Savinjske novice št. 21, 24. maj 2019 2 Oglasi V Društvu diabetikov Velenje smo se odločili, da naredimo korak dalje pri ozaveščanju o pomembnosti zdravja, predvsem pa želimo predstaviti, da inzulinske črpalke niso tabu in da sladkorni bolniki niso hendikapirane osebe. Na posebno udaren način želimo narediti pro- mocijo zdravemu načinu življenja in ga tudi približati ljudem. Da pa bo- mo dosegli to udarnost in posebnost, bomo dogodek povezali z modo. Rdeča nit dobrodelno modnega dogodka bodo inzulinske črpalke, katere bomo videli skozi celoten šov. Prireditev bo potekala 28. 5. 2019 ob 18. uri v KD Velenije. Prireditev je že podprta tudi s strani Mestne občine Velenje. Priso- tnost na dogodku nam že potrjujejo tudi znani glasbeniki, kot so Alya, Maja Založnik in Nino Ošlak, dogodek je podprl tudi Marko Mag s ple- sno šolo M-dance. Za vstop na prireditev si bo potrebno zagotoviti kar- to, ki jo dobite na www.mojekarte.si. Od vsake prodane karte bo del zneska šel Društvu diabetikov Velenje za nakup blazin, ki preprečujejo preležanine. Po končanem dogodku bo tudi zdrava zakuska in zdrava torta. Prisluhnite naši zgodbi, podprite jo, dovolite si biti vidni! Društvo diabetikov Velenje, predsednica Romana Praprotnik Savinjske novice št. 21, 24. maj 2019 3 Savinjske novice št. 19, 12. maj 2017 3 Savinjske novice št. 19, 12. maj 2017 3 Tretja stran Iz vsebine: Stalni zunanji sodelavci (razvrščeni po abecednem vrstnem redu): Franjo Atelšek, Marijan Denša, Tatiana Golob, Benjamin Ka- njir, Marija Lebar, Roman Mežnar, Jože Miklavc, Darinka Presečnik, Barbara Rozoničnik, Ciril M. Sem, Štefi Sem, Marija Šukalo, Primož Vajdl. Grafično oblikovanje: Uroš Kotnik. Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Na podla- gi Zakona o davku na dodano vrednost sodi časopis Savinjske novice med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vred- nost po stopnji 9,5%. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in oglasov ne lektoriramo. Izključno pisne odpovedi sprejemamo za naslednje dvomesečje. ISSN 0351-8140, leto LI, št. 21, 24. maj 2019. Izhaja vsak petek. Ustanovitelj: Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinjske no- vice, d.o.o. Nazarje, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Glavni in od- govorni urednik: mag. Franci Kotnik. Izvršni urednik: Igor Solar. Naslov uredništva: Savinjske novice, Savinjska cesta 4, 3331 Na- zarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791. E-po- šta: urednistvo@savinjske.com. Internet: http://www.savinjske. com. Cena za izvod: 1.80 EUR, za naročnike: 1.62 EUR. Tisk: Gra- fika Gracer, Lava 7b, Celje. Naklada: 2.500 izvodov. Vodja marketinga: Helena Kotnik, trzenje@savinjske.com Savinjske novice št. 21, 24. maj 2019 3 Glavni in odgovorni urednik mag. Franci Kotnik Tema tedna: Med resnejšimi prekrškarji približno četrtina kolesarjev ........................................................................... 4 Prvi posredovalci: Gasilci odgovornosti ne morejo prevzeti, tečaji prve pomoči bodo po vseh občinah ..... 7 Čebelarska zveza Slovenije: Grozi katastrofalna medena letina ..................... 8 Kmetija Spodnji Strmčnik: Uspešno predelavo in prodajo mlečnih izdelkov načrtujejo še nadgraditi ...................... 10 Mercator Market Mozirje: Največ žetonov v skrinjici Športnega društva Mozirje .............................................................. 13 Glasbena šola Nazarje: Z balerino in Viktorjem po francoskem podeželju in Parizu ..................................................... 15 (ML) (BK) (BR) Vsi na kolo – za zdravo telo in zdrav duh Kolesarski turizem je v Sloveniji relativno sve- ža turistična panoga. Statistika pravi, da vsako leto več ljudi uporablja kolo za preživljanje pro- stega časa. Ista statistika tudi pravi, da je iz le- ta v leto več družin, ki s kolesarjenjem skrbijo za psihofizično kondicijo vseh članov družine. Ko se enkrat cela družina spravi na kolesa, je v prvem planu varnost. Poleg tehnično brezhib- nih koles je za varnost potrebna ustrezna ces- ta oziroma pot, zato je razumljivo, da je tudi pri nas vsako leto več urejenih in označenih kole- sarskih poti. Seveda še zdaleč nismo na nivo- ju sosednjih držav, kot sta Avstrija in Italija, ven- dar tudi država dela na tem, da bo nekoč cela Slovenija prepletena oziroma povezana s kole- sarskimi stezami. Na Fakulteti za gradbeništvo in geodezijo Uni- verze v Ljubljani so predlani po naročilu držav- ne raziskovalne agencije in ministrstva za go- spodarstvo izdelali model povezanosti celotne Slovenije s kolesarskimi potmi. Ko so na začetku projekta izdelali analizo obstoječega stanja, so ugotovili, da na področju kolesarskih poti in po- vezav v Sloveniji vlada velik nered. Ko so preuči- li še obstoječe razvojne dokumente in strategije, so lahko oblikovali kriterije za umeščanje držav- nega kolesarskega omrežja v prostor. Ti kriteriji so: prometna varnost, povezovanje nacionalnih in regionalnih središč, navezava tu- rističnih središč in območij, navezava državne- ga kolesarskega omrežja na mednarodne kole- sarske povezave, potek kolesarskih poti ob re- kah, kjer je to le mogoče, upoštevanje razgiba- nosti terena, navezava državnega kolesarskega omrežja z gorsko kolesarskimi potmi in naveza- va državnega kolesarskega omrežja na sloven- sko železniško omrežje. Sledila je izdelava modela povezanosti celot- ne Slovenije s kolesarskimi potmi v dveh vari- antah. Prva varianta predvideva takojšnjo vzpo- stavitev povezanega sistema državnega kole- sarskega omrežja, pretežno po obstoječih manj prometnih cestah z vključitvijo že zgrajenih ko- lesarskih poti, druga varianta pa predstavlja po- vezano državno kolesarsko omrežje, ki v več- ji meri temelji na novozgrajeni kolesarski infra- strukturi. Kolesarske poti so v zadnjem obdobju vse bolj aktualne tudi v Zgornji Savinjski dolini. Ko- likor slišim, je kar na nekaj odsekih predvidenih poti težava z umeščanjem v prostor zaradi ne- strinjanja lastnikov zemljišč. Kako tipično. Vsi smo za razvoj, vendar le pod pogojem: ne čez moje dvorišče. Savinjske novice št. 21, 24. maj 2019 4 Ema Kolenc, Nazarje Kolesarji so bili in so še vedno ogroženi. Vča- sih je bilo manj prometa, ni bilo sodobne kole- sarske opreme, sedaj, ko imamo vse to, pa se je gostota prometa zelo povečala in ni nič druga- če. O obvezni uporabi čelade za vse kolesarske udeležence prometa naj presodi vsak zase. Mo- je osebno mnenje je, da bistra glava čelado nosi. Med kolesarji so najbolj ogroženi otroci in starejši udeleženci, ker so nepredvidljivi. Vse več je agresivnih in nekulturnih voznikov med kole- sarji ter prav tako med vozniki avtomobilov, zato bi bilo potrebno več strpnosti. Kolesarsko stezo v dolini nujno potrebujemo, saj živimo v kra- jih, ki so gosto naseljeni in odvisni od turizma. Boštjan Goličnik, Šmihel Definitivno so kolesarji precej ranljiva sku- pina udeležencev v prometu, še posebej ker so udeleženi na nekaterih prometno zelo obre- menjenih cestah. Zaradi njihove varnosti bi bi- lo nujno potrebno urediti kolesarsko povezavo skozi dolino. Tako bi pridobili kolesarji večjo var- nost, dolina pa, v smislu turizma, večji potencial. Problem v gorskih predelih, kot je Šmihel, so tudi nekateri gorski kole- sarji. Ti se spuščajo s planine po urejenih planinskih poteh ali po travni- kih in pašnikih, ali pa so problemi zaradi velikih hitrosti pri spustu v dolino po cesti. Logično je, da je interes gorskih kolesarjev spuščati se po strmi- nah naših planin, vendar bo to nujno potrebno urediti s postavitvijo prog za spust. To bo povečalo varnost kolesarjev, pohodnikov in voznikov osta- lih vozil, obenem pa to pomeni tudi velikansko turistično opcijo, predvsem zaradi bližine gondole, ki bi jo gorski kolesarji lahko koristili. Maruša Fužir, Loke Čelado je potrebno nositi ne glede na sta- rost, saj lahko padec s kolesom doživi kdorko- li in je prav, da je glava zaščitena. Kolesarji ni- so ovira za voznike, če so tudi oni kot udeležen- ci v prometu pravilno opremljeni z odsevnimi elementi, saj jih tako vozniki lahko dovolj hitro opazijo. Problem pa nastane pri prehitevanju, saj se zgodi, da kolesar rahlo skrene s svoje ravne linije in se ga vo- znik boji prehiteti. Če jih kolesari več skupaj, se, roko na srce, včasih nekateri obnašajo, kot da cesta pripada le njim. Nanje sicer gledam kot na enakovredne udeležence v prometu. Zato naj enakovredno upoštevajo tudi pravila glede varnosti, saj za vsa nevarna srečanja avto-kolesar niso vedno krivi avtomobi- listi. Glede na porast zanimanja za rekreativno kolesarjenje v zad- njih letih bi kolesarska steza zaradi večje varnosti v naši dolini bi- la dobrodošla. Slavica Tesovnik, Ljubno ob Savinji Sama sem v preteklosti veliko kolesarila, sedaj zelo malo. Se ne počutim varno, ko mi- mo mene peljejo avtomobili. Sicer sem mne- nja, da so tako kolesarji kot avtomobilisti ena- kovredni udeleženci v prometu. Če se držijo prometnih predpisov, lahko varno vozijo obo- ji. Seveda je za varnost kolesarjev čelada še kako dobrodošla ne glede na starost. Tudi kolesarska steza v naši dolini bi bistveno pripomogla k varnosti. Tomaž Svet, Rečica ob Savinji V družini zelo radi kolesarimo, a se raje izo- gibamo prometnih cest in gneče, da smo bolj varni. Raje vozimo po stranskih poteh. Ko gre- mo na kolo, je čelada obvezna ne glede na sta- rost. Tudi kolesarska steza bi bila zelo dobro- došla. Kot voznik nad kolesarji nisem ravno navdušen. Ko vozijo v skupinah, se jim je tež- ko izogniti. Pripravila in fotografirala Marija Šukalo Tema tedna, Anketa Naša anketa So kolesarji enakovredni udeleženci v prometu? Kolesarji spadajo med najbolj ogrožene skupine prometnih ude- ležencev. Pogosto so stisnjeni ob rob ceste, avtomobilisti pa mimo njih vozijo z veliko hitrostjo. Prehitevanja so praviloma tesna in ne redko prihaja do nevarnih prehitevanj in izsiljevanj prednosti. Ka- ko na to gledajo naši anketiranci? PRIHAJA POLETJE IN Z NJIM VEČ KOLESARJEV NA CESTAH Med resnejšimi prekrškarji približno četrtina kolesarjev Za boljšo prometno varnost bo poskrbela tudi izgradnja kolesarske steze na območju doline. (Foto: Igor Solar) Počasi se izteka nacionalna pre- ventivna akcija za večjo varnost kolesarjev, ki jo vodi Javna agen- cija RS za varnost prometa. Sko- zi ves maj potekajo različne aktiv- nosti, s katerim želijo izvajalci ak- cije osveščati in izobraževati kole- sarje za varno kolesarjenje. Hkra- ti opozarjajo kolesarje na spošto- vanje prometnih predpisov. Ti, kot kažejo statistike, niso ravno vzorni udeleženci v prometu. Poleg tega v maju in juniju tudi v Zgornji Savinj- ski dolini potekajo organizirani te- čaji usposabljanja otrok za vožnjo koles, ki jih izvajajo osnovne šole. VELIKO KOLESARJEV NE UPOŠTEVA PROMETNIH PRAVIL Nadzor nad kolesarji je, po sta- tistikah sodeč, nadvse potreben. Spadajo namreč med ranljivejše skupine udeležencev v prometu, saj jih vozniki motornih in enos- lednih motornih vozil velikokrat spregledajo in posledično priha- ja do nesreč. Še bolj zaskrbljujo- če je, da so vozniki koles v hujših prometnih nesrečah v več kot po- Savinjske novice št. 21, 24. maj 2019 5 Tema tedna, Aktualno lovici primerov povzročitelji nes- reče. Rezultati dve leti stare akcije opazovanja vedenja kolesarjev, ki jo je izvedla Javna agencija za var- nost prometa, razkrivajo, da skoraj tri četrt kolesarjev krši prometna pravila, resnejše prekrške pa nap- ravi približno 25 odstotkov kole- sarjev. Najpogosteje do prometne nesreče pride zaradi neupošteva- nja pravil o prednosti, neprilagoje- ne hitrosti in nepravilne strani ozi- roma smeri vožnje. V lanskem letu je bilo na slovenskih cestah zabe- leženih skupno 1.210 prometnih ne- sreč z udeležbo kolesarjev, osem jih je pri tem izgubilo življenje, kar je sicer najmanj v zadnjih treh de- setletjih. NAJVEČ MOŽNOSTI ZA NASTANEK NESREČ POLETI V Zgornji Savinjski dolini v letih 2017 in 2018 med kolesarji, udeleže- nimi v prometnih nesrečah, ni bilo smrtnih žrtev. V lanskem letu je bilo udeleženih kolesarjev sedem, v 2017 pa šest. Hudo telesno poškodbo so lani dobili trije, leta 2017 pa pet kole- sarjev. Tako lani kot predlani nobe- den ni bil udeležen v prometni ne- sreči z materialno škodo. Za letošnje leto prihajajo s Po- licijske postaje (PP) Mozirje dob- re novice. Na našem območju še ni bilo zabeležene prometne nesreče z udeležbo kolesarja. Po izkušnjah naših policistov se nesreče z ude- ležbo kolesarjev povečajo v po- letnem času, ko jih je v naši doli- ni največ. Takrat je povečan njihov promet predvsem na relaciji proti Logarski dolini. Za boljšo prome- tno varnost bo po prepričanju poli- cistov poskrbela tudi izgradnja ko- lesarske steze na območju doline. Postopki za njeno izgradnjo so že nekaj let v teku. KMALU NOVA IZPOSOJEVALNICA KOLES OB TIC-U MOZIRJE Delež števila kolesarjev se v zadnjih letih vztrajno povečuje, Na območju PP Mozirje letos še ni bilo zabeležene prometne nesreče z udeležbo kolesarja. V lanskem letu je bilo v prometnih nesrečah udeleženih sedem kolesarjev, v 2017 pa šest. Smrtnih žrtev ni bilo. V izposojevalnici koles ob mozirskem TIC-u bodo na voljo tako e-kolesa kot standardna kolesa. Ob stavbi je pripravljena polnil- na postaja za e-kolesa. Natančnega datuma, kdaj bo izposojeval- nica pričela delovati, še ni. Potrebna je še postavitev hiške za ko- lesa, ki bodo tako tudi varno skladiščena. tako v urbanih naseljih kot izven njih. K temu pripomore narašča- nje izposojevalnic koles v sloven- skih občinah, aktualna so pred- vsem električna kolesa. Zgornje- savinjčani smo lahko ob otvoritvi novega turistično-informacijske- ga centra v Mozirju izvedeli, da se tudi na vhodu v našo dolino obeta izposojevalnica koles ob centru. Kot so sporočili iz TIC-a, bodo na voljo tako e-kolesa kot standar- dna kolesa. Ob stavbi je priprav- ljena polnilna postaja za e-kolesa. Natančnega datuma, kdaj bo iz- posojevalnica pričela delovati, še ni. Potrebna je še postavitev hiške za kolesa, da bodo varno skladi- ščena. AKTIVNOSTI ZA DVIG VARNOSTI KOLESARJEV NA CESTAH SE BODO NADALJEVALE Poleg Javne agencije RS za var- nost prometa aktivnosti na podro- čju upoštevanja cestno-prometnih pravil in osveščanja o odgovornem vedenju v prometu izvajajo še mi- nistrstvo za infrastrukturo, ministr- stvo za izobraževanje, znanost in šport ter številne nevladne orga- nizacije. Akciji se je pridružila tudi polici- ja, ki v maju izvaja poostren nadzor nad kolesarji. Veliko pozornosti na- menjajo nevarnosti uporabe mo- bilnega telefona in slušalk za po- slušanje glasbe pri kolesarjih, saj obe aktivnosti povzročata pove- čano tveganje za nastanek prome- tne nesreče. Preverjajo tudi pravo stran vožnje kolesarjev in vožnjo v rdečo luč, vožnjo po površinah, ki niso namenjene kolesarjem, tu- di uporabo zaščitnih sredstev. Ak- tivnosti, s katerimi želijo zmanjšati število umrlih in hudo telesno po- škodovanih kolesarjev ter povečati uporabo čelade, se bodo nadalje- vale tudi v poletnih mesecih. Tatiana Golob OBČINA NAZARJE Novi metri pločnika in prenova ceste za varnejši promet V teh dneh poteka druga faza izgradnje pločnika na območju Lesarske ceste in ulice Pod Slatino ter križišča z Dobletinsko ulico. (Foto: Igor Solar) Izvajalsko podjetje Sašo Cizej s. p. z Vranskega je začelo z dru- go fazo izgradnje pločnika na ob- močju Lesarske ceste in ulice Pod Slatino ter križišča z Dobletinsko ulico v Nazarjah. Dela bodo traja- la od sredine maja do konca juni- ja, v tem času pa velja na Lesarski cesti delna zapora prometa. Sicer pa občina zdaj izvaja še rekon- strukcijo odseka ceste pod samo- stanskim hribom. UREDITEV PLOČNIKA Zgrajenega bo okoli 200 metrov novega pločnika. Ob tem vkopava- jo elektro kable kot pripravo na no- vo javno razsvetljavo, ki jo namera- vajo postaviti ob cesti. Za projekt bo občina iz proračuna namenila okoli 40 tisoč evrov. Prva faza izvedbe je bila nare- jena že lani, ko so prav tako zgra- dili okoli 200 metrov pločnika. Na- daljevanje prenove tukajšnje ce- stne infrastrukture občina načrtu- je v bližnji prihodnosti, nekaj verje- tno že prihodnje leto. Ob cesti bodo namestili 10 do 12 svetilk nove jav- ne razsvetljave. Kot je povedal žu- pan Matej Pečovnik, je v prihod- njih letih predvidena tudi prepla- stitev Lesarske ceste od križišča z Dobletinsko ulico vse do meje z re- čiško občino. REKONSTRUKCIJA ODSEKA CESTE PROTI JESLANAM V Nazarjah so začeli tudi z re- konstrukcijo dela ceste, ki vodi od mostu čez Dreto levo okoli samo- stanskega hriba proti Jeslanam in dalje proti Dobrovljam. Gre za oko- li 90 metrov dolg odsek ceste, na kateri bodo utrdili podlago in iz- vedli asfaltno prevleko. Ob tem bo- do uredili meteorno kanalizacijo in postavili dodatno svetilko javne razsvetljave. Za dela bo občina na- menila od 25 do 30 tisoč evrov. Marija Lebar Okoli 200 metrov novega pločnika gradijo v Nazarjah. Savinjske novice št. 21, 24. maj 2019 6 Zdravstvo, Iz občin, Organizacije SESTANEK DIREKTORICE ZDRAVSTVENEGA DOMA Z ŽUPANI IN ŽUPANJAMA Suhoveršnik za odstop Esove, dve zdravnici prihajata Direktorica Darja Es zaradi pozitivnega rezultata v tromesečju in prihoda dveh zdravnic na prihodnost gleda z upanjem. Mozirski župan je zahteval odstop Esove, a med župani ni imel odkrite podpore. Na dan, ko je v Nazarjah potekal protestni shod za ureditev zgornjesavinjskega zdravstva, so se z direktorico Zgornjesavinjskega zdra- vstvenega doma Nazarje Darjo Es sestali župa- nji in župani naših občin. Odsoten je bil le lučki župan Ciril Rosc. Esova jim je odgovorila na ne- katere očitke in neresnice, ki padajo na račun njenega dela, ter jih obvestila o spremembah pri izvajanju nujne medicinske pomoči, prihodu dveh zdravnic in pozitivnem poslovanju v prvih treh mesecih letošnjega leta. SUHOVERŠNIK ZA ODSTOP DIREKTORICE Mozirski župan Ivan Suhoveršnik je Esovi po obrazložitvi predlagal odstop, a podpore pri drugih županih na tem srečanju ni imel. Kasne- je mu jo je na facebooku izrazil gornjegrajski žu- pan Toni Špeh. Župana Ljubnega in Nazarij Fra- njo Naraločnik in Matej Pečovnik sta menila, naj vodstvo nadaljuje z delom. Zamenjave ne bo lahko dobiti, kar se je izkazalo na vseh doseda- njih razpisih za direktorja. Vsak, ki bi prišel na novo, bi potreboval veliko časa, da bi spoznal razmere in delo. OČITKI, OBSOJANJA IN LAŽI Direktorica je predstavila nekatera dejstva glede odhoda zdravnikov in stanja v zdravstve- nem domu, ki jih bo prihodnji teden predstavila civilni iniciativi na srečanju. Srečanje bo na po- budo Esove in županov, saj civilna iniciativa te želje ni izrazila. Tako bosta civilna iniciativa in javnost dobila prenekateri odgovor. Esova je de- jala, da okrog dogajanja v zdravstvenem domu kroži veliko govoric, laži in podtikanj, S takšno slabo publiciteto bo z novimi zdravniki težje sklepati dogovore, je dodala. DVE ZDRAVNICI POTRJENI Dogovorjena je za prihod dveh zdravnic iz Bo- sne in Hercegovine. Obe razumeta slovensko, učita pa se slovenske izgovorjave. Njun prihod zavira zdravstveno ministrstvo. Komisija, ki pre- verja vloge, se v petih mesecih letošnjega leta ni uspela niti formirati, kaj šele odločati o preje- tih vlogah, je povedala Esova. S pomočjo upoko- jenega zdravnika Antona Žunterja bodo ambu- lante z njunim prihodom zapolnjene. Pospeše- no iščejo še najmanj enega zdravnika, saj Žun- ter pomaga z nadomeščanjem le začasno. POZITIVNO POSLOVANJE Po uvedbi sanacijskega načrta z novim le- tom so po besedah direktorice v prvem trime- sečju tega leta poslovali pozitivno. »To je bil tu- di smisel tako osovraženega sanacijskega na- črta, ki je v zdravstveni dom prinesel uro za be- leženje delovnega časa in razkol med zaposle- nimi,« je povedala. V mesecu juniju se bo do- stopnost nujne medicinske pomoči že nekoliko izboljšala, saj bodo dežurni zdravniki prisotni v mozirski dežurni ambulanti od sobote zjutraj do ponedeljka zjutraj. USPEŠNI NA RAZPISU ZA REŠEVALNO VOZILO Po dveh neuspelih razpisih za reševalno vo- zilo se je sedaj na razpis ministrstva za zdravje zdravstveni dom prijavil preko Občine Solčava. Ker je v Zgornji Savinjski dolini najmanj razvita občina, ji pripada največ sofinanciranja s strani države. Višina sofinanciranja naj bi bila več kot petdeset tisoč evrov, zdravstveni dom pa je la- ni in letos za nakup nujnega reševalnega vozi- la prejel tudi šest donacij v višini 5.200 evrov, za kar so donatorjem zelo hvaležni. Tekst in foto: Štefka Sem ANEKS 1 PODPISAN Pretekli teden je vlada potrdila Aneks 1 k Splošnemu dogovoru za pogodbeno le- to 2019, po katerem bodo zdravniki družin- ske medicine lahko odklanjali nove pacien- te, ko dosežejo 1.895 glavarinskih količnikov. V Združenju zdravstvenih zavodov Slovenije pozdravljajo vse rešitve, ki lahko prispevajo k umirjanju razmer na primarni ravni. KOLEGIJ ŽUPANOV ZGORNJE SAVINJSKE DOLINE GLEDE ZDRUŽENJA BORCEV Predsednik predstavil problematiko financiranja Na nedavnem srečanju županj in županov v Nazarjah so spregovorili o financiranju delo- vanja Združenja borcev za vrednote NOB Zgor- nje Savinjske doline. Problematiko je prisotnim predstavil predsednik združenja Jože Rakun, ki je na tej funkciji že tretji mandat. V PAKETU Z OSTALIMI ORGANIZACIJAMI Kot je povedal Rakun, so razmerja med ob- činami in organizacijo različno urejena. Pone- kod imajo podpisane pogodbe o financiranju, drugod se javljajo na razpisana sredstva, ki so namenjena tudi ostalim organizacijam, ki de- lujejo v javnem interesu. Želijo si, da bi bilo fi- nanciranje združenja v vseh občinam urejeno enako. Predstavil je tudi nekatere večje projek- te, kot je film o bojih na Menini. Letos priprav- ljajo tudi jubilejno – deseto državno proslavo na Menini. SKRB ZA UREJENOST GROBIŠČ Rakun je še povedal: »Poleg rednega delova- nja je naše poslanstvo tudi ohranjanje kulturne dediščine. Na našem območju je okoli 35 gro- bišč, za katera skrbimo. To pa prav tako zahte- va finančna sredstva in številne ure prostovolj- nega dela.« Župani so v razpravi menili, da je delovanje združenja potrebno in dobrodošlo, vendar ni mogoče oblikovati enotnega merila za vse, saj so lokalne skupnosti različno vpete v projekte, ki jih izvajajo veteranske organizacije. Vsaka raz- poreja sredstva v skladu z občinskimi predpisi in z razpoložljivimi sredstvi v proračunu. Marija Lebar Savinjske novice št. 21, 24. maj 2019 7 Zdravstvo, Politika PRVI POSREDOVALCI BI BILI DOBRODOŠLI TUDI V ZGORNJI SAVINJSKI DOLINI Gasilci odgovornosti ne morejo prevzeti, tečaji prve pomoči bodo po vseh občinah Zdravnik nujne medicinske pomoči iz Velenja Aleš Kajtna je predstavil pozitivne učinke urejene mreže prvih posredovalcev. Na zadnje srečanje županj in županov na- ših občin z direktorico Zgornjesavinjskega zdravstvenega doma Nazarje Darjo Es sta prišla tudi zdravnik nujne medicinske pomoči (NMP) iz Velenja Aleš Kajtna, vodja zgornje- savinjske NMP Leon Ločičnik ter predsednik in poveljnik Gasilske zveze Zgornje Savinjske, Janko Žuntar in Miro Brezovnik. Razpravlja- li so o mreži prvih posredovalcev, ki bi bila za dolino zelo dobrodošla zaradi oddaljeno- sti prenekaterih prebivalcev od reševalcev NMP. Vsak, ki se odloči biti prvi posredova- lec, deluje kot občan, ne kot član katerega- koli društva, za pomoč drugemu pa ni kazen- sko odgovoren. ŠTEVILNE OBČINE IMAJO TO UREJENO Ideja o prvih posredovalcih ni nova. To je zapisano v Pravilniku o NMP iz leta 2015. V tem pravilniku je priporočilo, da se v NMP vključujejo tudi gasilci. Na območju Zgor- nje Savinjske doline si to idejo želijo uresni- čiti zdravniki NMP iz Velenja, saj se zavedajo oddaljenosti od naše doline in pomena vsake minute. Aleš Kajtna je zato prisotnim predsta- vil, kako prvi posredovalci pomagajo v Vele- nju, so pa tudi drugje po Sloveniji številne ob- čine, ki imajo to urejeno. OBČANI POMAGAJO OBČANOM Prvi posredovalec je lahko vsak občan, ki se čuti sposobnega pomagati sokrajanu ob zastoju srca ali podobnih težavah. Prve pos- redovalce zdravstveno osebje izobrazi na te- čaju in za to dobijo certifikat. Njihova telefon- ska številka je v bazi podatkov in ko pride klic na 112, lahko tam istočasno z NMP aktivira- jo tudi najbližje prve posredovalce, ki občanu lahko pomagajo do prihoda NMP. Ker imajo gasilska društva največjo in najboljšo mrežo obveščanja ter izobražene bolničarje, je Kaj- tna omenil, da tudi med njihovimi člani pri- čakujejo odziv, ne pa da bi gasilci to mora- li prevzeti. TEČAJI PO VSEH OBČINAH Predstavnika gasilske zveze sta poveda- la, da so gasilci vedno in povsod pripravlje- ni pomagati, niso pa usposobljeni na tem področju, da bi prevzemali odgovornost za človeška življenja. Hkrati se bojijo tožb, ki bi jih lahko doletele. Na njihovo pobudo bo- do v vsaki občini pripravili tečaj temeljnih postopkov oživljanja in obnovitvene tečaje prve pomoči. Na teh srečanjih bi iskali interesente za prve posredovalce. Le-ti bi potem opravili še en tečaj in pridobili certifikate. S tem predlo- gom so se strinjali tudi župani. Skupaj poziva- jo prebivalce vseh občin, še posebej tiste z iz- obrazbo v zdravstveni smeri, da se udeležijo tečajev. Prvi bo v Solčavi že to nedeljo. Tekst in foto: Štefka Sem Janko Žuntar je dejal, da je veliko izobraženega kadra s področja zdravstva, ki bi se lahko pridružil prvim posredovalcem, sami gasilci se namreč ne počutijo dovolj izobražene za to, pomagali bodo pa še vedno vsakemu. POGOVORNI VEČER STRANKE NSI Iva Dimic za evropsko poslanko Poslanca državnega zbora Aleksander Reberšek in Iva Dimic sta se udeležila pogovornega večera v Nazarjah in Gornjem Gradu. (Foto: SŽ) V četrtek, 9. maja, sta bila v Na- zarjah in Gornjem Gradu pogovor- na večera s poslancema državne- ga zbora Ivo Dimic in Aleksan- drom Reberškom. Spregovori- la sta o dosedanjem delu v parla- mentu in aktualnih temah s pod- ročja zdravstva, gospodarstva in kmetijstva. Predstavila sta pogle- de NSi na aktualne družbene pro- bleme in pojasnila, kakšne načrte imajo krščanski demokrati za pri- hodnje. Kot je dejala Dimičeva, ki kan- didira za evropsko poslanko, je Evropa pred prelomnimi volit- vami, ki bodo pokazale, v kate- ro smer bo šla Evropska unija. »V NSi zagovarjamo močno in sa- mozavestno Evropo, ki bo garant miru in svobode ter prostor bla- ginje in spoštovanja človekove- ga dostojanstva. Če želimo to do- seči, potrebujemo zaupanje ljudi v zmerno in povezovalno politi- ko.« Ob tej priložnosti je bil usta- novljen občinski odbor NSi Na- zarje, za predsednika pa je bil iz- voljen Sebastjan Žvipelj. Barbara Rozoničnik Savinjske novice št. 21, 24. maj 2019 8 Organizacije ČEBELARSKA ZVEZA SLOVENIJE Grozi katastrofalna medena letina Letošnja deževna pomlad je za kmetijstvo izredno neugodna. Močno so vremenskim vplivom iz- postavljeni tudi opraševalci kultur- nih rastlin, zlasti čebele. In kot pra- vi predsednik slovenskih čebelar- jev Boštjan Noč, bo medena leti- na katastrofalna. Podobna ocena velja tudi za območje Čebelarske zveze SAŠA. ONEMOGOČENO IZKORIŠČANJE PRVIH PAŠ Začetek letošnjega leta za čebe- larje in predvsem za čebele ni prine- sel nič dobrega. Hladne temperature in vsakodnevne padavine v mesecu aprilu in maju onemogočajo izkori- ščanje prvih intenzivnih paš in več- jih donosov medu. Tudi za naslednje dni vremenske napovedi niso obeta- joče. To po Nočevih besedah že na- poveduje izpad več kot tretjine letine pridelave medu v Sloveniji. DRUGI SVETOVNI DAN ČEBEL V ponedeljek, 20. maja, smo obe- ležili drugi svetovni dan čebel, ki ga je razglasila OZN na pobudo sloven- skih čebelarjev. Dva dni pred tem, v soboto, 18. maja, so se slovenski če- belarji zbrali na tradicionalnem sre- čanju na Ravnah na Koroškem. Ob tem je predsednik Noč dejal: »Mi čebelarji nočemo nobenih privile- ZAVOD RUJ NAZARJE Evroposlanca Lojzeta Peterleta seznanili s svojim delom Valentina Lozar (četrta z leve) je Lojzetu Peterletu (tretji z leve) med ogledom centra razložila, da je delo prilagojeno vsakemu uporabniku in njegovim zmožnostim posebej. (Foto: Benjamin Kanjir) V okviru tedna vseživljenjske- ga učenja sta Zavod RUJ, Center za izobraževanje, usposabljanje in rehabilitacijo ter nazarski Zapo- slitveni center RUJ 9. maja gosti- la evroposlanca Lojzeta Peterle- ta. Slednji je član komisije evrop- skega parlamenta, ki se ukvarja z zadevami okoli invalidov, in komi- sije, ki zagovarja interese starejših. V Nazarjah se je seznanil z dobro prakso vključevanja invalidov v de- lovne procese. Po prostorih centra ga je pope- ljala direktorica zavoda Valenti- na Lozar. Peterle je izkazal veli- ko zanimanje za delo, ki ga varo- vanci centra opravljajo. Spregovo- ril je z njimi, da so mu povedali, kaj počnejo in kaj jim to delo pome- ni. Lozarjeva je Peterletu in osta- lim gostom predstavila sistem or- ganiziranosti dela, poteka delov- nih procesov ter pridobivanja fi- nančnih sredstev za plačilo, ki va- rovancem zagotavlja boljšo druž- beno socialno vključenost in sa- mozavest. MEDNARODNA UDELEŽBA ODPOVEDANA TIK PRED ZDAJCI Obisk centra bi moral biti po na- črtih tudi mednarodno obarvan. Udeležbo sta namreč potrdila, zad- nji trenutek pa zaradi nenapoveda- nih obveznosti odpovedala name- stnik predsednika vlade in name- stnik ministra za ekonomijo Vlade Republike Kosovo. Države na Bal- kanu namreč zelo zanima model in njegovo funkcioniranje v praksi, ki ga je vzpostavil Zavod RUJ. To je potrdil tudi Stojan Zagorc, direktor Zavoda Papilot, Zavoda za vzpodbujanje in razvijanje kvalitete življenja Ljubljana, ki je ustanovitelj Zavoda RUJ. Zagorc namreč po teh državah predstavlja model, ki ga je vzpostavil s svojimi sodelavci. Zani- manje je veliko, saj gre za inovacijo, ki lahko marsikomu, ki ga je družba kot delovno nesposobnega zavrgla, omogoči vrnitev v delovne procese. Da so metode resnično uspeš- ne, je potrdila predstavnica Zavoda RS za zaposlovanje, Urada za de- lo Mozirje Lidija Batič. Dolgotraj- no brezposelne in invalidne ose- be na trgu dela podjetjem preveč- krat pomenijo nezanimivo delovno silo. V Zavodu RUJ te osebe uspo- sobijo in skozi proces pripeljejo do tega, da so zopet zanimive na trgu dela. Običajno jim tudi oni poišče- jo zaposlitev, ki je v okviru njihovih možnosti in sposobnosti. PETERLE VAROVANCEM ZAIGRAL NA ORGLICE Zbrane na srečanju v Nazarjah je pozdravil tudi podžupan občine Nazarje Bojan Štrukelj. Predstavil je občino in dejavnosti, ki jo dela- jo prepoznavno. Lojzeta Peterleta je prosil, da zaigra na svoje orgli- ce, kar je z veseljem storil. Evrop- ska himna Oda radosti je tako za konec dogodka zadonela v delav- nici zaposlitvenega centra, kjer so se zbrali in se še enkrat zahvalili gostu za visok obisk. Benjamin Kanjir Tomaž Lesnjak, predse- dnik Čebelarske zveze zgor- njesavinjsko-šaleškega ob- močja: »Zadnja leta nam narava res ni naklonjena. Od zmrzali, žle- gijev, hočemo in želimo pa si biti odlični – najboljši, in da nam drža- va zakonsko to omogoči!« VISOK PRISPEVEK OPRAŠEVANJA Predsednik je dodal še: »Stro- doloma, podlubnikov, deževja, hladnega vremena v času mede- nja, intenzivnih košenj travnikov, kjer praktično ni cvetja, in še bi lahko naštevali. Še enkrat več je letošnja po- mlad pokazala, kako smo čebe- larji in čebele odvisni od vreme- na. Lep topel začetek pomladi je obetal dobro cvetlično pašo, ven- dar je konec aprila vse obrnil na glavo. Pričelo se je dolgo hladno in deževno obdobje, ki še vedno traja. Čebele so porabile vso zalo- go, ki so jo nabrale v začetku apri- la, in če čebelar ni v tem času po- zoren in jim pomaga s sladkor- no raztopino, čebele stradajo. Nič bolje ne kaže glede na- daljevanja sezone. Povzročite- ljev medenja na smreki praktič- no ni najti. Boljši obeti niso ni- ti za hojo. Sezono in predvsem čebele lahko reši paša na lipi in kostanju, da si bodo lahko prip- ravile zalogo primerne hrane, s katero bodo lahko vzgojile zim- ske čebele. Paše so vsako leto bolj pičle. Vendar smo čebelarji vedno optimisti in si po navadi reče- mo: »Bo pa drugo leto bolje«.« (Foto: ML) Savinjske novice št. 21, 24. maj 2019 9 Organizacije, Iz občin CENTER RINKA DOBIL VRŠILKO DOLŽNOSTI DIREKTORICE Blanka Kovačič želi graditi na prepoznavnosti Solčavskega tudi preko meja V. d. direktorice Blanka Kovačič je predstavila svojo vizijo delovanja Centra Rinka. (Foto: Bernarda Prodnik) S 1. junijem bo vodenje solčavskega Centra Rinka prevzela nova sodelavka Blanka Kova- čič. Delo bo prevzela kot vršilka dolžnosti zara- di odsotnosti dosedanje direktorice Mateje Br- lec Suhodolnik. Na neformalnem sestanku se je Kovačičeva že srečala s člani sveta zavoda in strokovnega sveta Centra Rinka ter s turistični- mi ponudniki s Solčavskega. NADALJEVANJE ZELENE USMERITVE Na srečanju so se pogovarjali o dejavnostih preteklega leta in o načrtovanih aktivnostih za letos. Kovačičeva je zbranim predstavila svojo vizijo delovanja v letošnjem letu, pogled pa je usmerila tudi naprej v prihajajoče obdobje pe- tih let. »Solčavsko je biser severne Slovenije, obmo- čje, ki se končuje z dvema krajinskima parkoma in z ljudmi, ki zanju skrbijo že stoletja. Namen delovanja Centra Rinke v letošnjem in prihod- njih letih bo povezovati ljudi, ki v dolini vztraja- jo, jim nuditi vso podporo pri razvoju zelenega oziroma trajnostnega turizma in graditi na pre- poznavnosti zelenega bisera ne samo na lokalni in nacionalni ravni, ampak tudi preko meja,« je povedala ob nastopu funkcije. SODELOVANJE MED VSEMI DELEŽNIKI Za razvoj Solčavskega in Centra Rinke je ključno sodelovanje med ponudniki in prebi- valci občine, vzajemno spoštovanje narave in vsega, kar k temu sodi, ter razvoj celotne infra- strukture, ki jo domačini potrebujejo za čim bolj- še življenje in posledično nudenje take kakovo- sti tudi svojim gostom. »Gre za tek na dolge proge, za dvig kakovo- sti življenja občanov in za trajnosten pristop k razvoju doline in krajinskih parkov. Nenehno je potrebno osveščanje vseh, ki sem prihajajo, da narava tukaj ni skoparila z lepoto, ampak nam je dala obilje, ki se ga trudimo ohranjati in vsem obiskovalcem nuditi najboljše, kar imamo,« je še dejala Kovačičeva. OHRANJANJE TRADICIJE IN NOVOSTI Ohranili bodo posamezne dogodke, ki so na Solčavskem tradicionalni. Veliko načrtov imajo tudi glede turistične agencije in nedavno prido- bljene licence za opravljanje dejavnosti proda- je turističnih aranžmajev. Turizma se bodo lotili tudi s trženjskega vidika in na tak način skuša- li del bremena oglaševanja in prodaje odvzeti s pleč ponudnikov in skupaj z njimi ponuditi vsem turistom trajnostne in vsebinsko zanimive turi- stične in gastronomske pakete. Marija Lebar OBČINA LJUBNO Novo parkirišče na Janezovem polju Ob stanovanjskih blokih na Janezovem po- lju na Ljubnem ob Savini je zraslo novo par- kirišče z desetimi parkirnimi mesti. Ta so na- menjena predvsem uporabi tamkajšnjih sta- novalcev. Dela je izvajalo podjetje Mist gradnje. Za as- faltno prevleko pa je poskrbela družba VOC Ce- lje. Hkrati je bil urejen tudi ekološki otok, ob parkirišču pa bo postavljena še ograja. Celoten projekt, ki ga občina financira iz proračuna, bo stal okoli 16 tisoč evrov. Marija Lebar Novo parkirišče je dobrodošla pridobitev za stanovalce. (Fotodokumentacija Občine Ljubno) ka doma in v svetu ocenjuje ogromen prispe- vek čebel in opraševalcev. Ocena za Slovenijo je 110 milijonov evrov letno. Po svetu marsikje že plačujejo za opraševanje od 100 do 150 evrov na panj. Če bi slovenski čebelarji zaračunali naš opraševalski servis, bi bilo to skoraj 30 milijonov evrov letno. Torej, ali smo čebelarji, kot je včasih slišati, res privilegirani in kje?« ČEBELE KOT OGROŽENA VRSTA Kljub različnim nadlogam slovenski čebe- larji oziroma vodstvo Čebelarske zveze Slove- nije pospešeno nadaljuje z različnimi aktiv- nostmi tako za promocijo čebelarstva kot za ukrepe, ki mu bodo v podporo. Prizadevajo si, da bi na ravni EU čebele razglasili za ogrože- no vrsto in s tem spodbudili ukrepe za njiho- vo zaščito. Poleg tega želijo, da se s sloven- skih polic oziroma na ravni EU prežene pona- rejen med. To lahko država ali EU uredi s spre- jetjem zakonodaje, ki bo natančno določala deklariranje medu, torej kje točno je med pri- delan in v kakšnem deležu, so prepričani na Čebelarski zvezi Slovenije. Marija Lebar BTC LJUBLJANA Jože Mermal se umika z glavne izvršilne funkcije Po 26 letih vodenja ljubljanskega BTC-ja se Jo- že Mermal umika z glavne izvršilne funkcije. Iz opustelih carinskih skladišč na obrobju Ljubljane je najprej zraslo t. i. »malo mesto velikih nakupov«, danes pa je to sodoben trgovsko-poslovni center z zgodbo o uspehu. Družba letos obeležuje 65 let delovanja, v Mermalu pa marsikdo vidi vizionarja. O vsem tem in o podpori družbe BTC športu in športnim dogodkom tudi v Zgornji Savinjski dolini boste lahko prebrali v intervjuju z Mermalom v nas- lednji številki Savinjskih novic. Barbara Rozoničnik Savinjske novice št. 21, 24. maj 2019 10 Gospodarstvo KMETIJA SPODNJI STRMČNIK LUČE Uspešno predelavo in prodajo mlečnih izdelkov načrtujejo še nadgraditi Sirarni, kjer nastajajo kakovostni mlečni izdelki, bi Valentina in Janez Rosc rada dodala še zorilnico. (Foto: Marija Lebar) Na pravkar minuli razstavi Dobrote sloven- skih kmetij so se odlično odrezale tudi zgornje- savinjske kmetije s svojimi izdelki. Med njimi je kmetija Roščevih, po domače Spodnji Strmčnik iz Strmca nad Lučami. To ni edini uspeh truda in dela mladih gospodarjev Valentine in Jane- za Rosca. S predelavo mleka in sodobnimi trž- nimi potmi sta že pred leti postala dobavitelja nekaterih javnih zavodov in se uvrstila med Li- dlove ponudnike. Od lanskega leta imajo v Lu- čah prodajni avtomat s svojimi izdelki. Načrtov za prihodnost jima ne zmanjkuje, za uresničitev pa sta potrebna čas in denar, pravita. TEŽKI POGOJI REJE Janez je v okviru ukrepa mladi prevzemnik kme- tijo prevzel od svojih staršev, ki na kmetiji še ved- no pomagata. Kmetija skupaj z gozdom obsega okoli 35 hektarov in se, kot že ime samo nakazu- je, razprostira na strmih pobočjih. Kljub temu veči- no krme pridelajo doma. Reja govedi in prireja mle- ka sta na kmetiji že tradicija, zato sta to usmeritev sklenila nadaljevati tudi mlada zakonca. VIŠKI MLEKA V MLEKARNO Ob nezavidljivih odkupnih cenah mleka v zadnjih letih, ko včasih iz prihodka ni bilo mo- goče pokriti niti stroškov proizvodnje, kaj šele nameniti denar za kako naložbo, sta se Rošče- va odločila, da s predelavo mleku dodata višjo vrednost in se poskusita s prodajo na trgu. Na kmetiji redijo od 10 do 15 molznic in do 10 ple- menskih živali. Kljub uspešni prodaji mlečnih iz- delkov viške mleka oddajajo v odkup Davidove- mu hramu. ZAČETKI USPEŠNEGA TRŽENJA V letu 2013 sta se odločila za dostavo mleka posameznim gospodinjstvom v lokalnem oko- lju, predvsem v Lučah. Takrat sta pridobila cer- tifikat za mleko brez gensko spremenjenih or- ganizmov. Odjemalci so bili z mlekom in dosta- vo zadovoljni in so pričeli povpraševati po mleč- nih izdelkih. Povpraševanje je spodbudilo mlada kmetovalca, da sta se odločila za mlečno prede- lavo. Pot do tega je bila kar dolga, saj je bilo pot- rebno pridobiti obširno dokumentacijo in različ- na dovoljenja. »Z našimi odjemalci smo ustvarili iskren od- nos in ravno oni so bili najini prvi konstruktivni kritiki in svetovalci,« je Janez opisal pot od za- četkov vse do letošnjih priznanj na Ptuju, kjer so uspešno razstavljali že prejšnja leta. POSODOBITEV OBJEKTOV IN SIRARNA Predelava mleka in prodaja izdelkov sodi v sklop prehrane in je zato podvržena posebej do- sledni kontroli pristojnih institucij. Vendar, kot je povedala Valentina, z inšpekcijsko službo niso imeli težav. Pomagali so jim s koristnimi nasve- ti. Dobro je tudi sodelovanje s kmetijskimi sveto- valkami na mozirski izpostavi Kmetijsko gozdar- skega zavoda Celje. V tem času so prenovili gospodarsko poslo- pje, posodobili kmetijski vozni park, zgradili novo gnojno jamo ter uredili in opremili sirarno. V njej mleko predelajo v sadni in navadni jogurt, skuto in mladi sir s pomenljivim nazivom Ta mlad. LOJTRCA DOMAČIH Na kmetiji so svoje izdelke začeli uspešno prodajati tudi v javne zavode, kot so šole. V le- tu 2018 so se prijavili na razpis podjetja Lidl in se med več sto prijavitelji uvrstili med 50 naj- boljših. Tako je bilo mogoče ob določenem času njihove jogurte dobiti v vseh poslovalnicah tega trgovca v Sloveniji. »S količinami mleka, ki jih pridelamo, in z omejenim številom delovnih rok je bilo težko zadostiti količinam, ki smo jih morali dobavlja- ti, zato se letos na razpis nismo prijavili. Vseeno je bila to odlična izkušnja in potrditev naše ka- kovosti,« sta povedala sogovornika. KAJ PA PROSTI ČAS? Kmetija potrebuje človeka ves dan vsak dan. Kljub temu si mlada družina – Janez in Valentina imata tri majhne otroke; najstarej- ša hčerka je šolarka, manjša dva pa obisku- jeta vrtec v Lučah – vsako leto privošči teden dopusta kje na morju. V tem času na pomoč priskočita nečaka iz Luč. Obema zakoncema glasba pomeni ogrom- no, tudi spoznala sta se pri Akademskem pev- skem zboru Tone Tomšič v Ljubljani. Valenti- na dodaja, da se kljub pomanjkanju proste- ga časa glasbi nista odpovedala. Sama že več let vodi cerkveni pevski zbor v Lučah, Janez je vsa leta nepogrešljivi član Okteta Žetev. Sicer je tudi predsednik Zgornjesavinjskega gove- dorejskega društva in član odbora izpostave Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije Mo- zirje. SMELI NAČRTI ZA PRIHODNJE Prav kakovost in trženje v lokalnem okolju sta prednostni usmeritvi tudi v bodoče. Za do- sego teh ciljev je bilo potrebno veliko izobra- ževanj in uspešno opravljenih tečajev, ki jih je obiskovala Valentina. Načrtov ne manjka, a rokov za izvedbo si nista fiksno postavila. Načrtujeta nabavo su- šilne naprave za seno, saj bi rada trgu ponu- dila tako imenovano seneno mleko. Sirarni na- meravata dodati zorilnico, kjer bi lahko pride- lovala tudi trde sire, kar še posebej veseli gos- podarja Janeza. Želje in načrti pa se tukaj ne končajo. Treba se je prilagoditi razmeram in vztrajati in tako se da načrte tudi uresničiti, sta prepričana Spodnja Strmčnika. Marija Lebar Od 10 do 15 molznic vzredijo na kmetiji Roščevih. Savinjske novice št. 21, 24. maj 2019 11 Gospodarstvo, Organizacije BELI ZAJEC JE VEČ KOT SMUČARSKA ŠOLA IN TRGOVINA Osmo obletnico odprtja trgovine proslavili s torto in popusti za kupce V trgovini s športno opremo na Prihovi tamkajšnji zaposleni skrbijo za opremljenost ljubiteljev športa in rekreacije. Beli zajec je sinonim za športni način živ- ljenja. Je tudi trgovina s športno opremo, ki je pred kratkim praznovala osmo obletnico de- lovanja. Prva leta v Mozirju, sedaj na Prihovi, tamkajšnji zaposleni skrbijo za opremljenost ljubiteljev športa in rekreacije. Kot se spodobi, so ob rojstnem dnevu razrezali torto, nazdravi- li s prijatelji in strankami ter ob popustih kra- mljali o preteklosti in prihodnosti. NAJPREJ ŠOLA SMUČANJA Beli zajec večina pozna kot šolo smučanja na Golteh, za Bojana Napotnika pa je to le prva dejavnost od mnogih, povezana s špor- tom, katere se je lotil pred 15 leti s prijateljem Janijem Slemenškom. Sledile so poletne ak- tivnosti za razne turistične ponudnike, grad- nja apartmajev in nazadnje odprtje športne trgovine. Ljubezen do športa je Bojan prene- sel na vse družinske člane. Najstarejši sin Jan je letos končal aktivno športno pot kot alpski smučar, najmlajša hčerka Nina je na to pot stopila. TRGOVINA ZA VSE REKREATIVCE IN ŠPORTNIKE Smučarska šola Beli zajec na Golteh je ze- lo cenjena in nič čudnega, da na sezono v pov- prečju naučijo smučanja okrog tisoč otrok. Ker se od zaslužka dveh ali treh zimskih mesecev, odvisno od sezone, ne da živeti, Napotnik pre- ostale mesece pripravlja aktivnosti za razne turistične ponudnike. Največkrat so to vodene kolesarske ture, rafting in pohodništvo. Trgovina, v kateri je bogata zaloga smuči in smučarske, kolesarske, športne ter pohodne opreme, je nastala iz potrebe. Napotnika so na smučišču nemalokrat spraševali, če si lahko opremo izposodijo ali kupijo, tako je pozimi na Golteh zaživela prodajalna in servis smučar- ske opreme. Na tečajih na smučišču mu delajo družbo izkušeni smučarski učitelji. DELA DOVOLJ ZA VSO DRUŽINO Vse dejavnosti skupaj zaposlujejo celot- no družino Napotnik skozi vse leto. Žena Tin- ka dela v trgovini, skrbi za administracijo in apartmaje. Najstarejši sin Jan je bil obetaven alpski smučar, član B reprezentance, ki je zara- di nenehnih bolečin po poškodbah kolena le- tos prenehal z aktivnim smučanjem. Bojan je začel trenirati desetletno Nino, ki si želi postati dobra kot njen brat ali še boljša. Nik je treniral rokomet in ameriški nogomet. Smučanje ima prav tako rad in je odličen smučarski učitelj. SMUČARSKI TRENER Z VELIKO USPEHI Kot trener smučanja je Bojan treniral mnogo mladih. Da je njegov pristop dober in pravi, sta dokazala sin Jan in Nejc Naraločnik, oba čla- na Smučarskega društva Beli zajec. Nejc je na vratih A reprezentance, a Bojan pravi, da je po- nosen na vsakega smučarja, ki je pridno treni- ral. Seveda sta Jan in Nejc, ki ju je pripeljal do slovenske reprezentance, češnja na torti tre- nerskega dela. Napotnikovi so tesno povezana družina, ka- terim se skozi žile preliva športni adrenalin. Na vsaki poti in pri vsaki dejavnosti, s katero se ukvarjajo, se najdejo tudi ovire. A Bojana to ni- koli ne ustavi. Dokler bo zdravje, bo vse, pravi in že snuje nove načrte. Štefka Sem KLUB ZGORNJESAVINJSKIH ŠTUDENTOV Študentje na stojnici predstavljali dolino Promotorji Zgornje Savinjske doline in do- godkov v njej so tudi študentje. Člani Kluba zgornjesavinjskih študentov so imeli na 22. Škisovi tržnici na svoji stojnici veliko obiska. Predstavili so lepote doline in dogodke, ki jih pripravljajo številni organizatorji, seveda pa so največji poudarek dali njihovi paradni priredi- tvi Flosfest, ki bo tudi letos Ljubno ob Savinji spremenil v Slovenijo v malem. Ne mali, am- pak veliki bodo glasbeni gostje, ki bodo dva dni skrbeli za dobro vzdušje. ŠS Vreme jim ni postreglo, a na dobro voljo Zgornjesavinjskih študentov to ni vplivalo. (Fotodokumentacija KZSŠ) Savinjske novice št. 21, 24. maj 2019 12 Turizem, Organizacije MED NAJ TURISTIČNIMI OBČINAMI TUDI REČICA OB SAVINJI, SOLČAVA IN LUČE Trije biseri naše doline zanimivi predvsem za tuje turiste V uredništvu Moje Finance so se znova lotili »odkrivanja« top 30 slovenskih turističnih bise- rov. Zgornjesavinjčani smo lahko ponosni, ver- jetno niti ne presenečeni, da sta med tridesetimi izbranimi dve zgornjesavinjski destinaciji. To sta Solčava in Rečica ob Savinji. Za las je uvrstitev na seznam zgrešila občina Luče. NOVINKA REČICA OB SAVINJI NA 15. MESTU Rečica ob Savinji je novinka na seznamu, uvr- stila pa se je v zlato sredino, na 15. mesto. Snoval- ci seznama so v rečiški občini kot tri vroče zani- mivosti izpostavili kamp Menina, sramotilni ste- ber in Tavčarjev dom. Glede na podatek, katere kazalnike so pri sestavljanju seznama upošteva- li, je kamp zagotovo ključen za uvrstitev Rečice med turistične bisere. Kot je za Moje finance povedal vodja kampa Jure Kolenc, na leto gostijo okoli 35 tisoč obisko- valcev, dober obisk si obetajo tudi letos. V zad- njem času kamp postaja priljubljen tudi med slo- venskimi gosti, še vedno pa imajo največ obiska iz tujine. Županja občine Rečica ob Savinji Ana Reber- nik je za Moje finance naštela več privlačnih pri- reditev, ki lahko v občino privabijo tudi turiste. Iz- postavila je kulinariko in dodala, da bi v njihovi občini turistom želeli ponuditi petzvezdično po- deželsko ponudbo in ne luksuznih hotelov. SOLČAVA POSKOČILA PROTI VRHU ZA 10 MEST Tudi Solčavsko ostaja turistično privlačna destinacija. Lani je bila Solčava povsem na re- pu seznama, na 29. mestu, letos je proti vrhu poskočila kar za deset mest in pristala na 19. mestu med tridesetimi biseri. V občini snoval- ci seznama kot zanimivost izpostavljajo celot- no Logarsko dolino, sledita Matkov kot in Po- točka zijalka. Zgornjesavinjčani vemo, da ima destinacija Solčavsko še veliko drugih adutov, turiste (predvsem domače, ne tuje) pa po izja- vi solčavske županje Katarine Prelesnik moti predvsem plačilo v višini sedmih evrov za vstop v Logarsko dolino z avtomobilom. ŠTEVILO GOSTOV NARAŠČA TUDI V LUČAH Kljub temu da se je Lučam uvrstitev na lestvi- co top 30 za las izmuznila (uvrstile so se na 31. mesto, v letu 2017 na 15.), so jim v Mojih financah posvetili nekaj dodatne pozornosti. V izogib gne- či v top turističnih krajih Bled, Bohinj in Kranjska Gora se je njihov novinar odpravil v manj turistič- no oblegane občine – Rečico ob Savinji, Solčavo in Luče. Tudi Luče imajo kaj pokazati, zato poda- tek, da se število turistov tam zadnji dve leti pove- čuje, ne preseneča. Tatiana Golob Pri Mojih financah so pri iskanju naj slo- venskih turističnih občin upoštevali izbra- ne in sestavljene kazalnike, podatke so pre- računavali glede na število občanov. Kazal- niki so: število prihodov in prenočitev turi- stov, delež tujih gostov glede na prenočit- ve, znesek pobrane turistične takse na ob- čana v letu 2018, število ležišč glede na sto občanov, prispevek občine v pobranih turi- stičnih taksah v vsej državi v letu 2017 , letna povprečna rast pobranih taks. OBČINA Število prenočitev turistov v 2018 Letna pobrana turistična taksa v 2018 Povprečna doba bivanja gosta Delež tujih gostov Rečica ob Savinji 73.542 17.216 evrov (+24 % v primerjavi z 2017) 4,99 dni 86,8 % Solčava 34.776 33.306 evrov (+36 % v primerjavi z 2017) 2,07 dneva 53 % Luče 17.224 11.394 evrov (+120 % v primerjavi z 2017) 2,18 dneva 64 % (Vir: Moje Finance) OLIMPIJSKI KOMITE SLOVENIJE - ZDRUŽENJE ŠPORTNIH ZVEZ Podpisali pogodbo o delovanju regijske pisarne Podpis pogodbe med OKS-ZŠZ in Športno zvezo Velenje o delovanju regijske pisarne (Fotodokumentacija ŠZV) Prvi podpredsednik Olimpijske- ga komiteja Slovenije – Združe- nja športnih zvez (OKS-ZŠZ) mag. Janez Sodržnik je 13. maja v ime- nu predsednika OKS-ZŠZ Bogda- na Gabrovca podpisal pogodbo s predsednikom Športne zveze Vele- nje Bogdanom Plaznikom o delo- vanju regijske pisarne OKS-ZŠZ za severno Savinjsko regijo. Regijsko pisarno bo vodila sekretarka zveze Katka Geršak. Slavnostni podpis pogodbe so izvedli v prostorih Zavoda za tu- rizem Šaleške doline TIC Velenje v Vili Bianca. Udeležil se ga je tu- di podžupan mestne občine Vele- nje Peter Dermol. Prisoten je bil še župan občine Šmartno ob Paki Janko Kopušar. ZVEZI ZAUPALI VODENJE PISARNE DO LETA 2022 Vodenje regijske pisarne OKS-ZŠZ so Športni zvezi Velenje zaupali za mandatno obdobje 2018-22. Na ob- močju severno Savinjske regije OKS- -ZŠZ so občine Velenje, Gornji Grad, Šoštanj, Ljubno, Luče, Mozirje, Na- zarje, Rečica ob Savinji, Solčava in Šmarno ob Paki. POHVALA ŠPORTNI ZVEZI VELENJE Podpis pogodbe o delovanju re- gijske pisarne sledi strategiji OKS- -ZŠZ o delovanju na lokalni rav- ni, saj poglablja sodelovanje med športnimi zvezami in društvi v regi- ji in vzpodbuja k njihovemu proak- tivnemu sodelovanju ob zagotavlja- nju ustreznih sistemskih sredstev za delovanje. V nagovoru ob podpisu pogod- be je Sodržnik povedal, da gre v tem primeru za dobro delo Športne zve- ze Velenje, ki je v preteklem mandat- nem obdobju izpolnila pričakovanja OKS-ZŠZ in sodi po uspešnosti delo- vanja v prvo tretjino zvez, ki jim je za- upano vodenje regijskih pisarn. Zah- valil se je tudi občini za vso podporo društvom in civilni športni organizi- ranosti v Velenju ter v širši regiji. NN Savinjske novice št. 21, 24. maj 2019 13 Organizacije, Gospodarstvo ZAVOD ANJA DEAFSKI Uspešno nadaljujejo po začrtani poti Zbrani so najprej prisluhnili poročilu o delu, nato pa družno zapeli. (Foto: Ciril M. Sem) Nedavno so se v prostorih sedeža Zavoda Anja deafski v Lepi Njivi zbrali člani zavoda in pregledali svoje dosedanje delovanje ter si zas- tavili načrte za delo v bodoče. Med gosti je bil tudi mozirski župan Ivan Suhoveršnik, ki je po- hvalil delo zavoda in izpostavil pomembnost njegovega delovanja na podeželju. SOCIALNE VSEBINE Direktorica zavoda Sonja Drev je povedala, da ima zavod, ki deluje od leta 2014, status so- cialnega podjetja. Temu primerna je tudi vsebi- na njihovega delovanja. Navedla je tri osnovna področja dela, to so organiziranje različnih de- lavnic in srečanja za starejše osebe, podpora športu gluhih oseb – zlasti v alpskem smuča- nju – in različna pomoč osebam z okvaro sluha. OHRANJANJE LJUDSKEGA ZNANJA IN IZROČILA V preteklem obdobju so v organizaciji zavo- da potekale številne zanimive delavnice in osta- le dejavnosti, ki se jih starejše osebe z veseljem udeležujejo, saj so skoraj brezplačne. Včasih je potreben le prispevek za uporabljene materiale, po potrebi pa se za udeležence organizira tudi prevoz. Delavnice vodijo strokovno usposoblje- ne mentorice, ki skozi poljudne vsebine razdaja- jo svoje znanje. Ob kuharskih, zeliščarskih, aran- žerskih in ročnodelskih srečanjih se pletejo tudi spomini na preteklost in izmenjava izkušenj ter obujanje nesnovne ljudske dediščine. POMOČ OSEBAM Z OKVARO SLUHA Zavod s svojim delovanjem podpira uspešno smučarko Anjo Drev. Ta se pripravlja na zimske olimpijske igre gluhih v Italiji. Osebam z okvaro sluha nudijo svetovanje v zvezi s slušnimi pri- pomočki, pomoč pri urejanju dokumentacije za pridobitev komunikacijskega dodatka in ostalih zadev, ki jih lahko pridobi oseba z močno okva- ro sluha. KULTURNE IN ZABAVNE VSEBINE Pri vseh omenjenih dejavnostih ne pozablja- jo na kulturne vsebine, rekreacijo in zabavo. Ta- ko so s predstavitvijo knjige Dotik sočutja obe- ležili slovenski kulturni praznik. Obiskali so kate- dralo v Gornjem Gradu in center ponovne upo- rabe v Vojniku. Za telesno pripravljenost skrbijo s sprehodi in nabiranjem zdravilnih zelišč, pa tudi s plesnimi vajami. Oblikovali so skupino za samopomoč za žalujoče mame. Svojim članom organizirajo tudi prevoze k zdravniku. Marija Lebar MERCATOR MARKET MOZIRJE Največ žetonov v skrinjici Športnega društva Mozirje Z leve: Mojca Finkšt za turistično društvo, poslovodkinja Ema Mayer, Robert Klemenak za športno in Drago Poličnik v imenu mozirskih pustnakov na podelitvi nagrad v Mercator Marketu Mozirje (foto: Benjamin Kanjir) V Mercatorjevih trgovinah širom Slovenije je v mesecu aprilu potekala akcija Radi delamo dobro. V njej so kupci po vsakem nakupu v obli- ki žetona oddali svoj glas enemu izmed treh no- miniranih društev. Akcija je potekala tudi v Mo- zirju, kupci pa so za prejemnika nagrade v vred- nosti 1.000 evrov izbrali Športno društvo Mozir- je. Podelitev je bila 16. maja. Dobitnike nagrad in ostale zbrane je nagovorila področna vodja pro- daje Beti Lokar, donacije pa je podelila poslo- vodja marketa Ema Mayer. KUPCI GLASOVALI ZA ŠPORTNIKE V Mercator Marketu Mozirje so se za nagra- de potegovali Športno društvo Mozirje, Turistič- no društvo Mozirje in Etnografsko društvo Pust mozirski. Največ glasov oziroma žetonov je bi- lo v skrinji športnikov, ki so tako prejeli dona- cijo v višini 1.000 evrov. Na drugo mesto je bilo postavljeno turistično društvo, ki je prejelo bon v vrednosti 200 evrov, pustnaki pa so prejeli bon v vrednosti 100 evrov. 70 KRAJEV OB 70-LETNICI MERCATORJA Mercator se je za nadaljevanje projekta, ki je pred leti že potekal, odločil ob svoji 70-letni- ci. Izbranih je bilo 70 krajev, v katerih delujejo manjše poslovalnice. S tem projektom želijo v ospredje postaviti svoje lokalne trgovine, po ka- terih je Mercator tudi najbolj poznan in druga- čen od drugih trgovcev. Te trgovine zaradi svoje povezanosti z lokalnim okoljem, v katerem de- lujejo, v stilu svojega slogana predstavljajo naj- boljšega soseda v pravem pomenu besede in so zato najbolj primerne za izvedbo tovrstne- ga projekta. Benjamin Kanjir Savinjske novice št. 21, 24. maj 2019 14 Šolstvo, Organizacije 5. TEKMOVANJE DIJAKOV IN ŠTUDENTOV KONZORCIJA BIOTEHNIŠKIH ŠOL SLOVENIJE Podkrižnikova s pripravo pogrinjka in cvetličnega aranžmaja druga Tanja Podkrižnik (v sredini) je ob pomoči mentorice Anje Sotošek (levo) uspela pripraviti aranžma iz nageljnov, ki ji je prinesel drugo mesto. (Foto arhiv Sotošek) V Biotehniškem izobraževalnem centru v Ljubljani so v torek, 14. maja, pripravili 5. tek- movanje v znanju in spretnosti dijakov in štu- dentov Konzorcija biotehniških šol Sloveni- je. Pod naslovom Kulinarična dediščina – Uži- vam tradicijo je skoraj sto učencev desetih šol temi dodalo moderen pridih. Med udele- ženci je bila tudi Tanja Podkrižnik iz Primoža pri Ljubnem ob Savinji, sicer dijakinja 3. letni- ka hortikulturni tehnik Šole za hortikulturo in vizualne umetnosti Celje. S cvetličnim aran- žmajem ob pogrinjku se je uvrstila na drugo mesto. V pomoč ji je bila mentorica Anja So- tošek. Tekmovalci so preizkušali svoje znanje s področja kulinarike, živilstva, vizualnih umetnosti in kulturne dediščine. Po besedah Sotoškove je tekmovanje ena od mnogih ak- tivnosti, s katerimi dijake in študente spodbu- jajo k poglabljanju znanja in veščin ter prido- bivanju dragocenih izkušenj za uspešno na- daljnje izobraževanje in karierno pot na teh področjih. Marija Šukalo DAN ODPRTIH VRAT SLOVENSKIH ČEBELNJAKOV Različni dogodki so potekali tudi v naši dolini V Gornjem Gradu so na stojnici predstavili čebelje pridelke. (Fotodokumentacija ČD Gornji Grad) Mladi pri čebelnjaku Jožeta Vačovnika v Dobletini (Fotodokumentacija ČD Kokarje) Slovenski čebelarji v želji, da bi širši javnosti predstavili svoje delovanje in čebelje pridelke, že nekaj let pripravljajo poseben dogodek – dan od- prtih vrat. Ta je prva leta potekal v mesecu juniju, zadnjih nekaj let pa je prestavljen na spomladan- ski čas. Dogajanju so se pridružile nekatere čebe- larske družine v Zgornji Savinjski dolini, odziv jav- nosti pa je različen. BOLJ MALO ZANIMANJA Čebelarska družina Gornji Grad je pripravi- la dan odprtih vrat na trgu s stojnico in ogled čebelarjenja v nakladnih panjih in AŽ panjih pri čebelarju Mateju Krebsu. Na stojnici je bilo moč pokusiti čebelje pridelke, dobiti promocij- ski material in se pogovoriti s čebelarji. Predse- dnik Janez Fale je povedal: »Zavedati se mora- mo, da je čebelarstvo posebno poslanstvo in da smo čebelarji ambasadorji zdravega načina živ- ljenja in skrbi za čisto okolje. Vendar je bil obisk skromen in tudi malo zanimanja za čebelarjenje pri čebelarju.« V GAJU ZADOVOLJIV OBISK Člani Čebelarske družine Janeza Goličnika Mozirje pripravljajo dan odprtih vrat pri svojem čebelnjaku v Mozirskem gaju. Za domačine je ob tej priložnosti vstop v park cvetja brezplačen, zato je bil tudi obisk stojnice in čebelnjaka do- ber, je povedal predsednik Ivan Čopar. Njihov dogodek si je ogledala skupina izletnikov, ki so prišli na ogled Gaja. ČEBELARJENJE ZANIMA TUDI MLADE Čebelarska družina Kokarje, kjer so bili z od- zivom zadovoljni, je ob tej priložnosti pripravi- la obisk čebelnjakov Franja Podrižnika in Jože- ta Vačovnika. Slednjega so obiskali tako čebe- larski krožkarji kot ostali učenci iz Osnovne šo- le Nazarje. Navdušen čebelar Vačovnik je za obi- skovalce pripravil pestro dogajanje s predstavi- tvijo čebeljega življenja, pa tudi degustacijo in medena darila. Marija Lebar Savinjske novice št. 21, 24. maj 2019 15 Kultura RAZSTAVA JOŽETA STRMČNIKA ŠLANGERJA SPEKTER V LESU V SOLČAVI »Vse linije so v naravi, dolžnost človeka pa je, da jih opazi in jih naprej kombinira« Jože Strmčnik Šlanger, ki je na razstavi sam predstavil svoja dela, je izdelal tudi reliefno sliko z versko noto. (Foto: Gregor Strmčnik) V Centru Rinka v Solčavi je svoje lesene ume- tnine na ogled postavil Jože Strmčnik Šlanger iz Luč. Razstavo, na kateri je moč videti različne oblikovalske sloge, kot so etno, kiparski in dizaj- nerski, je naslovil Spekter v lesu. Ob otvoritvi je o razstavi spregovoril umetnik sam. OB GRČASTEM KOSU LESA GA ZGRABI USTVARJALNOST Povedal je, da kakovosten les zanj ni tisti, ob katerem bi se kot samorastnik in samouk kaj posebej vznemirjal. Povsem drugače je, ko na- leti na kakšen grčast kos, takšen, ki ga je načela gniloba ali razklal plaz. Takrat ga zgrabi ustvar- jalnost in ga ne spusti, dokler izdelek ni gotov. MEŠANICA ETNA, UMETNOSTI IN DIZAJNA Za svoje unikatne izdelke pravi, da so meša- nica etna, umetnosti in dizajna. Vsi ti umetniški in hkrati uporabni unikatni eksponati v njegovi delavnici nastajajo iz slovenskih vrst lesa, vsak pa ima svojo zgodbo. In prav zgodbe so tiste, ki jih je Šlanger predstavil ob odprtju. »Vse linije so v naravi, dolžnost človeka pa je, da to opazi in jih naprej kombinira,« je med drugim dejal. Razložil je smisel poimenovanja umetnin in sporočila, ki jih nosijo v sebi. Njego- ve stvaritve so delno družbeno kritične, druge spet vesele. Marija Šukalo Razstava je umeščena v Festival gorskega lesa. Jože Strmčnik Šlanger bo o njej spregovoril tudi v petek, 31. maja. PREDSTAVA PLESNEGA ODDELKA GLASBENE ŠOLE NAZARJE Z balerino in Viktorjem po francoskem podeželju in Parizu Učenci plesnega oddelka Glasbene šole Nazarje so na zaključni produkciji navdušili z baletno predstavo Balerina in Viktor. (Foto: Barbara Rozoničnik) Številno občinstvo je v petek, 10. maja, v Do- mu kulture Nazarje z navdušenjem spremlja- lo še en celovečerni projekt nazarske glasbene šole. Na zaključni produkciji plesnega oddelka, na baletni predstavi Balerina in Viktor, je uvo- doma gledalce nagovorila vsestranska učitelji- ca baleta Tanja Pečenko, ki je hkrati poskrbela za koreografijo, režijo in kostumografijo še ene- ga odmevnega dogodka. DEKLICA IZ SIROTIŠNICE ŽELI POSTATI BALERINA Na vhodu je obiskovalce pričakalo pravo pa- riško vzdušje s francoskimi šansoni, gledal- ci pa so lahko med predstavo uživali ob izvir- nih kostumih nastopajočih in lepi sceni. Tokrat- na zgodba, ki temelji na istoimenski risanki iz le- ta 2016, ima močno baletno temo, ki je učiteljico in letošnjih 58 učencev treh plesnih pripravnic in šestih razredov baleta kar sama vabila k upo- dobitvi na domačem odru. »Vesela sem, da smo se je lotili, saj govori o na- dobudni deklici, katere srčna želja je, da bi plesa- la balet in uspela kot primabalerina,« je povedala Pečenkova in pohvalila svoje plesalce, ki so zad- nje tri mesece zavzeto vadili za predstavo. Njena zahvala je bila namenjena tudi star- šem, ki svojim otrokom omogočajo, da živijo svoje sanje in razvijajo talente, ter vodstvu glas- bene šole, ki omogoča plesne predstave in jih nato na ogled ponudi tudi učencem osnovnih šol Zgornje Savinjske doline. FELICIJA NE OBUPA IN SLEDI SVOJIM SANJAM Zgodba se dogaja v 19. stoletju. Felicija je ena izmed sirot v sirotišnici na francoskem podeže- lju. Venomer sanja, da bi šla v Pariz in tam pos- tala baletna plesalka. S prijateljem Viktorjem pobegneta iz sirotišnice in odideta v Pariz, kjer Felicija prevzame mesto razvajene Kamile in prične šolanje na baletni akademiji. Pridno tre- nira, vendar njena prevara ne ostane neopaže- na. Zaradi srčne želje in truda lahko kljub temu ostane na akademiji, vendar vse le ne gre ta- ko gladko. Vrniti se mora v sirotišnico, kjer nje- no veselja do plesa ne pojenja, ampak dobi no- ve razsežnosti. Barbara Rozoničnik Savinjske novice št. 21, 24. maj 2019 16 Ljudje in dogodki VAŠI ČAROBNI VRTOVI V ZGORNJI SAVINJSKI DOLINI Za domom Cirile Vratanar se skriva zelenje in cvetoča oaza Lila Vratanar je bila darila v obliki domačih izdelkov vesela. Trajnice in grmovnice krasijo zelenico okrog doma. Pozimi rože najdejo prostor v lesenem gospodarskem poslopju. Škarpnike bodo kmalu zakrile trajnice različnih pomladnih barv. Tokrat smo obiskali Cirilo Vra- tanar z Ljubnega ob Savinji. Njen dom stoji izven kraja v smeri pro- ti Rastkam. Obiskale smo jo pred- stavnice Zavoda Stanislava, ki je pobudnik akcije, Kmetijske zadru- ge Šaleška dolina in Savinjskih no- vic. Vratanarjeva je dobila darilo, domača jabolka in proizvode kme- tijske zadruge ter izvod Savinjskih novic. Akcija se počasi približuje koncu, predstavili vam bomo le še dva čudovita vrtova, v avgustu pa bo v Zavodu Stanislava v Gornjem Gradu zaključek s pestrim dogaja- njem. LJUBITELJICA ROŽ Cirila oziroma Lila, kot jo vsi kličejo, se ponaša z lepo ureje- no okolico doma. Ob novi hiši sto- ji prav tako urejena stara hiša in večnamensko gospodarsko poslo- pje. Povsod je polno cvetja in zele- nja. Ob hiši ima v škarpnikih razne vrste trajnic, ki jo razveseljujejo preko celega leta. V vogalih ob og- raji doma je posadila večje grmov- nice, v senčnih predelih domujejo hoste in na soncu cvetoči grmič- ki in rože. Prav tako ne manjkajo jagode in borovnice. Na balkonih in ograjah bodo kmalu zacvetele bršljanke in podobno cvetje. Za hi- šo ima bazen, ki ga obkroža razno grmičevje. POPLAVE SPREMENILE DOM Veselje do urejanja okolice in rož ima že od malega. A dokler je živela v bloku, svojih sanj ni mogla izživeti. Zato v pokoju toliko bolj uživa v de- lu na vrtu in njivi. V novo hišo se je s sinom Rokom in hčerko Lurd pre- selila pred osmimi leti, a že leto za- tem je naravna ujma uničila veliko dela. Ob hiši namreč teče reka Ljub- nica, ki je v katastrofalnih poplavah leta 2012 dodobra spremenila videz Lilinega doma. ŽIVALSKE DRUŽBE NE MANJKA Hiša je bila po poplavi polna bla- ta, vse posajeno cvetje in grmičke je odnesla voda, polovice vrta za hišo ni bilo več. Po ureditvi vodoto- ka je začela znova. Po nekaj letih je okolica ponovno čudovita. Dom so pri njej našli tudi kozi, kokoši, race in posebni raci man- darinki. Imela je tudi majhnega ko- nja ter afganistanskega prašiča, ki ju je zaradi pomanjkanja prosto- ra oddala skrbnim ljudem in ju še vedno obiskuje. Da je pri hiši red, skrbijo trije kužki. NA NJIVI PRIDELA VELIKO ZELENJAVE Sedaj, ko ima čas, Lila živi z nara- vo in velik poudarek daje doma pri- delani hrani. Na njenem vrtu raste del zelenjave, na veliki njivi pride- la vso zelenjavo, viške vloži ali za- mrzne. Pravi, da je glede tega v de- vetdesetih odstotkih samooskrbna in zelenjave sploh ne kupuje. Do- mačih kokošjih in račjih jajc ji tudi ne zmanjka. Domače mleko kupuje na kmetiji in ga predeluje v skuto, kefir, sirčke in druge mlečne izdel- ke. Nekaj sadja pridela v sadovnja- ku ob njivi. Zelo rada kuha in peče, kar smo lahko preverile tudi ob na- šem obisku, saj nas je čakala miza polna domačih dobrot. ŠUMENJE VODNIH SLAPOV Ob ogledu nas je ves čas spremljalo žuborenje reke Ljubni- ce in vodnih slapov. Te je umestila med cvetje, ki ga izbira naključno. V škarpnikih so rožice, ki bodo po- časi prekrile beton, tako bo škar- pa na pogled kot cvetoča prepro- ga. Ob robovih sadi večje grmičke, po zelenici manjše. Tudi okenske police so vedno cvetoče, prav ta- ko lepe so lončnice pred vhodom v moderno urejeno domovanje. Tekst in foto: Štefka Sem Savinjske novice št. 21, 24. maj 2019 17 Kultura, Organizacije, Čestitke GLASBENA ŠOLA NAZARJE Koncert kot priprava na maturitetni nastop Filip Majcen (saksofon) in Miha Plevčak (harmonika) med koncertom v Glasbeni šoli Nazarje Glasbena šola Nazarje občasno prireja večje dogodke, večkrat pa stopi naproti tudi mladim glasbe- nikom iz bližnje in širše okolice. V dvorani šole so se 7 . maja predsta- vili mladi glasbeniki, ki se priprav- ljajo na maturitetni nastop. Dijaki 3. in 4. letnika Srednje glas- bene šole Celje so v dobro uro traja- jočem programu izvajali dela pred- vsem tujih skladateljev. Benjamina Hrastnika (troben- ta), Miho Plevčaka (harmonika) in Filipa Majcna (saksofon) je na kla- virju spremljal profesor Benjamin Govže. Tekst in foto: Barbara Rozoničnik DEOS CENTER STAREJŠIH OBČANOV Pevci stanovalce redno razveseljujejo Pevci vsako leto stanovalce centra obiščejo vsaj enkrat in njim ter tam zaposlenim polepšajo dan. (Fotodokumentacija centra) Znano je, da člani različnih pev- skih sestavov radi obiskujejo sta- novalce Deos Centra starejših Gor- nji Grad. V zadnjem obdobju so jih obiskale Ljudske pevke Lipa in Ljudske pevke Pušeljc. Pridružili so se jim Sverjanski gadi. Dobro voljo so med stanoval- ci širili tudi člani moškega in žen- skega pevskega zbora iz Bočne. Ob vsakem nastopu je bilo veselo in za poslušalce kar prekratko dru- ženje. Vsi omenjeni so v gornjegraj- skem centru redni gostje. Vsako leto jih vsaj enkrat obiščejo in sta- novalcem ter zaposlenim polepša- jo dan. Zavedajo se, da s svojim ta- lentom razveseljujejo druge. Štefka Sem ZELEMENJAVA NA REČICI OB SAVINJI Poleg izmenjave zelenjave in semen tudi nasveti Predsednik Društva učni sadovnjak Jernej Mazej je predstavil tudi eksotična semena. (Foto: Marija Šukalo) Izmenjava semen in zelenjave na Rečici ob Savinji postaja tradi- cionalna. Pred Centrom za druži- ne Medgen hiša so lahko obisko- valci poleg semen in sadik izme- njali tudi izkušnje in nasvete. Te je delil Jernej Mazej, predsednik Društva učni sadovnjak in kmeto- valec, znan po pridelavi tristo raz- ličnih sort paradižnika Na kmetiji na Gneču se Mazej ukvarja s pridelavo zelenjave, ohra- njanjem avtohtonih slovenskih sort, vzgojo sadik zelenjave, eksotič- nih zelenjadnic in jagod. Predvsem je znan po pridelavi tristo različ- nih sort paradižnika. Mazeja je moč zaslediti tudi v Mali šoli vrtnarjenja v oddaji Na vrtu na TV Slovenija. V pogovoru z vrtičkarji je pou- daril, da je ključ do lepega in zdra- vega pridelka pravilno načrtova- nje vrta. Omenil je tudi, da je Slo- venija zelo specifična za zasadi- tev vrtnin prav zaradi raznolike klime in temperaturnih razlik. Ker sam rad eksperimentira, je obisko- valcem predstavil tudi eksotične ra- stline in semena z Bližnjega vzhoda. Marija Šukalo Savinjske novice št. 21, 24. maj 2019 18 Ljudje in dogodki RODBINA MIKLAVC-PURNAT PO 100 LETIH PRVIČ SKUPAJ Brata Miklavc vzela sestri Purnat in odplula v obljubljeno deželo Zgodovina rodbine Miklavc-Purnat iz Zgor- nje Savinjske doline se je začela okrog leta 1852. Pisni viri in fotografije govorijo o začet- ku velike družine in kasneje razvejane rodbine z rojstvi Frančiške Potočnik (1852), Ivana Pur- nata (1860), Franca Miklavca (1857) in Ane Peč- nik (1857). Med potomci sta se brata Jožef in Franc Miklavc ml., Avguštinova s Trnovca, po- ročila s sestrama iz družine Purnat, Fržemovi iz Bočne. Franc je vzel za ženo Marijo, Jožef pa Jožefo Purnat. ZA BOLJŠIM ŽIVLJENJEM V AMERIKO Ko so se preselili v iskanju boljšega življe- nja in dela v Ameriko, v Little Falls v državo New York, je bil to začetek ameriške veje sorodstva, vrnitev Franca z ženo Marijo pa je pomenil raz- mah slovenske veje rodbine. V »obljubljeno de- želo« se je iz Bočne leta 1914 odselil tudi Ivan Purnat – Johnny, brat sester Purnat, poročenih Miklavc. Ta se je po 20 letih vrnil na svojo, Frže- movo domačijo. Tretja sestra Frančiška Purnat se je v Bočni omožila z Ivanom Žmavcem, s ka- terim sta imela dvanajst otrok. Zanimiva, več kot 100 let stara družinska zgodba, se je začela že pred prvo svetovno voj- no, ko se je najprej odpravil čez širni ocean v Se- verno Ameriko mlajši brat Jožef Miklavc. Nekaj let za tem je za njim odšel še njegov brat Franc. Jožef se je zaposlil v usnjarski industriji, Franc v tovarni koles. ČEZ LUŽO TUDI ZALJUBLJENI SESTRI PURNAT Nekaj let za tem sta se jima pridružili se- stri Purnat. Oba para sta se poročila v Little Fallsu v Ameriki. Jožef in Jožefina Miklavc (v ZDA Miklave) sta ostala v Ameriki in ustvarila šestčlansko družino, iz katere je v več državah nastala velika sorodstvena veja. Franc in Marija Miklavc sta se leta 1921 vrnila na njegov dom na Trnovec s štiriletno hčerko Marijo. Po obeh sorodstvenih vejah je po sto in več letih nastalo v sedmih kolenih veliko dru- žin, skupaj s 403 člani, od tega 214 moških in 189 žensk. Vseh živečih je bilo v času opravlje- ne raziskave 320. V začetku letošnjega leta je Colleen Dowd, 54-letna Američanka slovenskih korenin, prav- nukinja po Jožefini in Jožefu Miklave, raziskala ameriško sorodstveno vejo in naletela na po- vezave s sorodniki iz Slovenije. V stiku z Ale- šem Miklavcem iz Nizke in Tomažem Čret- nikom iz Bočne je steklo intenzivnejše prido- bivanje podatkov. Izdelali so neklasično rodo- slovno drevo, ki zajema več kot 400 potomcev v ZDA in v Evropi, večino živečih v Sloveniji. DOWDOVA SE JE SREČALA S SORODNIKI V KRAJU SVOJIH PREDNIKOV V aprilu sta Aleš Miklavc in Tomaž Čretnik po večmesečnem intenzivnem sodelovanju z za- interesiranimi člani rodbine zaključila z izdela- vo grafičnega prikaza ter jo pripravila za javno predstavitev. Nanjo so povabili Dowdovo iz Na- shvilla v državi Tennessee. V kulturnem domu v Gornjem Gradu se je 28. aprila zbralo 86 sorodnikov na prvem sre- čanju. O tem smo poročali v prejšnji številki. Vsem temeljnim družinskim nosilcem so vro- čili rodbinski trak in naknadno še digitalne po- datke. Ameriška gostja je ob tem izrazila viso- ko spoštovanje do prisotnih, navdušenje nad videnim v rojstnem kraju svojih prednikov na Trnovcu in v Bočni ter zagotovila, da se še vrne in podrobneje spozna rojstne kraje prednikov in Slovenijo. Tekst in foto: Jože Miklavc Ob pomoči voditelja dogodka Nejca Slapnika (levo) so Colleen Dowd (tretja z leve) iz Nashvilla in sorodnika Tomaž Čretnik (desno) iz Bočne ter Aleš Miklavc (drugi z leve) iz Nizke sorodnikom pojasnili velik del zgodovine njihovih prednikov. Colleen Dowd ob rodoslovnem drevesu, ki zajema več kot 400 sorodnikov v ZDA in v Evropi, večino živečih v Sloveniji. Franc in Marija Purnat Miklavc sta se iz Amerike leta 1921 vrnila s štiriletno hčerko Marijo. (Fotodokumentacija družine Miklavc) 86 sorodnikov se je 28. aprila zbralo v gornjegrajskem kulturnem domu na prvem srečanju. Savinjske novice št. 21, 24. maj 2019 19 Ljudje in dogodki, Organizacije LAN PARTY NA REČICI OB SAVINJI Zmagala smeh in druženje in ne posameznik ali skupina Igranje igric v mreži je terjalo veliko zbranosti. (Foto: Marija Šukalo) Kulturno društvo Rečica ob Savinji je za nav- dušence iger pripravilo LAN party. To v grobem pomeni igranje računalniških iger v večjem šte- vilu, na enem mestu in ne preko interneta, tem- KNJIGA MESECA V KNJIŽNICI MOZIRJE Aleksandar Hemon: Vprašanje Bruna Čikaški pisatelj bosanskih korenin v zbirki krat- kih zgodb povzema lastno biografijo. V junaku osrednje novele Jozefu Proneku opisuje tudi svo- je življenjske izkušnje. Ko je Pronek na večmeseč- ni štipendiji v ZDA, v njegovi rodni Bosni izbruh- ne vojna, njegovi bližnji in prijatelji so ujeti v oble- ganem Sarajevu. Pronek poskuša predvsem pre- ko TV ekranov, pisma in klici so le redki, razbrati, kaj se dogaja v njegovi domovini. Tako ni presenetljivo, da se v tej zbirki kratke proze prelivajo občutki krivde, izkoreninjenosti, odrezanosti, ki pa v pripovedovalcu porajajo suh humor ter hkrati svež poetični pogled tako na novo domovino kot na otroštvo in mladost v bivši Jugoslaviji. Aleksandra Hemona so po iz- zidu v angleš- čini napisane zbirke zgodb The Questi- on of Bru- no (Vprašanje Bruna, 2000) kritiki začeli primerjati z li- terarnimi kla- siki, kot sta Jo- seph Conrad in Vladimir Na- bokov. URA PRAVLJIC Z ZAVODOM PET NA REČICI OB SAVINJI Otroci ob Auriki in Zoji osvajali veščine aktivnega sodelovanja Otroci so na uri pravljic z Zavodom Pet z vodnicama Heleno Kotnik (levo) in Tjašo Pustoslemšek ter pravljičarko Tatiano Golob (stoji zadaj) spoznavali življenje kužkov. (Foto: Marija Šukalo) Osrednja knjižnica Mozirje je na Rečici ob Savinji pripravila uro pravljic s terapevtskimi psi Zavoda Pet. Druženje je v Centru za druži- ne Medgen hiša vodila pravljičarka Tatiana Go- lob. V pomoč sta ji bili vodnica terapevtskega psa Helena Kotnik z Auriko in vodnica Tjaša Pustoslemšek z Zojo. GOSTJI PREDSTAVILI PSIČKI Ob prebiranju pravljice o psu Oskarju sta gostji predstavili psički. Pri tem sta povedali, da morajo biti terapevtski kužki šolani, vzgo- jeni in prijazni do ljudi in drugih živali. OTROCI SO SE UČILI SOBIVANJA S ŠTIRINOŽNIMI PRIJATELJI Da to tako Aurika kot Zoja obvladata, je bilo opaziti v njunem sodelovanju z lastnicama in ot- roki. Ti so se učili sobivanja s štirinožnimi prija- telji in spoznavali, kako pomembna sta njihova prehrana ter skrb za čistočo in zdravje. Pri vsem tem so otroci osvajali veščine empatije in aktiv- nega sodelovanja. Marija Šukalo več v mreži (LAN – local area network). V Centru za družine Medgen hiša so se tako v soboto, 27. aprila, zbrali »gamerji«, ki so obujali spomine na igre iz njihovega otroštva. POMERILI SO SE V STARIH IGRAH Razdeljeni v dve skupini za timsko sodelova- nje so se pomerili v Call of duty 1, Unreal tourna- ment 2004 in Age of empires. Po besedah vodje iger Dejana Jeraja sta na koncu zmagala smeh in druženje, kar je bil namen te prireditve, in ne posameznik ali skupina. POVEZALI KAR 15 RAČUNALNIKOV Da jim je uspelo v mrežo povezati več kot pet- najst računalnikov, jih testirati in namestiti igri- ce, so porabili kar nekaj časa in iznajdljivosti. Pri večurnem druženju, ki se je iz popoldneva pre- vesilo v večer, so poskrbeli, da udeleženci niso bili ne lačni in ne žejni. Marija Šukalo Savinjske novice št. 21, 24. maj 2019 20 Ljudje in dogodke, Organizacije, Šport DRŽAVNO TEKMOVANJE V PLANINSKI ORIENTACIJI SPOT 2019 Rečičanom dve četrti mesti Rečiški osnovnošolci so na državnem tekmovanju v planinski orientaciji Spot 2019 pokazali veliko mero znanja. (Foto: Eva Budna) Mladinska komisija pri Planin- ski zvezi Slovenije je organizira- la državno tekmovanje v planinski orientaciji Spot 2019. Dvodnevne- ga dogodka v občinah Mozirje, Šo- štanj in Velenje pretekli vikend se je udeležilo več kot šestdeset ekip, ki so se potegovale za naslov dr- žavnih prvakov. Na tekmovanje so se uvrstile najboljše ekipe iz posa- meznih področnih lig. Našo doli- no so zastopale tri ekipe PD Rečica ob Savinji in dve ekipi PD Nazarje, ki so do državnega nastopa prišle preko lige Smrekovec. K USPEHU EKIP PRIPOMOGLA TUDI MENTORJA Rečičani so osvojili eno 11. in dve 4. mesti. Enajsto so si priborili v starostni kategoriji A – učenci do 6. razreda, četrti pa v starostnih kate- gorijah B – učenci od 7 . do 9. razre- da in C – srednješolci od 1. letnika do 18. leta. Nazarčani so pristali na 9. in 12. mestu, in sicer v starostnih kategorijah A in B. Da so tekmovalci dosegli tak uspeh, jim je bila na Rečici ob Savinji v pomoč mentorica Eva Budna, v Nazarjah pa mentor Pri- mož Jelšnik. Udeleženci so preverjali znanje v izdelavi vozlov, poznavanju gor- stev, rastlinstva in živalstva, prvi pomoči in poznavanju smrekov- škega pogorja ter splošnih planin- skih dogodkov. Marija Šukalo NATEČAJ POIŠČI IZDELKE CINKARNE CELJE Osnovna šola Nazarje prejela glavno nagrado Učenci OŠ Nazarje na zaključku 11. natečaja Cinkarne Celje z mentorico Branko Nareks in generalnim direktorjem Cinkarne Tomažem Benčino (foto: Blaž Črepinšek) V Osrednji knjižnici Celje so pripravili zaključ- no prireditev natečaja Cinkarne Celje za osnov- ne in srednje šole v regiji. Letošnji 11. natečaj je potekal pod naslovom Poišči izdelke Cinkarne. Mladi so izdelovali družabne igre na temo, kje vse so izdelki podjetja prisotni v našem vsakda- njem življenju. »SI SREDSTVO ZA VARSTVO RASTLIN, IMAŠ POLNO VRLIN …« Sodelovali so učenci iz 40 šol, že vsa leta ra- de sodelujejo tudi šole iz Zgornje Savinjske do- line. O izdelkih Cinkarne in njihovi uporabi v na- šem vsakdanu so ob izdelovanju družabnih iger razmišljali učenci OŠ Mozirje, Rečica ob Savinji, Ljubno ob Savinji, Blaža Arniča Luče in Nazarje. Slednji so za igro spomin, pri kateri so ilustra- cije pospremili z razlagami v verzih, prejeli eno od glavnih nagrad. Njihova mentorica je Bran- ka Nareks. VESTE, KJE VSE SO IZDELKI CINKARNE PRI VAS DOMA? Cinkarna Celje je letos stara 146 let. Skozi ob- dobja se je preoblikovala in svoje delovanje ves čas izboljševala. Njeni izdelki so nujni za način življenja, kot ga živimo danes, poleg tega podje- tje s številnimi projekti in izboljšavami odgovor- no skrbi za varno delovanje v lokalnem okolju. Izdelke Cinkarne srečamo pravzaprav na vsakem koraku. Žveplova kislina je v akumu- latorjih avtomobilov, titanov dioksid je priso- ten v barvah, lakih, plastiki, papirju, kozmeti- ki in zdravilih. Okovje na oknih in vratih je narejeno iz cin- kovih zlitin, masterbatchi pa so obvezni se- stavni del vseh plastičnih materialov. Za zaš- čito gospodinjskih aparatov proizvajajo pra- škaste lake, za zaščito rastlin pa različne ba- krove pripravke. Barbara Rozoničnik STRELSKO DRUŠTVO GORNJI GRAD V kombinaciji vodi Trogar, s pištolo zmagal Grudnik Na tekme Strelskega društva Gornji Grad pri- haja čedalje več članov, ki dosegajo večinoma zelo dobre rezultate. V nedeljo so na strelišču Zagradišče organizirali drugo tekmo z maloka- librsko pištolo drulov. Streljali so na 25 m v tar- čo 50 x 50 cm po 5 nabojev za preizkus in 10 za oceno. Zmagal je Jože Grudnik, drugi je bil Ivan Rih- ter in tretji Tomaž Trogar. Trenutni vrstni red v kombinaciji je po končanem tekmovanju z zrač- no puško in drugo tekmo s pištolo sledeč: 1. To- maž Trogar (197 točk), 2. Jan Purnat (195) in 3. Ivan Rihter (195). Janez Kolar Savinjske novice št. 21, 24. maj 2019 21 Šport, Organizacije EVROPSKI MLADINSKI POKAL V LOKOSTRELSTVU Tim Jevšnik posamično zlat, v dvojicah srebrn Zmaga na evropskem mladinskem pokalu v lokostrelstvu je za Tima Jevšnika dobra popotnica za svetovno prvenstvo. (Foto: osebni arhiv) Član Lokostrelskega kluba Gor- nji Grad Tim Jevšnik se je v pre- teklem tednu udeležil evropskega mladinskega pokala v tarčnem lo- kostrelstvu na 50 m, ki je potekalo v Čatežu. V posamezni konkurenci je osvojil prvo mesto, z Anejo Pajk pa sta v dvojicah osvojila srebro. ODLIČEN VSE DO KONCA Tim je v napornem tednu uspeš- no prestal kvalifikacije, ki so pote- kale v močnem vetru in mrazu. Z vrhunskim streljanjem se je uvr- stil na drugo mesto. To mu je odpr- lo pot v eliminacije, kjer je najprej premagal hrvaškega in nato še bri- tanskega tekmovalca ter se uvrstil v sobotni finale – dvoboj za zlato z odličnim ruskim lokostrelcem. Z zanesljivim streljanjem v končnem dvoboju je premagal še tega in za- služeno postal zmagovalec. V mešanih parih z Anejo Pajk sta v močnem dežju z dobrim strelja- njem zasedla drugo mesto. Tim se je s to zmago umestil med najbolj- še evropske lokostrelce, kljub te- mu da je še vedno eden mlajših med kadeti. S tako odlično popot- nico se že veseli svetovnega pr- venstva avgusta v Madridu. ŠS 5. NOGOMETNI TURNIR ZA MEMORIAL MARKA RESNIKA ČUTURO Zmagali najmlajši udeleženci turnirja – Juniorji Zmagovalci turnirja so prejeli pokal in prehodni pokal. (Foto: Janja Slapnik) Športno društvo Solčava je v spo- min na preminulega člana Marka Resnika Čuturo pripravilo turnir v malem nogometu. V soboto, 11. ma- ja, so se na igrišču ob Savinji pome- rile štiri ekipe, ki so igrale po siste- mu vsak z vsakim. Obiskovalci so lahko videli šest napetih srečanj, v katerih je na pravilnost igre pazil sodnik Rajko Rudnik. ZMAGOVALEC ZNAN V ZADNJEM SREČANJU Ekipe so bile tako zelo izena- čene, da je bilo treba počakati na zmagovalca vse do zadnje minute zadnjega srečanja. To je bila eki- pa Juniorji, ki so jo sestavljali še lanskoletni osnovnošolci iz Luč in Solčave. Tako so na svojem prvem turnirju osvojili svojo prvo zma- go in prehodni pokal. Drugo mes- to je pripadlo ekipi Struge, tretji so bili nekdanji soigralci in prijatelji Marka Resnika, ki so nastopili pod imenom Čuturini bojevniki. Četrto mesto so dosegli lanskoletni zma- govalci, Avanturisti iz Solčave. DRUŽENJE V SPOMIN NA NEKDANJEGA ČLANA Več kot sami rezultati po zago- tovilu organizatorjev pomeni ta turnir druženje in spomin na nek- danjega člana Športnega društva Solčava. Slednjega so se spomnili ob zaključku z obiskom groba. Marija Šukalo PRESERSKO JEZERO Ščuka velikanka prijela na umetno vabo Jerneja Bizjaka Jernej Bizjak iz Dol-Suhe naj bi potegnil na suho največjo ščuko, ulovljeno v Preserskem jezeru. Navdušenemu ribiču Jerneju Biz- jaku iz Dol-Suhe so se v začetku ma- ja ponovno obrestovali vstajanje v zgodnjih jutrih in dolge ure, preživete ob vodi. Iz Preserskega jezera je po- novno potegnil rekordni ulov, in sicer ščuko velikanko. Po pričevanju gre za največjo ščuko, ulovljeno v jezeru, saj so ji od glave do repa namerili 114 centimetrov, tehtnica pa se je ustavi- la na 11,5 kilograma. »Lov na ščuko se odpre s 1. ma- jem. Par dni kasneje sem se ustavil ob jezeru. Cel dan sem premetaval vabo, nato je proti večeru le obsta- la sredi jezera – ščuka se je ulovila na 13-centimetrsko gumijasto vabo. Pravo kapitalko mi je na suho po- magal potegniti Urban Govedič,« je Jernej opisal ribolov in dodal, da je ščuka ne le ena največjih sladko- vodnih rib plenilk, temveč tudi ena najboljših rib. SU Savinjske novice št. 21, 24. maj 2019 22 Pisma bralcev, Oglasi Zakaj terjamo odgovornost za stanje v zdravstvu Zgornje Savinjske doline? V začetku maja je Zgornjesavinjčane presenetila informacija, da se v Javnem Zavodu Zgornjesavinj- ski zdravstveni dom Nazarje (JZ ZZDN) ukinja nuj- na medicinska pomoč (NMP) kot posledica odhoda treh zdravnikov. Informacija je naletela na buren od- ziv, najprej na družbenih omrežjih, sledila je pobu- da za ustanovitev Civilne iniciative (CI) v okviru ZDU Zgornje Savinjske doline. Na shodu CI v torek, 14. maja, pred Zdravstve- nim domom v Nazarjah se je zbralo nekaj sto ude- ležencev, mediji pa so novico o shodu objavili kot eno prvih novic v informativnih oddajah. Udeleženci so s transparenti in glasnim odobravanjem podpr- li zahteve, ki jih je zaradi nastale problematike prip- ravil iniciativni odbor CI. Objavljeni so bili tudi odzi- vi vodstva JZ ZDN, predvsem direktorice, ki med dru- gim očita, da je o ustanovitvi CI izvedela iz družbe- nih omrežij. Namen CI je predvsem, da opozori jav- nost in odgovorne na nevzdržno stanje na področju zdravstva, ki ni od včeraj. Izguba v JZ ZDN je dosegla neobvladljiv obseg in skoraj neverjetno se zdi, da so nadzorne instituci- je toliko časa to dopuščale. Svet zavoda je organ, ki skladno z Odlokom o ustanovitvi JZ ZZDN le-te- ga upravlja in je zato prvi odgovoren za nadzor nad poslovanjem JZ, potrjuje plane in spremlja njihovo uresničevanje, sprejema zaključni račun zavoda ter imenuje in razrešuje direktorja JZ ZZDN. Nastala izguba je posledica slabega vodenja, ko- pičenje izgube pa odgovornost Sveta Zavoda, ki ni pravočasno ukrepal že v prvem letu, ko je nastala iz- guba. Izgovor vodstva, pa očitno tudi županov, vsaj tako bi se dalo sklepati iz prispevka župana občine Mozirje Ivana Suhoveršnika v SN št. 20 z dne 17 . ma- ja 2019, da je finansiranje izključno stvar ZZZS in pa ministrstva za zdravstvo, pa je nevzdržno. Nemogoče je pristati na tezo, da vodstvo JZ v za- četku vsakega poslovnega leta ne razpolaga s po- datki o virih finansiranja in programih, ki jih bo fi- nansirala ZZZS in drugimi viri finansiranja, ki pred- stavljajo prihodke Zavoda. Vodstvo mora zagoto- viti najmanj izenačen poslovni izid. Če temu ni ta- ko, mora od ustanoviteljic zahtevati pokrivanje pri- manjkljaja skladno s 16. čl. Odloka o ustanovitvi JZ ZZDN. Začudenje zato povzroča trditev župana Mo- zirja Ivana Suhoveršnika v že omenjenem prispev- ku v SN št. 20 z naslovom Zdravstvo v Zgornje Sa- vinjski dolini kdo bo tebe ljubil, da občine z izgu- bo nimajo nič, čeprav se je pod omenjeni Odlok tu- di sam podpisal. V svetu JZ ZDN imajo občine ustanoviteljice sku- paj 7 članov, 5 članov imenujejo zaposleni izmed sebe, 1 pa ZZZS. Torej imajo občine večino v Sve- tu zavoda in tako ključno vlogo v upravljanju Zavo- da. Prav tako lahko občine vplivajo na upravljanje JZ preko Sveta ustanoviteljic, ki ga sestavljajo žu- pani 7 občin Zgornje Savinjske doline. V 5. čl. Odlo- ka o ustanovitvi Sveta ustanoviteljic so opredelje- ne pristojnosti Sveta in iz njih nedvoumne odgo- vornosti županov za kontrolo poslovanja JZ ZZDN. Napovedana revizija bo mogoče dala odgovor o vzrokih za nastalo izgubo v JZ. Vendar se ključni od- govor za vzroke za nastalo finančno stanje ponuja kar sam po sebi, če se uporabi zdrava kmečka lo- gika, da se ne sme zapravljati več kot se ustvari. Tu- di način reševanja s kreditom, s katerim se je sani- rala samo likvidnost Zavoda, ne pa tudi izguba, ka- že na nestrokoven pristop vodstva in ustanoviteljic k sanaciji JZ. Prav tako je nerazumljivo, da sanacijski program izvaja vodstvo, ki je odgovorno za nastalo izgubo. Zato se ni čuditi dogodkom, ki so sledili. Izvajanje ukrepov na tistih segmentih, ki ne dajejo omembe vrednih rezultatov, vedno povzroči nezadovoljstvo pri zaposlenih. Le to se je v zavodu kopičilo, skrhali so se medsebojni odnosi, vse to pa je povzročilo od- hode 3 zdravnikov, posledično ukinitev NMP in re- volt prebivalstva Zgornje Savinjske doline. Škoda, ki je s tem nastala, je neizmerljiva in nikakor ni v ponos akterjem celotne zgodbe. Zavod potrebuje kompetentno vodstvo, ki bo sposobno izdelati nadaljnjo vizijo razvoja javnega zdravstva v dolini. To vodstvo mora biti sposobno iz- delati načrt izvajanja posameznih programov in tudi sposobno oceniti, katere programe ima smisel zadr- žati v Nazarjah, katere pa je smiselno, da se izvajajo v bližnjih zdravstvenih centrih regije. Zvone Zupan Civilna iniciativa za ohranitev zdravja Zgornjesavinjčanov Savinjske novice št. 21, 24. maj 2019 23 Pisma bralcev, Kronika, Zahvale, Oglasi Zdaj veter raznaša besede njegove. Prisluhni natanko, da slišiš glasove. ZAHVALA Ivan KONŠAK Okonina 11. 8. 1945 - 12. 5. 2019 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijate- ljem in znancem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, za iz- rečeno sožalje, besede tolažbe, darovano cvetje in sveče. Iskrena hvala dr. Roščićevi in medicinskemu osebju za ves trud v času njegove težke bolezni. Posebna zahvala monsinjorju Vratanar- ju za lepo opravljen cerkveni obred. Žalujoči vsi njegovi Zdravstvo v Zgornje Savinjski dolini »kdo bo tebe ljubil« – drugič Pred leti se je prestavil se- dež zdravstva iz Mozirja v Nazar- je. Vse lepo in prav. Sledili so skle- pi, da nujno potrebujemo nov, večji bolj funkcionalen zdravstveni dom. Sklep županov je bil – gremo v pro- jektno dokumentacijo in odkup ze- mljišč. Odkup je bil opravljen, obči- ne smo po dogovorjenih odstotkih tudi lastniki tega zemljišča. Gle- de projektne dokumentacije pa je bil dogovor glede financiranja tudi sklep, da se projekt sproti, ko bo- do prihajale finančne obveznosti, predstavi tudi projekt – torej kaj bomo gradili, kaka bo kaj cena itd. Dogovor je bil, da se gre v adapta- cijo obstoječega objekta v Nazar- jah in za nov prizidek v kolikor je pač potrebno zagotoviti novih do- datnih prostorov za to in ono de- javnost. Pred novim letom slučajno iz- vem, da se stari objekt ne adap- tira, saj v celoti ne in, da se gre v veliko večjo novo zgradbo, kjer bodo zagotovljeni prostori za ur- genco, ordinacijo. Nobene pra- ve obravnave, ampak novo dej- stvo – tako se je odločilo vodstvo zdravstvenega doma, projektant in morda še kdo. Pregledna je tu- di vrednost. Iz prvotnih ocen dveh milijonov smo prišli na pet mili- jonov. Sprašujem se, katera obči- na pa je v tem času zmožna za- gotoviti toliko sredstev in še kri- ti vse izgube, ki so se nabrale v zdravstvenem domu, nikakor ne po zaslugi občin. Nikakor ne morem razume- ti, da se gremo neke skrite igrice in, da smo postavljeni pred dolo- čena dejstva, češ občine bodo to že uredile, saj so ustanoviteljice in županom mora biti še kako mar za zdravje občanov. Še kako mi je mar, zato se pa ne morem spri- jazniti s sprenevedanjem in izsi- ljevanjem. Želim biti med prvimi, ki bo z ob- činskim svetom zagotovil sredstva za novogradnjo, a bodimo vendarle racionalni. Ves čas tudi poudarjam, da je novogradnja stvar vseh občin, seveda v racionalnih mejah, sama adaptacija pa je čisti strošek občine , kjer zdravstveni dom stoji. Vsaka ob- čina mora poskrbeti za svojo stavbo – in to v Mozirju smo in to z lastni- mi sredstvi pa je bil dolgi čas sedež v Mozirju in še sedaj je tu urgenca. Sicer pa zakaj novi prostori, če nimamo zdravnikov, ki bi delali v teh ordinacijah. Nočem delati nobenega razdo- ra v Zgornje Savinjski dolini, želim si le sodelovanja – le tega vodilo pa naj bo resnica in potem odlič- no sožitje. Župan Občine Mozirje Ivan Suhoveršnik GORSKA REŠEVALNA ZVEZA SLOVENIJE, POSTAJA CELJE Pes padel z vrha Raduhe Celjski gorski reševalci na svo- ji spletni strani poročajo, da je 2. maja z vrha Raduhe padel pes pa- sme cavalier king Charles španjel. Pognal se je za kavko in po nekaj metrih drsenja po snegu padel čez steno. Člani GRS Koroške so se isti dan spustili preko stene z vrvjo, šir- še območje pod steno je nasled- nji dan član GRS Celje preiskal s psom. Dva dni po nesreči se je s še enim članom GRS Celje povzpel še višje, a je bil ves trud zaman. Na Raduhi je bilo do 50 cm mokrega snega. Skozi meglo je padal sneg z dežjem. Zaradi takšnih, zelo zah- tevnih razmer na severni strani Ra- duhe in zelo male verjetnosti, da bi pes 200-meterski padec preživel, so iskanje opustili. IS Zaradi zelo zahtevnih razmer in zelo male verjetnosti, da bi pes padec preživel, so gorski reševalci iskanje opustili. (Fotodokumentacija GRS Celje) IZ POLICIJSKE BELEŽNICE • TATVINA DVEH KOLES Mozirje: 17 . maja je neznani storilec izkoristil odsotnost lastnika in iz odklenjene lesene ute v Mozirju ukradel dve gorski kolesi znamke Cu- be. Lastniku je povzročil za okoli 1.600 evrov materialne škode. Savinjske novice št. 21, 24. maj 2019 24 Za razvedrilo NALIL JI JE ČISTEGA VINA Bočan Tomaž Čretnik je eden od treh, ki so spravili skupaj obsež- no rodbino pod drevesom Miklavc-Purnatovih. Poleg njega in Aleša Miklavca iz Nizke je bila najbolj zagreta za iskanjem podatkov in res- nice Colleen Dowd po rodu Miklave (Miklavc) iz Nashvilla, ki je spra- vila v tek obsežno študijo. Predstavili so jo v Gornjem Gradu, kjer je doživela prijetno presenečenje s sprejemom v polni dvorani sorodni- kov. Čretnik ji je nalil čistega vina, ona pa je dejala: »V vašo, a ..., ja, na- šo lepo Slovenijo pa še pridem. Že kmalu!« VREMENSKA NAPOVED »OD OKA« Stand-up komik Aleš Novak je inženir kemije, ki je po dveh letih dela ugotovil, da moraš biti pri delu zelo natančen. In ker bi raje de- lal kaj, kjer natančnost ni ravno pomembna, bi lahko bil vremenoslo- vec. Tam gre vse bolj »od oka«, je dejal na nastopu v Gornjem Gradu. »Lahko rečeš, da bo ponekod oblačno, drugod pa delno jasno. Potem je samo pomembno, ali si od ponekod ali od drugod. Prav tako reče- jo, da bodo ponekod krajevne plohe. Aha. Zanimivo, saj obstajajo še mestne in vaške. Torej, če ne živiš v kraju, ploh ne bo. Najboljša pa je, da bodo padavine od vzhoda ponehale. Res, tiste z vzhoda so drugač- ne od tistih z zahoda. Od oka, torej.« PESEM IN VINCE GRESTA VEDNO SKUPAJ Učenci in učitelji Glasbene šole Nazarje so se v domu kulture z glasbo sprehodili po pokrajinah Slovenije. Vinorodni okoliš Dolenjske se odraža tudi v vedri pesmi, ki poje o vinu. Sestav mož, ki obiskuje- jo solo petje, se je predstavil z ljudsko En starček je živel. Seveda zra- ven spada tudi kupica rujnega, ki se je v zaodrju še kako prilegla od petja suhim grlom. (Foto: JM) (Foto: ŠS) (Foto: BR) Savinjske novice št. 21, 24. maj 2019 25 KUPON za brezplačni mali oglas do 10 besed v 22. številki SN 2019 Ime in priimek: Naslov: Vsebina oglasa (do 10 besed): Križanka, Oglasi Savinjske novice št. 21, 24. maj 2019 26 Napovednik, Mali oglasi, Oglasi ◊ KMETJE, GOZDARJI Gradimo gozdne vlake brez miniranja. Opravljamo tudi vsa ostala dela s strojno mehanizacijo ter kiper prevoze. Kvalite- tno in poceni; Brlec Franc 041/606-376. GP Brlec d.o.o., Krnica 50, 3334 Luče. ◊ Naročila in montaža vseh TELEMACH in TO- TAL TV paketov! gsm: 041/688-094. Miro Prašnikar s.p., Sp. Kraše 30, 3341 Šmartno ob Dreti. ◊ ŠIVILJSTVO ŽANA Šivanje po meri, kostimi, srajce, hlače in razna popravila (me- njava zadrg, krajšanje, ožanje). Gsm 041/498-943. Oblak Z. Barbara s.p., Ljubija 88, 3330 Mozirje. ◊ VDZRŽEVANJE STAVB Manjša krovska in kleparska dela, servis montažnih hiš, su- homontažna dela, sestavljanje in popravilo pohištva, polaga- nje laminata in ostalih podov, hišniške storitve. Ivan Štiglic 041/710-873 Vzdrževanje stavb Ivan Štiglic sp, Radmirje 115, 3333 Ljubno ob Savinjie. Petek, 24. maj ob 16.00. Medgen borza Rečica ob Savinji Pohod Rečica-Grušoveljski jez-Okonina-Rečica ob 18.00. Medgen borza Rečica ob Savinji Zbiranje želodcev za ocenjevanje Sobota, 25. maj ob 9.00. Pri spomeniku v Bočni Mrazekov pohod ob 9.00. Športna dvorana Nazarje Košarkarska tekma: Input Nazarje - Terme Olimia Podčetrtek (pionirji U-9) ob 9.00. Medgen borza Rečica ob Savinji Ocenjevanje želodcev ob 10.00. Potok - Mala ravna 9. vzpon na Farbanco, planinsko kočo PD Nazarje ob 10.00. Sejmišče v Mozirju Golažijada ob 12.00. Športna dvorana Nazarje Košarkarska tekma: Input Nazarje - Jelša Šmarje (pionirji U-9) ob 14.00. Medgen borza Rečica ob Savinji Razglasitev rezultatov ocenjevanja in slovesnost ob 15-letnici združenja ob 17 .00. Športni park Mozirje Nogometna tekma: NK Mozirje - NK Ljubno ob Savinji (člani) Nedelja, 26. maj ob 9.00. Športna dvorana Nazarje Košarkarska tekma: Input Nazarje - Ilirija (pionirji U-11) ob 10.00. Športni park Mozirje Nogometna tekma: NK Mozirje - ND Dravinja (ml. dečki) ob 12.00. Športna dvorana Nazarje Košarkarska tekma: Input Nazarje - Hopsi Polzela (pionirji U-11) ob 15.00. Mozirski gaj Srednjeveško popoldne v Začarani vasi Torek, 28. maj ob 10.00. Medgen borza Rečica ob Savinji Dopoldanska čajanka ob 19.00. Dvorana Glasbene šole Nazarje Koncert pianistk Konservatorija za glasbo in balet Maribor Sreda, 29. maj ob 17 .00. Medgen borza Rečica ob Savinji Ura pravljic z ustvarjalno delavnico Napovednik dogodkov OBVESTILO BRALCEM Bralce Savinjskih novic obveščamo, da je rok za oddajo čestitk, zahval in malih oglasov za tekočo številko v torek do 15. ure. Kasnej- še objave sprejemamo samo po vnaprejšnjem dogovoru. Malih ogla- sov po telefonu ne sprejemamo. ŽIVALI – PRODAM Prodam prašiče, najboljše mesnate pa- sme za dopitanje na večjo težo, Fišar; gsm 041/619-372. Prodam 10 dni staro telico čb/lim; gsm 041/533-658. Prodam bikca in teličko limuzin, stara 7 dni; gsm 031/805-832. ŽIVALI - KUPIM Kupim kravo, telico za zakol, dopitanje in teličke, bikce nad 100 kg; gsm 031/533-745. Kupim dve burski kozi za nadaljno rejo; gsm 041/884-056. Kupim visoko brejo telico, čb ali ls pasme, od dobre molznice; gsm 031/620-272. ŽIVALI – ODDAM Zajčka hišnega (levjeglavi hermelin), bel, dolgodlaki, modre oči, podarim; gsm 041/ 627-205. VOZILA – PRODAM Prodam golfa 6, l. 2012, lepo ohranjen, več pa na; gsm 041/821-826. Prodam xsara picasso 1,6 i, 16V, elegance plus, prvi lastnik, 164.000 km, 041/381-459. DRUGO – PRODAM Sip hribovska kosilnica sprint 150 kubo- ta, bencinski motor, l. 2005, 150 cm dvoj- ni rez, kot nova, prodam, 1.500 eur; gsm 041/767-805. Prodamo otroška kolesa za 2 in 4 le- ta, rolarje, kotalke, po dogovoru; gsm 041/959-518. Seno v kockah prodam; gsm 070/708- 155. Bale lanske, 2. košnja, prodam; gsm 051/364-174. Prodam nerabljeno, okroglo, železno cisterno, 5.000 litrov, po ugodni ceni; gsm 041/793-664. Prodam cepljena drva v paleti, dolžine 33 cm. Možna dostava; gsm 040/430- 080. Prodam seno v kockah; gsm 051/207- 273. Prodam lanske silažne bale; gsm 041/466-720. Prodam stare tesane tramove in puhal- nik olga meglič; gsm 041/354-550. Prodam john deere 6430, premium, mo- del 2009, klima ehr; gsm 031/493-660. DRUGO – KUPIM Kupim 25 kom levih in 25 kom desnih strešnih opek, krajnikov, bramac ali trajenka; gsm 041/665-178. Kupim traktor štore, zetor, univerzal ter ostale traktorje, dobro plačilo; gsm 030/419-790. Kupim vse (čim starejše), kar je po- vezano s Tomosom (mopede, rezerv- ne dele, stroje, reklame, plakate); gsm 068/692-652. Savinjske novice št. 21, 24. maj 2019 27 Oglasi Savinjske novice št. 21, 24. maj 2019 28 Oglasi