O centrih in periferijah in o neizogibni 
regionalizaciji raziskovanja
Vsem, katerih spomin sega v čas regional-
nih povezav v prostoru med Alpami in Ja-
dranskim morjem, se oblikovanje in razvoj 
Raziskovalne postaje ZRC SAZU v Novi Gorici 
ne zdi nič prelomnega. Prelomno je morda 
samo to, da se je delček polstoletnih sanj, idej 
in pričakovanj uresničil, kar je presenetilo 
celo najbolj zavzete sanjače; mimogrede, ta-
krat so to res bili samo moški, ki so neredko 
sanjali (tudi) sanje svojih žena …
Ostanimo pri presenečenju: dejstvo je, da 
se tudi goriške sanje o dolgoročnem nepreki-
njenem raziskovanju (čez)mejnega prostora 
niso razvijale po pričakovanjih. Večina (poli-
tičnih) sanjačev je namreč stavila na instituci-
onalni razvoj. V skladu s pregovorom »Najprej 
štalca …« so mnogi mislili, da se z nastankom 
univerze in nekaterih samostojnih fakultet 
usposobljene raziskovalne skupine oblikujejo 
kar same od sebe, in to kljub Einsteinovemu 
svarilu, da vnaprej znani raziskovalni rezultati 
nimajo zveze z znanostjo. Okvirno je mogoče 
in potrebno načrtovati marsikaj, napovedati 
pa ne.
Tudi zato si ne domišljamo, da smo že vna-
prej vedeli, da bo delo zgodovinarja prof. dr. 
Branka Marušiča preraslo v največjo, najbolj 
resno in kredibilno raziskovalno postajo ne 
samo na ZRC SAZU, temveč v Sloveniji na-
sploh.
Kar smo vedeli in čemur smo sledili, je vo-
dilo članic in članov funk rock skupine Funka-
delic, ki so za naslovno skladbo drugega stu-
dijskega albuma iz eksperimentalnih sedem-
desetih izbrali pesem Free your mind and your 
ass will follow. Pri tem seveda stavimo na 
njen globlji pomen, ki ga je četrt stoletja ka-
sneje razkril Paul David Hewson, bolj znan po 
svojem umetniškem imenu Bono. Prav on je 
namreč prve generacije gledalk in gledalcev 
postaje MTV prepričal, da je za pravi razvoj 
česarkoli, tudi znanosti, treba zavreči vse ša-
blone. Da je treba začeti misliti s svojo glavo, 
ostali deli telesa pa nam bodo sledili. Še več, 
v našem primeru se je izkazalo, da na ta način 
ni mogoče premikati samo ljudi, temveč tudi 
celotne skupine. 
Od tu naprej smo na prelomu tisočletja 
sledili svojemu hišnemu geslu Sapiens qui 
prospicit1 in začeli Marušičevo delo nadgraje-
vati v sodobno raziskovalno postajo, v kateri 
delajo kolegice in kolegi različnih inštitutov 
ZRC SAZU. Ti se povezujejo s kolegi in kolegi-
cami krepko čez državno mejo ter skupaj z 
njimi snujejo in izvajajo različne vrste projek-
tov. Pri tem se je še enkrat pokazalo, da v 
znanosti nič ne poteka od danes na jutri; tudi 
prelomni prebliski so mogoči samo na široki 
podlagi preteklih in vzporednih raziskav. 
Morda so samo enostranske, predvsem pa 
nepremišljene odločitve o omejevanju ali uki-
nitvi določene raziskovalne ustanove. Za kar 
pa v Novi Gorici ni nevarnosti, nasprotno: vse 
tesnejše sodelovanje z Mestno občino Nova 
Gorica ter drugimi mestnimi in regionalnimi 
ustanovami kaže na to, da je bil vsak novi ko-
rak naših sodelovanj skrbno premišljen. O 
tem nenazadnje priča tudi knjigarna Maks s 
pripadajočo kavarno, ki sodelovanja vseh vrst 
samo še bolj spodbuja.
dr. Oto Luthar,
direktor Znanstvenoraziskovalnega centra 
Slovenske akademije znanosti in umetnosti
1  Pametni mislijo naprej.