Go&po&ar&lc® i^v&nšol&lzo delo Enodnevni strokovni kmetijski tečaj za učitelje v Cerknici. Odbor občestva učiteljev kmcitsko-nadaljevalnih šol je na svoji seji p.edlagal, da bi se po srezih ¦prinejali kratki kmetijski tečaji, ki naj bi trili namenjeni zlasti za mlajše učitdje. Vodil nai bi tcčaje poseben odbor, v katerem bi delovali zastopmiki cbčestva in sreskega učiteljskcga društva .___¦ sreski šol_ki naidzornik in sreski kmetijski referent. Tečaji bi pripomogli k širjenju strokovTie kmetijske izobrazbe _n k razumevanju smernic kmetekonadaljevalnih šol med učitelji, ki naj bi znanje in smernice same čim bodj prenašali med narod, posebno šo v kmetsko-nadaljevalnih šolah, v višji narodni šoli in v dimštvih kmetskih fantov in de'klet. Prvi tak tečaj se je vršil 4. novembra za uči-teljstvo logaškega srcza v Cerknici. Predavail je sreski kme.ijski referent gospod Konrad Fečevnik, ki je v svojem govoru podal konkineiten načrt za zbo-jšanje kmetijskega gospodanstva m vseh kmetijskih panog v srezu; omejil se je na najnujnejšc in na ono, kar je mo_oče, da se udejstvi in na fcar je treba ljudi najbolj opozarjati. Najzanimivejša ie bila točka o uredbi male kmetije, ki ne sme gojiti le onih gospodarskih panog ki trenutno največ donašajo. ampak moia biti kombinirano, čigar dobre posledice se pokažejo zlasti ob sprememban, ko nastopijo dobre prilike za ka'ko drugo Danogo. Marsikdo je že prišel, ker je upošteval le gozdarstvo, v pravo zagato. V našem srezu sta glavni panogi živinoreja in travništvo. Kmet mora urediti razmerje med številom živine in posestvom in ne sme rediti več živine, kot ima krme. Vsa krma, tudi korenstvo, mora biti do druge letine enakomerno porazdeljena in izkoriščana in ne sme biti porabljena — tudi korenstvo — že pred po^ mladjo; od svojega posestva mora dotočiti toliko za travnike in njive, da bo imel dovolj za družino in za živimo in da ne bo imel enega preveč, drugega pa premalo. Od polja naj določi eno tretjino za žito, eno tretjino za okopavine, eno tretjino pa za krmske rastline; sicer pa mu skušnje tudi marsikaj povedo. Z razdelitvijo je v ozki zvezi .plodored in preprosto knjigovodstvo, ki je malemu kmetu zelo potrebno. Opozarja na knjigo i-nž. Petkovška o uredbi kmetijiskega gospodarstva, ki jo bo letos izdala Kmetijska matica. Glede živinoreje omenja predpisaino sivo pasmo in važnost dobre plemenske živime, posebno pa poudarja vzrejo goveda, namreč krmljenje, gibanje in čist zrak. Od prašičev se uvaja v našem srezu ipožlahtnjena pasma; važmejše kot pasma pa je krmljenje. Od kokoši naj se ne zanašajo v naše kraje tuje rjasme, ampak naj se goji le štjaerska rjava kakoš. Prostori za kokoši inaj bodo snažni in vcčkrait pobeljeni. Ni dobro, da bivajo ko'koši po hlevih pri živini. Za zboljšanje govejega plemena so potrebne rodovniške organizacije. Pri poljedelstvu jc trcba ljudi poučiti o pravilnem plodoredu, obdelovanju zemlje, jesenskem oranju, globoikem oranju, o gnojišču, gnojnični jami. o ravnanju z gnojem in gnojnico. o komipostu in umetnih gnojilih. o izbirainju semcna in o poliedelskih strojih. Naši travniki nai s-e bolj čistijo. gnojijo in jeseni dobro Drcbranajo staiti travniki nai se preorjejo in n-anovo zase.jejo; trava ,se mora kositi, preden se začne sušiti, nekateri rjose^tniki v srezu Deskušajo 7. umetnimi travniki; pri >nas bi iahko nridclovali semena trav, da bi jih ne biio treba uvaža:ti iz dlrugih držav. Mokre fravnike ic treba osuški. Pri sadjarstvu ie trcba cpozarjaifi mladjno na sorte, ki so že določcnc za naš srez, in naj ne sadijo sort, .i zah.tcvajo toplej&e podnebje. Uspevanjc SKdneSa drevia ie odvisno od pravilnc sadlitve, gnojenja in okopavania; divjaki iz Sozda so sicor trdne Dodlaae, vendar niso zanesljivi in jih minogo poginc. Dreden dorasteio. Sadna drevesa so Dri nas še vedno precfoisto nasajcna. Sadja se mora obirati o prav&m času, zlasti hruške. Pritlično sadno drevje bi se moralo bolj zasajati. Iz sadja naj delaio 'ttidi hrezalkoholno Dijačo. Prodavanja so bila dopoldne od 9. do 12., popoldne pa od 1. doi 4. Bile so tudi dcbate, za predavanje tovariša Josipa Dolgana, ki bi govoril o najipotrebnejšcm iz prirodoznanstva kot osnovi za razumevanje naprednega kmetijstva. ni bilo več časa. Teča.j se bo nadaljeval kako drugo nedeljo in se bo uporabil le za ogledovanje niiv travnikov, osuševalnih jarkov, umetnih tiravnikov, hlevov, gnojišč, gnojničnih jam, živiine. sadovnjakov, drevesnice, mlekarne in zemljiš'kih knjig; to bi se seveda vršilo v Logatlcu. Pozneje bo na vrsti še vse drugo, kar obsega _ospodarisko in ino ralmo stran madega kmcta.