvezkov
Ljuiljana, Fiorjsnska ul. 14
i
Priporoča :
svojo stalno zalogo mnogovrstnih
salda-konti, štrac, journai, šolskih zvezkov itd.
Pohištvo
elegantno, fino. cenevredno oo a>tnih in danih načrtih
A. AMANN, Liubliana
Dvomi trg št 1
Tiskovna zadruga je izdala
j*
Interesantne potopise
i-
C,
Blago za kompletno moško obleko
iz pristnega češkega kamgarna s celo podlogo na 6 mesečne obroke
Din 740"—
to je mesečno Din 124a— ali tedensko Din 31*— in vse drugo manufakturno blago Vam nudi
Oblaiilnica ,.ILIRIJA". Mestni trg 17/1
Na leleionsk ooziv 28—25 pošljemo potnika v hišo.

%
pos^s
Naroilla »prejema
Knjigarna Tiskovne zadruge v Ljubliani
Prešernova ulica 54 (Nasproti glavne poite).
Sven Hedln — V azijskih puščavah. S slikami. Broš. Din 36 —, v platno
vez. Dm 44—, pošta D n 3 — JuS Kozak — Boj za Mont Everest. S slikami. Broš. Din 36-—, v platno
vez. Din 44—, pošta Din 3 — Pav. Kunaver — Zadnja pot kapitana Scotta. S slikami. (Odkritje južnega tečaja). Broš. Din 36—, v platno vez. Din 44'— pošta D n 3'— Lat Hearn — Knjiga o Japonski. Broš. Din 28-—, v platno vez Din 38.—
Kupim
20 železnih postelj
._ opremljenih z mrežo. Ponudbe £ poslati ter navesti najnižjo ceno g na naslov:
Iv. Prešern, Krati
Izšla je nova številka
„kulise"
sledeče vsebine:
Scenski posnetki iz beograjskega in za« grebškega gledališča. Intervju s Šaljapinom. Lily Damita — njene lepe noge. Intervju z Lio de Putti. Kaj dela Constance Talmadge, Senzacija v Hollywoodu. Eksperimentalna metoda, čin Fritza Ka« rinty»ja. Noge! nogel... samo nogel Intervju z znamenitim amerikanskim filmskim režiserjem F. W. Murnau=om. Kdo ima najlepšo bubisgiavo? Ktk je najlepše dete? C^ek, ld nikoli nima časa. Lepa linija.
Kulisa — učitelj plesa ... Humor.
Nijnovejša charleston plesna glasba, — (Moja 'jubezen je vražič črn).
Poleg tega: gledališče, kino, novele, kri« žaljke, šah in bvjgata vsebina.
To vsebuje ta številka, ki ^tane samo 5 Din. — Oglejte si eno številko: dobite
io novsod!	10.7S4*a
f
Kupuiem
po najvišji dnevni ceni
ra&ileae vreče
od moke, otrobov sladkorja itd.
Auroifl ŠIf, Ko ji sad
veletrgovina vreč, plaht in vrvi.
Izposojanje vreč m odej. Telefon 2403.	Telegram Jutešit
Najcenejši izvor
novih vrel, plaht, vrvi.
v Ljutomeru
se priporoča posebno potnikom. Ima lepe sobe za tujce ter nudi izborno hrano in pijače.
JULIJ STRASSER
mesarija in gostilna.
19
SPECTRU!^" d. d.
Inž. Kopista, Dubskj In Krstič, tvornica
ogledal ln brošenega stekla, Llobljana Vil, Medvedova ui. 38, teL 343 Zagreb, Beograd. Osiek. Središnjica: Zagreb
Zrcalno steklo, portalno steklo, mašin-sko »teklo 5—6 mm, ogledala, brušena vseh velikostih In oblikah, kakor tudi brušene prozorne šipe. izbočene plošče, vsteklevanje v med. Fina, navadna ogledala	R'
evmatizem
izjava zahvainosiš.
Gosp. dr. i. Rafilejevu, Beograd, Kosovska 43
Izvolite m poslati po poštnem povzetju tri steklen ce .Radio-Bal-,amika\ Prve tri steklenice sem že porabil. Delovale so zelo donro Ker im?m reumatizem že nad 10 let, poiabu bom še tri steklenice ;n se nadejam, da popolnoma ozdravim S spoštovai jem
Vučko Grahovac, trgovec
Banjaiuka.
Spoštovani gospod doktor, zel sem do sedaj tri steklenice .Radio Balsamka* in rešil sem se revni?, tizma. Sedaj Vas pro-im da mi pošljete še eno, za drugtga, in to na nas.ov: Brača Milovanov č, trgovci, Palanka Smederevska. — Honizan. Baničina, 26. oktobra 1925
Lazar ilič.
Lek Radio Bai-amaca izdeluje, prodaja in razpošilja po povietju Laboratorij Radio Balsamiea dra. L Rahle jeva, Beograd. Kosovska 43
P. n. cenjenemu občinstvu naznanjava, da sva pravkar prevzela dobro znano
»Hotel Union" Ali
v Novemmestu
Potrudila se bova, da postreževa našim cenj. gostom vedno z najboljšo domačo hrano in pristno dolenjsko in štajersko kapljico.
Prav posebno se priporočava cenj. gg. potnikom in izletnikom, ki so jim snažne hotelske sobe vsakčas na razpolago.
Cene zmerne, postrežba točna Vsako soboto doma:e klobase.
Za obilen obisk prosiva
PAVEL IN MARIJA JEMC.
Btesnškova
ARAMA
fSarfeoSii« motoeikli 3 svetovni rekordi
Najnovejši tipovi od 206, 250 m 500 ccm kakor tudi vse rezervne dele vedno na sklad šču. Gen. zastopstvo xs SHS: OPSTi TRG. - iNO. KONTOAR BEOGRAD, Kralja Petra ul. 70 Zahtevajte prospekte .Moto 220"
za prestopne leto 1S2&,
ki ima 366 dni
.VELIKA PRATIKA* je najstarejši slovenski kmetijski koledar, koji je bil že od našh pradedov nsjboli.vpo^tevan in je še danes na,bolj obiajtan. Letošnja obš rna izdaja se odlikuje po
' bogat vseb:ni in sliKah. .VELIKA PtfATIKA" je najbo jš: in naj-
ceneiši družinski koledar. Dobi se v vseh trgovinah po Sloveniji in stane 5 Din. Kjer bi jo ne bilo dobiti, naj se naroči po dopisnici pr
J.BlosniUa nasledniKih
tiskarna in litograficri zaveč £jnbiiana, Breg štev. 12.
V	globoki žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem ln znancem, da je naš dobri soprog, sin, brat in stric, gospod
Ludovik Roje
šrkossavec
dne 14. t. m. po dolgi in težki bo» iezni, boguvdano preminul.
Pogreb dragega pokojnika se vrši v nedeljo dne 16. t m. iz državne bolnice na pokopališče k Sv. Križu.
V	Ljubljani, 15. oktobra 1927.
ftlarita Bo c, soproga Ružica hčerka
Zahvala.
Vsem. ki so nam ob težki izgubi našega dobrega soproga, očeta, gospoda
Jakoba Vrečko
učitelja v pokoju
izrazili svoje sočutje, se najtopleje zahvaljujemo. Posebno se zahvaljujemo gi spodu šolskemu upravitelju Vrečku in goso. župniku za ganluva govora. Dalje se zahvaljujemo vsem njegovim tovarišem, prijateljem in znancem, ki so ga spremili na zadnji poti in gg. pevcem za ganljivo petje.
Šoštanj, dne 15. okiobra 1927.
Žalujoči ostali.
v v.;;.:*-.	r^ i- -"

Wkr I m ' ■
Bre» posebnega obveetilv
Cd' jfudLHCs
Zahtevajte moj veliki
cenik brezplačno
A. Klllnonn, Maribor 66
največje skladišče ur
J3msivo d leta. Za neodgovariajoče
denar.
St 151 Ura	St. 152 Od-|	St. 156	St. 157	St. 153
kukavica	blja ure	Budilka	Budilka	Budilka
D 370--	D 1S0--	D 115-—	o 120--	D S0--
St. 154 j St. 159
Budilka Roskopf 95-
73"~ IPrlma 143--! Prlma 90--
fopr^vua :
specljalni raehan. pisarniških strojev.
Ivan Legal Maribor Vetrinjska ulica 30
felef. tnt 434.	233s
V neizmern žaiosti naznan amo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretužno vest, da je naš ljubljeni oče, stari oče, gospod
Ivan Franke
slikar, profesor v pokolu
danes ob sedmih zjutraj po kratki mučni bolezni, previden s tolažili sv. vere, preminul.
Pogreb dragega pokojnika bo v ponedeljek, 17. t. m. ob '/s 3 iz hiše žalosti, Gorupova ul. 3. Ljubljana, dne 15 oktobra 1927.
Ivan, Lev, Vladimir, Helena, Darinka, Nelca in Anica, sinovi in hčere ter ostalo sorodstvo.
Slovensko adrnienje obl knjočlb ametalkov v LJubljani,
naznanja žalostno vest, da je umrl njegov častni član, gospod
profesor Ivan Franke
Nestorju slovenskih slikarjev ohranimo časten spomin.
V Ljubljani, dne 15. oktobra 1927.
s.:' ..: V —. v.-
S ovensbo sibarsko društvo v LJubljani, naznanja tužno vest, da je umrl njegov častni član, gospod
profesor Ivan Franke
Starosti slovenskih ribičev bodi ohranjen časten spomin.

Urejuje čx. Josip Birsa. Izdaja za Konzorcij «Jutra» Adoll Ribaikai. Z« Narodno
dskarao d d, kot ti&karuarja Fran Jezeršek. Za Inserami del je odgcmjreo Alojzij Novak. Vsi * Ljubljani