management 18 (2023) številka 2 71 Leto 2024 bo za Evropsko unijo (EU) ponovno prelomno, saj bodo v juniju organizirane evrop - ske volitve. V sklopu parlamentarnega procesa bo EU dobila tudi novo sestavo Evropske komisije, ki bo zadolžena za pripravo zakonodajnih predlogov do leta 2029. Naslednje leto je tako pomembno za razpravo o reformah politik in delovanja EU. Ena izmed takih razprav zadeva tudi regionalni razvoj in evropsko kohezijsko politiko, ki kot skupna politika Evropske unije teži k odpravljanju social - no-ekonomskih razlik med regijami z namenom krepitve ekonomske, socialne in politične enovi - tosti Evropske unije. V tem prispevku obravnavava manj znan kra - jevno usmerjeni model razvoja, makroregionalne strategije. Namen prispevka je opredeliti pojem makroregionalnih strategij z umestitvijo makro - regionalnega razvoja v sklop kohezijske politike in pametne specializacije. V vseh teh primerih gre za razvojne instrumente, ki se tako finančno kot Makroregionalne strategije razvoja: kaj so in zakaj jih Evropa potrebuje? Prispevek obravnava pomen makroregionalnih strategij Evropske unije. Makroregionalne strategije so strateški dokumenti, ki nastajajo v okviru Evropske unije na pobudo držav članic, ki izrazijo željo po okrepljenem meddržavnem sodelovanju. Gre za način vladanja in oblikovanja regio - nalne politike, ki naj bi privedel do boljše koordinacije sektorskih poli - tik glede na značilnosti prostora. Namen prispevka je opredeliti pojem makroregionalnih strategij z umestitvijo markroregionalnega razvoja v sklop kohezijske politike in pametne specializacije. Prispevek med dru - gim ugotavlja, da je izvajanje makroregionalnih strategij močno odvisno od angažiranosti in pripravljenosti sodelujočih držav ter deležnikov, ki so odgovorni za implementacijo. Ker makroregionalne strategija uvajajo transnacionalno perspektivo, kar naj bi prispevalo k skupnemu (evrop - skemu) naslavljanju izzivov, se njihovo vloga v prihodnosti lahko poveča. Ključne besede: makroregionalne strategije, makroregije, Evropska unija, kohezijska politika, regionalni razvoj Macro-Regional Development Strategies: What Are They and Why Does Europe Need Them? This article discusses the importance of macro-regional strategies of the European Union. Macro-regional strategies are strategic documents cre - ated at the initiative of European Union Member States that express a desire for strengthened cooperation. They are governance mechanisms for territorial development intended to shape regional development though an integrated sectoral approach. The article discusses macro-re - gional strategies in regards with EU cohesion policy and smart special - isation. We find that the implementation of macro-regional strategies depends on the commitment and motivation of participating member states, regions and the partners responsible for implementation. Since macro-regional strategies introduce a transnational perspective to devel - opment, their role in the development of the European Union can in - crease in the future. Keywords: macroregional strategies, macro-regions, European Union, cohesion policy, regional development https://doi.org/10.26493/1854-4231.18.71-77 Andreja Pegan, Univerza na Primorskem, Fakulteta za management andreja.pegan@fm-kp.si Ana Grdović Gnip Univerza na Primorskem, Fakulteta za management ana.grdovic@upr.si Andreja Pegan in Ana Grdović Gnip | Makroregionalne strategije razvoja 72 management 18 (2023) številka 2 strateško precej prekrivajo. Zadnji del prispevka odpira raziskovalna vprašanja o nadaljnjem ra - zvoju makroregionalnih strategij za prihodnost EU in Slovenije. V prispevku ugotavljava: 1. Ob spoznanju, da imajo politike EU po - membne teritorialne učinke, makroregional - ne strategije uvajajo koordinacijo sektorskih politik upoštevajoč specifike makroregij. Makroregionalne strategije uvajajo transna - cionalni način razmišljanja med deležniki v regijah, ki se srečujejo s podobnimi izzivi. 2. Iskanje sinergij med kohezijsko politiko, pametnimi specializacijami in makroregi - onalnimi strategijami lahko poveča učinek naložb. S strateško dodelitvijo sredstev na podlagi edinstvenih prednosti regije (pame - tna specializacija) in z usklajevanjem priza - devanj v sosednjih regijah (makroregional - ne strategije) je mogoče doseči usklajenejši in učinkovitejši pristop k regi onalnemu ra - zvoju. 3. Makroregionalnim strategijam so pripisane številne prednosti. Do danes še ni ocen, v kolikšni meri se cilji makroregionalnih stra - tegij uresničujejo v makroregijah in širšem prostoru EU. To pomeni, da še ni povsem jasen učinek makroregionalnih strategij na socialno-gospodarski položaj regij v smislu izboljšanja slednjega. 4. Kljub pomanjkanju informacij glede njiho - ve učinkovitosti makroregionalne strategi - je predstavljajo pomemben del razvoja EU. Njihova vloga se lahko v prihodnosti lah - ko poveča, saj poudarjajo transnacionalno čezmejno sodelovanje in tako prispevajo k evropskemu duhu za reševanje skupnih iz - zivov. Makroregije in makroregionalne strategije Makroregije so funkcionalna območja, ki združu - jejo regije s skupnimi izzivi (Mirwaldt idr. 2011). Makroregionalne strategije so strateški doku - menti, ki nastajajo v okviru EU na pobudo držav članic, ki izrazijo željo po okrepljenem meddržav - nem sodelovanju (Evropska komisija 2017; Euro - pean Commission b. l.b). Predstavljajo celosten okvir za obravnavo izzivov in priložnosti, ki se pojavljajo na območjih makroregij. Ideja in potreba po makroregionalnih stra - tegijah izvira iz spoznanja, da imajo sektorske politike EU teritorialne učinke, kar vpliva na složen razvoj (Stead, Sielker in Chilla 2016). Te - ritorialno oblikovane strategije, kot so makrore - gionalne, omogočajo razvoj politik in ukrepov za socialni ter gospodarski napredek, ki temelji na poznavanju specifik teritorija preko koordinacije sektorskih politik. Gre torej za naslavljanje izzi - vov s prostorske perspektive in preko povezova - nja ter koordinacije različnih sektorskih politik. V EU imamo trenutno štiri makroregionalne strategije, ki zajemajo 19 držav članic EU in deset držav nečlanic EU (slika 1).1 Te strategije so: - Strategija EU za regijo Baltskega morja (EU Strategy for the Baltic Sea Region – EUSBSR, sprejeta leta 2009), - Strategija EU za podonavsko regijo (EU Da - nube Region Strategy – EUSDR, sprejeta leta 2011), - Strategija EU za jadransko-jonsko regijo (EU Strategy for the Adriatic-Ionian Region – EUSAIR, sprejeta leta 2014) in 1 Obstaja tudi pobuda za novo makroregionalno strategijo za atlantsko območje (CPMR Atlantic Arc Commission b. l.; Wise 2016). Slika 1 Območja makroregionalnih strategij (European Commission (b. l.b). Šrafirana območja sodelujejo v več makroregionalnih strategijah) Andreja Pegan in Ana Grdović Gnip | Makroregionalne strategije razvoja management 18 (2023) številka 2 73 - Strategija EU za alpsko regijo (EU Strategy for the Alpine Region – EUSALP, sprejeta leta 2016). Slovenija sodeluje v strategijah za podo - navsko, jadransko-jonsko in alpsko regijo. Poleg Nemčije je edina država, ki sodeluje v kar treh makroregionalnih strategijah. Vsebinski cilji makroregionalnih strategij Makroregionalne strategije nastajajo na pod - lagi skupnega izziva, kot so npr. onesnaženje Baltskega morja v primeru EUSBSR, poplavna tveganja in plovnost po reki Donavi v prime - ru EUSDR, približevanje članstvu držav Za - hodnega Balkana v EU v primeru EUSAIR ter kompetitivnost alpskega območja v primeru EUSALP (Roggeri 2015; Cugusi in Stoccheiro 2016; Capello in Cerisola 2020). Pregled poso - dobljenih prioritet in akcijskih načrtov mak - roregionalnih strategij kaže, da se prioritete v strategijah (vedno bolj) pogosto dotikajo prioritetnih področij, ki so skupna za celotno EU, kot sta evropski zeleni dogovor in digital - na preobrazba (preglednica 1). Čeprav nekatere prioritete niso samo specifične za makroregijo, so se deležniki odločili, da lahko s transnaci - onalnim sodelovanjem dosežejo dodano vred - nost. Dejanski razvoj makroregionalnih stra - tegij torej kaže, da gre za sodelovanje, ki se v večini primerov prvotno porodi ob skupnem teritorialnem izzivu in s časom pridobiva tudi druge prioritetne razsežnosti. Pri tem je eden izmed največjih izzivov ohranjati osredotoče - nost razvojnih prioritet glede na skupne mak - roregionalne problematike. Makroregionalne strategije tako veljajo za transnacionalni način strateškega razmišljanja o regionalnem razvo - ju, kjer se predvideva, da imajo rešitve, ki jih identificira skupina regij, večji učinek na ra - zvoj EU kot rešitve, ki jih formulira posamezna regija (Gløersen 2016). Makroregionalne strategije v širšem kontekstu EU Naslednji odstavki opredeljujejo povezanost makroregionalnih strategij s kohezijsko politiko in pametno specializacijo, saj se strateško pre - pletajo. Makroregionalne strategije, kohezijska politika in pametne specializacije prispevajo k regionalnemu razvoju z zmanjševanjem razlik med regijami ter s povečevanjem konkurenčnos - ti regij. Makroregionalne strategije se v primer - javi s kohezijsko politiko izvajajo brez novih in- stitucionalnih okvirov, zakonodaje ter sredstev. Kohezijska politika se izvaja v sedemletnih ciklih, makroregionalne strategije pa so tematsko širši in dolgoročnejši instrument načrtovanja. Ker so makroregionalne strategije širše usmerjene, se morajo programi kohezijske politike (od leta 2020) navezovati nanje (Uredba (EU) 2021/1059 Evropskega parlamenta in Sveta z dne z dne 24. junija 2021 o določitvi skupnih določb o Evrop - skem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu plus, Kohezijskem skladu, Skladu za pravični prehod in Evropskem skladu za pomorstvo, ribištvo in akvakulturo ter finanč - nih pravil zanje in za Sklad za azil, migracije in vključevanje, Sklad za notranjo varnost in Instru - ment za finančno podporo za upravljanje meja in vizumsko politiko 2021). Pametne specializacije so tako kot makrore - gionalne strategije strateški dokumenti, ki pa spodbujajo regionalno inovacijsko politiko (oz. razvoj na osnovi inovacij) in so zato tematsko ožji od makroregionalnih strategij. V okviru pa - metnih specializacij se odvija intenziven proces odkrivanja prioritet za ukrepanje, kar lahko pri - pomore k ugotavljanju prioritetnega delovanja makroregionalnih strategij in pomaga pri ustvar - janju sinergij. Kohezijska politika Ker so makroregionalne strategije instrument za razvoj teritorija, jih lahko povežemo z na - Preglednica 1 Prioritete makroregionalnih strategij EUSDR EUSAIR EUSALP Povezanost regije Varstvo okolja Družba znanja Institucionalna kapaciteta Trajnostni turizem Kakovost okolja Povezljivost regije Modra rast Gospodarska rast in inovacije Mobilnost in povezljivost Okolje in energija Institucionalna kapaciteta Opomba Samo makroregionalne strategije, kjer Slovenija sodeluje. Viri: EU Strategy for the Alpine Regions (b. l.), EU Danube Region Strategy (b. l.), EU Strategy for the Adriatic-Ionian Region (b. l.), Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve (2023). Andreja Pegan in Ana Grdović Gnip | Makroregionalne strategije razvoja 74 management 18 (2023) številka 2 meni kohezijske politike EU (Gänzle idr., 2018; McMaster in van der Zwet 2016). Kohezijska politika EU opredeljuje ekonomski, socialni ter teritorialni razvoj v EU. Njen namen je pospeši - ti vsesplošni razvoj znotraj EU s poudarkom na zmanjševanju neskladij in razlik v stopnjah raz - vitosti v prid manj razvitih regij oz. tistih z ome - jenimi razvojnimi možnosti (npr. regije, ki jih je prizadela industrijska tranzicija, regije z neugod - nimi naravnimi danosti, najrevnejše regije z niz - ko gostoto prebivalstva, gorske, otoške ter čez - mejne regije ipd.) (prečiščena različica Pogodbe o delovanju Evropske unije 2012, čl. 174). EU na - menja tretjino proračuna za namene kohezijske politike (European Commission b. l.c). Ta delež se je v sklopu načrta za okrevanje po pandemiji še povečal. V sklopu kohezijske politike in njenih progra - mov je glavni izziv, kako lahko makroregional - ne strategije pripomorejo k skladnemu razvoju oz. k zmanjševanju razlik med regijami. Izsledki raziskav o kohezijski politiki kažejo, da so učinki sicer pozitivni, vendar ne vedno v prid tistim re - gijam, ki najbolj zaostajajo v razvoju (European Commission 2022a). Vprašanje je, kako in v ko - likšni meri makroregionalni pristop prispeva k skladnemu razvoju regij oz. k zmanjševanju razlik med njimi. Odgovora na to vprašanje še ni. Uspeh medsektorskega usklajevanja na makroregional - ni ravni lahko ocenimo glede na same učinke in rezultate. Evalvacija pa se, vsaj zaenkrat, izkazuje kot izjemno težka (Rafaelsen idr. 2017; Sielker in Chilla 2017; European Commission 2022b). Cilji kohezijske politike so zastavljeni za se - demletna obdobja, kar omogoča posodobljen nabor skupnih izzivov in investicije za najbolj pereče problematike družbe ter gospodarstva. Cilji kohezijske politike za obdobje 2021–2027 so: okrepitev raziskav in inovacij, odpravljanje digi - talnega razkoraka, digitalizacija javnih storitev, zelene naložbe, energijska učinkovitost, vseži - vljenjsko učenje, vključevanje marginaliziranih skupin v družbo, izboljšanje področja zdravstva in dolgotrajne oskrbe ter razvijanje trajnostne mobilnosti (Evropska komisija 2023). Ti cilji so namenoma široki, da lahko vsaka država, v sklo - pu svojih razvojnih načrtov, sredstva EU ustre - zno in namensko porabi (t. i. absorpcija ali črpa - nje evropskih sredstev). Hkrati pa so ti cilji tudi skupni EU. To pomeni, da se preko zasledovanja ciljev kohezijske politike države članice razvijajo složno, odpravljajo skupne razvojne izzive in tako izboljšujejo delovanje skupnega trga, kar naj bi ponujalo prednosti vsem regijam. Makroregionalne strategije naslavljajo števil - ne od zgoraj navedenih prioritet, vendar niso niti časovno niti vsebinsko omejene, saj ponujajo vi - zijo razvoja na dolgi rok. Dokaj široka vsebinska opredelitev kohezijske politike naj bi olajšala is - kanje sinergij med kohezijsko politiko in makro - regionalnimi strategijami (McMaster in van der Zwet 2016, 55). V tem procesu je osrednja vloga deležnikov identifikacija jasnega teritorialnega vidika prioritet, problemov in izzivov z dolgoroč - nim pogledom v prihodnost – to je tudi ena izmed dodanih vrednost makroregionalnih strategij v sklopu kohezijske politike EU. Makroregional - ne strategije tako dajejo priložnost programom kohezijske politike, da v sodelovanju s širšim kro - gom partnerjev dosežejo večji učinek preko večjih projektov (McMaster in van der Zwet 2016, 58). S takim navezovanjem se povečuje pomen kohezij - ske politike. To odpira nove možnosti za reforme in učinkovito delovanje regionalne politike na ravni EU, kar je tudi predmet razprave o priho - dnosti kohezijske politike. Skladi kohezijske politike in markroregionalne strategije Državljani kohezijsko politiko najbolje pre - poznavamo po investicijah, ki so sofinancirane iz strukturnih skladov, kot so Evropski sklad za regionalni razvoj, Kohezijski sklad in Evropski socialni sklad (European Commission b. l.a). Ti skladi financirajo prioritete, ki so skupno določe - ne na ravni EU in implementirane na osnovi re - gionalnih ali nacionalnih operacijskih programov kohezijske politike. V sklopu kohezijske politike obstaja tudi evropsko teritorialno sodelovanje ali INTERREG. Evropsko teritorialno sodelovanje je pomembno za izvajanje makroregionalnih strategij, saj po - udarja teritorialni razvoj.2 INTERREG financira meddržavne projekte ter tako spodbuja medre - gionalno, čezmejno in transnacionalno sodelo - vanje (Služba Vlade RS za razvoj in kohezijsko politiko b. l.). Podobno kot INTERREG je mak - roregionalna strategija sodelovanje s transnaci - onalnim značajem. INTERREG sicer pokriva ožji sklop prioritet medtem, ko so prioritete mak - roregionalnih strategij lahko širše zastavljene. Največja razlika pa je v tem, da so INTERREG in podobni mehanizmi kohezijske politike sredstva 2 Makroregionalne strategije pa lahko črpajo tudi iz drugih virov, kot so nacionalni programi, Evropska investicijska banka, Evropska banka za obnovo in razvoj ter drugi strukturni skladi EU. Andreja Pegan in Ana Grdović Gnip | Makroregionalne strategije razvoja management 18 (2023) številka 2 75 za financiranje projektov ter investicij, medtem ko so makroregionalne strategije strateški okvir za identifikacijo in naslavljanje dolgoročnih izzi - vov ter priložnosti v izbranem transnacionalnem teritoriju z namenom vpliva na razvoj politik. Čeprav INTERREG financira številne projekte, ki nastajajo v okviru makroregionalnih strate - gij, projektno delo ni zamišljeno kot osrednji del makroregionalnih strategij. Bistvo so strateško načrtovanje, identifikacija skupnih problemov in izzivov ter možnosti sodelovanja, ki prostoru ali teritoriju ponujajo največjo dodano vrednost. To so lahko projekti kot tudi mreženja, partnerstva in druge aktivnosti, ki prispevajo k skupnemu oblikovanju politik razvoja. Pametna specializacija Tako kot makroregionalne strategije so pametne specializacije novejši instrument regionalnega ra - zvoja, ki naj bi pripomogel k uresničevanju ciljev kohezijske politike (Pagliacci idr. 2020; Capello in Cerisola 2020).3 Pametna specializacija uvaja kra - jevno usmerjen pristop k inovacijski politiki, ki si prizadeva ugotoviti, katere panoge, ki so že ovred - notene kot zelo obetavne za gospodarski razvoj in konkurenčnost regije, lahko največ pridobijo z naložbami v razvoj, znanost in inovacije (F oray 2014). Pametna specializacija tako obsega identifi - kacijo prioritetnih panog in podpornih aktivnosti za spodbujanje inovacij v partnerstvu med delež - niki, ki naj bi vodilo do večje konkurenčnosti regi - je. Omenjene so tudi kot instrument zmanjševa - nja razlik med regijami EU. Revne in manj razvite regije v večini nimajo dobrih lokalnih pogojev za razvoj inovacij, pametna specializacija pa predvi - deva, da se glede na izhodiščni položaj regije dolo - či inovacijske procese, ki se morajo odviti v namen razvoja. Ti procesi se razlikujejo glede na stanje in pogoje v posameznih regijah (Pagliacci idr. 2020; Capello in Cerisola 2020). Strategije pametne specializacije se, tako kot operacijske programe kohezijske politike, sprejema na ravni regij. Mak - roregionalne strategije pa omogočajo razmislek o teritorialnih dinamikah pametnih specializacij v transnacionalnem prostoru, kjer je glavno vpra - šanje učinek pametnih specializacij glede na so - cialno-ekonomsko heterogenost makroregij (Pag - liacci idr. 2020). Predvideva se, da manjša kot je heterogenost, lažje je povezovanje, vendar so tudi učinki manjši (in obratno) (Pagliacci idr. 2020). 3 Pametne specializacije so bile prvič uvedene v obd - obju 2014–2020 kot pogoj za sprostitev nekaterih sredstev kohezijske politike. Prednosti in izzivi makroregionalnih strategij Makroregionalne strategije so inovativen instru - ment regionalnega razvoja, ki mu nekateri pri - pisujejo tudi eksperimentalno narav o (Gänzle in Mirtl 2019). Nj ihovo delovanje ne predvideva na - stajanja novih instrumentov, kot so uredbe, skla - di ali uradi. Cilj je, da se gradi na virih, ki že ob - stajajo. To pomeni, da implementacija vsebin, ki so zapisane v makroregionalnih strategijah, sloni na integraciji različnih mrež in organizacij, ki so že aktivne na področjih načrtovanja in implemen - tacije, vključujoč izkoriščanja sredstev iz obsto - ječih finančnih virov (EU in/ali državni, javni in zasebni viri). Ker ni predvidenih posebnih finanč - nih virov, ki bi bili namenjeni samo za izvajanje makroregionalnih strategij, naj bi identifikacija prioritet potekala neobremenjeno glede na raz - položljivost virov. Skladno s predvidevanji nove uredbe skladi zaenkrat še niso nastali. Vprašanje pa je, ali makroregionalne strategije spodbujajo nastanek vsaj neke milejše oblike novih »insti - tucij«, saj deležniki za potrebe implementacije vzpostavljajo različne mreže in delovne skupine (Gänzle idr. 2018). Deloma je do tega prišlo, ker obstoječe mreže in strukture vladanja, vzpostavl - jane v okviru kohezijske politike, niso zadostno dojemljive za razpravljanje o makroregionalnih strategijah (M cMaster in van der Zwet 2016). To odpira vprašanje, ali so makroregionalne strate - gije dovolj vpete v sklop kohezijske in drugih po - litik, da bi lahko pri naslavljanju skupnih izzivov vpeljale makroregionalne vidik. Pomembna prednost makroregionalnih stra - tegij je tudi ta, da razvojne izzive naslavljajo medsektorsko in ne v zaprtih silosnih struktu - rah, kjer ni komuniciranja med deležniki iz raz - ličnih strok, področij in sektorjev (javni, zasebni in neprofitni sektor). Ta prednost je sicer večkrat pripisana tudi kohezijski politiki. V primerjavi s kohezijsko politiko makroregionalne strategije uvajajo medsektorsko sodelovanje, ki presega na - cionalne, regijske in medmejne vidike. Nadaljnja prednost makroregionalnih strategij za uresniče - vanje skupnih razvojnih ciljev je njihovo fleksi - bilno članstvo. Makroregije so namreč funkcio - nalne celote in nimajo točno določenih meja. To tudi pomeni, da ni treba, da vse države članice in regije sodelujejo v vsem, ampak da so vključene tiste, ki lahko angažirano sodelujejo pri izvajanju prioritet. Geografska razsežnost makroregional - nih strategij je v nekaterih primerih nekoliko pre - senetljiva (Capello in Cerisola, 2020), vendar pri tem ne gre pozabiti, da gre za funkcionalne regije. Andreja Pegan in Ana Grdović Gnip | Makroregionalne strategije razvoja 76 management 18 (2023) številka 2 Ker so makroregionalne strategije osnovane na prostovoljnem delovanju, je njihov uspeh od - visen od angažiranosti deležnikov. Pridobivanje virov financiranja je odvisno od podpornega oko - lja in iskanja sinergij z obstoječimi viri financira - nja. Npr., skladi kohezijske politike predstavljajo primeren vir financiranja, vendar je makroregio - nalne prioritete treba ustrezno umestiti v načrto - valne dokumente, na osnovi katerih so sredstva iz teh skladov tudi namensko uporabljena. Slednje se izkazuje za vse prej kot enostavno, saj zahteva reorientacijo deležnikov kohezijske politike ter spoznavanje pomena makroregionalnih strategij (McMaster in van der Zwet 2016; Gløersen 2016). Ker se dejavnosti, ki izhajajo iz makroregionalih strategij, financirajo tudi iz skladov kohezijske politike, se poraja vprašanje o podvajanju ali pa vsaj prekrivanju prioritet, instrumentov in mrež deležnikov. Vse to postavlja pod vprašaj dodano vrednost makroregionalnih strategij. Na te kriti - ke njihovi snovalci in idejni podporniki odgovar - jajo, da makroregionalne strategije uvajajo boljšo koordinacijo, omogočajo finančno neobremenje - no identificiranje prioritet ter izzive naslavljajo transnacionalno (Gløersen 2016). Vsekakor gre za zapleten proces načrtovanja in implementa - cije, ki ga podobno kot druga področja delovanja EU sleherni državljan, kljub zanimivi disemina - cijski dejavnosti,4 le stežka razume. Zaključek Makroregionalne strategije so način vladanja in oblikovanja regionalne politike, ki naj bi vodil do boljše koordinacije sektorskih politik glede na značilnosti prostora. Kohezijska politika, pame - tna specializacija in makroregionalne strategije obravnavajo različne vidike regionalnega razvo - ja v EU ter zagotavljajo strateško dodeljevanje sredstev, usklajevanje skupnih prizadevanj in doseganje razvojnih ciljev. Makroregionalne stra - tegije so promovirane kot prožno orodje za na - daljnji razvoj regij in držav članic znotraj proce - sov evropske integracije. Ker so strategije v celoti medvladne pobude, je njihovo izvajanje močno odvisno od angažiranosti in pripravljenosti sode - lujočih držav (in manj deležnikov na ravni EU). Hkrati pa uvajajo transnacionalno perspektivo, kar naj bi prispevalo k skupnemu (evropskemu) naslavljanju izzivov. O nadaljnjem razvoju makroregionalnih stra - tegij se porajajo številna vprašanja. Ta so skupna 4 Glej primer »Dobre prakse iz MAKROREGIJ Tukaj in Zdaj Makroregije tukaj in zdaj« (b. l.). tako Sloveniji kot tudi drugim državam in regi - jam: - V kolikšni meri Sloveniji uspeva vplivati na razvoj makroregionalnih strategij in v ko - likšni meri se jim mora prilagajati? - V kolikšni meri Sloveniji pri transnacional - nih deležnikih uspeva mobilizirati interes za prioritete in oblikovanje delovnih skupin z velikim razvojnim potencialom za Sloveni - jo? - V kolikšni meri Sloveniji uspeva pri mobi - lizaciji nacionalnih, regionalnih in lokalnih deležnikov za izvajanje in sodelovanje pri makroregionalnih strategijah? Odgovori na ta vprašanja so potrebni, v koli - kor želimo, da se institucionalna in finančna pro - žnost makroregionalnih strategij čim bolj uresni - či v praksi. Literatura Capello, R., in S. Cerisola. 2020. »Development Pa- tterns and Their Sources of Competitiveness in the EUSALP Macro-Region.« Regional Studies 54 (8): 1043–1056. CPMR Atlantic Arc Commission. B. l. »Macro-Regi- onal Strategies: A New Strategic Framework for European Territorial Cooperation.« https://cpmr -atlantic.org/event/macro-regional-strategies -a-new-strategic-framework-for-european -territorial-cooperation/. Cugusi, B., in A. Stocchiero. 2016. »The European Union Strategy for the Adriatic-Ionian Region.« V A ‘Ma- cro-regional’ Europe in the Making, uredila S. Gänzle in K. Kern, 169–188. London: Palgrave Macmillan. »Dobre prakse iz MAKROREGIJ Tukaj in Zdaj Mak - roregije tukaj in zdaj«. B. l. MMC RTV Slovenija. https://www.rtvslo.si/tv/makroregije/dobre -prakse-iz-makroregij-tukaj-in-zdaj/473125. EU Danube Region Strategy. B. l. »One Strategy – 12 Priorities.« https://danube-region.eu/about /priority-areas/. EU Strategy for the Alpine Regions. B. l. »Objectives.« https://www.alpine-region.eu/objectives. EU Strategy for the Adriatic-Ionian Region. B. l. »Pil- lars.« https://www.adriatic-ionian.eu/pillars/. Evropska komisija. 2017. Kaj je makroregionalna strate- gija EU? Luksemburg: Urad za publikacije Evropske unije. Evropska komisija. 2023. t»Kohezijska politika EU: programi za obdobje 2021–2027 bodo predvidoma ustvarili 1,3 milijona delovnih mest v EU.« 2. maj. https://ec.europa.eu/regional_policy/whats-new /newsroom/05-02-2023-eu-cohesion-policy-2021 -2027-programmes-expected-to-create-1-3-million -jobs-in-the-eu_sl. Andreja Pegan in Ana Grdović Gnip | Makroregionalne strategije razvoja management 18 (2023) številka 2 77 European Commission. 2022a. »Questions and An- swers on the 8th Cohesion Report: Cohesion in Eu- rope towards 2050.« 9. februar. https://ec.europa .eu/commission/presscorner/detail/en/qanda_22 _763. European Commission. 2022b. »Report from the Com- mission to the European Parliament, the Council, the European Economic and Social Committee and the Committee of the regions on the Implementa- tion of EU Macroregional Strategies.« COM(2022) 705 final, European Commission, Bruselj, 9. decem- ber. European Commission. B. l.a. »Available Budget of Cohesion Policy 2021-2027.« https://commission .europa.eu/strategy-and-policy/eu-budget/long -term-eu-budget/2021-2027/whats-new_en. European Commission. B. l.b. »Macro-Regional Strate- gies.« https://ec.europa.eu/regional_policy /p o li c y c o op er a t i o n/m a c r o-r e g i o n al- str a t e g i es_en #:~:ext=A%20%27Macroregional%20strategy %27%20is %20an,l o c a t e d%20in%20th e%20s am e %20geographical. European Commission. B. l.c. »The 2021-2027 EU Bud- get – What’s New?« https://commission.europa .eu/strategy-and-policy/eu-budget/long-term-eu -budget/2021-2027/whats-new_en. Foray, D. 2014. »From Smart Specialisation to Smart Specialisation Policy.« European Journal of Innova- tion Management 17 (4): 492–507. Gänzle, S., in J. Mirtl. 2019. »Experimentalist Gover - nance beyond European Territorial Cooperation and Cohesion Policy: Macro-Regional Strategies of the European Union (EU) as Emerging ‘Regional Institutions’?« Journal of European Integration 41 (2): 239–256. Gløersen, E. 2016. »Ways for Better Cooperation and More Efficient Coordination of Funding.« V Inter - ract Programme, Macro-Regional Strategies in Chan- ging Times – EUSBSR, EUSDR, EUSALP and EUSAIR Headed Towards the Future Together, 13–15. Gänzle, S., D. Stead, F. Sielker in T. Chilla. 2018. »Ma- cro-Regional Strategies, Cohesion Policy, and Regi- onal Cooperation in the European Union.« Political Studies Review 1 (2): 161–174. McMaster, I., in A. van der Zwet. 2016. »Macro-regi- ons and the European Union: The Role of Cohesion Policy.« V A ‘Macro-Regional’ Europe in the Making, uredila S. Gänzle in K. Kern, 47–73. London: Pal- grave Macmillan. Ministstvo za zunanje in evropske zadeve. 2023. »Mak - roregionalne strategije Evropske unije.« 3. februar. https://www.gov.si/teme/makroregionalne -strategije-evropske-unije/. Mirwaldt, K., I. McMastere in J. Bachtler. 2011. »The Concept of Macroregions: Practice and Prospects.« European Policies Research Centre Research Paper 76, Glasgow. Pagliacci, F., P. Pavone, M. Russo in A. Giorgi. 2020. »Regional Structural Heterogeneity: Evidence and Policy Implications for RIS3 in Macro-Regional Strategies.« Regional Studies 54 (6): 765–775. Prečiščena različica Pogodbe o delovanju Evropske uni- je. 2012. Uradni list Evropske unije, št. C 326: 47–390. Rafaelsen, B., L. C. Wähler, M. von Weitzel-Mudersba- ch, A. Sanopoulos, D. Grozea-Helmenstein in I. Paterson. 2017. »Study on Macro-Regional Strate- gies and Their Links with Cohesion Policy: Final Re- port.« Raziskovalno poročilo, European Commissi- on Directorate-General Regional and Urban Policy, Etterbeek. Roggeri, A. 2015. »Could Macroregional Strategies Be More Successful?« European Structural and Inve- stment Funds Journal 3 (3): 145–155. Sielker, F., in T. Chilla. 2017. »Evaluating and Monito- ring Macro-Regional Strategies.« V Interact Pro- gramme, Making the Most of Macro-Regions: Trends. Analysis. Recommendations, 78–91. Služba Vlade RS za razvoj in kohezijsko politiko b. l. »Interreg Slovenija: informacije o vključenosti Slo- venije v programe evropskega teritorialnega so- delovanja - Interreg.« https://www.eu-skladi.si/sl /interreg-slovenija. Stead, D., F . Sielker in T. Chilla. 2016. »Macro-Regional Strategies: Agents of Europeanization and Resca- ling?« V A ‘Macro-Regional’ Europe in the Making, uredila S. Gänzle in K. Kern, 99–120. London: Pal- grave Macmillan. Uredba (EU) 2021/1059 Evropskega parlamenta in Sve- ta z dne z dne 24. junija 2021 o določitvi skupnih določb o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu plus, Kohezijskem skladu, Skladu za pravični prehod in Evropskem skladu za pomorstvo, ribištvo in akvakulturo ter fi- nančnih pravil zanje in za Sklad za azil, migracije in vključevanje, Sklad za notranjo varnost in Instru- ment za finančno podporo za upravljanje meja in vizumsko politiko. 2021. Uradni list Evropske unije, št. L 231: 159–706. Wise, M. 2016. »The Atlantic Arc: A Macro-Region in the Making?« V A ‘Macro-Regional’ Europe in the Making, uredila S. Gänzle in K. Kern, 243–268. Lon- don: Palgrave Macmillan. Opomba Delo je nastalo v okviru raziskovalnega projekta Delo- vanje Slovenije v makroregionalnih strategijah Evrop- ske unije (V5-2347), ki ga financirata Javna agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Re- publike Slovenije (ARIS) ter Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve (MZEZ).