št. 23 ,S L O V E N K A' Str. .3, O psihologiji Lavre Marholmove. Fo nemškem poslovenila Marica 11. S pomilovalnim nasmehom citai sem knjigo „Lavre Marholm : Psihologija žene" (Psvhologie der Fiau. Berlin, Carl Duuker). Ali naj zatrobim v trobento in pozovem na literarni boj proti njej ženstvo, ki je vrlo in blago v svojem duševnem življenji ? Ne da se mi ! Bojevita srca naj se razvnemajo, priznavam, da imajo pravico, a meni vsiljujejo se druge misli in ker ni v mojej moči, da bi pomagal Lavri, vpra'am se : Kako se je mogla ta žena tako bridko zmotiti ? Ali se vendar naj dvignem in jo kamnjam ? Odveć, kajti ta vešča ugasnila bo tudi brez mojega kamena. Tudi svariti nočem pred njo, kajti kedor tiči v mrežah njenih umetnostij, ni mu pomagati, pač pa svetovati : najbolje mu je. da si takoj obesi kamen za vrat in skoči .... v močvirje. Fo semnjih kažejo se mršave, pobarvane postave — potujoči umet- niki — s poslednjimi močmi v svojih umetnih poskokih — kedo se jim more smejati, kedo se razljutiti? Sočutje vzbudi se v človeku in pomilovanje. I meni se smili — Lavra Marholmova. Ne samo pokrajna, ves svet je ,un etat d' ame.*' V svojih tisočerih, zamotanih, navidezno si nasprotujočih utisih slika ti vedno in vedno spet lastno tvojo dušo. Ti samo projiciraš svojo dušo v druge in pogledaš ljudi za take. kakoršeu si sam. Ako hočeš človeka spoznati. Str. 4 ..S I; O V E N K A- Št. 2;^ posreči se ti to uujbolj, ako ga sodiš po njogovem mnenji o svojem bližnjem A Lavra Marliolm — ? V svojej knjigi je narisala tri generacije ženskih, kakor jih vidi : čudni, ' topogledi, zagrizeni, trpeči, hrepeneči obrazi, to jo prva . generacija ; ovenele, vtrujone, ki vlečejo svoj zakonski jarem za seboj, matere velih otrok in žene trebiišatih I soprogov, nekatere gibčne kot kuščarji, vedno nekaj iskaje in vohaje to je druga generacija ; bledih in rdečili. čarov z vabiininii. plahimi 0'"mi, polovičarsko znanje v pogledu, z izrazom prevare na obrazu, one- mogle hčere nezadovoljnih starišev, fini, votli obrazi ali pa od ribjega olja napihnjena lica — to je tretja ge- neracija. In t'i je vse, kar Lavra vidi. To je njeno ženstvo. Kakor krtova sodba o vrtu — kaj more ubogi revež zato, da ne more videti krasnih rož in tisoč čarov, ka- tere občudujejo drugi ! Komentara ni treba, vsak lajik zapazi slepoto Lavrino Smili se vam naj uboga slepa ! In po svetu, katerega je videla (ni videla, prav za prav!) na ta način, je posnela jedno svojo misel. Ženo poklanja izključno spolnemu življenju in jej uavrže končno še trohico vere, mene : „Denn im letzten und tiefsten Grunde wird und kann sich das Weib nur für geschlech- tliche und religiöse Dinge wirklich erwärmen, d, h. für den Inhalt und Endpunkt seines Lebens." Ta misel je ravno tako pravilna, kakor je pravilna podoba sveta, katero si je vstvarila. In s to mislijo igračka se v vseh svojih knjigah. „Lavra pri glasovirju" ; — pa fej ! ne- srečneži naj se ne zasmehujejo. Ta njen nazor jej je to, kar je jedina, mršava molzna krava ubogej vdovi. Ali je treba opomniti, da je krava suha in da njeno mleko smrdi? Bog jej jo blagoslovi, dokler jo živil Pravo zrno pokaže se nehote vsakemu očesu, ki noče biti slepo. Seveda so ženske na svetu, ki žive le za spolno življenje, prav tako, kakor se srečavajo pod j solncem taki možki Kedor pa se drzne take posamezne slučaje raztegniti na splošno življenje in jih proglasiti naravnim postavam, dobro bi bilo, da bi ga srečala pamet. Le pritlikov duh zamore ves prostorni svet me- riti po jednem kopitu. Le slepec stavi jedno barvo za vse druge. Cini lažje najde kedo pravilo za prikazni, ki se javjajo v žiUjeuji — pravila so vsa jednako zaho- motana — tem manj je nadarjen. Le ljudem omenjenega duha prišlo bi v misel, vloviti solčno svetlobo v vrečo in jo nesti domov, kakor je storila Lavra. Smili se mi Lavrina reVna, slepa oseba, pa tudi z njo kakor pisateljico imam sočutje ! Oboje je jedno in sodnik bi staknil v uzroku učinek. Kako se pozna vtrujenost, spehanost tem clowniskim poskusom ! To je pač gonja za uspehom, ki je vodila pero nesrečne pisateljice. Kakor se ponavlja vedno jedna in ista misel, tako se ponavlja tudi njena obl-ka. Takoj v začetku knjige, vvod — primerjal bi ga skoku skoz obroč v cirkusu — sedi devojka v elegantnej sobi za mizo, v rokah drže ročno delo in rožnata luč zasenčene svetilke obseva jej lice, kalero se vidi rožnato, mlado, cvetoče. Potem pa stopi k oknu v bledo razsvetljavo in o groza ! devojčica je stara devica obupanih črt v obrazu, katere jej je vertalo „čakanje". Ce se sploh more govoriti o .vsebini'" njene knjige, re- cimo, da jo polnijo tipi modernih žena. Lavra meri ženstvo, vesoljno ženstvo po Detraguée, grande Amoureuse, Cerebrale. Tako tudi krt vidi v roži le rastlino, na ka- tere koreninah se rede črvi. In ta nesrečna ideja, ves, veliki božji svet tlačiti v tri ali štiri tipe. Kakšna strašna priča notranjega duševnega ubožtva ! Tem trem ženskim generacijam je postavila nasproti tri možke tipe in sicer dekadente, barbare in barbar- dekadente in Lavra skuša zakone teh in onih. In kako jo veseli, ker se morajo ponesrečiti vsi zakoni ! Končno pa meni, da je res izcrpila vse možnosti realnega življenja ! Kako hudo je moralo biti Lavri pri pisanji te knjige ! V kakšnih mukah se je vila njena duša ! Seveda, njena prid ga o jedino zveličavnej poltnosti dala jej je snovi le za par stranij. Prisiljena je bila ponavljati vedno in vedno in v tem nasilju je čutila, da jo logika zapušča holj in bolj. Ali, rešitev našla je v člankih o Gabrijeli Reuter in o grofici Schimmelmann in še v mnogih drugih feljtonih, katere je vtihotapila v žrela praznih stranij. No, s tem pa gotovo ni goljufala sama sebe, kakor tudi onega čitalca ne, ki zapre knjigo, predno jo prečita do konca, kajti kedor je njen prijatelj, ne bo citai sosebno konca njene knjige ne. Za njene misli o reformovanji človeške družbe še ni zrel naš vek. Kar me poleg Lavrinih slepih nazorov o svetu in poleg njenih nel gičnih sklepov še posebno boli, to je njena nevednost in pa nezmožnost, pridobiti si saj vsak- danje šolske omike. A krivica bi se jej storila z oči- tanjem, da ne stremi za njo ; pa trdo jej gre. Znano je, da so se začele zloglasne pravde s čarov- nicami v 13. veku in da je historično dokazano, da se je prva čarovnica sežgala v Toulouse 1275. 1, in da so se čarovnice jele preganjati s vso krutostjo vsled bule ,.Summis desiderantes' papeža Inocencija VIII. 1484. 1. Pravim, da je to znano, a nesreča tudi ni, če kedo tega ne ve. Strašno znamenje nevednosti pa je, če človek pi- še ravno o tem, česar ne zna. Lavra Marholm pa trJi, da je čarovnicam napovedal boj protestantizem. In tega ne omenja le mimogrede, ampak govori o tem na dolgo in široko še celo opetovano. Znano je nadalje, da se zahvaljuje moderna ženska emancipacija na svojem začetku Mary WoUstonecraft, George Sand, Luise Otto-Peters, ve se tudi, da se je bojevalo mnogo ženskih za njo, preJno je zagledala luč sveta slovita knjiga „Stuart Mili, Subjection of women". Mili je sam pripoznal, da mu je vse ideje za njegovo knjigo dala njegova soproga, katero je ljubil, kakor ljubi redkokedaj mož svojo ženo — seveda, vsega tega človeku ni treba znati, a kakor sem že omenil, čemu pisati o predmetih, kateri nam niso znani in obsojati tako samega sebe ! Lavra Marholm pa pravi, da sta Mili in Bebel vsilila ženstvu stremljenje za svobodo, ka- tero jim je celo tuje. (Kajti po njenem zahtevajo ženske le, da se jim zadosti v poltnosti !) Proti koncu knjige, pred kojim sem svaril njene prijatelje, pa izaajde Lavra za žene ,produktivno' delo, ne vede, da mora biti več št. n „S L o v E N K A" Str. 5 ali manj vse delo kot delo prodiiktivno. To pa bi leh'