SEPTEMBER- NOVEMBER 96 sr. ? 500 sit 061-1324089 I VOJNE Pred nami so drzavnozborske in predsedniške volitve, za nami pa dobrega pol ducata let demokracije. Propad komunizma je odpel ovratnik novim družbenim gibanjem, obenem pa omogočil vrnitev starih ortodoksnih ideologij. V poznih osemdesetih je qe in lezbično gibanje v okrilju politične alternative, subkulture, služIlo ali celo bilo izrabljeno za rušenje komunizma. Pravičnega plačila seveda ni bilo: eni so si pograbili tovarne, denacionalizlrali zemljo in nepremičnine, drugI pa smo (tudi malo po lastni krivdi) zviseli z majhno pisarno, pokvarjenim računalnikom in celim kupom volonterskih projektov. Prva slovenska ustava je potihoma pozabila, da imamo tudi geji in lezbijke svoje pravice Prejšnja zagnanost in razumevanje homoseksualnosti sta naenkrat izpuhtela, nastala je mučna tišina, podkrepljena z miselnostjo češ, dajte pcdrom kak tolar, samo tiho naj bodo. Res pa je, da ni manjkalo primitivnih in ciničnih izjav - spomnimo se samo socialdemokratinje Angelce Zerovnrk, za katero je homoseksualnost stvar socialne patologije Tudi nekatere civilne Institucije nikakor niso zmogle niti najosnovnejše tolerance; homoseksualci naj bi bili mrtva veja na drevesu življenja, meni nekdanji predsednik zdraviliškega društva dr. Anton Dolenc, Nacionalna televizija se je ustavila pri dveh ali treh gej filmih, nekoliko več prožnosti je pokazala POP TV, ki je letošnjo konferenco ILGA prikazala kot dogodek dneva. Redakcija kronike časopisa Delo meni, da so geji nesramni posiljevalci, ki jim nikakor ne smemo dovoliti porok. V teh ne ravno rožnatih razmerah je pravzaprav presenetljivo, da je parlamentu vendarle uspelo sprejeti nov kazenski zakonik, ki prepoveduje tudi na spolni usmerjenosti osnovano diskriminacijo. In tako smo spet v predvolilnem času, v času, ko se politiki p re oblečejo v prijazne dedke in delijo otrokom bonbončke. Pa poglejmo, k so za nas storile stranke in kaj nam obljubljajo. Združena lista socialnih demokratov (ZLSD) ima v svojih programskih smernicah nakakšno univerzalno deklaracijo o toleranci, kamor smo vključeni tudi geji in lezbijke. Stranki pripada Sonja Lokar, ki je nedvomno politik z zaslugami za gej in lezbično skupnost. Liberalno demokratska stanka (LDS) ima v svojih programskih smer nicah prav tako določila o enakopravnosti gejev in lezbijk, stranka je bila pobudnica kar nekaj zakonov, ki bi izboljšali status gej skupnosti. Slovenske ljudske stranke (SLS) geji na zanimajo oziroma je eksplicitno zavrnila kakršno koli sodelovanje z gej skupnostjo. Socialdemokrati Slovenije (SDS) nimajo posebne politike do ge|ev In lezbijk, se pa zavzemajo za njihov enakopravni družbeni status. Ne gre pa pozabiti, da v to stranko spada znana homofoblnja Angelca Žerovnik. Tudi Slovenski krščanski demokrati (SKD) menijo, da gejem in lez-bijkam pripada enakopravno mesto v družbi, pomisleke pa ima^ pi vprašanju družine in posvojitve otrok. Slovenska nacionalna stranka (SNS) |e prepričana, da moramo bili geji in lezbijke na vsak način enakopravni s heteroseksualci in nas svari pred klerikalci. Kar se tiče naših najvišjih predstavnikov oblasti, je stanje še bc žalostno, jože Školjč sicer vedno pošlje namestnika ali pa vsaj opravičilo za svojo odsotnost, Janez Drnovšek pa samo skrivnostno molči. Milan Kučan in njegov štab geje in lezbijke zavestno ignorirata (ne pozabimo, da ima Kučan sicer dovolj časa, da slavnostno otvori vsak vaški kolovoz, za mednarodno konferenco ILGA pa je zadržan). Kučan je izrecno odklonil intervju za Revolver. Tako, volitve bodo, delavcem se bo spet obljubljalo plače upokojencem zastonj avtobus, študentom zrezke in tudi geji in lezbijke bi si lahko Iztržili kako obljubo o na primer porokah. Kot pa poznam slovensko politično sceno, se mi nekako zdi, da bodo delavci tudi po volitvah ostali brez plač, upokojenci z morda nekoliko cenejšo mesečno vozovnico, geji in lezbijke pa morda s kakšno mini subven cijo bog vedi katerega miristrstva - morda ravno za Revolver, ki mu grozi finančni zlom. Kljub temu je na nas, da na Martinovo nedeljo, 10. novembra, stopimo do tiste strašljive, udarniško zgrajene krajevne skupnosti, ali pa do ne kaj dosti okusnejše osnovne šole v bližini in volimo nekoga, za katerega vemo, da nam je vs, potihoma naklonjen Ne nasedajmo praznim obljubam, vemo, kdo je za nas že kaj storil in kdo nam je p, X prižigal grmade - In to ne samo metaforično, tudi stvarno v nekoliko D. J. bolj oddaljeni preteklosti. Odločitev je naša! uvodnik\ \ DOM IN SVET GASPER Jit ^ LJUBA PRENNER 21 GEJIINDROßi OlFÖTO , „ „ "A1ANJA ZORE. FRENK FIDLER 2 JFILM 30 RIVER PHOENIX o/. POSTMOOERNIZEM IN M UMETNOST IDENTITETE tä$EKS PRIROČNIK 44 PET SHOP BOYS Roža klub |e organizacija, ki skuša pokrivati široko področje homoseksuatnow -tako moške kol ženske. V juniju 1990 so jO ustanovili člani Škucove sekcije Magnus in članice Škucove sekcije LL. Naš naslov je: Roza klub, Kersnikovi 4, Ljubljana (IV.nad., soba 404), Lel. 061,1 i2A OB? fob torkih in četrtkih med 12 in 13. uro), fan 061.329.185. Roza disko, K4, Kersnikova 4, vsako nedeljo od 22. do 4. ure, Revolver, rev"' 5 tiomoeroLknim nabojem Konzulat - ktub v bivši vojašnici na Metelkovi (hiša Lovci); klubsko vzdušje, nastopi, razstave, pogovori... tod srede do nedeije po 20.00) Kontakt - navodila in obrazec v Revolverju GALfon - vsak dan od 19.00 do 22.00; pogovori, inlormacip;, nasveti, pomoč, vse o aidsu... Projekti', zloženka varnejši seks; klubi po Sloveniji; pogovor na srečanja mlatiih 12. dnevi gejevikega in lezbienega filrna, 1 8.12. v Knoteki Magnus - gay sekcija pri ŠKUCu LL - lezbična sekcija pri ŠKUCu: informator Pandora, pogovori, srečanja, izleti, rekreacija AIDS FOND - za pomoč seropostMiim (prispevke nakižlte na ŽR ŠKUCa: 50101 -678-52011, s pripisom Aids fond Hvala.) Projekt Plus ■ za pomoč okuženim, obolelim ter njihovn i pri] atelje ni sorodni organizacije SOS telefon za ženske in otroke - žrtve nasilja: 061.97,82, 061.441.993 - je prav tako odprt za težave, stiske lezbijk Ženska svetovalnica ■ tel. 133 05 89 (14.00 16 00) Kasandra - lezbičro feministična skupina (Lovci - levo) REVOLVER, revija za kulturna in politična vprašanja (revija s honioerotičnim nabojem). ISSN 1318-2668. Izhaja četrtlet Cena posamezne številke je 500 SIT, Založnik: ŠKUC, Kersnikova 4, Ljubl|ana. Odgovorni urednik: Brane MOZftic Soured niča: Sudana Tratnik, Naslov uredništva: Revolver, Kersnikova 4, 1000 Ljubljana, tel, + 386 61 U24.089, fjx: 329.1 85. Oblikovanje in postavitev; 8ostjan Lisec. Tisk: Grafična delavnica ČUK, Postojna O Revotver, 1996 Vse pravice pndržane. Ponatis celote ali posameznih delov revije je dovoljen «to s pismer. m privoljenjem založnik,» Pridržujemo si pravico do objave pisem, fotografij ali člankov, prispelih na uredništvo. Mnenja avtorjev v reviji so njihova osebna in ne izražajo vselej stališč uredništva. Objava piscev, fotografov, modelov, reklamerjev ali drugi t oseb in organizacij ne izpričuje njihove seksualne usmer-nosti. Prispevki v reviji nivo honorirani, Po mnenju Urada za informiranje sodi revija med proizvode, za katere se plačuje 5% davek od prometa proizvodov. Ta številka |e Izšla ob pomoči OSI - Zavoda za odprto družbo. feto na naslovnici: Frenk Fidler I kasolo_I «§pg • ■— iViHJ: _J —m ti: ■■ ^y] v::.: f, I. J: ¡i > ■ ' Silili;; ilil; »¡Milil I ' ■ ■ i" i, ' «ilf/oši ANSCHLU "you can'r fire me because I quit throw me in the tire and I won't fMw a fit" Nirvana ("Scentless Apprentice" z MC "in Were") Homoseksualnost je Izključena vsebina. Akcije gejevsklh in lezbičnih gibanj so akcije za socializacijo homoseksualnosti, za njeno vključitev v sistem pozitivnega družbenega vrednotenja._ Vključevanje je nasploh temeljni etični pojem, na katerem modernistične družbe gradijo svoj politični in kulturni sistem: je slogan, ki ga za utemeljevanje svoje politike uporab i populizem, in je hkrati geslo manjšinskih skupin pri podiranju njihove marginalizirane pozicije. Je lahko pojem, ki zanika in briše partikularne pripadnosti ter jih pregnete v ideološki amalgam, in je hkrati lahko pojem, ki vztraja pri eroziji družbene kohezije ter razkrojevanju utrjenih, hegemor.ičnlh socialnih utrdb. Kot močna referenca humanističnega diskurza je tako pojem vključevanja lahko predstavljiv ali berljiv na več načinov, problematiziran ali samoumeven na več nivojih in je zato tudi toliko bolj podvržen nereflektiranemu podajanju in sprejemanju njegovih vsebin ali manipulativni retoriki. Gre torej za zgodbo o tem, kako ne izključevati. V obdobju in prostoru, kjer je gejevska in lezbična populacija -po raziskavah javnomnenjskih predsodkov - na najvišjem rangu izpričane nestrpnosti, se je predsednik repub1' e Milan Kučan izognil Izoblikovanju jasnega stališča do homoseksualnosti. Štirje odstotki ljudi izzovejo mržnjo šestdesetih odstotkov sodržavljanov in sodržavljank. V kakšni meri je to potemtakem problem manjšine oziroma obrobno vprašanje: do katerega odstotka populacije se lahko povzpne javnomnenjski srd, da bodo nosilci formalne politične etike reagirali. Ampak aktualnemu nezapopadanju politične kulture in umevanju po-litiškega marketinga s strani oblastnih struktur je bližja druga razlaga predsednikovega manka mnenja: rizično je dati mnenje o temi, s katero bolj ali manj intenzivno živijo štirje odstotki populacije, do katere pa šestdeset Jstotkov prebivalcev izraža negativna in odklonilna stališča. Če bi predsednik dal po; -tivno mnenje, bi morda tvegal volilni minus tistih nezanemar-liivrh šestdeset odstotkov volilne mase; Če bi dal negativno mnenje, bi država tudi deklarativno zletela v inkvizicijski vek. Potem je tu še umetnost diplomacije, ki se ji morda tokrat lahko dobrohotno reče molk: molk diplomacija je ob primeru, ki izzove nestrpnost šestdesetih odstotkov prebivalstva, igno-ranca, ob primeru izoglbanih štirih odstotkov pa izključevanje. Izključevanje na podlagi večinskega mnenja oziroma vključevanje na podlagi redukcije je na osebnem nivoju konfor-mnizem, na političnem pa fašizem. Kje se tor konča prevlada moči in kje začne oblast kot izvajanje samovoljnih prioritet. Na podlagi kakšnega vključevanja se v sistemih razvijejo konstelacije odnosov in kakšne relf je privedejo do neizkljucevalnega sodelovanja. Vsaka nova sprostitev svobode lahko prinese s seboj novo cenzuro, novo možnost nadzora, novo totalitarnost in novo avtoritarnost. Nova politična ureditev se je po Francoski revoluciji in pod zastavo enakosti, bratstva in svobode nadaljevala brez ženske volilne pravice. Nova socialna, kulturna ali seksualna ureditev je bila kodirana izven motnje sistemsko utemeljenega hendikepa. Gejevska in lezbična liberalizacija je prinesla body fašizem, chic mainstream, identitetne oholosti in tržno usmerjenost uma ter odnesla kulturno senzibilnost in pronldjivost skrajno marginalizirane skupnosti, kakršna še vedno ¡e. Da se je gejev- I ' ■ I' I. , 11 ! • '¡¡I pfPi^fe fl^ffif | i !vrst letolerantnosti na tem področju. Mislim, d tudi diskusija v javnem življenju, to kar in kakor se v javnih glasilih govori o tovrstr usmerjenostih ali tovrstnih manjšinah, ne kaže la neko izrazito netolerantnost, jasno pa je, da je treba vse pojave netolerantnosti enako obr-vnavati, če do njih prihaja oz. jih preprečevati, hkrati pa seveda paziti, da se ne ,i i neustreznim ravnanjem takih pojavov spodbujalo. Na koncu bi dodala samo še eno eksperimentalno vprašanje: če bi k vam, k Varuhu človekovih pravic, prišel nekdo in se deklariral/a kot homoseksualec/ka ter dal/a pritožbo, da so mu/ji kršene civilne pravice s tem, da, recimo, ne more vzeti bolniškega dopusta za nego svojega partnerja/ke. Imate pristojnosti, da ukrepate? Mi, kot rečene od nikogar ne pričakujemo deklaracije, takšne ali drugačne, glede svojih usmeritev in pripadnosti. V skladu z zakoni, ki veljajo v tej državi, imamo možnost ukrepati oz. postopati v korist vsakega posameznika, jasno, okvir temu je zakonodaja te države in predpisi, ki veljajo na posameznem področju. .^¡¡ilikr-Ki»::;,/!;.^!^ Predsednik Republike Slovenije 'od meseca maja do avgusta 1996 sva nenehno kontaktirali s kahinetom predsednika Kučana, se - preko telefona in neposredno logovarjali s predstavnico za medije; ivgusla sva dobili odklonjen intervju, češ, da je tema ireveč obrobna, preveč specifična, preozka, da bi se predsednik z njo ukvarjal. Na vpra^ šanie, če lahko odklonitev s takšnim razlogom razumemo ket stališče, je gospa Furlan, pri -stavnica za medije, izrazila veliko nejevoljo zaradi grdih navad medijev, da napišejo o tem, d? so dobili intervju zavrnjen. Ker je revi-a Revolver še vedno edina gej in lezbičra revija v državi in ker je bil intervju g Furl? ovi smo vprašanja pokazali - zamišljen kot dialog i nosilcem formalne državne funkcije, smatramo odklonitev kot diskriminatoren odnos do tematike oz. do homoseksualne populacije). Tatjana Oreif Nataša Velikor.ja VENIJE DO v>rašanja,ST0SP0LNE USMERJENOSTI politika] rffMNMMA^J nn fHyjfVESIY OF EUROPE BEAUTY Evropsko tekmovanje za najlepšega travestita je letos v nizozemskem gu Tekmovanja se je ude žilo osemindvajset lepolic (lepotcev?) .z desetih držav, med njimi tudi iahme, Elena in EmperdtrU- 1 > mbra ob 1 7. uri so bile garderobe .askega Geenerall Spoorlan teatra posti udernističnega kupolastega poslopja z gromno vodno font 10 ob strani že nabito polne. Na obešalnikih so v ele razkošne sane o' ob ogledalih, ta so s leli nadvse privlačni moški in se trans mrali v lepotice. Ne ite so imeli seboj aelo poklicne maskerke. Na odru so jteka e se zadnje pri, -" lu :ehniki so pripravljali svetlobne efekte za glasbenike in plesalce anžerji pa so dekorirali pravkar pripeljano cvetje Ob devetnajstih je sle lož ,anje vrstnega reda nastopajočih. Elen je potegnila številko enaim tal ob i setih otvorila veliki show. Vsaka tekmovalka je imela dva izhoda, enega dnevnega (dnevna oblačila, lahki make-up) i er ga večernega (razkošne ill ekstravaqantne toalete, polni rrn ;e-up). Konki =nca bila huda in tezi k pričakovati kakšn „agrado. Elena ¡e ravd >ila s svojim nastopom, Salome pa je zagotovo imela najlepše noge m • bila poleg tega prvi favorit voditeljice Connie • • Emperatriz je o£ ata tako s svojo mladostjo in lepoto kot tudi z izvirnim in samozavestnim nastopom. , _ , Ob desetih zvečer [e bila parada lepote in razkošja končana in zinp s določila ■maqovalt s ' občinstvu smo si odpeli ovratnike; druga sp emljevalka Miss travestitov Evrope: številka 12, Err eratriz U Slovenije, prva spremljevalka Nemk audia Catastrofale in Miss travesi tov Evrope 1996 S ¡s Celine z Nizozemste edile so solzice, pa poljubčki, p fotografiranje ,n seveda obvezni š< - anjec. Dame so se aL vrnile garderoue si slekle raz kos e obleke oči i obraze in se oblekle v kavb-jjke, balonarje in bulerje. Varnostniki i - užbenem Izhodu so nekam razočaran gled se pred slabo L ro jim je v hlačah bučalo ob pogledu na krasotice, sedaj pa so mimo pnhajali le še postavni, skorajda robati moški. Salomé I I Voditeljico v i garderobi Salomé in I Emperatriz I I nizozemsko I Donna I Summer I IHIKINHi til-HHHHNHNI— Fm/oritinje na razglasitvi rezultatov Helena, Ceole, Emperalriz (druga spremljevalka), Claudia Catastrvtale (prva spremljevalka) in Celine fmfoj Salomé in Emperatriz z zmagovalko Celine, rnhs iravestitfjv Evrope Elena I naMetelRovi 7nnet nrtort v prenovljenih prostorih Takoj po tekmovanju smo Emperatriz zastavili nekaj vprašanj: Naj te sprašujem kot moškega ali na la? Na la seveda, saj sem dama! Kako se počutiš kot druga spremljevalka Miss travestitov Evrope? Pravzaprav zelo dobro, konkurenca je bila huda, zato je moja uvrstitev ame velik dosežek. Zmagovalka in prva spremljevalka sta že uveljavi'eni v Evropi in ju poznajo. Mene ni nihče poznal nekateri sploh niso vedeli, kje ¡e Slovenija, so mislili, da smo Cehi-nje, no, Slovakinje. Si pričakovala tako dobro uvrstitev? Po pravici povedano, upala sem, da se bom uvrstila v zgornjo polovico. Kaj ti je na Nizozemskem najbolj všeč? Poppers! Kako nameravaš vnovčiti svo uspeh? O tem še ne razmišljam. Opazili smo te pri razgovoru z britanskim agentom ja, povabil me je v London, vendar pa sta moj dom Slovenija in Ljubljana. No ja, saj bi z veseljem naredila kakšen show tudi v Londonu. Kdaj lahko pričakujemo kak tvoj nastop? Moj prvi nastop bo konec septembra v graškem Bangu, potem pa v v začetku oktobra na dobrodelnem plo-Čevinkametu na Truba,,evi. Oboževalce (oboževalke) verjetno zanima, če imaš fanta. Ali morda punco? Lezbijka nisem, fanta pa nimam. Kakšni fantje so ti všeč? Ja takšni, macho, črni, mišice, poraščena ritka. Pa za konec? Rada bi se zahvalila vsem, k >o mi pomagali pri pripravah na nastop, še posebej Roza klubu In Ro/a disku K4 za sponzorstvo. Blaž sreda - za fante četrtek-za dekleta sob., ned. - mešano dom in 5VetiMj iinipii:: 7.7. SLO ACTIVE idom in svei POROČNI ZVONOVI • Madžarska je presenetila svoje geje In lezbijke ter uzakonila poroko partnerjev istega spola. Zakon i1, v NOVOZELANDSKE LEZBIJKE „ IZGUBILE TOŽBO vsem izenačen s hetero-porokami, razen pri podvajanju otrok. Vse to se je zgodilo brez posebnih akcij In lobi-ranja madžarskih homoseksualcev. Ko bodo Američani to zvedeli... • Islandija je četrta država, ki je uzakonila partnerstva, enaka poroki. Tudi tu so izpuščene pravica do cerkvene poroke, posvojitve in umetne oploditve. Za razliko od Danske/Grenlandije, Norveške In Švedske pa na Islandiji dovolijo skrbništvo nad "ta pravim" otrokom partnerice ali partnerja. Na dan, ko je zakon stopil v veljavo, so se vzeli trije pari, častni gost pa je bil Vigdis Flnnbogadottir, predsednik države, Ko bo to zvedel naš Milan... • Mnogi kritizirajo nove poroke in registrirana partnerstva, ker nam ne dajejo enakih pravic kot hetero-parom. Resnični, enakovredni zakon tako še nikjer ni dovoljen. Pričakujejo, da se bo v času dveh let to zgodilo ne Nizozemskem ali na Havajih. • Ameriški kongres je užalostil demokratično javnost s svojim Aktom za obrambo zakona. Tako je v zveznem zakon defi niral zakon kot zvezo med ene žensko in enim moškim in pre prečil državam, da bi dovolile istospolne poroke. • Poslanec zelenih v luksem-burskem parlamentu je v proce duro vloži! predlog zakona za poroke (z vsemi pravicami, ki spadajo k poroki) istospolnih parov • Finski parlament je 28, maja začel razpravo o istospolnih po rokah. • Posebna komisija brazilskega parlamenta je prav tako začela razpravo o istospolnih porokah. Trije novozelandski lezbični pari so izgubili tožbo proti državi, ker jim ne dovoljuje porok. Sodnik je odločil, da mora istospolne poroke legalizirati parlament. LEZBIČNA POROKA V AVSTRIJI POROKE PO INTERNETU S iff i;:;:; Lezbijke in geji iz celega sveta lahko registrirajo svoja !f.;iij i partnerstva v meslu Zahodni /¿¡ji!Hollywood v Kaliforniji kar ■¡ii! jreko Interneta (seveda oa :;if;;tudi preko navadne poste), "oročite se lahko na naslovu http //wivw.ci.wesl-holly yhall Jutta in Irene sta se poročili v evangeličanski luteranski cerkvi, potem ko se je lokalni župnik odločil, da ne bo upošteval škofove prepovedi. INDIJSKE LEZBIJKE SE ORGANIZIRAJO Članice indijske lezbične organizacije Stree Sangam so pritisnile na vlado, da sprejme zakon o Istospolnih partnerstvih. To je bilo prvič, da je Indijska lezbična ali gej organizacija pt l iala vplivati na javno mnenpe. ■" : ifr - i /.===i ^/f//f :!i f "= -f-E ? r-= .r = i /Ž Jf ^i ??-=/r i == ^ i r"-=-f /i f/1? f- .= -=i-= / = = i ///# £¿1 -f i/^f i-=; r £/==" -E -= ="r""^¿=/5i ="if f / STATUS HOMOSEKSUALNOSTI V EVROPSKIH DRŽAVAH EuroLetter, ILGA bilten, ki pokriva le Evropo in "izhaja1" na Internetu, je objavil primerjavo zakonov evropskih držav, ki se nanašajo na homoseksualnost. Po njihovih podatkih je seks med geji prepovedan v Belorusiii, Bosni in Hercegovini, Makedoniji in Romuniji. Neenaka sporazumna starost za geje velja v Angliji, Avstriji, Bolgariji (višja sporazumna starost tudi za lezbijke), na Cipru, v Estoniji, na Finskem (tudi za lezbijke), na Hrvaškem, v Liechtensteinu, na Madžarskem (tudi za lezbijke) in v Srbiji. Posebni zakoni, ki omejujejo pravice lezbijk in gejev, veljajo v Avstriji, na Finskem in v Liechtensteinu. V teh državah je prepovedana "promocija" ali 'Vzpodbujanje1' homoseksualnosti, prav tako organiziranje gejev in lezbijk. V Grčiji je Izrecno prepovedana moška homoseksualna prostitucija, v Angliji pa šole ne smejo promovlrati homoseksualnosti. Protidlskrlminacijske zakone Imajo v Kanadi, na Danskem, v Franciji, na Nizozemskem, v Novi Zelandiji, Norveški, Sloveniji, južnoafriški republiki, Španiji in na Švedskem. Registrirana partnerstva imajo na Danskem, na Islandiji (vključena je pravica do skupnega skrbništva nad partnerjevimi otroci), na Norveškem in na Švedskem. Na Madžarskem istospolni pari lahko živijo v izvenzakonski skupnosti in imajo enake pravice kot raznospolni. Kogar preganjajo zaradi spolne usmerjenosti, lahko zaprosi za azil v Avstriji, Belgiji, Kanadi, na Danskem, na Finskem, v Nemčiji, na Nizozemskem, Norveškem, Švedskem in v ZDA Lezbijke in geji lahko ¡migrira v Avstralijo, na Dansko, Nizozemsko, Novo Zelandijo, Norveško in Švedsko, če njihov-a partner-ka živi lam. dom in svel iSiiBiiim« SEJEM BIL JE ŽIV Tudi letos je predsedn.r; Zimbabveja Robert Mugabe domači gef in lezbični organizaciji GALZ prepovedal sodelovanje na mednarodnem knjižnem : sejmu v Harareju. O.K., konzervativci so me orepričali.;;;:. "Lezbijke in geji imajo, kot vsi ostali, pravico do Če d o v mo istospolne poroke, bo ti življenja, toda absolutno nimajo pravice predstaviti uničilo družino, oslabilo zahodno eivi literature in gradiva na javnem kulturnem dogod-lizacijo, spremenilo Ameriko v Sodo- ku," jim je pojasnil Bornwell Chaodza, direktor mo in Gomoro, povečalo trgovinski v'-1. informativne službe. primanjkljaj in zobno gnilobo. Neovr- Vsa zgodba se je začela na lanskem sejmu, ki se je gljiva logika konzervativcev je pre ■'.' (sebi v posmeh) imenoval "Človekove pravice in prosto premočna, da bi se ji lahki jjii; Pravica". Organizatorji so pod pritiski vlade odstrani;] lili GALZ s sejma To je sprožilo številne proteste tako doma, kot v ^Stephen Chapman, kolurnnist ij; tujini, toda na izjave predsednika in drugih v vladi to ni vplivalo. "Homoseksualno obnašanje je hujše rjas; ^d obnašanja psov in jCe so moški homoseksualci gay (ve-svinj," je le ena od njih. Ju-¡fseli), potem so lezbijke ekstatične. ¡jj:;. lija sta predsednik in minister za informiranje prepo-j Shelly Roberts v knjigi Roberts' Rule: vedala sodelovanje GALZ-a Hof Lesbian Li ng :■;. na vseh prihodnjih knjižnih ;hicago TribLine ODŠKODNINE Avgusta ¡e policiia naredila racijo v baru Tasty v Melbournu v Avstraliji. Veliko gostov, ki so bili v baru navzoči med racijo, se je odločilo, da toži državo. Prva je tožbo dobila Sally Gordon, Sodišče ji je prisodilo 10,000 ameriških dolarjev odškodnine. m f a ti sejmih. Nobenega razloga ne vidim, zakaj se Skupina pritiska Sangano lezbijke in geji ne bi mogli poročiti. To Munhumutapa je zagrozila, da bo požgala njihove I je pomembno, ker se zaradi takih stojnice, če se GALZ vseeno pojavi na sejmu, Cer- s LEZBICNI ARHIV NA POLJSKEM Prvi nacionalni poljski lezbični arhiv so oprli v Lodzu, drugerf največjem mestu te države. Vzporedno poteka v mestu še en ženski projekt: Dom Kobiet • Ženska hiša. To je svetovalno informacijski center za ženske. KARDINAL PROTI PEDRQM iN stvari počutiš kot del družbene tka- kveni vodje in akademiki so s pomočjo vladnih LEZBUKAM PROTI PAPEŽU nine. Ze sama misel, da se moji prija- ¡.V tiskovnih agencij ustvarjali vtis splošne podpore Berlinski kardinal Gcorg 5terzinsky se zgraža telji Melissa (Etheridge) in Julie rte j vladni anti-gejevski gonji. Študentske skupine so zaradi protestov lezbijk in gejev ob pa- iismeta poročiti, se mi zdi bedasta . grozile z ''javnim genocidom" lezbijk in gejev, peževem obisku v Nemčiji. Bedasta! i® Samo tri organizacije za človekove pravice podpira- Najbolj ga je prizadela ''maša", ki jo je vodila io GALZ. ■ znana hamburška prostitutka Domenica NieBruce Springsteen Knjižni sejem se je tako začel brez njih in brez hoff, ki se ¡e posebej za to priložnost preime- številnih južnoafriških založnikov, ki so solidarnost- novala v papežinjo Domenico prvo. Kakšne ženske vzbudijo vašo pozor-;j:.-!;] no odpovedali sodelovanje. Drugi dan je na sejem Med mašo je Domenica razglasila homosek- nost? "Ženstvene ženske. Dolgolase, jjjjj prišlo nekaj aktivistov GALZa, ki so zbudili veliko ;sualnost za cerkveno sprejemljivo metodo =pe bejbe. In mlade, mlade, mlade zanimanje novinarjev in obiskovalcev. Tretji dan jim kontracepcije. IVedno pravim: če so dovolj velike, da jjiji je prihod onemogočilo približno 100 s pestmi ma- Lezbijke in geji pa so organizirali tudi demon- mimovozu". De- vom, vendar so In po treh uran opozorili, da se monstranti so kričali ''Izgini'1, "Scvri se v peklu" zbira sovražno nastrojena skupina študentov, ki so in "Sežgite papeža", papamobil pa sta zadeli potem zares uničili njihovo stojnico. Na srečo jim je < ve vrečki z barvo. Da policija ne bi bila brez '¡iHiiS0 v moiem vidnem polju, so dovolj!||j hajočih nasprotnikov. Zadnji dan so prišli z gradi- straeije ob papeževem BfiSfivelike zame!n M': vom. vendar so i do treh urah ooozorili. da se monstranti so kričali ''Izri Lea DeLaria IšiSII o je smešno. In me prekleto razjezi, Tom Cruise o govoricah, da je gej Pobudnik zakona o zaščiti zakonske [zveze, napada na istospolne poroke, ::: jijfe Bob Barr, ki mu t3 konvencionalna akonska zveza tako pri srcu, da je j sedaj že v tretji. ¿ric Zorn, kolurnnist Chicago Tribun* !! OiS; j|®|Velrko raje se samozadovoljnem, kot i;;;;; :;;■',pa seksam. Ni mi več do enonočriil S avantur. So najbolj dolgočasne od J-fjig (najbolj dolgočasnega. Raje bi pri set limel prijatelja, ki ga imam rad in ki bi \e ga lahko dotikal in delil z njim in- .':':. '"'jtimnost, ali pa sedel doma z dobri pred tem uspelo razdeliti gradivo. PRVI RUSKI GEJ DOBIL AZIL V ZDA "Čeprav homoseksualnost ni več prepovedana z zakonom, se mišljenje in ravnanje policije in družbe s tem ni spremenilo," pravi 23-letni Sergej Fedetov. V njegovem rojstnem mestu so ga policaji 15-krat pretepli, zasliševali in/ali zaprli. Grozili pa so mu tudi šolski uradniki. Azil na podlagi spolne usmeritve je v ZDA izredno težko dobiti - v celi državi je le 36 takšnih azilantov. Nič bolje ni na Švedskem, kjer se pripravljajo na deportacijo treh iranskih gejev, ki jim tako grozi smrtna kazen. dela, je poskrbela tudi ženska, ki se je slekla in gola tekla pred paparnobiiom. (Hm, če je bilo vse to možno v Nemčiji, ali to pomeni, da je Slovenija policijska država? Kaj takšnega tu ni bilo možno niti v sanjah. Se ceste nismo smeli prečkali zaradi idiotskega policaja.) Na papeža so se spravili tudi humanisti, ki so organizirali "Pope-free Zone Party" in spodbujali ljudi, naj zapustijo cerkev. Papeža so si privoščili tudi Angleži, Na demonstracijah, ki jih je organizirala Tink Power", je demonstrante vodil papežem dvojnik, sledile pa so mu sestre "Nereda neskončne ustrežljivosti", moški preoblečeni v nune. r MAJOR PROTI LOTERIJI Britanski premier John Major je s kritizira I nacionalno loterijo, ker del dobička daje tudi biseksualcem, gej policajem in prostitutkam. Doug Sadownick, avtor knjige "Se Ur Setween Men" I BOJKOTI" Avstrijski ge bojkotu avs ffflstole in ljudi istega spola. m, m '. Jerry Shultz, mestni svetnik z Lon ';■':'=; Beacha, v govoru, v katerem naspro-jH||tuje istospolnim porokam I dom in svt?f Avstrijski geji in lezbijke pozivajo kj bojkotu avstrijskih izdelkov in storitev in k demonstracijam pred avstrijskimi turističnimi agencijami, uradi Austrian Airlines, konzulati, ambasadami. Razlog za to 5 nepripravljenost avstrijske vlade, da bi preklicala zakone, ki uveljavljajo neenako sporazumno starost in prepovedujejo organiziranje lezbijk in geiev. UUBEZEN JE TVEGANA Seks brez zaščite med geji, predvsem tistimi v romantičnih razmerjih, se nadaljuje, kljub nevarnosti infekcije z virusom HIV. Statistika kaže, da se čedalje več gejev okuži v "rnoncgamnih" razmerjih, medtem ko se števi novih okužb med "moškimi, ki seksajo z moškimi", zmanjšuje. VANCOUVERSKA KONFERENCA Od 7. do 12. julija je bila v Vancouvru v Kanadi Mednarodna konferenca o aids j. Udeleženci razlagajo svoj optimizem: * Kombiniranje obstoječih zdravil, nukleozidnih analogov (AZT, ddl, ddC, d4T, 3TC) in proteaznih inhibitorjev (Saquinavir, Invirase, Indinavir, Crixivan, Ritonavir, Norvir) močno zmanjšuje količino virusa HIV v krvi in povečuje količino CD-1 celic, ki skrbijo za imunost. * Nekatere kombinacije zmanjšajo količino virusa poo mejo detekcije. Nekateri znanstveniki menijo, da bi dolgotrajno zavi-1;;; ran ? razmnoževanja virusa lahko vodilo do popolnega izumrtja ;;.;: virusa v pacientovem teiesu. * Pojavljajo se nova zdravila, nuklec dr (ne nukleozidni);;; analogi ¡11 ne-nukleozidni inhibitorji reverznih transkriptaz. DISKRIMINACIJA KRVODAJALCEV Ceji ne morejo darovati svoje krvi - tudi če so H1V negativni - v naslednjih državah: Kanada, Finska, Francija, Nemčija, Irska, Nova Zelandija, Norveška, Švedska, Velika Britanija, ZDA, Zanimivo je tudi to, da v nekaterih državah krvi ne morejo darovati prostitutke, lahko pa jo darujejo njihovi kiienti kljub temu da je virusom vseeno, kdo plača in kdo kasira. * Še vedno obstaja problem odpornosti virusov tako na nuk-jjij leozidne analoge kot na proteazne inhibitorje. * Vsa obstoječa zdravila imajo stranske učinke Močno učin-i!;: kovit Norvir pri veliko ljudeh povzroča močno slabost, poleg tega pa se ga ne sme jemati z nekaterimi drugimi zdravili proti ; aidsu, Manj zadovoljni so b li člani sku~:ne ACT UP. St- niče farma-;;; cevtskih družb, ki proizvajajo zdravila prati aidsu, so prelepili ; j; Brazilsko ministrstvo za nalepkami, na katerih je pisalo "Pohlep = Smrt'1 in ''Aids|ij dobičkar1'. MANJŠI KONDOMI ZA NAJSTNIKE 60.000 KONDOMOV NA STRIKPLACU Londonska organizacija Cay Men Fighting AID5 je največji štrikplac v prestolnici, park Hampstead Heath, "okrasila" s 60.000 kondomi. Kondomi so spravljeni v svetlečih škatlicah, na katerih so napisana gesla za varnejši seks, škatlice pa visijo z dreves. zdravstvo bo najstnikom razdelilo pet milijonov manjših kondomov, "Opazili smo, da je vse vec seksa med mladoletniki, in moramo poskrbeti, da jim bo na voljt produkt, ki bolj ustreza njihovim razmeram," pravi predstavnik ministrstva. Hm .¡¡Miß PRVI I SKI UP0K0-LEZBICNI jJENSKE TEDEN PRAVICE Lezbijke so se šest dni družile na Kreli. Poleg zabave so organizatorke poskrbele še za razstavo lezbičnih, ge-jevskih in feminističnih revij in knjig in za video projekcije lez bičnih filmov. Preživela polovica gej ali ,-ezbičnega para ! fahko v Veliki Britaniji dobiva ! pokojnino po umrlem part-j perju. To je postalo možno potem, ko je davkarija spre-Tienila definici- TEKOČI KONDOMI Uporaba je enostavna: kondom "nalijete1' na penis in počakate sedem minut, da se posuši. Steklenička, ki stane S dolarjev, bo oovprečen penis oblekla trikrat. LLOYDS ZAVARUJE TUDI PROSTITUTE Londonska zavarovalnica i Lloyds sedaj zavaruje tudi moš-| ke prostitute za primer nesreče j ali bolezni. Prostituti lahko uveljavljajo oškodnino zaradi j spolno prenosljivih bolezni. jo vzdrževanega družinskega člana. AVSTRALSKA CERKEV ZA GEJE Tretja največja avstralska krščanska cerkev se je odločila, da začne sprejemati gej duhovnike, istospolna razmerja in neporočene raznospolne pare. Kot pravijo: "Zaradi zgodovinske distance med našimi in bibličnimi časi ne moremo enostavno prenesti zaključkov piscev, ki se nanašajo na spolnost, v naš čas. Kritično moralno vprašanje, s katerim se mora cerkev soočiti, ni homoseksualnost, ampak nepravičen odnos cerkve do ljudi." KONEC CENZURE NA INTERNETU? Philadelphijsko (ZDA) sodišče je začasno suspendiralo Zakon o spodobnosti komunikacij, ki je moč-io razburil tudi geje in lezbijke. Če bi ibveljal, bi morali ponudniki Inter; netovlh storitev v ZDA skrbeti, da ■troci ne bi mogli dostopati do ''ob-cenega" materiala. Ceje in lezbijke je upravičeno zaskrbelo, da bi se med "obsceni" material štele tudi 'sme, ki zadevajo geje in lezbijke, 'fiii čeprav niso eksplicitno seksualne kHBiin TURŠKI TRANSVESTITI NA UDARU Kot poroča istanbulska Lambda, se je turška policija spravila nad transvestite in transseksualce. Nekateri so v hišnem zaporu, druge pa pretepajo, aretirajo in jim uničujejo lastnino. HHH Raje "nam pse kot ljudi. Dajejo ti brezpogojno ljubezen. Ali ti poližejo obraz •ili pa te ugriznejo, vendar vedno veš, )d kje prihajajo Pri ljudeh nikoli ne veš, .kateri te bodo ugriznili. Razlika med psi : in moškimi je tudi ta, da veš, kje psi irenočijo. m Oreg Louganis, HIV pozitiven skakalec !v vodo in olimpijski prvak 'ridružite se ACT UPu v dnevih besa na Mednarodni konferenci o aidsu. Standardno zdravilo za milijone ljudi po svetu je ASPIRIN. ACT UP se bo spravil JiH na CENE ZDRAVIL in VLADNE POLITIKE,|!pji |ki SO ustvarile MEDICINSKI APARTHEIDpf!;|l| _a ljudi z aidsom na "ne skrbi, bodi sre-.l-r-■ cen" konferenci v Vancouvru. Spravi 5 ■iiliji"'^ i ta farmacevtske družbe, uniči niihove ifej:';;; tojnice, prekini njihove zabave, pokrac njihova neumna darila in smeši njihovel-ijp predstavnike. Ogabna cenovna politika; =J?fi-.. farmacevtskih družb onemogoča zdra^ |j Ijenje dvema tretjinama svetovnih bo IJM| .nikov z aidsom. I . T UP-ova izjava za javnost itillMH Jares me moti, ko v i, da transvestitipjfiijg oponašajo mojo mamo. Zamislite si, daffi|p|i jj bi videli ljudi, ki oponašajo vašo mamo. !hastity Bono, lezbične hčerka Cher feiil | ■¡/lilii;;; mm je "3ar je posvečeni tempel,, svet robnica Pedrulije. Vse se vrti okrog teli priljubljene institucije: razmerja se roje vajo In umirajo, iščejo se kiienti; ljubirr d, pijanci, prostituti in nastopajoči pri-jjji hajajo in odhajajo in se vračajo samo: S: zato, da bi odšli z Nekom Drugim. Slad- V."-. I or je začimbi to, kar je arašidovo masi želeju, kar so pedri pijači in pogovoru, t«»;; Zapravljati življenje in govoriti o smeteh Ipnji^-ni hobi, je način življenja. B Kolumnist Mike 5pitz Eden od mnogih razlogov, zakaj biti neder je. da razjeziš starše - to je nujno,pjjp "a zgradiš lastno identiteto, \ redu je, ,:'; \v . ::;;če te družba sprejme kot pedra, ampak »Ml/ji to, da Li starši zadovoljni nastavijo kon ome na nočno omarico, ko prideta : fantom domov, enostavno ni kuL i Kolumnist Bruno Bouchet Mislijo, da hočemo posebne pravice. . aslužimo posebne pravice. Začnimo s arkiranjem. Naj postavijt 'ožnate trikotnike zraven znakov, kjer lahko parkirajo le hendikepirani, in imeli bomo posebno parkiranje, ■i Harvev Fierstein hi?, Če nočejo pedrov v vojski, naj naredijo grde uniforme. Komedijantka Joan Rivers , dom in Dober, iskren in predvsem izredno lep človek; kljub mladosti ni več samo obetaven, ampak že izredno kvaliteten igralec GAŠPER Ttč. V osnovni šoli so v njem prepletala nagnjenja do številnih ustvarjalnih podroci Kar nekake teiko in s kančkom nejevere sprejemam dejstvo, da ga je še na j boj •animaia matematika in da je oil v osmem razredu celo Vegov prvak, Zeio rad ¡e reševal uporabne naloge, s problemi po se rad ukvarja danes. Saj vsaj po njegovem pogledu, po njegovem načinu dela, ki je prece) sistematičen, umetnost in matematika sploh nista taka nepovezani, kot se nam nepoučenim vidi in zdi. Pa vendar se je zgodila, do je dal matematiki slavo ffi je zapisal teatru Z njim ga je v gledališkem krožku zastrupila" gospa Fdita Frančeikin, ki mu se danes pomeni eno najdragocenejših osebnosti, s katerimi se druži. Na začetku je bilo težko, a hkrati tudi tako lepo, da ki ozka ni nikoli več ¿opustil, medtem ko ¡e preostalim dvajsetim slej ko prej dal slavo. Meritorka ni dvomila v njegov talent, vseskozi ga je spodbujala, taka da je tudi njemu samemu kmalu pastalo jasno, da je prav gledališče tista mesto, kjer lahka svoje ustvarjalne ambicije izkoristi in izkaze do maksimuma, Končna na odru res i vseskozi blesti, kot srean/ešolec je na amaterskem koprskem odru, kjer pa so delali povsem profesionalne predstave, že doživel s vaj prvi aplavz na odprti sceni: za prizor v Qu eneaujevi "Cici v met m ju", v katerem Član stric Gabrijel nastopi kot barska plesalka Od tu dalje je bila pot na ACRFT dokončna začrtana m seveda tudi izpeljana, Letaš marca jp diplomiral in za vlogo Puntile v Brechtovem detu prejet tudi univerzitetno Prešernovo nagrado. fcz--I Domnevam, da si bil sprejet rez težav oziroma ne v obliki dobro poznanih večkratnih poskusov. V prvo sem bil sprejet, ja. Mislim pa, čeprav je zdaj to težko reči, da v drugo zaradi morebitne zavrnitve ne bi vec poskušal. Vrgel bi se pač v neki drug študij in tistega končal, ker sem tak človek, da tisto, česar se lotim, tudi naredim. Hvala bogu nimam take izkušnje, ampak če bi se mi to že zgodilo, bi poskušal ubrati neke druge poti, kajti igralska žilica v meni s tem prav gotovo ne bi zamrla. Končno možnosti za sprejem res niso bile največje, če so nas od stotrideset kandidatov sprejeli le deset. Kot gledalec sem se s tabo kot igralcem srečal že pred dvema letoma. Redkokdaj se mi zgodi, da mi nekdo tako močno pade v oči, da me kar zaboli. Pa kaj, Wedekindovo ''Pomladno prebujenje" je bila močna predstava, tvoja vloga Melchiorja v njej pa nič manj. To je bila moja prva velika predstava, prva večja vloga, skratka, prvi veliki šok odgovornosti zame. Res, lep tekst in lepa predstava, ki obravnava mladostniško obdobje, puberteto, adolescenco. Glavno vlogo igra trikotnik Meldhior, Moritz in Wendla: med Melchiorjem in Moritzom gre za veliko mladostniško prijateljstvo, med Melchiorjem in Wendlo pa za oočenje z ženskim svetom ljubezni. Tragika: VVendla zanosi in umre, Moritz napravi samomor, Melchior pa z vsem tem na grbi preživi. In odraste. Kot v "pomladnih prebujenjih'1 nasploh, so tudi v tej predstavi prisotni homoerotični elementi. So. In še nekaj "kočljivih" prizorov; homoerotični prizor med dvema sošolcema, skupinska masturbacija fantov iz poboljsevalnice, prizor razdevidenja med Melchiorjem in VVendlo. Lahko takšna vloga kakorkoli vpliva na osebnost mladega igralca? Jo spremeni in tako mogoče, pa čeprav nezavedno, spelje njegovo privatno življenje na neki drugi tir? V vsako vlogo se je potrebno pošteno poglobiti, če hočeš vdahniti liku pristno življenje, hkrati pa sem velik zagovornik zdrave ločnice med teatrom in privatnostjo. Ko delaš vlogo, te ta sicer spremlja, vseskozi jo imaš s sabo v mislih, V bistvu je velik del dela na vlogi to nenehno razmišljanje v času procesa gradnje vloge. Ce bi pa živel tako kot vloga, ki jo študiraš, te pa to lahko pripelje k shizofreniji. Zato pravim, da sem zagovornik Lega, da moraš imeti svojo lastno in zelo trdo indentiteto. In ta omogoča ločnico med privatnostjo, ki jo jaz zelo spoštujem in cenirr in odrom. Teater je le teater. Ampak teater je tudi življenje. Ja, življenje je tudi teater svoje vrste. Zelo velik teater. Vendar jaz v življenju ne igram, ker imam igre kot igralec dovolj že na odru. Res pa je, da vsi kdaj igramo tudi v življenju, v kakšnih površinskih stikih. Jaz mislim, da je življenje teater v tem smislu, da ima vsak svojo vlogo. Vsak ima svojo vlogo na tem planetu. Ko delaš določeno predstavo, ti verjetno ni vseeno, kdo so tvoji sodelavci. Mislim, da me občutek ne vara, če rečem, da raje, lažje in boljše sodeluješ z ljudmi, s katerimi se tudi privatno dobro razumeš, ujemaš oziroma družiš. Ja, absolutno imam preference in to je čisto normalno. Imam to srečo, vsaj mislim, da je sreča ali pa si to s čim zaslužiš, da Imam izkušnje v zelo lepih ansamblih. Doslej nisem naletel na delo v kakšnem ansamblu, ki bi predstavljalo muko. Kar se včasih zgodi in se bo to kdaj najbrž zgodilo tudi meni. Seveda rajši delam s kolegi, s katerimi se tudi privatno dobro razumem. Zato, ker gre pri tem za neki proces, ki je prijetnejši in pot je v bistvu važna. Saj ni pravi način, da stremi: samo k rezultatu. In če se dobi nekaj zelo dobrih igralcev skupaj, še ni nujno, da bo to tudi zelo dobra predstava. Dostikrat je, ni pa nujno. Predvsem pa ni nujno, da se bodo oni imeli v procesu dela lepo, Meni pa prijeten proces dela ogromno pomeni, ker nisem človek konfliktov in ne maram zdrah. Teater je pa tudi za odrom, kjer so klani, je zavist, je ljubosumje, borbe za vloge, skratka, vsega je Zato je fantastična ekipa fajn kolegov in dobrih prijateljev omogočila eno najboljših gledaliških off predstav, ne samo MGL-a, ampak vseslovenskega teatra. V mislih imam seveda Wilsonovc delo "Burn This" oziroma "Zažgi (hudiča)", kot ga je prevedel Mate Dolenc in s Ta o Ribič (ki jo je pozneje zamenjala Mirjam Korbar), Gregorjem Cušinom, Sebastijanom Cavazzo in seveda s tabo, na oder oziroma v stanovanje, katerega del smo bili tudi gledalci, postavil fascinantni režiser Zrjah Sokolovič. Bi bil tako dober, pa bi za tiste bralce, ki si predstave še vedno niso "utegnili" ogledati, na kratko predstavil njeno vsebino. V bistvu je tekst zgodbe v osnovi zelo "ameriški", s stereotipnimi "ameriškimi" liki. K sreči pa je uspelo režiserju potegniti iz dela tudi globlje stvari. V originalu so liki zelo enoplastni, mi pa smo z nekaterimi dramaturškimi črtami in dodatki uspeli narediti to, kar je na koncu nastalo. To se mi zdi fajn, kajti "ameriška" zgodba je ponavadi prijetna, če je pa narejena "neameriško", je pa lahko tudi umetnost. Saj zgodba se še vedno odvija v New Yorku, vendar je cepljena na naš prostor. Končno gre za temo, ki je blizu vsem In povsod: ujetost mladih v vsakdanji ritem materialističnega sveta, civilizacije in brezosebnosti, v katerem pa se po naklučju ali pa tudi ne, vsaj nekaterim med njimi vžge tudi pristna iskra ljubezni. Če ti je prav, bi jaz čisto na kratko povzel predzgodbo. Na vrhu neke newyorske stolpnice živijo baletka A 13, njen baletni partner Robbie in Larry, ki se ukvarja z oblikovanjem reklam. Robbie se na potovanju s svojim prijateljem, partnerjem Dorn in kom, utopi. Ko se vrnejo s pogreba, se Larry, Ar rta in njen fant Burton, sicer premožni filmski scenarist, spopadejo z depresijo, dolgčasom, skratka, z utečeno vsakdanjostjo. V tem pa se za sto r predstave dvigne. Pozneje v ta mir oziroma v to zgodbo vdre Pale, pokojnikov brat, ki pride po njegove stvari. Dobesedno vdre. Ja, dobesedno vdre. To se zgodi kar nekaj časa po pogrebu, kak mesec. On je tip, ki je čisto drugačen od drugih: ne pristaja na kompromise, mislim, pristaja že v svojem praktičnem življenju, ampak se s tem nenehno bori. Zato nonstop nori, mislim ... ... ja, pizdi ... ... prav peni nad vsem: nad parkiriščem, nad cesto, nad ljudmi, skratka, res nad vsem, Ko pa se med njim in Anno vžge iskra, se lepo umiri. Ko doživi tisto pravo. Torej je le ljubezen tista, ki človeka lahko reši iz "pekla". Osrednja nit zgodbe tako postane ljubezenski odnos med Paleom in Anno, ki se vžge in razvija po svoje. Gašper, zdaj bi bil pa že čas, da se posvetiva tvoji vlogi v predstavi, vlogi geja Larryja. Larry je izjemen človek. (V smehu: Seveda, če sem ga jaz deial.) On je res duša od človeka, ki jo lahko samo iščeš. Kot sem že rekel, je osrednja nit res vez med Paleom in Anno, ob vsem tem je pa Larry, Annin zelo dober prijatelj, čimer, zaupnik, ki vse to spremlja. In vse to, kar se med njima dogaja, najbolje razume. Ob ljubezenskem trikotniku mu je vse jasno. Kaj pa Larry, ali njega kdo razume? Nihče popolnoma, na žalost. On razume, ker ogromno razmišlja o čustvenem svetu, ker ima z njim sam probleme. In ker je ljubezen kot prava in čista ljubezen del njegove osebne tragike To je tisto, kar si on želi, pa nima. To je tisto, kar išče, pa ne najde. To je Listo, kar on misli, da se težko najde v njegovem svetu. To je tisto, s čimer on nima sreče, tisto, kar je njegova notranja bolečina in žalost. Ampak tudi njegove sanje hkrati, da bi enkrat to tudi sam doživel. Ali je v Larryju neki (pod)zavestni strah, ker je gej ali je celo zadovoljen, ker mu to omogoča trpljenje? Ne, ni zadovoljen, da trpi. Zakaj pa ne gre v disko, med ljudi, v lajf ...? Njemu ni do tipa za eno noč. Ob tem ljubezenskem trikotniku je sam in izgublja še Anno v taki vlogi, v kakršni jo je imel doslej. Ona zdaj doživlja nekaj pravega. Onadva sta prijatelja, ki upata na isto, ki sta si želela isto, ki imata iste poglede na ljubezen, on v svojem svetu, ona pa v svo- intervjui I jem. Zdaj se je njej to zgodilo, njej se sanje uresničujejo. Ona to ne razume čisto in se tega tudi malo ustraši, Larry pa razume, kaj se ji dogaja in zato tudi na koncu prav svetuje, ko Paleu napiše listek: "Pale, srček ... Ne vem, kako je s tabo, ampak Anna je v zelo slabi koži. To ni opera, to je življer je, ■j, in zakaj bi morala biti ljubezen zmerom tragična? Ko to prebereš, zažgi," To je zadnje sporočilo, ki se meni zdi fantastično. In napiše ga prav Larry, ki te sreče nima. Larry ob tem trikotniku ostaja sam, ampak točno ve, za kaj gre, kaj se dogaja in stvari razume popolnoma. Je izjemno inteligenten dovek, z izjemnim smislom za humor, ki je tudi posledica inteligence. In i ; izjemnim smislom za samoironijo, kar zmorejo samo plemeniti ljudje. In ¡J Larry to je Humor je tudi tisto, kar mu pomaga in ga rešuje v tem njegovem svetu Ne trudi se biti smešen, njegov humor je popolnoma spontan :n iskren. Vendar pa ga malo tudi izkoriščajo. Ja, tudi, ampak ga imajo vsi radi. jim streže, hkrati se pa čisto "by the way" iz njih še ponorčuje. Celo Pale, kl vdre noter, vzljubi larryja. Zato smo ta lik ?j hoteli tudi občinstvu približati v takšni luči, kakršen zares je, V originalu je seveda napisan zelo enoplastno: vstopi Larry, sedemindvajsetleten, zelo j brihten, peder; zaklepaj, pika. Skratka, tako kot pišejo Američani. Mi pa smo to izluščili nekoliko drugače, ker sva bila z režiserjem ze na prvi vaji enotna, da je treba ta lik narediti tako, da bo vsaka ženska v dvorani rekla, kako fino je imeti takega prijatelja, in da bo vsak nas stereotipni moški rekel, saj Lile pedri pa niti niso tako slabi, ampak so prav simpatični. V tej smeri smo ga hoteli narediti in mislim, da je do tega na koncu tudi prišlo (j Sicer vemo, da se včasih v gledališču takšni tipični liki igrajo zelo klišejsko. \ Pijanec se tako maje, da se skoraj zruši, kurbn hodi po odru tako, da takoj veš, k; je, šn tudi geji dostikrat postanejo karikature. Slab igralec ubere deset, petnajst klišejskih kretenj in peder je odšpilan. Jaz sem velik nasprotI nik tega, ker takšen način lika tudi ne more približati občinstvu. Naš cilj je bil torej, da Larryja naredimo kvalitetno in življenjsko, da ga približamo I gleoalcem, predvsem pa, da ga naredimo takega, kot v resnici je. Njegovo fj linijo smo peljali malo drugače in ga pravzaprav tudi postavili nekam vmes po nagnjenjih. Ne mislim s tem, da on ne ve, ali ga privlačijo moški ali ženske, to sploh ne. On ve, da je nagnjen k moškim, ni pa rečeno, da ima ze izkušnje, ¡Prav gotovo jih ima, čeprav ni promiskuiteten. Ima jih, najbrž. Ni pa pristaš te scene navzven, saj tudi sam Anni, ko ga p, ■ ganja, naj gre na novoletni žur, pravi: "Si ti že kdaj bila na kakšnem novoletnem žuru pedrov? Stopnja samomorov med njimi je vet i kot v vse Skandinaviji skupaj ..." In ko mu enkrat drugič reče: ''Pejd ven. Poišč ¡i i družbo.'1, ji odgovori: "Ann; če bi me zdaj gola olimpijska ekipa nogometašev posilila na tleh slačilnice, bi jih tožil." On išče pravo ljubezen, pravo iskro in zato je tudi v tem svetu sam. Absolutno ima problem s tem, čeprav ga tako spretno prikriva skozi humor in samoironijo. In če s tem nekdo zakriva svojo tragiko, se meni osebno zdi to največja možna tragika. Enkrat nekoč nekje po predstavi se bo pa njegovo stanje bistveno spremenilo. Slejkoprej, tako ali drugače. Ja, mogoče se bo to z Larryjem zgodilo. Saj se bo najbrž, enkrat v prihodnosti, Predstava je samo izsek iz njegovega življenja in njegovo trenutno stanje je pač točno takšno. Če bi naredili predstavo o Larryju čez deset let, bi bilo pa drugače. Verjetno, dvomim, da bi bil sploh še živ. Tudi ta varianta obstaja, sploh pa pri takih tipih, ki se zatekajo v humor. Mislim, da se to v predstavi vidi, Moram te pohvaliti kot igralca, pravzaprav celotno igralsko zasedbo, ki ni samo korektno idealna, temveč že kar bravurozno blesteča Hvala. Predstavo imam zelo rad, rad imam vlogo. Rad jo igram in jo bom še igral. Fajn se imamo tudi kot e„ipa in upam, da bo predstava se dolgo j živela. V predstavi "Norcev iz Helma" sem opazil, da je tvoje telo pravo magnetno polje ritma in giba, ki ga gledalcem razdajaš skozi gracilni, qraciozni in s seksualno energijo nabiti ples. Od vekomaj rad in veliko plešem. Včasih ure in ure, rad se zdivjam. Rad - 1 ~ I 14 jinffflviu delam z gibom. Rad spravim muziko v telo. Sem kar temperamenten mediteranski tip človeka. Januarja pa se našim bralcem oziroma gledalcem obeta se ena izjemno zanimiva predstava: "Noč s Sasho" mladega angleškega igralca in dramatika Kevina Eiyota. Čeprav s študijem še niste pričeli, bi te vseeno prosil, da jo vsaj v grobem pred staviš. Študija se res še nisem lotil, zato tudi znanja o tem nimam največ Tekst sem pa prebral, tako da sem se tudi odločil, da bom igral, ko sem dobil ponudbo. Dramo bo režiral Dušan Mlakar, igrali pa bomo Ropoša, Ostan, Štefe, Jezernik, Kerč in jaz. Torej, gre za tekst, v katerem nastopa šest ljudi, šest moških, šest gejev. Seveda delo gej tematiko tudi obravnava in sicer v povezavi z aidsom. V bistvu je realistična drama, izjemno lepo napisana, zanimivo pa je, da aids z imenom v predstavi sploh ni omenjen Seveda pa se vse dogaja v zvei z njim. Liki umirajo in izgubljajo prijatelje. V izvirniku ima tekst naslov "My Night with Reg", preveden je pa v "Sasho" zato, ker je to lahko moški ali ženska, tako kot v angleščini Reg(inald) ali Reg(ina), Imam vlogo Erica in celo dramo preživim, čeprav večina likov med predstavo umre. jaz kot Eric niti ne vem, če sem seropozitiven, čeprav najbrž sem. Sasha v sami predstavi sploh ne nastopa, je pa "razlog" za umiranje. Sam je za aidsom urr f v drami pa se počasi razkriva, kdo vse je z njim spal. Ericova izkušnja je taka, da je spal z nekim moškim, ki pa mu ni povedal imena, ker je bilo tako lepo, da preprosto ni bilo potrebe po tem. Ko pa nekega jutra posluša neko pesem, ga kolega vpraša, zakaj je dal ravno lo ploščo na gramofon. In Eric mu pove, da je bila to najljubša skladba moškega, s katerim je spal. Seveda je bila to najljubša Sashova skladba. Kaj misliš, kakšen bo odziv v tem pogledu pomalem konservativne publike MGL-a na to dovolj provokativno predstavo? Nenazadnje gre za prvo gejevsko dramo v repertoarju tega gledališča. Če bomo predstavo prav naredili, kar seveda upam, da jo bomo, je pri tem tekstu kljub vsemu tveganje. Vsekakor sta možnosti dve: da bo odpor pri neki populaciji, lahko pa se bariera zruši tako, kot se je pri Larryju in jo bodo ljudje dobro sprejeli. Osebno pa mislim, da je Čas. da se v gledališču dotakneš vseh tem Kakršen odziv že bo, v vsakem primeru bo to zanimiva predstava. Ali se ne bojiš, da te bodo po dveh gej vlogah opredelili za enost? Imam to srečo, da dobivam velik spekter vlog. Ne dobivam enoznačnih. Po "Norcih" in "Sashi" začnem takoj delati vlogo čistega kontrasta, najstniškega delikvenla v Eondovem delu "Rešeni". Všeč n je, da dobivam odlične in različne vloge, ker je to za igralca idealno Sta ti dve gej vlogi homoseksualnost razkrili oziroma osvetlili tudi s kakšne tebi doslej še popolnoma neznane plati? Ne, moj odnos do homoseksualnosti je bil vedno razumev ijač. Ker človek je človek In ljubezen je ljubezen, ne glede na to, da je nekdo gej, drugi pa strejt. Me pa moti, če po tej plati doživim nasilnost. Osvajan sem že bil, ne pa tudi osvojen. Sicer pa vsak človek nosi v sebi vse in vsak dober igralec se lahko poglobi v psihologijo vsakega lika oziroma osebe. V privatnem življenju pa naj živi vsak tako kot mu paše, važna je toleranca. Sam živim srečno ljubezensko razmerje z Nataško. Ne prenašajte na jutri, kar vas lahko že danes ubije, Vsekakor pa s/ še prej oglejte predstavo rZažgi'' in prisluhnite refrenu, ki je Larr) ru tako ljub: "Kar je na nebu in vse, kar je niže, do brezen pekla vse ogenj obli že." Potem vam bo še dolgo odzvanjal v ušesih in na s mrl boste pozabiti, irt če boste ob tem še namesto noči s Sasho doživeli ''Noč s Sasho'', boste imeli enkratno srečo, da vas bo igralec Gašper Tic še dolga teta osrečevat z gledaliških odrov. Gusti Leben Gregor Čašin, Tanja Ribič in Gašper Tič v predstavi Zažgi c interjuJEBi1 Slovenj Gradec, prijetno koroško mestece, ki bi me s svojo nepotvorjeno očarljivostjo zlahka stisnilo v objem kot svojega novega priseljenca. Predvsem pa kulturno, na kar so domačini v svoji odprtosti in neposrednosti še posebej ponosni. Moja pot je bila tokrat ozko začrtana, vodila me je le na Glavni trg 24, kjer v mogočni stavbi domuje Koroški pokrajinski muzej. In to v prostore, namenjene prikazu življenjske poti še ene fne)znane Slovenke. Njeno ime je dr. LJUBA PRENNER, Za osvetlitev njenega življenja, ki ga je izpolnjevala kot pripovednica, dramatičarka in publicistka, poklicno pa kot odvetnica. Se moram zahvaliti Heleni Horvat, ki se je že pred leti kot pomočnica ravnatelja osnovne šole skupaj s svojimi učenci poglabljala v njeno delo, ter kustosinji muzeja Brigiti Rapuc, ki se ji je skozi literaturo odpirala njena življenjska usoda. In seveda igralki Jerci Mrzel, ki jo je spoznala že kot osnovnošolka In mi tako pomagala odgr-niti še poslednjo tančico, ki bi to izjemno talentirano in dragoceno osebnost še lahko prikrivala. Pričujoči portret dr. Ljube Pren-nerjeve je torej sad pogovora z vsemi tremi prijaznimi sogovornicami. Letos je miniio natanko devetdeset let od njenega rojstva; Ljuba Prenner se je namreč rodila 19. junija leta 1906 na Fari pri Pre-valjah. Njena družina je bila dvojezična: oče Jože je bil kočevski Nemec, medtem ko je bila mati Marija doma iz Slovenskih goric. Kot prvorojenko mati je sicer Imela od prej že enega otroka, sina Ivana ■ so jo krstili za Amalijo Marijo, ko pa je začela misliti z lastno glavo, in resnici na ljubo je bilo to že zelo zgodaj, si je ime spremenila v Ljuba, čeprav je za domače obstajala le kot Puby. V Pre-valjah, kjer je oče opravljal aktivno službo dacarja, se jima je čez tri leta rodila še ena hčerka, Josiplna, ki p so ¡o klicali Pipsi. Pozneje se je poročila Šerbec in (za ljubitelje tračev) postala babica znane pevke Barbare - IŠerbl. Po štirih letih bivanja na Prevaljah se družina za nadaljna štiri leta preseli v Ruše, dokler leta 1914 dokončno ne najde svoj |dom v Slovenj Gradcu. Leta 1921 so kupili skromno hišico na Cerkveni (danes Meskovi) ulici in vse do ieta 1950, do smrti staršev, sta obe sestri zanjo lepo skrbeli, nato pa sta jo prodali in se odselili v Ljubljano, Ljuba je imela izjemno razgibano otroštvo n mladost, predvsem pa šolsko dobo. Prva štiri leta gimnazije je naredila v Slovenj Gradcu, poto pa na Ptuju, tam je živela pri teti Ivani Rastajger. Naredila je tri letnike, ker pa ji je zmanjkalo denarja - verjetno oče ni več zmogel igrati vloge ''mecena1' se je vrnila domov. Zadnji letnik ¡e tako naredila v Celju, kjer je delala le izpite. Vse to njeno šolanje je bilo seveda le nižja gimnazija in za današnje razmere prilično nizka izobrazba; ne pa za tedaj, za dekle oziroma žensko pa še celo ne. Za štiri leta se je zaposlila kot strojepiska v advokatski pisarni dr. Ferda Pimata, a tisto ni bilo delo, ki bi jo pomirjalo, kaj šele zadovoljevalo. Brez vsakršnega priporočila in ne da bi tam kogarkoli poznala se je odločila za nadaljevanje študija v Beogradu. Tam se je vpisala na prvo višjo gimnazijo. Da bi lahko preživela in tako študirala, je opravljala številna dela, najpogosteje kol bolniška strežnica. V Beogradu, kjer je navezala stike s pesnico Desanko Mak-simovic, ki jih je potem vsa leta tudi ohranila, je zdržala dve leti in naredila peti in šesti razred, izpite za sedmi in osr i pa je potem delala doma. Maturo je opravila na dekliškem Licejii v Ljubljani leta 1930, ko je bila stara že štiriindvajset let. Takoj po maturi se je vpisala na Pravno fakulteto in jo končala leta 1936. V začetku je imela kar nekaj težav, na nekaterih izpitih je celo padala. V višjih letnikih pa ji je šlo vse laže, saj so profesorji prepoznali njeno nadarjenost in inteligenco. Tudi na fakulteti je finančno ni nihče podpiral, na srečo pa so tedaj bili že tisti časi, ko se je že lahko zvečine preživljala s pisanjem tekstov oziroma objavljanjem teh. Po končani fakulteti se je vrnila v Slovenj Gradec in tam delala kot sodna pripravnica, čeprav ji želja po odhodu v Ljubljano ni dala svobodno dihati. Slovenj Gradec jo je utesnjeval. Utesnjeval je njeno drugačnost In tam res ni našla ustreznega miljeja za izživetje svoje osebnosti. Izkazovanje drugačnosti v takem provincialnem, malomeščanskem in zakotnem mestu kot je (bil) Slovenj Gradec, ni bilo lahko. V Ljubljani je bilo kljub vsemu lo drugačnost laže skriti in se v mestu "zgubiti". Leta 1939 se je torej zaposlila kot odvetniška pripravnica v Ljubljani. V tistem času je opravila tudi tri rogoroze - to so strogi izpiti, ki so bil ragoj za doktorski naziv - in svoj cilj dosegla jeseni 1941, ko je pro-movirala kot doktorica prava. Sredi leta 1942 je opravi a tudi odvetniški izpit, do lastne advokature pa ji je z majhno prevaro italijanskega uradnika uspelo priti na 3'lvestrovo istega leta. Problemi, ki jih v službi ni imela malo, niso izvirali iz njene orugačnosti (kot bi nepoučeni utegnili Domisliti), temveč iz njene neposrednosti: preveč se je zavzemala za Dravico, nikoli ni bila hinavska, skratka, bila je (pre)poštena. Zaprta je bila trikrat. Ker je bila med vojno aktivistka OF, so jo leta 1944 zaprli Nemci. pač bila, Navsezadn|e je z njimi gor rasla in se igrala. Tudi pozneje v literarnem društvu, kjer je kot bravurozna vesefjakinja držala pokonci vso družb: Res je pa, da se je zvečine družila s fanti. Ženske, ki si jih je izbrala, pa so bile njene intimne prijateljice, kajti moškega dotika nI prenesla. Takole bom rekel: moški za prijateljstvo, ženske za seks. Gotovo je bila ena izmed njenih prvih prijateljic Štefka Vrhnjak, učiteljica na Se-lah pri Slovenj Gradcu, katere smrt jo je tako zelo prizadela, da je prenehala vzdrževati krog Slovenj gradčanov, ki so živeli v Ljubljani in se redno dobivali enkrat na teden vse do leta 1960, Druga je bila Slavka Jelene, ki jo je spoznala na gimnaziji, kjer je bila lelenčeva profesorica; dolgo časa je potem pri njej tudi živela. Vseh žensk s fotografij iz njene listnice ni moč identificirati, nujno pa mora biti omenjena vsaj še Mimika Mrzel - Krenker Njena gostilna je bila znana po izjemno veselem vzdušju, Prennerjeva pa je postala pravzaprav prava članica njene družine. Čeprav se je na zunaj deklarirala kot moški, pa je nujno potrebno poudariti, da se svojega ženskega telesa nikakor ni sramovala. Res je sicer, da je imela izrazite prsi in da je zato nosila pod suknjičem dvojno podloženo srajco, da ne bi prišle preveč do izraza, vendar kljub vsemu velja svoje žensko leto je nosila zolo ponosno. Koroški "Prepih" je leta 1992 prvi o h javil del anekdot, ki o Prennerjevi krožijo med ljudmi še danes Med drugim je zapisal: "Ljuba je bila že v študentskih letih polna humorja. V mestu je bila skupina mladih, ki so se t Ljubo vred lotili marsičesa. Tako so neke noči pobral vse cvet ne lončke v Meškovi ulici. Odnesli so jih na bližnji zid, pri katerem so se naslednja jutro prepiraie gospodinje. Ljuba in njeni kolegi pa so se poskrili, opazovali to zmešnjavo od daleč in se veselo smejali. Še večja zmešnjava pa je v mestu nastala, ko so zamenjali napisne table. Tako se je našla tabla z župnišča na hiši poklicne babice, njena na župnišču in tako križem kražem." In če je v mladosti rada lumpala, pela pita in plesala, je pozneje rada veliko spala, v postelji pa še dolgo v dan t<'di mnogo brala. Ko je bila že 'gospa", je tudi živela kot pravi "gospod". Oblačila se je izborno, nosila je briljantni prstan, jedla v najodličnejših restavracijah najboljše jedi, pila izl rana vina in še raje viski. Vendar, materialistka ni bila nikoli. Ni imela niti svojega stanovanja, kaj šele avtomobila. V sob', kjer je živela, so bite le postelja, omara in nočna omarica. Pa veliko umetniških slik in ogromno knjig. Koliko "ta rdeč i h" je razdelila med ki ošarje, bran|evke in prodajalke, vedo le oni sami. Kaj Imeti oziroma kaj posedovati, to Leta 1947 je bita po uradni dolžnosti določena za zagovornico neki partizanki, ki so (o obdolžili izda|e in obsodili na smrt. Ljuba je zahtevala obnovo procesa in z novimi pričami za ubogo žensko dosegia celo oprostilno sodbo. Zadeva pa bi se polegla, če ne bi javnemu tožilcu to ostrih besedah, ki mu jih je name- nila, za finale primazala še klofuto. Zaradi takšnega "neprimernega vedenja" je bila zaprta šest tednov, poleg tega pa je še izgubila advokaturo. Tretjič je bila zaprta od julija 1949 do maja 1950, ne da bi sploh vedela zakaj, Niso ji namreč pokazali obtožnice in tako tudi ni mogla dobiti odpustnice; poslali so jo zgolj na "družbeno koristno delo*. Po prepričanju je bila levičarka, vendar je imela zoper komunizem mnogo pripomb. Kol popolni "freigeisi" bi verjetno bila v konfliktu s politiko v kateremkoli režimu. Advokaturo je k sreči dobita nazaj; pravijo, da po posredovanju Vidmarjeve soproge, operne pevke Nade Vidmar, ki je nastopila v operi "S/ono od mladosti", za katero je Ljuba Prenner napisala libreto. Oboje se je zgodilo leta 1 954. Zanimiva je fotografija, ki jo je L|ubi podaril oče s posvetilom: Fur mein Buba. Mojemu fantu, torej. In čeprav je kot otrok še nosila krilce, je v Slovenj Gradcu prvič završalo, ko je prišla v cerkev, kmalu po obhajilu, v hlačah. Ta njen "eksces" je prt ljudeh vzbudil vsesplošen odpor. Pa pri tem dejanju ni šlo za nikakršen upor brezbožnice, sa] je bila vse življenje verna Imela pa je tudi pristne in iskrene stike s cerkvenimi dostojanstveniki, predvsem s katc škima duhovnikoma in pisateljema, Jakobom Sokličem in Francem Ksaverjem Meškom. Svojo drugačnost je preorosto hotela maMestIrali tudi navzven, čeprav se je dokončno in docela verjetno zavedla šele, ko se je z vlakom peljala iz Slovenj Gradca v Maribor in se prav po dekliško opazovala v okenski šipi. Na glavi je imela dekliški klobuček, kar naenkrat pa jo je prešinilo, da ta ne sodi na njeno glavo in zabrisala ga je skoz okno, Od tedi naprej se je vedno nosila samo še kot moški; v podobi izključno moških oblek in seveda tudi moških klobukov. Slovenjgrad ani1 so nanjo gledali zelo različno Tisti, ki je niso poznali, so jo radovedno opazovali in se spraševali, kaj pravzaprav je: ženska, moški, dvo-jpolnik ali kaj ¿a nekega vraga a|i bogu ze, A to nI bil njen problem, saj so jo tisti, ki so imeli stike z njo, sprejeli povsem normalno. Cel kup prijateljev jo je sprejet takšno, kot je preprosto ni bilo v njenem zaznavnem območju. Kaj vse bi lahko imela, zaradi neprestanega razdajanja ni, pa je povsem drugotnega pomena, če se zavedamo, kaj in kako to govori o njenem notranjem bogastvu. Ljuba Prenner ni nikoli skrivala svojih literarnih ambicij. V Ljubljano si je vedno želela tudi ¿ato, da bi bila bližje literarnim krogom. Z mnogimi se je potem vsak teden redno dobivala v enem izmed ljubljanskih hotelov, s številnimi pa je vzdrževala korespondenco skozi dolga leta. Svoj prvi roman je napisala že kot srednješolka in ga nastavila "Trojka". V reviji "jutm" je leta 1931 v nadaljevanjih izhajala povest "Poiiorska vigred". Staršem je posvetila roman "Mejniki", ki je v letih 1936-38 izhajal v reviji 'Ženski svet'. Odlomek iz povesti 'Življenje za hrbtom" vas bo prepričal, da se je v "moški koži" dobro počutila tudi v književnosti; njen junak Karli je namreč ona sama: "Kovček na kavlju je bil Kariijeva omara. Sem se ! hodil preoblačit, prinašal čisto perilo in odnašal umazano v "veseraj* tja preko ceste. Obleko je imel lepo zloženo v kovčku, tudi nekaj žepnih robcev in par raztrganih copat. Stanovanja ni imel nobenega. Kje da je spal? Ah, spati se je dalo marsikje. Kakor se je pač dalo kaj najti ..." Leta 1939 je izdala svoje najpomembnejše delo, prvo domačo krimi-naiko "Neznani storilec'. Njeno dramsko delo "Veliki moi', ki je prav žlahtna komedija, SO uprizorili na odru Ljubljanske drame in to leta 1943, ko je veljal "kulturni molk". Zaradi rtes-poslovanja le-tega SO jo izključili iz Slovenskega društva pisateljev, kar jo je močno prizadelo. Van¡ je bila ponovno sprejeta šele leta 1976. Mnogo njene literarne zapuščine je ostalo v rokopisih in prav dobro bi bilo, če bi se našel kakšen slavist in se poglobil vanje. Prav bi prišli tudi ponatisi že nb javi jenih del, saj jih ni skoraj nikjer več dobiti. Če prej ne, pa takrat, ko bo Ljubljana resnično postala "Mesto žensk". Škoda, ker niso nikjer zapisani tudi zagovori iz njenih pravd. Ogromno si je upala in ker je bila I itera tka, jih je znala strahotno dobro izpeljati. Spomini pa so in menda vidiš danes takšen nastop samo še v kakšnem ameriškem filmu. Dr, Ljuba Prenner je umrla po hudi bolezni (ironija usode: odrezali so ji dojko, a rak se je že preveč razvil), 18. septembra leta 1977 v Ljubljani. Utrujeno od življenja so jo pokopali na starotrškem pokopališču, v grobu, ki ga je nekoč namenila svojim staršem, a tudi sebi. To je povedala z napisom na nagrobni plošči: TU JE LJUBEZEN POKOPANA, DRAGI OČE, LJUBA, MAMA. Zadnja vejica je bila na njeno željo dodana seveda šele po njeni smrti. Še pogled na bronasti kip, ki ga je Slovenj Gradcu podaril veliki Ossip Zadkine, mimo-bežen sprehod mimo Kogojevega konja pred vhodom v Galerijo likovnih umetnosti, a vse bi umanjkalo, če se ne bi ustavil še pred lepo prenovljeno hišo, na kateri skromna spominska plošča priča, da je tu živela dr. Ljuba Prenner. Za nas je pomembna predvsem kot veliko opozorilo tej družbi, da bi vendarle znala in zmogla biti širokogrudna tudi do takšnih in drugačnih drugačnosti. Slovenjgrad čani so neizmerno ponosni nanjo in prav lepo bi bilo, če . bili vsi ostali Slovenci vsaj pol tako. Gusti Leben portrtfl to Sedaj pa še kakšna beseda o parih delavnicah: Razmere v. državah in organizac |an V vseh državah prihaja do različnih oblik diskriminacije gejev In lezhijk. V naprednejših državah prihaja do diskriminacije predvsem zaradi prepovedi poroke istospolnih partnerjev (čeprav nek|e obstajajo zakoni o tako imenovanih 'registriranih partnerstvih1'), v drugih državah pa se geji in lezbijke otepajo tudi z večjimi problemi. Seks med moškimi je prepovedan le v Romuniji (od držav, ki 50 se predstavile na delavnici) Organizacije, ki "promovirajo' homoseksualnost, so prepovedane v Avstriji in Romuniji, v Rusiji pa imajo velike težave pri registraciji organizacij, čeprav zakoni izrecno ne prepovedujejo organiziranja lezbijk in gejev Neenaka sporazumna starost za geje velja v Avstriji in Jugoslaviji. Drugi problemi, s katerimi se geji, lezbijke in njihove organizacije srečujejo, so sovražnost družbe, pomanjkanje denarja in prostorov za organizacije m družabne aktivnosti. Seveda pa vse ni tako črno. Osnutek poljske ustave prepoveduje diskriminacijo na osnovi spoine usmerjenosti, prepoved pa bodo morda zapisali tudi v latvijsko. V Sloveniji je prepoved zapisana v kazenski zakonik. Poleg vsega tega pa smo na delavnici izvedeli se to, da so estonsko lezbično gej gibanje spravile v pogon lezbijke, medtem ko so se v večini drugih držav najprej organizirali geji, Kako p "pra\ delavnico o varnejšem seksu Predavatelj je udeležencem dal napotke za pripravo delavnic o varnejšem seksu, potem pa na podlagi teh napotkov izvedel tudi delavnico samo. Vdnost lezb -k Za vidnost so pomembne podobe. Podobe ustvarjajo predvsem heteroseksuaici o hete-roseksualnem življenju. Podobe lezbijk so večinoma ustvarili moški, Pomembno je, da se lezbijke vidijo tako, kot jih vidijo druge lezbijke, za prepoznavanje, za užitek, za odpiranje oči. Lezbična fotografija je pogosto erotična. Vendar je pomembno, da se prikazuje tudi dnevno življenje - ne le lepih in mladih tez-bijk, ampak tudi starejših, hendikepiranih... Predavateljica je udeleženkam pokazala dva albuma s fotografijami in jih vprašala, kakšne slike so jim všeč. Med odgovori je bilo slišati: dnevno življenje, igrive slike, vsi stili lezbič-nega izražanja (pričeske, oblačila...), erotične fotografije (ljubljenje, nežnost, bližina).,. Zbiranje denarja za omari zac je gejev in lezb k Predavatelj je predstavil programe Evropske unije Phare in Jot« za nevladne organizs r in program UEN. Pojasnil je pogoje in postopke zaprošanja za denar. Prva tovrstna konferenca je bila leta 1987, organizirali pa so jo zato, ker je pred letom 1989 večina vzhodnoevropskih aktivistov imela težave s potovanji na zahod. Konference se je udeležilo 38 tujcev iz vzhodno- in zahodnoevropskih držav, našel pa se je celo en Američan. Tudi obisk domačih gejev in predvsem lezbijk je bil precej dober, čeprav je nihal. Udeleženci smo na trinajstih delavnicah razpravljali o problemih, ki nas tarejo: od političnih preko zdravstvenih do kulturnih. Uradno je konferenco s pozdravnim nagovorom odprl Brane Mozetič. Udeležence so potem pozdravili še Andy Quan, koordinator Mednarodne zveze lezbijk in gejev, Henning Mikkelsen, predstavnik Svetovne zdravstvene organizacije in Urada ZN za boj proti aidsu, dr. Dunja Kosmač Piškur, državna sekretarka Ministrstva za zdravstvo, Mirko Vavpotič z Urada za mladino in Sonja Lokar, predsednica Ženskega foruma Združene liste socialnih demokratov. Ni preveč presenetljivo, da se konference niso udeležili predstavniki "najvišjih'1 državnih organov, kot sta vlada in parlament. K sreči so imeli ravno takrat parlamentarne počitnice in z njimi prikladen izgovor. Predsednik Državnega zbora Jožef Školč pa je kljub temu po elektronski pošti naprosil organizatorje, naj v njegovem imenu pozdravimo udeležence. Od 8. do 11 avgusta 1996 so Magnus, LL in Roža kiub v sodelovanju z Mednarodno zvezo lezbijk in gejev (ILGA) in pod pokroviteljstvom Urada ZN za boj proti aidsu {UNAIDS), Svetovne zdravstvene organizacije (WHO), Urada za mladino in Zavoda za odprto družbo organizirali 10. regionalno konferenco ILGA za vzhodno, jugovzhodno in srednjo Evropo. Lezbično. organiziranje in izmenjava ikusenf V Novem Saclu je skupina petnajstih lezbijk. Srečevale so se v kavarni, vendar jim to ni bilo všeč. Organizirale so zabavi izključno za lezbijke, z vabili. Sodelujejo z Beograjčankami. Večina hrvaških lezbijk noče ¡meti stikov z ostalimi. Nimajo prostora za srečanja. Vlada kontrolira medije in javno mnenje, Menijo, da bi se stvari spremenile, če bi zahodne države pritisnile na vlado, javnega mnenja o lezbij-kati ne poznajo. Menijo, da je življenje za lezbijke na Hrvaškem sedaj težje kot pred vojno, ker se je okrepila cerkev. V manjših nizozemskih krajih obstajajo enaki problemi kot povsod drugje, medtem ko v večjih mestih lezbijka lahko živi kot lezbijka, brez problemov z okolico. V Londonu imajo še probleme. Med gejl in lezbijka m je velika razlika. Sedaj je moderno biti gej v večjih mestih, zato imajo geji več privilegijev. Kai pa pri nas? LL izdaja bilten Pandora. Veliko mlajših lezbijk si prizadeva za napredek. Kasandra je feministična lezbična skupina. Odpreti želijo bar za ženske/lezbijke. Kasandra za razliko od LL ne sodeluje z gej i - Modra je feministična skupina, ki vključuje tudi lezbijke, vendar njihov cilj ni promocija lezbijk. Predavatelj je pojasnil projekt proti diskriminaciji gejev in lezbijk, ki ga izvaja ILGA pod sponzorstvom programov Phare In Tacls. Povedal je, kako se zaprosi za denar, orisal zgodovino projekta, njegove glavne cilje in aktivnosti. Pogovor je tekel o pogojih za sodelovanje pri projektu, vlogi organizacij za boj proti aidsu in metodah za finančni nadzor v gej in lezbiCnih organizacijah. Udeleženci projekta so omenili glavne uspehe projekta. Ruska organizacija Triangle je z njegovo pomočjo dosegla lezbijke rn geje po vsej Rusiji, omogočeno jim je bilo delovanje tudi na političnem, ne le družabnem nivoju. V Litvi so uspeli pri medijih, publikacijah in političnem delu. Latvijci so pridobili novo znanje o izvajanju projektov. Povečali so vidnost lezbijk in gejev, ter si vzpostavili organizacije. Skupine za samopomo Hudem z virusom HIV/ a'dsom Skupina za samopomoč je neprofesionalna In je namenjena reševanju različnih problemov. Ne potrebuje birokracije. Nameni skupin za samopomoč so: "coming out", dvigovanje samozavesti, pridobivanje moči, druženje, Izmenjava informacij (praktične informacije najlažje dobite v skupini za samopomoč). Skupine so lahko formalne ali neforma e, razlikujejo se tudi glede na ciljno skupino (narkomani, geji, mešane skupine). Pomembna je zaupnost, da se zagotovi iskrenost. Skupine so lahko odprte za ženske, za HIV negativne (npr, partnerje). Lahko so anonimne. V Ukrajini je epidemija aidsa. Število infici-ranlh se je v štirih mesecih s 3000 povečalo na 6000. V Rusiji je 2000 HIV pozitivnih. Imajo mešano skupino za pomoč, z zdravnikom in psihologom. Imajo tudi tri organizacije za HlV/aids preventivo, ki dobivajo sredstva iz Sorosevega Open Society Fund-a. V Estoniji je 62 HIV pozitivnih, virus pa se večinoma prenaša med gejl. Imajo skupino za samopomoč, ki je namenjena le gejem. Financirajo t švedske gej organizacije, domače dobrodelne organizacije, prirejajo dobrodelne prireditve. 50-60 udeležencev skupine se sreča enkrat tedensko, imajo pa tudi telefon za pomoč. Na Poljskem imajo skupino za samopomoč in telefon za pomoč, ki dela neprekinjeno. Financirata jih vlada in UNDP (Združeni narodi). Na Poljskem je 4000 HIV pozitivnih, 400 ljudi z aidsom, v letu 1995 pa so zabeležili 900 novih infekcij (600 od novookuženih je gejev), Kako privabiti ljudi? S pikniki, zastonj vstopnicami za kino ali gledališče, večjimi srečanji z ljudmi iz cele države, z vldeom, s srečanji z zdravniki, socialnimi delavci, alternativnimi medicinci, politiki, psihologi, zdravstvenimi delavci... Gej igre Predavatelja sta predstavila Gej igre. Naslednje bodo leta 1998 v Amsterdamu. Za športnike Iz vzhodne, jugovzhodne in srednje Evrope bodo na voljo štipendije. Predavatelja sta povabila športnike, da se organizirajo in da sodelujejo na igrah. Sodelujejo lahko tudi amaterski športniki. Važno je sodelovati. Internet za geje n lezbijke Glavni namen delavnice je bil seznaniti udeležence z uporabo Interneta. Udeleženci so najprej poiskali nekomercialno programsko opremo. Potem so na Internetu poiskali računalnike, ki omogočajo iskanje po drugih računalnikih. Našli so veliko dokumentov, nekaj jih s bilo uporabnih, večina pa ne. Slaba stran Interneta je, da informacije niso shranjene glede na njihov pomen in kvaliteto. V drugem delu delavnice so se udeleženci posvetili uporabi Interneta za potrebe lezblčnlh in gej organizacij. Preko Interneta lahko pošiljamo informacije o organizaciji, izjave za javnost, povabila na razne dogodke... Informacije lahko pošiljamo v sistem novic Usenet (newsgroups) ali pa preko strežnikov, ki pošiljajo pošto vsem, ki so nanjo "naročeni" (lištservers). Iskali so tudi informacije o tem kje in kako dobiti finančna sredstva za organizacije, a jim jih ni uspelo najti. Regionalna konferenca gayev in lezbijk v Ljubljani Zapleti že na meji LJUBLJANA, 10. - Sekcije ŠKliC-a Magnus, LL In Roža klub so organizatorji 10. regionalne konference ILGA (Mednarodno združenje homoseksualcev in lezbijk), ki se je začela včeraj v dijaškem domu Tabor v Ljubljani in bo trajala do nedelje. Udeležujejo se je predstavniki gejevskifa in lezbijskih organizacij iz veiine držav zahodne, vzhodne, srednje in jugovzhodne Evrope. Na tem regionalnem srečanju bodo izmenjali izkušnje, uspehe in težave svojih organizacij v posameznih državah, predvsem glede prizadevanj za sprejem ustrezne zakonodaje, ki bo zagotavljala in varovala enakopravnost istospolnega partnerstva oziroma homoseksualce varovala pred vsakršno diskriminacijo. Brane Mozetič, predstavnik slovenskega Kduba Roža in eden organizatorjev le regionalne konference ILGA v Ljubljani, je ob pozdravnem nagovoru zbranim udeležencem in gostom povedal, da so imeh pn organiziranju tega mednarodnega srečanja predstavnikov organizacij homoseksualcev in lezbijk tudi te* žave, na katere želijo javno opozonti. V četrtek (8. avgusta) je namreč na mejnem prehodu Dolga vas tamkajSnji mejrr policist grobo zavrnil tri povabljene udeleženec na to konferenco, in sicer državljana Romunije, ZDA in K a me runa, in jim ni dovolil vstopa v Slovenijo, čeprav so imeli guranma pisma organizatorja srečanja (sckcije ŠKUC) in dovolj denarja za tridnevno bivanje v naši driavi O tem. da se srečanja zaradi neprijazne zavrnitve na slovenski meji ne morejo udeležiti, so prizadet! obvestili organizatorje konference po faksu iz tujine. Orane Mozetič je povedal, da so zaradi grobega tn nevljudnega ravnanja slovenskega policista >c posla!' protestno pismo na /un a nje in notranje ministrstvo, od pristojnih državnih organov pa zahtevajo preiskavo ter javno ra/lago policistovega ravnanji in ukrepe proti odgovornim. , Y- N/ Murska Sobota pa so voroeiSi, da so litje državljane zavrnili, ker s imeli v > upaj pn sebi okrog JUJO ameriAkili dolarjev. 1'oieg lega dr/iiv han kamenina ni imel potrebnega vstopnega u/imtii. V Murski Soboti trdi i. da je hfl postopek polic e ' nek len, (mu) r, orQ|< i za qeie in ezhijke Poroka za homoseksualce prižiga močna čustva pri (konzervativnih) heteroseksualcih in pri (progresivnih) homoseksualcih. "Registrirano partnerstvo" bi lahko bil drug Izraz za poroko (kol v Skandinaviji). V bližnji prihodnosti ne bomo dobili poroke (to je enakih pravic). »Geji in lezbijke so se vedno diskriminirani» Mednarodna konferenca homoseksualcev se je končala - Med očitnimi krivicami je prepoved porok LJUBLJANA, 11. avgust* - Tridnevna konferenc« Medniirodne lige tczbijk in gejev (ILGA) ta vzhodao. jugovzhodno In srednjo Krni po se je danes končala. IN a šestnajrtiii predavanjih in delavnicah o pravnih in političnih problemih i življenjskih slogih ljudi i rugajnimi spolnmi navadami je sodelovalo več kot sto udeleiencev u > jj i in tujine. Predstavili ho pravne in dnibtiK namere v državah, iz katerih prihajajo. Skupna ugotovitev jc bila. da so lezbijke in ficji v svojth okolji še vedno diskrimiflirani. čeprav sporazumni odnosi par tnerjem istega spola niso kazensko preganj iini. občutijo diskriminacij« drugače. Med nnjočilnej-Simi kršitvami pravic pn jc prepoved porok med osehami enakega spola, so ugotovili udeleženci konferencc. Pripravili pa so (e delavnico o varnejši spolnosti in samopomoči okuženih /. virusom HIV in aio som. Homoseksualci so bili pred leli najbolj dovzetni za okužbe s smrtonosnim virusom HI V, zalo so i« varnejie spolne odnose kmalu poskrbeli, v nasprotju i htlcroseksualci. ki so prcpo^osio prepričani, da je aids bolezen ho* moM.-k.su al cev in narkomanov, je hilo slišali na srečanju lezbijk ir> _____ Med osrednjimi temami so bile ludi t i. gej igre {Gay Games}, ki so nekakima različica Olimpijskim igram. Prihodnje, pele po vrsii. bodo leta 199M v Amsterdamu, medlem ko bo naslednja regionalna konfcrcnea Mednarodne zveze lezbijk in ge-jev prihodnje leto v Moskvi. Ob koncu so udeleženci konference strnili vtise o sprejemu v Slovenij' in ugotovili, da jih je prijetno presenetil izredno velik odziv medijev enkrat pa so izrazili protest zarad grobega ravnanja obmejne policije, ki je na prehodu Dolga vas preprečila vstop v Slovenijo trern udeležencem konference. Kljuh pojasnilom policije vflrajajo pri trditvi, da jc bil postopek ob meji izredno ¿irob in nekorekten. HELENA KOCMUR Skandinavski zakoni o partnerstvih ne vključujejo pravice do posvojitve, umetne oploditve, cerkvene poroke in partnerstev med tujci. Na Madžarskem imajo drugačno rešitev: neporočeni pari, isto- in raznospolni, imajo enake pravice. Diskusije o porokah za qe|e in lezbijke se odvijajo v mnogih evropskih državah, na zahodu in na vzhodu (Nizozemska, Švica, Belgija, Švedska, Italija, Slovenija). Naslednja država, ki bo istospol-nim parom omogočila nekakšno registracijo zveze, bo verjetno Finska. Islandija jc prva država, ki partnerjema omogoča skupno skrbništvo nad (partnerjevimi) otroci. Lezbijke in geji na Danskem, kjer so prvi uvedli registrirana partnerstva, se sedaj borijo za pravico do posvojitve. Havaji bodo morda prva država v ZDA, ki bo legalizirala istospolne poroke. Druge države teh porok ne bodo priznavale, ker so sprejeli zakon o zaščiti zakona o poroki ("DOMA"). Nizozemski parlament je glasoval za istospolne poroke, medtem ko jc vlada proti. Razmere se razlikujejo od države do države {Avstrija ima na primer zakon proti prešuštvu - prešuštvo je še vednu kaznivo). O poroki tečejo številne razprave tudi med lezbijkami in geji. Večina jih je za poroko, to je za iste pravice in isti izraz. Če bi biie omogočene istospolne poroke, bi zakonska zveza dobila drugačen pomen, kot ga ima sedaj (tradicionalna, cerkvena, patriarhalna institucija). Zakoni o partnerstvih lahko pomenijo manj pravic! Pomeri političnega bo a za pUast za ge irj jezDicno aiban e in sodelovanje zvladarni Predavatelj je odprl diskusijo o različnih vlogah gej in lezbičnih gibanj v vzhodni in zahodni Evropi in kako se le-ta sama vidijo. Udeležence je zaprosil, da opišejo položaj gej in lezbičnih organizacij v političnem življenju njihovih držav. Na Poljskem je gej in lezbično gibanje pustilo nek vtis na politiko. Osnutek ustave prepoveduje diskriminacijo na osnovi spolne usmerjenosti, zahvaljujoč dobrim stikom z Demokratično alianso (bivšimi komunisti) in na začetku z uradom predsednika Wal en se. Na Hrvaškem stvari napredujejo počasneje. Vlada se ne zanima za človekove pravice, geji in lezbijke pa predstavljajo vse tisto, kar vlada sovraži. lGMA, hrvaška organizacija lezbijk in gejev, je povabila politike na okroglo mizo, katere so se udeležili le bivši komunisti. Med lezbijkami in geji vlada politična apatija, druge manjšinske skupine pa zavračajo povezovanje z njimi. Slovaki svoje politike lahkn pripravijo do tega, da se pogovarjajo z njimi, vendar se kljub temu nič ne spremeni. Organizacija Ganyme-des ne dobi nobenih sredstev od vlade, razen za festival gej in lezbitnega filma. V Sloveniji imamo stike s strankami in drugimi političnimi skupinami. Zaceli smo s kulturnimi dogodki, bili povezani s mirovniškimi, feminističnimi in zelenimi gibanji, ki so po tranziciji izgubila politično moč. Mediji nas podpirajo. Kljub lobiranju prepoved diskrim racije zaradi spolne usmerjenosti ni bila vključena v ustavo, bila pa je vključena v kazenski zakonik, čeprav skoraj tajno in brez lobiranja. Gibanje zavrača registrirana partnerstva v korist porok. Kriminalizacija homoseksualnosti v Romuniji onemogoča razvoj močnega gibanja. Lezbijke in geji delujejo predvsem s pomočjo organizacij za varstvo človekovih pravic. S politiki imaju malo stikov. Madžarsko ustavno sodišče je leta 1994 odločilo, kljub temu, da lezbične in gej organizacije niso praktično nič lobirale, da tudi istospolni pari lahko živijo v izvenzakonskih skupnostih, predvsem zaradi evropskih modelov (resolucija Claudie Roth, ki zahteva popolno prepoved diskriminacije lezbijk in gejev). Udeleženci so menili, da je razlika med vzhodno- in zahodnoevropskimi gibanji v tem, da je na zahodu več ljudi odkritih, da tam obstaja bolj izrazita gej in lezblčna subkultura, da imajo več političnih možnosti in vec prakse in da so zahodnoevropske države verjetno tudi zaradi vere tolerantnejše (protestantizem na zahodu, katolicizem na vzhodu). Gej in lezbična gibanja naj odgovorijo na HIWAIDS s pritiskom na vlade, da jih vključijo v sprejemanje odločitev in da jim dajo sredstva za preventivo pred aidsom, s sodelovanjem v nacionalnih odborih za boj proti aidsu in z opazovanjem spolnega vedenja gejev in lezbijk. Dolqotraina razrner a., za n proti Predavatelj je zastavil vprašanja: P so dolgotrajna razmerja možna? Kaj sploh je razmerje? Ali deluje? Pod katerimi pogoji? Odgovori vključujejo: Najprej je razmerje osnovano na čustvih, monogamno in moralistično. Kasneje postaneš bolj prilagodljiv, odprt za kompromise in za odprto razmerje Razmerje je nekakšna obveza, katere temelj je obojestransko zaupanje. Vedno se moraš zavedati možnosti, da se eden od partnerjev zaljubi v tretjo osebo. Bodi odprt, komunikacija je pomembna. Začeti razmerje z nekom, v kogar si se na smrt zaljubil, je tvegano. Počakaj, dokler ne začutiš, da se s to osebo počutiš varnega, da je z njo življenje dovoli razburljivo in da si imata dovolj za ponuditi. Samo spolna privlačnost ne zadostuje za razmerje. Če začutiš, da razmerje ne funkcionira kljub trudu, ga prekini. Od začetka se moraš dogovarjati, kakšno razmerje si želiš. Ustvari razmerje, ki ustreza tebi. Razmerje se lahko spremeni, odraščaj z njim. Bistvo razmerja je dogovor, sodelovanje, iskrenost 11 določanje prioritet: kaj je zame sprejemljivo in kaj ni. Udeleženci delavnice svarijo pred soodvisnostjo, dolgočasjem, zamenjevanjem seksa z ljubeznijo, posesivnostjo, slabo komunikai d, pomanjkanjem zaupanja, pomanjkanjem samote in pred jemanjem stvari, kot da so razumljive same po sebi; poleg tega pa poudarjajo prednosti razmerja: nisi sam, Izpolnitev, varnost, stabilnost, delitev lepih trenutkov, počitnic, skupna zgodovina, sreča. Med delavnicami je bil seveda tudi čas za oddih in zabavo. Tako smo se že v četrtek, pred uradno otvoritvijo konference, spoznava v Galeriji ŠKUC, v soboto smo se usedli na avtobus in se odpeljali v Piran in po izletu še poplesavali (in vse kar spada zraven) po plesišču kluba Central. Konferenco smo zaključili s plenarnim zasedanjem. Delegati so predstavili priporočila z delavnic. Zahodnoevropski aktivisti so b naprošeni, da potujejo tudi v vzhodno Evropo in pomagajo lokalnim aktivistom v bc_ i proi: diskriminaciji in da jim pomagajo narec gej in lezbično skupnost vidnejšo. Na zaključnem zasedanju je bilo prav tako odločeno, da bo naslednja, 11. regionalna konferenca ILGA za vzhodno, jugovzhodno in srednjo Evropo, julija ali avgusta 1997 v Moskvi. Aleš Pečnik • 'A-/;-.. I ■ Pri britanski reviji Cay Vmes" so opravili da slt'j največjo raziskavo o u/ivanju rlrog med gej populacijo. Na .zastavljena vprašanja só döbiit 685 odgovorov, pokazali, da pr>» je celo premier Major priznal, da dosedanja politika do mamil ni prava. Notranje ministrstvo naj bi v kratkem izdalo priporočilo Ibjialnim oblastem, naj od lastnikov klubov Nino. polovica hri!.»rskih nojev dokaj rodno zahtevajo, da zagotovijo primerno ventilacijo, uživa takšne aii drugačne dre g Tako se je izkazalo - kar poznavalcev ni presenetilo - da uživanje drog nitekot ni več osamljeno početje zavožene mladine in lümpenproietariata ; družbenega diiia. Kar.tri četrtine gejev, ki so odgovorili na zastavljena vprašanja, ima namreč visoko, višjo ali srednjo izobrazbo in le četrtina jih ima nižjo, so: nezaposleni ali študentje, večina jih je starih med 20 in 40 let, so I dobro.situirani in živijo v večjih mestih. Po pričakovanju se je na lestvici najpopularnejših drog na Otoku najvišje uvrstila mari-,iuana (trava), ki jo je veČina že poskusila, tretjina pa se z njo zakaja vsaj enkrat na mesec. Na drugo mesto so se uvrstila poživila (amfetamin - speed), kar ni presenetljivo, saj so cenovno dokaj dostopna. Zato tu nt preseneča, da posegajo po njih predvsem tisti z nižjimi dohodki, Zelo nriljubl.tn ji;tudi ecstasy (E), čeprav nc več taka kc' o red leti. /'« kot polovica ga je že poskusile oetir pa ■ ga redno uživa vsaj enkrat na mesec Najbolj I priljubljen je pri mlajših obisk /aicih nOčriih klubov. Zeio veliko britanskih gejev je že poskusilo poppers, vendar pa ga redno njuha ddvblj pftife vode in prostore za počitek za pregrete plesalce, nujno medicinsko pomoč ter informativno literaturo o drogah,. preden jim obnovijo dovoljenje za obratovanje. To je že uzakonjeno na Škotskem in do neke mer? v Manchestru, kjer je mestni svet.javr^ izjavil, da je sedaj varnost važnega od moraliziranj'1 Seveda pa se številni politiki ne strlrfjajO s temi stališči in tudi možje v modrem menda še vedno radi izvaja o kavbojske racije v klubih, k| >r iščejo mamila. Vsekakor pa so se stvari vsaj začele premikati - na deževnem Otoku namreč. Kaj pa na sončni strani Alp? SPEEO (AMFETAMIN» V Veliki Britaniji spada speed med droge.Š razreda in je na drugem mestu priljubljenosti; ¿za travo, vendar pa je nevaren ravno tako t ot večiria drog A razreda (kokain, LSD, heroin). |e poceni, je dostopen in kar vsak sedmi bri-1 ¿1 ,ski gej ga uživa vsaj enkrat na mesec, Speeri |e oživilo. Povzroči, da se počutiš pripravljenega r.a vse, živega. Popravi ti razpoloženje, srce poskoči, ntsi lačen. Ker deluje na centralno živčevje, poveča fizično in ¡II manjše ši#>:i!o, kot so pričakovali. Skoraj polovica je že poskusila tudi LS0 (acid) in kokain, psihično aktivnost - lahko plešeš do zore redno pa ju uživajo manj pogosto, čeprav je govoriš, dokler ne ugotoviš, da ni več zaradi padca cene kokain nekoliko pridobil na gar, ki bi te poslušal, priljubfenostt. Zanimivo -da otoški geji nič Tefo prbizvaja več energije, vendar pa ,0 kaj ne čislajo heroina. Posfcbšila : le deš mora kasneje nadomestiti in takrat si utrujen, tina in velika večina vaje rii več pqnovila, Pre- zamorjen, lačen. Pogosteje kot ga uporabljaš, cej pogoste so kombinacije dveh ali več drog manj časa ima tvoje telo na voljo, da si opo-npr. E in trave, E in speeda, ludi E in LSD, more. Lahko postanes prestrašen, razdrazljiv poojetnejši pa dodaj sekaj, ecina tistih, ki »nimaš motnje spanja, uživajo droge bolj ali manj redno, je tudi priz- Speed nikakor ni prizanesljiv do jeter, še naia, da jih sedaj uživajo več, kot so jih pred . . .. .. ..'.....'•" dvema letoma. Podobnö anketo je med 300 geji v Man- ehest.ru opravila agencij "'.¡feiine' Višji so do podobnih- rezu!tatov, ugotovili pa so se, la 58% anketiranih redno kadi in .li smist.-s-no, da gejem omogočijo dostop da relevantnih in realističnih informacij o drogah ter o tem, kako pri iži' nju ¿manjšati nevarnosti na najmanjšo možno mero, s poudarkom na 1.1, plesnih drogah (dance drugs). To naj bi - osegf i z razšifjanjem teta kov z informacijam; v nočnih klubih, torej na mestih najpogostejše uporabe. Zavzemajo se tudi žs.možnost !f\i.r,inja drog. To i?gledj tako- pn diierju kupiš nekaj tabletk, greš do tistega, ki testira -v disku, si?veda - mu daš eno tableto, on jo kemično obdela in >■ pove, «¡i >i pil dobro robo ali klump in kako močna je. Pri delovanju te in podobnih organizacij v samih klubih pa se začnejo težave. L-ntniki klubov večinoma ne dovolijo tovrstnega delovanja, ker s tem posredno priznajo prisotnost drog v svojih prostorih, zaradi tega pa imajo potem težave s policijo in lahkts usio izgubijo dovoljenje za obratovanje, ^ ■> - -Vendar se stvari premikajo ha bolje. Nedavno i 181 ■ -L ■ • • • S» |i k: nagrajene fotografije na foto natečaju foto MKII, ilo f r e n k fidler s pogledati že v čevlje, kaj šele v i usta in v oči, pa si že vedel za kakšne tipe gre. Takšne so bile recimo pohotne le/bijke (Young Man with a Horn, Dracuia's Daughter), moški v ženski podobi in obratno (Victor/Victoria, The (.tying i Came), največkrat pa se jim je zdelo, da je biti eder nekaj neskončno smešnega (Mo Money, Car VVos/i). Film nima namena biti kritična analiza, homoseksualce na filmu nam pred->• 1 stavlja zabavno, poučno, zgodovinsko, anali, tlčno pa le toliko, kolikor je skozi stoletno hol-lywoodsko pop ropotarnico to sploh mogoče Tanimivo je, da scenarij, ki ga je napisal Arrnistead Maupin, pripoveduje igralka Lil) Tomlin, o kateri že pretežni del vesolja ve, d; ; lezbijka. Vendar je prav v tem primeru! moseksualcev v filmih "Philadelphia" ali "Soys on the Side' pravi primeri gejev in lezbijk sedanjega, domnevno končno pravovernega . Hollywooda. Saj so res, vendar na žalost. Tisti ¡.pravi homoseksualci, ki so bolj ali nanj takšni; kot mi, pa so portretirani na anti- ali ob- hollywoodski neodvisni in praviloma nizkopro-računski sceni. In tako je upati, da bodo filmi kot Parting Glances, Co Fish, Poison ali Long stime Companion (režiser filma, Norman Rene, je umrl za aidsom 24. maja letos), ostareli Hollywood končno sesuli v prah. Pobožna želja, vem. Najbolj žalostno je seveda dejstvo,: •a so homoseksualce v filmih skozi zgodovine ' nenehno ubijali. Danes pa skoraj ni več filma, ■ i ne bi bil v kakršnikoli zvezi z aidsom. Dej' stvo, da mori narava sama, pa seveda ni več eprav ameriškem. Pa k zgodbi. Torej |effrey (živahen Steven Weber) je gej natakar in i slave željni igralec, ki se hipoma odloči, da se času aidsa, ko sino vsi homoseksualci iz i takšne snovi kot smrt, zateče v celibat. Ker ima vsak hudič mlade, pa mu ravno zdaj prekriža pot pogubno čeden barman Steve I (Michael T. Weiss), ki je, kako bistroumno ste pogruntali, seveda pozitiven. In tako š leffreyeva dilema, storiti z njim "to" ali z n|im "to" ne storiti, postane osrednji problem ■Ima. Kakorkoli se bo odločil, oboje bo enako holeče. Stranske vloge so zasedene izjemno Patrick Stewart je veličastno kempovski kot Jeffreyev bogati prijatelj Sterling, in Bryan Batt nič manj, ko ponavlja svojo mačjo vlogo Dariusa iz "Cats"- hkrati pa tudi nenavadno, THE CELLULOID CLOSET (Rob Epstein & Jeffrey Friedman, :1995 - zda) m film je poimenovan po istoimenski pionirsl študiji, ki jo je o homoseksualnosti v Hollywo-, sdu napisal filmski kritik in esejist Vito Russo i (+1990; aids), Skozi intervjuje in izbrane od I lomke (vseh je kar 122) nam ta dovolj duho-/ vit, predvsem pa informativen dokumentarec, J ^ako predstavi na pristen in odkritosrčen način vso zgodovino gejev in lezbijk. Holly woodskil\. kakopak. Avtorja se obravnavane ' teme lotevata kronološko: od preloma stoletj ji naprej (The Qoy Brothers), skozi nemo dobi i: (Wanderer of the West, A Florida Enchantment', •Dreko feminiziranih karikatur 30-ih (Broadway . I Melody, The C ay Divorcee), trpečih in bojazljivih 50-ih in 60-ih (Tea and Sympathy, Th Children's Hour) in nasilno deviantnih bomo-iseksualcev 70-ih in 80-ih let (The Detectivt I Cruising, Basic Instinct) do "neomadezevane-i: J;:ga"' imidža zdajšnjosti (Philadelphia, The Adventures of Priscilla, Boys on the Side). Seveda so semkaj vključene vse mogo< podobe, 1 so si jih iilmarji izmišljali in skozi leta taki močno stereotipizirali, da jih je bilo dovolj aprla pokrov, potegnila vodo in dobesedno jjotanila v klozet. Ker je očitno dobesedno vzela tudi naslov filma. Samo kdo, za vraga, je al tekst brati prav njej! Za največjo ¡filmu pa sta poskrbela gej pisatelj Gore Vidal in zastavonoša hollywoodske homofobije, igralec Charlton Heston, ki sta skozi časopis-o polemiko brusila tako svinčnike kot jezika, leston je namreč šele i: tega filma izvedel, da :: Vidal, koscenarist filma "Ben-Hur", v odnos .med njim, ki je igral naslovno vlogo, in Step-henom Boydom v vlogi Messale, vnesel homoerotični podton. Končno mu je bi < dina ljubezen, kaj pa to pomeni, je Hestonu očitno postalo jasno šele sedaj. In da bi čistil dušo in telo ter izprosil bc titev, je pisaril, namesto da bi pri priči naredil samomor, kot so ga brli prisiljeni storiti številni ::hollywoodski homoseksualci, ko so odkrili svoje nagnjenje. Kar pa se starega Hestona tiče, pa naj velja, dj je tudi pozno bolje kot nikoli. Najbolj problematičen v filmu - razen intervjujev z igralci, ki s homoseksualnostjo nimajo nobene zveze, razen da so pač odi grali nekaj gejevskih/lezbičnih vlog (Whoopi ioldberg, Shirley MacLaine, Tom Hanks) pa je njegov optimistični konec Kaj naj bi biti res tipi atraktivnih in hkrati tragičnih žalostno, le Hollywood si lahko opere ker tukaj vendar ni nobene razlike, pa naj gre za A, B ali XY produkcijo. Ampak, kot bi rekla Hudabivška Meta: Bolj ko nas boste ..., več nas bo! Če bi jaz živel v Hollywoodu, bil danes bogat in mrtev. In lel bi svoj spomenik: film The Celluloid Closet. JEFFREY (Christopher Ashely, 1995-zda) Za ta film je Paul Rudriick adaptiral svoj veliki off-broadwayski hit in tako poskrbel za duhovito komedi|0, ki je sicer polna okruškov, a je logično, ker se z osebami z aidsom oz aidsom samim ni tako preprosto igrati, e v življenju vendarle lažje kot na filmu, ■ umeščena, pričakovali. Sa/ že iz lastnih .z-kušenj vemo, da je "jug" ponavadi manj razvit, s tem pa tudi manj liberalen in toleran-^ ■ ten. A nič ni, kar bi lahko junaka v njun! ro-*4 manci oviralo, kaj šele zaustavilo. V tema pogledu film majčkeno spominja na "Mo/ol čudovito pralnico". Vendar le za hip. Saj ne, dag MacDonaldova ne bi bila vešča rokovanji sH kamero tako zelo kot mojster Frears, očitna 5 razlika je le v scenariju. Medtem ko se je zno-te traj gej ljubezenske zgodbe scenarist Hanif Kureishi ukvarjal še z rasizmom in thalcher-janstvom, pa je Harveyjeva politika povsem osebna. Vsaka oseba znotraj tega filma ¡e "čudovita stvar", razmerje med (pre)mladima junakoma pa pristna zgodba, na kakršno smo že pozabili ali pa je nismo še doživeli. Sam se tolažim, da se mi mogo< s uresniči v posmrtnem življenju, problem je le v tem, da vanj ne verjamem. ja kaj ste mislili, da bi tahko kakšen homofo-bičen filmar odkril čudovito telo čudežnega dečka, katerega kožo je potem razkazoval tako nazorno in prozorno, da smo številni pedri doživljali še bolj številne orgazme. Inj Brooke Shields še opazili nismo, ker smo: neprestano buljili v Christopherja Atkinsa, čep v je bila menda vseskozi ob njem. Vendar pa so bili časi 'Modre lagune* (1980) povsem nedolžni in nenevarni. Ker pa se je Kleiser spopadel z gej filmom šele sedaj, se je ne razumem povsem. Čeprav sem zanjo zastavil trdne temelje. Kot petletni deček sem v sestrini obleki, čevljih, edinih, ki jih je s "high :; ; heels'1 premogla stara mama, in z mamino?; | marelo paradlral po dvorišču iivjo Meta (to ■ if je ime moje sestre, ki sem se ji med tem odI, rekel, nisem pa čisto prepričan, da ni bilo ob-| ratno), pridi se k men igral, je s praga sosedove hiše klicala dve leti starejša Mirni. |az pa sem samo ponosno prifrknil nos in odspanci-ral na vrt. Obdan je bil s "kamnitim zidom S E H T I A N (Svend Wam. 1995-Norveška) Dbvezen film za starše odraščajočih gejev. j Sestnajst(inpal)letni naslovni junak (Hampus f Bjorck) doživlja čas, ko je potrebno bolj kot^ . po sobi pospravljati po sebi. Tako n dekle postane ex in zaljubi se v Ulfa. In pomislite, ko ga nekega večera pripelje domov, starša oba sprejmeta odprtih rok, ob večerji priredita pravi šov in ju nato pustita sama, saj i; se kar nekaj ur odpravita ven. Saj-faj, ali kaj! Ne, samo film je skandinavski in mi smo na stopnjo njihove tolerance že malo pozabili. iSebastian je najlepše moško ime. In zakaj jih je tako malo? Zaradi staršev. Tistih, ki si tega -filma z vam ".e bodo nikoli ogledali. stanovanje uporabi kot bazo za svoje umaza- i no početje. S problematičnim vprašanjem, Kdo ga je ubil, vrta v njegove žalostne prijatelje, jezne sodelavce in ra2 ične ljubimce.. si so s samim sabo obsedenega režiserja | lahko sovražili ali pa mu bili zavistni. Vsi sof| osumljenci, vsi so potencialni storilci. Kako je lahko von Praunheim, ta nekdanji obetajoči ; deček, postal najbolj osovraženi gej fant v vsej Nemčiji. To se zdaj sprašuje sama in poglablja v njegove slikarije, v okrog 50 filmov, posne-doma in v Ameriki, in v celo transkonti-nentalno četo bivših ljubimcev. Odgovor tudi . ni tahek, kaj šele enostaven. Kakor tudi I ne za nas; se je "samoumoril"? Če mene vprašate: izpel se je. V Nemčiji pa je medtem vzk-knila nova zvezda, režiser Soenke Wort-¡ mann, ki nas prav nič ne zmerja, opozarja in uči, ampak samo preprosto nabava. Zato,'"; -bye Rosa, hcllo Soenke. Življenje jcv kabaret, fant moj.,. E LAST SUPPER (Cynthia Roberts. 1994 -Kanada) Film "The Last Supper" mimogrede, ne gre ¡ga zamenjevati z letošnjo istonaslovno ame- ., riško uspešnico, ki Lrenutno polni kine sveta, a kaj hočemo, "Zadnja večerja" je popularna že vse od Vincija, pardon, od Kristusa naprej -traja poldrugo uro in ta poldruga ura je tudi poslednja v življenju Chrisa (Ken McDougall), ki je svoje življenje zapisal plesu. In moškim. Kot da bi se že ob rojstvu zapisal hudiču. Prekleti aids, vendar pa je zdravnik toliko sočustvujoč, da mu odobri evtanazijo, Še zadnja ve- : čerja, torej. Ob strani ljubimca Vala poslednje ; obujanje spominov, poslednja casa vina :n poslednji takti glasbe, ob katerih Chris 'toreo- f g rati ra no" še zadnjič zapre oči. Film, čeprav V igran, bi bil lahko primerljiv z dokumentarcem "Silverloke Life", saj je McDougall ne dolgo po zadnji klapi zadnjič zaprl svoje oči tudi zares. : FRISK (Todd Verow. 1995 - zda) Bravo, totalen gej film. Seks, smrt i post-, modernizem. |unaku filma je ime Denis in je pisatelj. Log no, saj je posnet po istoimenskem delu Dennisa Cooperja, po romanu o| homoseksualnosti, sadizmu in umoru. Svoje' : fantazije pričenja najprej ubesedovati v dnevnikih in pismih, ko pa jih prične tudi Jdejan-jati ... Kako naj rečem, vsaj nekateri homosek-| : sualci ne bodimo homofobični in priznajmo, a so med nami tudi mazohisti, sadisti in okej, sprostite se, nenazadnje tudi gej morilci. ¡Zasedba je zanimiva, predvsem pa gledljiva: Jraig Chester iz filma "Grief", Michael Stock, režiser filma "Prinz in Holleland", Alexis Ar-quette iz ohoho filmov, le Todd Verov ie re-.'■i ll prvič, zato naj ima tudi .zadnjo besedo: i 'FRISK explores the gulf between reductive i portrayals of sexual compulsion and fetishixa tion in the media and the conflation of hatred and desire that can complicate sexual et»-| counters." iMesto, ki nima filmskega festivala, ni mesto. Mesto, ki nima gej filmskega festivala, r /ese-lo mesto. Ljubljani v tem pogledu nič ne manjka. Ko boste tole brali, bo Art Fest ie v polnem razmahu. Menda pride celo naš kult-, ' Bruce LaBruce skupaj s soavtorjem svoje zadnje uspešnice "Hustler White", Rickom Cas-litrom. Več o programu do oddaje teksta nisem uspel izvedeti, ker mi je zmanjkalo moči.j-'okončno pa še ni izbran in potrjen niti pro- ; igram za letošnje, 12. po vrsti, Dneve gej in-j lezbičnega filma. Torej živi b,,i pa videli! Custi Leben š[*P.S.-Lezblčnl filmi bodo predstavljeni po : prireditvi] NEUROSIA - 50 JAHRE PERVERS (Rosa von Praunhe n, 1995 - Nemčija) Malo morilski misterij In malo samokritična avtobiograirja. Skupaj pa kot očarljiva servi-rana von Praunheimova satira, obrekovalcem in nasprotnikom namenjena bolj kot njegovim privržencem in zagovornikom. Na snemanju nekdo z črede ustreli režiserja, von Praunlieima. Misterij se prične, ko njegovo truplo izgine s prizorišča, na sceno pa stopi Cesine (Desiree Nick), homofobična tabloii na teve žurnalistka, ki se odloč zadevi priti do dna, do korenin zia. V von Praunheimov svet stopi s pomočjo njegove matere n njegovo V zgodnjih jutranjih urah 31. oktobra 1993 je pred nekim klubom na Sunset Stripu v Los An-gelesu padel skupaj mlad igralec, ki je uro kasneje umrl za posledicami prevelike količine zaužite mešanice trdih drog. Nič posebnega, bi dejal naključni mimoidoči, pač še ena žrtev več zablodele mladosti, vendar bila je to smrt, ki je šokirala in pretresla ves svet. River Phoenix, star 23 let, je bil vse prej kot navaden mladenič. Sirom po svetu je bil idol cele generacije mladih devetdesetih let. Njegovo, za njegova leta, prebogato življenje, je zgodba modernega Hollywooda. Njegovo življenje in podoba sta bila pravo nasprotje tistega, kar je predstavljal, namreč porajajočo se filmsko zvezdo in idola. Bil je prepričan vegetarijanec, aktivno in javno se je angažiral kot varstvenik okolja, vloge v njegovih filmih, predvsem zadnjih, pa so odstopale od klišejev, s kakršnimi je Hollywood navadno tržil, ko je šlo za sodobne mladeniče. Njegova smrt je njegove prijatelje in oboževalce doletela povsem nepripravljene. Hollywood je bil na najboljši poti, da z njim prebrodi lastno krizo identitete. Alternativna, samozavestna, čista, sodobna, poleg vsega pa še z neverjetnim življenjskim izkustvom obogatena pojavnost Riverja Phoenixa je bila najboljši garant za to. River Phoenix, A Short Life, je prva biografija o tem nenavadnem otroku in mladem fantu z nenavadnim imenom, ki jo je napisal angleški filmski novinar Brian J, Robb. Neverjetnim, skoraj nezdružljivim nasprotjem, s katerimi se je v svojem mladem, a bogatem življenju srečal River, se človek ne more upreti. Hipijevska filozofija njegovih nekonven-cionalnih staršev, neverjetni pritiski v karieri — otroške televizijske zvezde, kot tudi vloga "no-H vega jamesa Deana", ki mu jo je namenil Ho-P llywood - vse to je River presegel. Brez dvoma I je bil talentiran, ime! je nenavadno igralskol intuitivnost, poleg vsega pa še markantnol filmsko pojavo, kar vsekakor ni ušlo hollywo-B odskim režiserjem. Njegove vloge v filmih kot™ Running on Empty (1988), Sidneya Lumeta, za katero je bil kot sedemnajstletnik nomini-ran za Oskarja, kot tudi vloga v My Own Private Idaho (1991), Gus Van Santa, so mu odprle vrata in ga predstavile kot igralca z veliko prihodnostjo. Smrt v Hollywoodu, se posebej, če je nepričakovana in dramatična, ustvarja legende. Tako se je zgodilo tudi z Riverjem. "Novi James Dean", tako so ga spontano imenovali takoj po objavi njegove nepričakovane smrti. River preprosto ni bil tiste vrste človek, ki hitro živi in mlad umre. River Phoenix in james Dean, dve imeni, dvoje življenj, dva svetova, pa vendar se primerjave vsiljujejo same po sebi. River naj bi bil v devetdesetih to, kar je bil jimmy v petdesetih, toda tisto, kar ju najbolj povezuje, je mladost in seveda nepričakovana in dramatična smrt. Njegove filmske vloge, že tiste otroške in mla- & dostniške, so vselej nekje odstopale od standardnih klišejev Hollywooda. Že njegov film ski debut leta 1985 v filmu Explorers, )oe \ Dantea, je pokazal, da bo na mladega igraita ' potrebno računati. V filmu Stand By Me teaM 1986, se je River prvič spoprijel z resnejšo vlo:«t go. Čeprav film Roba Reinerja ni bil vrhunp§f|š| umetniški izdelek, je imel velik uspeh, ajM zaradi štirih glavnih moških vlog. PortreCs Chrisa Chambersa, fanta, ki se razlikuje svojih vrstnikov, kljub mladosti, po nenäiÄ||g nih življenjskih izkušnjah, je vloga, ki je bila opredeljena za Rivera in ga je spremljala še v mnogih naslednjih filmih. Prav lako so vloge, ki obravnavajo nekonvencionaien odnos očesi n, postavile na glavo pojem uporništva. V filmih kot Mosquito Coast (1986), Little Nikita (1988) in Running On Empty (1988), Riverjeve vloge hrepenijo po "normalnem" življenju, za katerega so prikrajšane zaradi nekonven-cionalnih staršev. Uporništvo mladili junakov tvori hrepenenje po konfortu in pripadništvu vsakdanjemu navadnemu življenju V teh primerih očitno ne gre za uporništvo nekega Jamesa Deana, ki se upira zaradi uporništva Riverju je bilo v teh vlogah v veliko pomoč njegovo lastno življenje, ki ga |e sedaj le filmsko upodabljal. ftiver, kot sin staršev iztekajc 1> se hipijevske generacije, je svoja otroška leta živel nenavadno, v glavnem na potovanjih po Srednji in Južni Ameriki, preden se je družina leta 1977 za stalno naselila v ZDA. Njegovo življenje je imelo vse predispozicije za to, kar je bilo - sestavljenka paradoksov: bogata filmska zvezda iz hipijevske družine; otrok ceste z bogatimi življenjskimi izkušnjami in s pomanjkljivo izobrazbo; uživalec droge z apostolskim obrazom; igralec, ki bi rad postal glasbenik... River je na lastni koži z vso težo občutil "življenje ob strani', zato njegove občuteno odigrane čustvene vloge niso bile nobeno presenečenje, vsaj za tiste ne, ki so ga dobro poznali. Dolgo časa so njegovo filmsko pot zaznamovale vloge oče-sin, na primer v Indiana jones and the Last Crusade (1989), ali v I L ove You To Death (1990), v My Own Privóte Idaho (1991) in ne nazadnje v Sneakers (1992). Leta so minevala. River je odraščal in temu primerno naj bi sledile filmske preobrazbe Prišla je prva "odrasla'1 vloga, hkrati pa tudi prva edina prava glavna vloga: Dogfight (1991), v kateri je odigral zanimivo vlogo ameriškega mornarja. V času njegove smrti ga je bilo mogoče videti v treh filmih, ki so se tedaj z uspehom prikazovali. The Thing Called Love (1993) Petra Bogdanovicha, v katerem se predstavlja kot glasbenik, čeprav country glasba iz tega filma nima veliko skupnega z rock bendom Aleka's Attic, ki mu je v zadnjih letih veliko pomenil. Film Silent Tongue (1993), ki je prišel na spored sele po njegovi smrti, ga pokaže v novi nenavadni vlogi. Se bolj nenavadna je vloga v filmu Dork Blaod (1993), na kateri je dela! celo na dan svoje tragične smrti. Vetik del svojega kratkega življenja je posvetil filmu. Pok in življenje je jemal zelo resno. Kot zelo spoštovan in upoštevan igralec je imel kmalu priložnost delati z zanimivimi igralci in režiserji. V zasebnem ivljenju je pripadal družinski skupno ti, ki je bila ponosna na svojo neodvisnost in medsebojno privrženost, kot tudi na mnoga leta, ki jih je preživela na potovanjih. Njegovi starši sami zatrjujejo, da so ga načrtno usmerjali v filmsko kariero in kmalu je bil on tisti, ki je skrbel za številno družino. Mogoče pa ravno v tem leži-ijo korenine njegove nemoči, h kateri so prispevali starši s svojo lahkomiselnostjo, ki jc verjetno pripomogla k njegovemu koncu Ri-verjevo življenje je kot ena sama gledališka predstava. Že samo rojstvo je pomenilo n|e-gov prvi nastop v javnosti, kajti k porodu so bili povabljeni vsi prijatelji, ki so živeli v komuni skupaj z njegovimi starši. 23.avgusta 1970 je v neki kolibi v Oregonu zagledal luč sveta River (ude Phoenix. Njegovo fO|stvo je bilo kot dogodek v pravljici, ki so ga navzoči pozdravili z navdušenjem in gromkim aplavzom. Starši so mu dali ime River, inspiracijo zanj pa so dobili po reki iz romana Sidhorta (1922) Hermanna Hesseja, ki je bil v tistem času izredno popularno čtivo. Nenavadni priimek Phoenix, ki ga ima po očetu, pa je prav tako simbolično in mitološko ime, ki si ga je oče John sam nadel, kajti svoj pravi priimek (Bottom) je sovražil. Ko sta se starša John in Arlyri koncem šestdesetih let spoznala, sta se tako kot večina hipijev tistega časa podala na pot iskanja za smislom življenja, poimenovala pa sta se za "iskalca". Kot. otrok je imel River s svojim imenom težave, ker so ga vrstniki zba-dali, da je Mississippi, ali pa so mu peli pesmi kot je Old Man River. Sam je dejal, da se je šele po petnajstem letu z njim popolnoma identificiral in ga imel rad. Po Riverjevem rojstvu se je hipi|evska družina odpravila na "svoje popotovanje' po deželah Srednje in južne Amerike, na katerem so v imenu "otrok božjih" pridigali m vabili somišljenike, da se jim pridružijo. Nomadsko življenje v hipijevski komuni, kjer se je družina bojevala za vsakdanje preživetje, je bilo za Riverja velika življenjska preizkušnja. Že kot petleten fant je prišel na idejo, da bi z javnimi nastopi s svojo triletno sestrico lahko služil za vsakdanji kruh. Ko so se leta 1977 vrnili v ZDA, jih je prišlo Šest, na pot pa so šli le trije. Rainbow, Leaf in Liberty Butterfly so bili novi člani družine. Summer se je rodila pozneje. River se je rad spominjal teh let, o kate i je moral vedno znova pripovedovati v številnih intervjujih Zanj so bila to srečna leta. Arlyn je nekoč dejala: "svojih otrok nisva nikoli tretirala kot otroke, ampak kot prijatelje, ki so se nama pridružili". Ko so se vsi skupaj vrnili v Ameriko, je bilo brezskrbno hipijevsko popotništvo že preteklost in treba je bilo začeti znova. Mama Arlyn, kot gonilna, pogonska sila, kol je pozneje večkrat dejal River, jt zaslužna, da je on danes to, kar je. Oče (ohn je bil bolj slabega zdravja, zato je Arlyn vzela slvar v svoje roke. Vedno sem ¡meta vizijo, da bi naši otroci lahko 'osvojili svet", je dejala. River, Rainbow, Leaf, Liberty, Summer... to so imena najinih otrok in prijateljev, s katerimi sva želela človeštvo spomniti na lepote narave, je večkrat dejala. Mnoge ftiverjeve zmage na tekmovanjih mladih talentov so jo spodbudile, da je pisala filmski družbi Paramount. Družina se je odpravila na pot, kot že tolikokrat prej, toda tokrat je bil cilj določen - Hollywood. Njihova pol v iskanju življenjskega prostora v razvpitem mestu je bila težavna, kajti nihče ni maral vzeti na stanovanje številne družine brez denarja. Bili so več na cesti kot pa v kakšnem spodobnem prostoru, pa vendar, v pomoč jim je bila njihova življenjska filozofija, ki jih je tesno povezovala z naravo. Raje so biti revni, kot da bi se zadolževali. In prišla je tudi prva vloga za Riverja, reklamna spota za nek sprej in sadni sok. Kmalu je spoznal, da to sploh ni zanj, nenehno snemanje na ukaz, sprenevedanje in laganje se sploh niso skladali Z njim, prav tako ne L življenjsko filozofijo cele družine. Desetletni River se je vrgel v iskanje "svojega jaza". Udeleževal se je televizijskih avdicij in na eni od teh je spoznal Coreya Fcldmana, poz nekega soigralca v filmu Stand By Me. River je prvo pogodbo s televizi sklenil leta 1980 in lo po zaslugi svojih glasbenih sposobnosti; s sestro Rain sta sprva le zaba vala gledalce pri snemanju serije Real Kids, šele kasneje pa sta dobila svoj prvi pravi nastop, v otroški oddaji Fantasy. River je nato poskusa! srečo pri novi seriji, ki naj bi jo posneli po znanem filmu iz leta 1954, Seven Brides for Seven Brothers. Dobil je vlogo najmlajšega brata. Bila je lo dobra odskočna deska za prihodnje TV vloge, ki so kmalu sledile. Ko se je 1983 prva serija iztekla, je dobil novo vlogo v Celebrity, ki je zanimiva v tem, da je igral sina očeta, ki se je zapletel v homoseksualno afero. Sledila je serija It's Your Move, nato Robert Kennedy and His Times, kjer je igral Roberta Kennedyja mlajšega. Serija je vzbudila zanimanje že zaradi tematike. Še isto leto je sledila vloga v Family Ties z Michael J.Foxom. Njegova zadnja večja vloga na TV |e bila leta 1985 v Surviving. A Family in Crisis. Vlog na TV se je kmalu naveličal, kajti vsako dnevno odhajanje v službo, ob istem času, in igranje istih oseb, ga je utrujalo. Želel si je kaj novega ter se odločil za celovečerni film Menil je, da ima za ta korak dobro podlago v delu, ki je bilo za njim. Prišla je vloga v filmu Explorers in Joe Dante je bil znan režiser, saj je posnel uspešnico Cremfíni (1984). In tako se je začelo. Za vloge štirih nadobudnežev v puberteti v filmu Stand By Me režiserja Roba Reine rja, se je potegovalo preko tristo hollywoodskih mulcev. Eno od teh je dobil River. Zgodba se doqaja koncem petdesetih tet, štir|e mladostniki pa družno raziskujejo skrivnosti življenja Poleg tega, da je bil film velika uspešnica in |e na top listi prehitel celo Tom Cruisov Top Clin, so štirje mladi igralci tudi postali nekoliko bolj "odrasli". Eden naj bi bil prvič v življenj u pijan, drugi naj bi pokadil prvi joint, ftiver pa naj bi izgubil nedolžnost. Rob Reiner je pozneje večkrat z velikim zadovoljstvom pripovedoval, kako se je to zgodilo. Riverja naj bi kot štirinajstletnika "razganjalo1' in vedno znova je težil, da hoče spoznati kako dekle. Neka osemnajslletnica naj bi ga neko noč zapeljala. River j pozneje dejal "Bila je zelo potrpežljiva, sproti je govorila, kaj naj naredim." Sicer pa je preko noči postal znano in slavno ime v Hollyvvoodu, a kot bister mladenič je ostal na trdn h tleh. Sledil je nov film Mosquito Coast (1986). Avstralski režiser Peter Weir je film snemal v džungli male državice, v Beltzeu. Zgodba govori o begu iz civilizacije, o begu iz fast food kulture in vloga je bila kot nalašč za Riverja. To je spozna! tudi re ¡ser, ko je sprva okleval, češ da je River za vlogo prestar. "On deluje tako, kot da v sebi nosi neko skrivnost," je dejal režiser, "in to je ravno to, kar naj bi dal ta film", River se je dobro ujel s soigralcem, stavnim Harrisonom Fordom, ki le bil njegov filmski in hkrati življenjski vzornik, "saj je bil trdno z nogami na tleh". Zasebno mu ¡e film prinesel tudi prvo puber-tetno zaljubljenost, srečmta pa je bila petnajstletna soigralka Martha Plimpton. River je v tem času, tako filmsko kot življenj sko, obvisel nekje med otroštvom in odraslostjo. Zaželel si je najstniške vloge, vendar je, da bi prebrodil krizo prehoda i z otroštva v odraslost in da vseeno ne bi izgubil stika s filmom, v tem času posnel dva svoja najslabša filma: A Night in the Life Of ¡immy Reardon in pa Little Nikita, oba v letu 1988. Oba filma, Petnajstletni River v času snemanja filma Mosquito Coasi zamišljena kot g led I j ¡vi uspešnici, to nista postala, vendar sta na prve strani revij po vsem svetu prinesla nov obraz mladega najstniškega idola. K Lemu je veliko pripomogel tudi Sidney Poitier, slavni črnski igralec z dolgo uspešno kariero, ki je bil ieta 1 992 nagrajen za življenjsko delo. Kot prepričan vegetarijanec in varstvenik okolja ter prežet z filozofijo, ki je bila živo nasprotje temu, kar je Riverju prineslo slavo, mu je vse skupaj "težko padlo1'- Ni se rad videl na naslovnicah revij, ni želel biti objekt >ogledov in poželenja, še najbolj je sovražil reklame, v katere je bil vse bolj vpleten. Frustrirala ga je življenjska naglica, kakršno živi človeštvo, pa tudi sami medsebojni odnosi. Skrbela ga je prihodnost človeštva, pustošenje brazilske džungle... V mnogih intervjujih je govoril, da ni imel takšnega otroštva, kot ga ima večina in da iz otroštva ne prinaša igrač, ampak spomine in srečni spomini so več vredni kot vse igrače skupaj... V takšnem ozračju in po dveh neuspešnih filmih, mu je usoda prinesla nov film. Running On Empty (1988). Sidney Lumet, eden od najuspešnejših ameriških filmskih režiserjev, ga je, ko so ga spraševali o filmu, označil za težko opredeljivega. Naomi Foner, avtorica zgodbe, ga je definirala takole: zgodba pripoveduj o starševstvu kot edini ljubezenski zgodbi, ki se srečno konča, ko se udeleženci razidejo. Tudi River se je spopadal z mislijo, ^T ■"_! da bo kmalu napočil čas, ko bo soočen s tem dejstvom. Kljub pomanjkljivi izobrazbi je brili-jantno odigral svojo vlogo, za katero je bil nominiran kot najbotjši sLranski igralec, toda čeprav Oskarja ni dobil, je pomenila ta nominacija tako mlademu igratcu s tako malo filmi izredno priznanje. Riverju je lo pomenilo toliko, da mu bodo sedaj, ko bo znan, prisluhnili in bo lahko povedal svoje misli in razmišljanja o svetu. Po lem uspehu je kmalu sledil nov film, ki je postal ena od največjih filmskih uspešnic vseh časov, Indiana jones and tbe Last Crusade f1989). River si je zaželel nekaj lahkotnega in vloge v tem filmu, ob Harrisonu Fordu in Seanu Conneryju, se je zelo razveselil. Bil je *"o hit leta, takoj za fenomenalr,. ri Batmonom. Tudi v družini Phoenix so se zgodili določeni premiki. Zaželeli so si iz mesta, bliže naravi, in se preselili na Florido. River se je ločil od družine, čeprav le za par kilometrov. Zaželel si je nekakšno osamosvojitev. V tem času so se tudi njegove sestre in brat začeli preizkušati na filmu in tv. Več časa je začel posvečati glasbi. Spoznal je Sue Solgot, drugo žensko v sv em življenju. Igralec v Hollywoodu, ki ima za seboj otroško in mladostniško filmsko kariero, pri dvajsetih skoraj nima 1 početi. To se je na začetku devetdesetih zgodilo ludi Riverju. Želel si je odrasle moške vloge, čeprav je še vedno dobival ponudbe kot mla- dostniški lomilec src. Razveselil se je vloge v I Love You To Dealb (1990), ker je bila ko med i, torej nekaj novega. Tu sicer ni dobil glavne moške vloge, pač pa se mu je ponudila v Dogfight (1991). Vseeno : bil zadovoljen, saj ga je vloga predstavila kot tipičnega mladeniča novega ohdohja in je bila skoraj ogledalo njegovega lastnega new age imidža. Z naslednjim filmom, Dogfight, so se mu uresničile sanje. Nekonvencionalen, dramatičen, pa vendar romantičen film je bil kot naročen zanj. Mnogi so hiii prepričani, da je to njegov največji filmski dosežek, ki ga zaokrozuje s poznejšim My Otvn Prívate Idaho (1991). Navzven je njegovo življenje izgledalo idealno; mladost, uspeh in samozavest so se prepletali, toda nekje v ozadju je bila resnica drugačna. Po ločitvi s prijateljico Martho, ki je sledila nominaciji za Oskarja, je zapadel dro-gam. Tedaj se je bolj posvetil glasbi, ustanovil rock skupino Aleka's Attic, in se prepustil zapoznelemu mladostniškemu uporništvu. Svet glasbe in svet filma, kjer so drage Lakorekoč vedno pri roki, kot tudi pritisk kariere, so se zarotili proti Riverju. Mnogi so to obdobje ocenili kot začetek njegovega konca. Kako si predstavlja svojo prihodnost kot filmski igralec je nedvomno dal vedeti v dveh naslednjih, povsem nasprotujočih si vlogah, v dveh povsem različnih filmih. Najprej kot homoseksualni prostituí Mike v umetniškem filmu My Own Prívate Idaho (1991) ter nato v lahkotni vlogi Carla v Sneakers (1992). Težki vloc fantov s ceste je režiser Gus Van Sant ponudil Riverju (Mike) in Keanu Reevesu (Seott). Vlogi sta sprejela, čeprav je režiser pričakoval nasprotno, še posebej, ker je dal vedeti, da tli pripravljen na nikakršne kompromise. River je s tem zavestno postavil na kocko svojo filmsko prihodnost. "Svojih odločitev ne sprejemam na podlagi sugestij ali okolice, ampak so posledica mojih notranjih občutij,1' je dejal, ko so ga spraševali, zakaj je sprejel vlogo homoseksualca, kar naj ne bi bila najbolj posrečena poteza porajajoče se filmske zvezde in idola generacije. Film bo dober za homoseksualce ir njihovo gibanje, ne pa za... vda, tuk^1 ne gre toliko za homoseksualce, gre za življenje. Zakaj nihče ne govori o hete-roseksualnosti moza, ki živi na nekem otoku v filmu Pet lahkih komadov," jim je odgovarjal River. "Potrebno bo še nekaj filmov na Lo temo, preden bo preseženo opredeljevanje ljudi po spolni usmerjenosti, mogoče pa v prihodnosti to sploh ne bo več tema in upam, da bo tako." Režiser je pojasnjeval, da gre bolj za prostitucijo kot za svet homoseksualnosti in da je vloga Mikea osrednja figura. To je film o nekem segmentu družbe, kjer sta besedi normalen in homoseksualen ¡relevantni. Mogoče je Riverjeva vloga homoseksualna, lahko pa tudi li, kakor vzamete. Prostituiránci s ceste se pravzaprav ne smatrajo za homoseksualce, njihove stranke pa so v glavnem poslovneži in gradber delavci, oboji praviloma z urejenimi družinami. Moj mali Idaho je nenavaden film dveh mladih zvezdnikov v nenavadnih vlogah, toda film je Riverjev. Vloga Mikea je vseskozi osrednja in simpatije gledalca so na strani tega "izgubljenega osebka". Medtem ko je Scott dovzeten bolj za reakcijo kot za akcijo, je Mike vsekakor bolj prepričljiv. Tudi privatno sta bila . ver in Keanu dobra prijatelja. "River je moj najboljši prijatelj in nimam jih veliko," je dejal Keanu. Ključna scena med njima, nekje sredi filma, ko Mike izpove svojo ljubezen 5cottu, je najbolj dramatičen moment filma, kjer River pokaže vrhunsko jmet-niško predstavo. Nad realistično igro je bil presenečen celo sam režiser, prav tako pa tudi kamerman, ki je dejal, da tako radikalno doživete vloge še ni doživel. Na festivalu v Benetkah je bil River slavljen kot filmska zvezda leta in za svojo vlogo je prejel nagrado za najboljšega igralca. Doživel je popolno zmagoslavje in Le vloge se je najraje spominjal. Cus Van Sant je imel zanj pripravljen nov projekt, filmsko upodobitev Andy j a Warhola. Na žalost je Riverjeva smrt te načrte preprečila. Naslednji film, Sneakers, je bil za Riverja kot olajšanje, čeprav so bili ob njem igralci kot Robert Redfcrd, Sidney Poitier in Ben Kingsley, pravi živi spomeniki Amerike, kot jih je imenoval Kiver, S tem filmom je K ver potrdil svojo filmsko pot, čeprav je bila vloga dokaj preprosta in nezahtevna. Oba filmska projekta pa sta mu vsekakor pomagala, da se pesem, ki gov< o osamljenosti in odvisnosti. Pri snemanju je imel težave, odvisnost je bila vse večja in režiser je bil v skrbeh zanj. Javnost o vsem tem Se ni bila seznanjena in River je še naprej dobival vloge; ena zadnjih je bila v Siient Tongue (1 993) Sama She-parda. Zadnji film pa je bil nedokončani Dark Blood (1 993). Zadnjih šest tednov svojega življenja je preživel na snemanju tega filma, 300 milj južno od Salt Lake Cityja. 30. oktobra se je vrnil v LA, kjer je tega dne še snemal v studiu in večer preživel s prijatelji in bratom v klubu, v nedeljo, na Halloween, pa je bil že mrtev, Ed Lachman, glavni snemalec, se takole spominja zadnjih kadrov; bilo je v Idahom. Vsi mediji so ob njegovi smrti na daleč zaobšli gejevska združenja in njegove oboževalce ter se raje skoncentrirali na razne dekliške šole, kjer so dekleta objokovala svojega Idola. Angleški Gay Times je poskusal odgovoriti, od kod Riverju ta moč, ki jo ima na populacijo gejev. V opisovanju je potegnil vzporednice z Montgomeryjem Cliffom in Dirkom Bogartorn in trdil za Riverja, da je prav tako mlad mož žalostnega videza, moški izobčenec, ki je drugačen, osamljen, ranljiv, v iskanju za nečim, kar raj bi mu pomagalo, da bi se izvit iz lastne homoseksualne ujetosti. Prav tako je neizogibna primerjava z Jamesom Deanom. Oba povezuje to, da si nista dovo- je začel bolj intenzivno ukvarjali z glasbo. Njegov velik vzornik je bil John Lennon, ne le kot glasbenik, ampak tudi kot duhovni vodja. 5 svojo glasbeno skupino je pričel svojo glasbeno pot po klubih Los Angelesa in tako prispel do kluba The Viper Room na Šumet Stripu, kjer se je družil z glasbeniki skupine Red Hot Chilli Peppers. Neki obiskovalec je kasneje dejal, da je bilo Riverju popolnoma vseeno, če je filmska zvezda, hotel je biti z glasbeniki in z njimi igrati. Prve govorice, da se River drogira, so se razširile že med snemanjem filma Moj maii Idaho, Zla slutnja staršev, da bi se otrokom zgodilo to, kar se je že mnogim v Hollywoodu, jih je pripeljala do tega, da so se odselili na Florido, toda Riverju to očitno ni pomagalo. V Hoilywoodu je bil znan kot nekakšen apostol zdravega načina življenja, vegetarijanec, nasprotnik krzna in paradoksalno - nasprotnik drog. Postal je njihova žrtev, kar je t šok za vse, čeprav je bila javna skrivnost, da se River drogira, Kako je to mogoče? Splet okoliščin. Kot filmski junak se je drogam še nekako izogibal, toda ko je intenzivno zakoračil v svet glasbe in nočnega življenja, se je fatalistično predal usodi. Nešteto pričevanj njegovih bližnjih in daljnih znancev to potrjuje. Pred smrtjo je River dokončal dva filma in delal na tretjem. Prvi je bil The Thing Calted Love, kjer se River predstavlja kot glasbenik; za film je napisal celo nekem prostoru, ki je spominjal na cerkev, v katerem je bilo prižganih nešteto sveč in pri snemanju zadnjega kadra sem pozabil izključiti kamero. Ta je snemala naprej in ko smo gledali posneti material, smo v zadnjih metrih filma lahko videli silhueto Riverja med gorečimi svečami. Bilo je pretresljivo in mnogi so zajokali. Vedeli smo, da so to njegovi zadnji posnetki. Mnoge priče usodnega večera so različno opisovale zadnje ure Riverjevega življenja, vendar dejstvo je samo eno: v nedeljo, 31. oktobra 1993 je bil ob 1"51 uradno proglašen za mrtvega, vzrok pa je bila prevelika doza vi uma in kokaina. Na kraju tragičnega dogodka je spontano nastal oltar, na katerega so ljudje polagali cvetje in prižigali sveče; nekdo je zapisal "River - reka, ki se ne bo nikoli iztekla." Po Jamesu Deanu in Natalie Wood ni nobena smrt tako pretresla Amerike kot prav Riverjeva, Bilo je napisanih na tisoče besed in vprašanj, ki so ostali brez odgovorov. Zanimive so bile reakcije, ki so prihajale iz homoseksualnih krogov Ameriška gejevska scena ga je proglasila za predstavnika svojega življenjskega stila, malega cestnega postopača iz Mojega malega idaho pa za kultna figuro vseh pin-up fantov gejevske scene. Po njihovem naj bi mu bila ge|evska scena še posebno blizu, kar naj bi pokazal prav z lila odrasti in prevzeti odgovornosti, ki jo prinesejo leta; upirala sta se temu, da bi postala moža, in to uporništvo je za večno potrdila njuna prezgodnja smrt. Bilo je tudi mnogo ugibanj o njegovem seksualnem življenju. Sam se ni nikoli opredelil za geja, njegova najbližja okolica pa je opazila njegov boj z lastno porajajočo se biseksualnostjo. V pripravi je bil tudi filmski projekt Nevarno razmerja, v katerem raj bi River Phoenix in John Malkovich igrala homoseksualen par, čigar zveza ostaja njuno brezizhodno ujetništvo, River bi bil do 30 leta ''razprodan", seveda filmsko. Kar pomeni, da to ni bila le izguba dragega prijatelja... Frenk Fidler Filmi: Explorers, Stand 8y Ms, The Mosquito Coast, A Night in the Life of jimmy Reaidon, Little Nikita, Running on Empty, Indiana lones and the Last Crusade, I Love You To Death, Dogfight, My Own Private Idaho, Sneakers, Silent Tongue, The Thing Called Love, Dark Blood. kult HEAD MY UPS C ran fury, Read My upi (toys), 1988 4M iihvt WKljM lii-i.lnUiu ( tn-xnu ^rW^ii: hmvi-H^-r-i-Uurf t^-.i.,^' T- L.I , i:,. tu*» (m lnwi"i'w»iwif>a«tii)i)>imti <->»»( oir-u:. ftlMon / am ait Iberehrt lam, 1989 "ff- / am out therefore t am lady ChKago The Dinner Parry, 1979 ,Po st mode mize m v ur"?tnosti |e drugo poimenovanje za moralno in estetsko dekadenco odobnosti; post modem a situacija je situacija, :o umetnost ni več nosilka revolucionarnih idej. Post modernizem lahko razumemo kot kritiko obsesije inovativnosti in revolucionarnosti za vsako ceno, tako značilnih za mo-ernizem, pa tudi kot rehabilitacijo tistega, Ikar je modernizem potisnil ali zanemaril: tradicije, lokalnega, omamen talnega V post-moderni umetnosti ne predn|ači več novi stil, ampak integracija vseh stilov; danes prevladuje eklekticizem. dekorativnost, metaforičnost, zgodovinski spom,r~ in /e omeniena hetero-¡enost stilov. Skratka, gre za zoperstavljanje nodimenzionalnosti, prevladujoči v moder-lizmu, za vpeljavo hibridne povezanosti in elo nekakšno namerno shizofrenijo različnih tilov, retro stilov, ki izvirajo iz preteklosti, endar ne gre za preprosto nostalgij po tare m, pač pa za vpeljavo koncepta koeksis-ence različnih stilov in ukinjanje opozici|e Itradicija - moderna .... skratka, gre za vpeljavo sproščenosti v umetniški prostor, kar je pogo-eno z novimi družbenimi realnostmi, kjer loge in identitete nezadržno izgubi|fljo meje rt pomene. 'ri poskusu defintranja postmodernizma je botrebno upoštevati štiri hkratne dejavnike: najprej gre tu za niz historičnih momentov, od druge svetovne vojne, svetovne gospo-arske recesije v sedemdesetih In osemdesetih, do krepitve konservativnih političnih režimov v Evropi in ZDA, kar se med drugim močno odraža v vrednotenju seksualnosti in pomenu družinskih vrednot, do prenehanj hladne vojne, do tako imenovane glasnosti na vzhodu Evrope in totalitamosti pohtičmh režimov v Evropi, Aziji, lužni Afriki in Latinski Ameriki, do ponovnega razmaha neona- zrna in rasizma; drugi pomembni dejavnik je multinacionalna prisotnost poznega kapitalizma, ki predstavlja novo kuliurološko logiko in nove oblike komunikacije v ekonomskih in kutturoloiklh sistemih; potem je tu gibanje v vizualni umetnosti, arhitekturi, v filmu, v popularni glasbi, v socioloških teorijah, ki gredo v smeri, ki je nasprotna klasičnemu realizmu in modernističnim ureditvam; in nenazadnje je pomembna tudi preoktipacija postmodernizma z novimi oblikami osebnih težav (aids, brezdomstvo, zasvojenost z drogami, nasilje v družini ...) in javnimi problemi, ki označujejo sodobnost ■ z vsakdanjim življenjem, torej, Postmodemizem ni zgolj in edino somrak avantgarde, ampak istočasno pomeni množični razmah amaterskih gledaliških skupin, celo vrsto rock in pop glasbenih skupin, pomeni strast do fotografske in vldeo produkcije, zanimanje za ples, pisanje... Umetnost je nenadoma dostopna vsem, kar pomeni, da prihajamo v obdobje personalizirano urejene kulture. Bistveno vprašanje v post moderni umetnosti se glasi: Kako križanje kulturnih identitet, ki jih pogojujejo razred, spol, rasa... opredeljuje postmoderni moment? B3 oostmodemiiem I posimodemnem Lahko rečemo, da je postmodern a kultura v svojih mnogih kontradiktornih oblikah mas-kulinistična kultura erosa, ljubezni, želja, ženskosti, mladosti in lepote; v svoje snovanje vključuje socialne teme, ki izpričujejo eksistencialne težave tako manjšinskih kultur in posameznikov kot tudi povsem marginaliziranih skupin - brezdomstvo, aids epidemijo, rasizem, seksizem, nasilje, alkoholizem, zasvojenost z drogami, splav, spolno zlorabo otrok, feministična vprašanja, gejevsko in lezbično identiteto ... V masmedijih prevladuje kult mladosti, zdravja in seksualnosti; popularna kultura preteklih obdobij, predvsem v filmu (film noir) in v pop glasbi (rock iz obdobja petdesetih in šestdesetih), označuje sodobnost. Glasni, živopisani TV spoti so kombinirani z nostalgičnlmi črno-belimi inserti iz starih filmov; to je čas ponavljanja zgodovine, čas retro mode. Kulturni eklekticizem je postal način življenja. Kot vidimo, vnaša postmodernizem povsem nove kategorije, različne rasne, spolne, etnične in druge identitete, ki jih je modernizem izključil kot povsem nebistvene za sfero umetnosti; postmodernizem lahko tako razumemo tudi kot umetnost identitet, še več, identitete, ki izvirajo iz spola in seksualnosti, oziroma povezovanje umetniških in socialnih gibanj je nekakšen leitmotiv v razvoju postmodern iz-ma, P pst modernize m in feministična identiteta Feministična kritika postmodernizma izhaja iz vprašanja, kako je mogoče, da an ti-avtoritarna retorika postmodernizma sama postane oblika kulturne, moško naravnane avtoritete, da postane zapleten žargon, ki omogoča artistično in akademsko (spet v glavnem moško) povezovanje poslmodernistične umetnosti z najbolj konvencionalnimi in prestižnimi pozicijami znotraj etabliranih institucij - umetniških galerij, muzejev in univerze. Eno prvih kritik postmodernizma je podala ameriška feministka Lucy Lippard. Vztrajala je pri trditvi, da je feministična umetnost (performans, body art, video ...) več kot zgolj eden izmed stilov, več kot zgolj postmodernizem, postminimaiizem ... Razlika je v pripisovanju pomena širšim družbenim strukturam in njihovim vplivom na posameznikovo življenje; zanjo je to lahko edinole umetnost identitet. Pod močnim vplivom feminističnega gibanja, ki promovira povsem novo, neznano figuro ženskosti, poliformno in seksualizirano, osvobojeno strogih družbenih vlog, in ki vpelje koncept : osebno je politično, se je v sedemdesetih predvsem v ZDA pričel razvijati nov izrazni medij, umetnost performansa (hibridna, multikulturha forma, ki združuje vizualno umetnost, eksperimentalno gledališče, ples, glasbo, poezijo in rituale, in ki je povezana z minimalizmom in konceptualno umetnostjo), Performans je bil idealna izrazna možnost za obravnavanje ženskih tem, kot so nosečnost, splav, nasilje v družini, posilstvo,,. Ena najvidnejših feminističnih umetnic, |udy Chicago, (z Miriam Schapiro je leta 1972 ustanovila Womanhouse) je s svojim delom Dinner Party, ki datira v leto 1974, nakazala smernice in potenciale feministične umetnosti. ■ Morda najpomembnejša postmodernistična umetnica pa je Barbara Kruger, ki je v začetku osemdesetih objavila serijo nepodnas- lovljenih del, ki so kombinacija običajnih črno-belih fotografij in provokativnih uokvirjenih besedil. Njeni teksti so zmeraj spolno določeni; v njih gre za nasprotje jaz/me -ti/vi, pri čemer jaz označuje govornico, ti pa se nanaša na subjekt, oziroma jaz/me je glas žensk, ti/vi pa se nanaša na moške, ki imajo v svojih rokah vzvode moči in oblasti znotraj patriarhalno strukturirane kulture. Feministična umetnost in postmodernizem sta bila v zgodnjih osemdesetih ločena in šele razprava protagonistov obeh smeri konec desetletja je nekako poiskala skupne točke, ki feministične vsebine v umetnosti umeščajo v postmoderno. Lucy Lippard je to leta 1989 pojasnila takole: "Bojim se stoprocentnega senzualizma in sentimentalne antiintelektual-nosti, kar je najslabše za esencializem, tako kot se bojim stoprocentne akademske inte-lektualnosti, kar je najslabše za postmodernizem." Predlagala je interakcijo med post-modernističnim umetniškim svetom in tako imenovano aktivistično umetnostjo, ki prihaja s strani marginaliziranih skupin, ki jih označuje rasa, etnična ali razredna pripadnost, spol ali seksualnost. Poudarek na vizualnem je tipičen za ACT-UP aklivizem (skupina aktivistov, ki se bori za pravice ljudi, okuženih z aidsom). Postmoderna senzibilnost je evidentno prisotna na ACT-UP plakatih, ki so podobno, kot dela Barbare Kruger kombinacija besedil in podob. Besedilo znane ACT-UP grafike I am out therefore I am reciklira Idejo Barbare Kruger I shop themfore I am, pri tem pa jasno pokaže na identltetno pripadnost, saj termin coming-out označuje javno razkritje homoseksualne spolne identitete. V osemdesetih je predvsem v ZDA bil aids tisti, natančneje rečeno, družbena indiferent-nost do pojava epidemije je bila vzrok, ki je vzpodbudil geje, da gejevsko identiteto vpeljejo kot novo, pomembno vsebino v umetnosti in v širšem kulturnem prostoru. Leta 1982 so v New Yorku organizirali razstavo z naslovom Extended Sensibilities: Homosexual Presence in Contemporary Art. Skepticizem, k i je vladal okoli tega dogodka, tudi pri samih avtorjih, katerih dela so bila razstavljena, je bil po svoje upravičen; tako so nekateri ho-mofobični kritiki pod vplivom predsodkov do homoseksualnosti cinično, predvsem pa kratkovidno raztrgali delo svetovno znanega grafiti umetnika Keitha Haringa (umrlega za aidsom), češ da je avtor očitno sprejel svojo homoseksualno identiteto, moral pa bi tudi sprevideti, da je to pravzaprav njegova edina umetniška skrb. Pri umetnikih svetovnega formata, kot so Robert Rauschenberg, Jasper Johns, Andy Warhol, David Hockney ali Gilbert In George je s strani kritike zmeraj obstajala tendenca, da se zamolči njihova homoseksualna identiteta, da se prezre njen pomen in vpliv na njihovo ustvarjalnost. Aids kriza je ustvarila atmosfero, nabito z jezo proti družbeni brezbrižnosti in proti težnjam, da se homoseksualno skupnost potisne v družbeni molk, se jo naredi čimbolj nevidno. Gejevska populacija se je zavedla, da pravzaprav nima ničesar izgubiti. S pomočjo tega spoznanja je bistveno radikalizirala svoje zahteve in tudi svojo umetniško produkcijo. Od tu poudarek na vidnosti preko plakatov, majic, umetniških revij... Poleg sodobnih imidžev je gejevska skupnost v svojo produkcijo vpeljala tudi gejevske figure iz preteklosti; lep primer za to je razvpita ACT-UP kampanja z naslovom Read My Lips, kjer so bile uporabljene dokumentarne lez-bične fotografije iz broadwayskega obdobja dvajsetih let in fotografije strežnikov iz gejev-sklh barov iz obdobja druge svetovne vojne. Na bolj subtilen način pa sta gejevsko ikonografijo iz preteklosti v svoje delo vpeljala Jasper Johns in Robert Rauschenberg. Najbolj znano delo gejevske aktivislične umetnosti je delo Roberta Indiane z naslovom Riot. Za zelo uspešno potezo so se pokazali tudi kolektivni pristopi; sem sodita na primer skupini Group Material in General Idea, ki sta svoje instalacije na temo aidsa predstavili v galerijah in muzejih širom ZDA in Evrope; svojo izraznost sta gradili s pomočjo slikarskih tehnik iz obdobja dadaizma in pop-arta, pri čemer sta neartistični objekt umestili v umetniški kontekst, vendar tokrat z mnogo bolj razvidno didaktično namero. Eden bistvenih pristopov identitetnlh post-modernisLov je tudi tako imenovani avtobiografski pristop. Tako na primer Jack Pierson, Lyle Ashton Harris in med njimi najbolj znani David Wojnarowitz v svojih slikah in instalacijah združujejo osebno izkušnjo z imagina-rijem masmedijev; njihova subjektivnost je pogojena z družbeno simboliko, njihova gejevska identiteta se prepleta z njihovo rasno in razredno pripadnostjo. Tako Wojnarowitz kot tudi na primer Robert Mapplethorpe (svetovno znani fotograf) sta bila pogosto tarči konservativnih, desno orientiranih verskih in političnih struktur, ki se nikakor ne morejo sprijazniti z gejevskimi vsebinami njunih del. Kolektivni pristop k postmoderni umetnosti so izbrale tudi Guerrilla Girls s svojimi plakati, naperjenimi proti rasizmu in seksizmu, ki so jih lepile po newyorskih ulicah, pozneje pa še po ostalih ameriških mestih; še boljši primer večsmernega izražanja, ki združuje psihološke, seksualne, politične in podobne kono-tacije, se pravi, križa feministično in seksualno identiteto, nekonstruktivno mišljenje in cenzurne kontroverznosti, ki označujejo umetnost devetdesetih, pa je skupina Kiss&Tell (Vancouver, Kanada), katerih instalacija z naslovom Drawing the Line, ki so jo razstavljale v Kanadi, ZDA in Avstraliji, prikazuje sto fotografij, ki na bolj ali manj provokativen način obravnavajo lezbično spolnost. Nataša Sukic - Vegan Viri: Lipove t sky, G. (198/): Doba praznine, Zhirka "Anthropos", Novi Sad. Denzin, Norman K. (1991): Images of Postmodern Society: Hociol Theory and contemporary rim'tno, SAGE Publications, Lor ton. Reed, t. (1994): Concepts of Modern Arl: Pas f modernism and Lhe Arl u' kirolil.y, Thaines and Hudson, London, Roth, M. (1983): The Amazing Decode: Women Performance Arc in America 1970-1 980, Ailro An/, Los Angeles. postmodern! zem 35 ivt IGLYO: konferenca I FT'S CT nRRANKFn i Ve ri, v«'.-)';,... lov-jtne konference ponavadi pomenijo ogledovanje ostalih pripadnikov tvojega spola, pisanje listkov za zmenek zvečer, mežikanje ostalim (''oh, kako si mi všeč'1), do še vseh drugih vsem dobro znanih manevrov zapeljevanja vseh dolžnih in nedolžnih. Vendar ko si že res poizkusil vse, preštel in detajlno pregledal vsakega pogleda vrednega fanta (ali punco), zakaj ne bi še malo pogledal, kaj sploh ta konferenca je, zakaj je in kaj sploh lam delaš (poleg že zgoraj opisanega). IGLYO je organizacija za lezbično, gejev-sko in biseksualno mladino po vsem svetu, katere cilj je podpreti to mladino v emancipaciji in nasploh končati diskriminacijo z vsemi možnimi aktivističnimi potezami in s konferencami vzpodbuditi tudi druge k nadaljne-mu aktivizmu. Pestra vsebina konference je zajemala vse; od zelo konstruktivnih političnih (ponavadi zelo dolgočasnih) vprašanj, zanimivejših problemov kot sta npr. HIV in aids, do neformalnih kolektivnih pogovorov z gosti iz vsega sveta. Sledilo je še vsem najljubše obiskovanje vročih točk (torej potencialno zanimivih za geje in lezbike) In na vrh vsega še night-life, brez katerega pri mladini pač ne gre - verjetno pa bi nekaj podobnega obveljalo tudi pri starejših... Po vseh neformalnih ceremonijah predstavljanja drug drugemu in hkrati opazovanja vseh možnih življenjskih oblik sveta, po dodelitvi vsakemu svoje sobe v hotelu in po tem, ko so vse seznanili z navodili, se je začelo zares. Vsak je predstavil svojo državo in predvsem njeno stališče do homoseksualnosti ter vse njihove gej/lezbične diskoteke ali klube. Bolj ali manj zanimiva predavanja so se vrstila skupaj z delavnicami tekom celega dneva, gostje le-teh pa so bili tudi zelo vplivni ljudje kot Charles Silverstein in drugi predstavniki vseh možnih organizacij iz vsega sveta kot npr. Amnesty International in podobno. Predavanja so se trudili narediti kar se da zanimiva (kar se jim včasih tudi ni najbolje posrečilo), govorili pa so o vseh možnih problemih, ki se neposredno ali posredno tičejo homoseksualnosti. Predstavniki Amnesty International so govorili o človekovih pravicah, problematičnih državah in kaj se tam dogaja s homoseksualci. Sodeč po teh državah, bi rekel, da je v Sloveniji pravi raj. Na koncu tega poročila sem dodal tudi naslov Amnesty International, kjer lahko prijavite vsa mogoča diskrimlnatorna dejanja (t.j. vsa kruta dejanja, ki se dogajajo v zaporih, razna mučenja ali nezadostno možnost zdravljenja, če ste HIV pozitivni in podobno). Med predavanjem o pravicah lezbijk, gejev in bisek-sualcev se je govorilo predvsem o stvareh, ki jih kot gej/lezbijka ne moreš početi oz. jih ne moreš početi med ostalo heteroseksualno publiko. Torej ni le problem zakon, lahko je zakonsko vse zelo lepo urejeno, vendar če ljudje razmišljajo drugače, potem iz tega nič ni. Tudi vsi homoseksualci se ne zavedajo, da so jim nekatere pravice omejene - seveda v Sloveniji čisto vsi lepo živijo, vendar si le redki med nami (upam si trditi, da manj kot 10 odstotkov) upajo iti na Tromostovje ali v katero od slovenskih negejevskih diskotek in se tam strastno poljubljati s svojim partnerjem. Dva izmed perečih problemov predvsem pri gejih sta HIV in aids, katerima je bilo posvečeno veliko pozornosti. Tu so prišle bolj do izraza delavnice, kjer je sodelovalo manj ljudi, tema pa je bila bolj osebna In se je biio tako laže pogovarjati. Govorilo se je o vseh možnih načinih prenosa virusa HIV in kako živeti, če že veš, da st HIV pozitiven, pa še o varnejšem seksu, o vseh mogočih varnih in manj varnih spolnih tehnikah, kako so pri le-teh ogrožene lezbijke in podobno... Zanimivo je, da si še zdaj veliko ljudi zatiska oči pred varnejšim sek- som in svojemu partnerju zaupa zvestobo, kljub temu da je na sceni in da oba živita v devetdesetih - zelo žalostno. Od spolnih tehnik me je predvsem zanimala varnost deep-throat-a (da si penis potisneš globoko v grlo), na kar mi skoraj nihče ni znal odgovoriti. Po vseh možnih debatah in teorijah pa smo zaključili, da deep-throat spada med varnejše tehnike (če se seveda konča pred izlivom). Druge delavnice so bile še namenjene bodočim aktivistom, ki hočejo narediti svojo konferenco ali delavnico, dobiti denar, prijaviti konferenco, jo reklamirati in drugo... Sledile so delavnice o homoseksualnosti na Internetu, o zgodovini gej aktivizma, o coming-outu in še delavnice namenjene le ženskam, ki so imele tudi nekaj posebnih ženskih sestankov ter še veliko drugih delavnic, ki se jih žal nisem mogel udeležiti. Vendar z vsemi temi zgoraj opisanimi stvarmi konferenca ne bi bila pol toliko zanimiva, če ne bi vsebovala kaj publiciteti zanimivih stvari: od zelo pomembnih gostov, do vseh mogočih izletov in predstav ter še tistih malo intimnejših trenutkov, ki si jih ponavadi skuješ sam v raznih diskotekah. Od gostov, prihajajočih z vseh možnih koncev sveta, je bil tam Charles Silverstein - avtor uspešnice The New joy of Goy Sex, in drugi, ki so se po svojih predavanjih udeležili tudi neformalnih pogovorov, ki so lahko ob kozarčku ali dveh stekli tudi do zelo žgečkljivih tem, pa še intervjuvati ali slikati si se lahko dal za kakšno popularno ameriško gej revijo, če si se hotel. Od organizirane zabave smo imeli nekaj možnosti nakupovanja, ogleda Budimpešte, njenih muzejev in podobno. Organizirana je bila tudi večerja s transvestitskim showom in romantičnim zaključkom, najbolj zanimiva pa je seveda bila savna - namenjena samo moškim, kjer smo se ob rimskem vzdušju lahko kopali in zabavali vse popoldne. Ob zabavi čez dan, se je dogajanje ponoči še igiyo □ budàweSta Še naslovi, ki sem jih obljubil v poročilu: AMNESTY INTERNATIONAL: International Secretariat 1, Easton Street London WCIX SDj United Kingdom fax:+44 (171) 956 1157 tel:+44 (171) 413 5500 Telegram: Amnesty London M/C! E-mail: omn es tyis @gn.apc.org fCi.ro - International Lesbian & Cay youth Organisation Post bus 542 NL-IOOO AM Amsterdam Tbe Netherlands (Nizozemska) tel/fax: +31 20 618 8172 PenPal PO BOX 542 NL-1000 AM Amsterdam The Netherlands Zadnja leta je postala Budimpešta eno od mest, kamor naši geji zelo radi zahajajo. Ker sem slišal o njej samo dobro, sem se odločil, da poleti malo pogledamo na Madžarsko. Mesec dni pred odhodom sem se opremil z izpiski iz Spartacusa in z dobrim zemljevidom, ki mi je pozneje zelo koristil, kajti mesto je zelo veliko in če ste prvič tam, se ie težko znajti. gospodarsko, administrativno in kulturno središče z novimi stavbami, ter Budim, starejši, zgodovinski in bolj umirjen del z velikimi zelenimi površinami. Meja med obema je reka Donava, čez katero se vzpenja lepo število mostov, povezujoč Budim na zahodni in Peš-to na vzhodni strani. Na desnem bregu Donave se vzpenja visoka dolomitna stena hriba Gettert, vrh katerega se boči Spomenik svo- Okoli, naokol in prav posebej razcvetelo. Tu mimo štrikanja in podobnih stvari ne moremo. V ta namen je vsak poleg škatlice kondomov, lubrikantov in Orbita (s smrdečimi usti se pa res ne da štri-kat) dobil se ličen gej vodnik po Budimpešti. Vse pomembnejše gej točke so tudi napisane na koncu. Organiziran je bil obisk ene izmed najboljših gej diskotek v Budimpešti (Angel Bar), ki ga verjetno nihče ne bo pozabil, ob neorganiziranih večerih pa si lahko šel v druge bare, njihove darkroome (brez teh pa res ne gre), prepolne vsiljivcev, če se ti pa ni dalo ven, si mirno ostal v hotelu, kjer je bila vsako noč žurka z obilico pijače, včasih pa je kdo tudi kaj skuhal. Tu so se tudi vili zanimivi pogovori, vendar bolj na osebni in Intimni ravni. Kako pa je izgledalo privatno življenje, vam lahko pove podatek, da se na teh konferencah vedno uporablja le kaka polovica najetih sob. Vroče točke Budimpešte: Action Bar, Magyar utca 42 (Vsak Dan 21-04) Angel Club, Szovetseg utca 33 (Cet, Pet, Sob, Ned 23-do belega dne) Bad Boys Bar, Rad ay ulca 40 (Vsak Dan 20-05) Capella, Be Ig rad rkp. 21 (Sre 19-do belega dne) Darling, Szeputca 1 (Vsak Dan 19-05) Deka-Dance, Bajcsy-Zsillnszky ut Kalman Imre u. sarok (cet, pet, sob, ned 22-05) Lokal, Kertesz utca 31 (pet, sob 22-04) Mystery bar-klub, Nagysandor Jozsef utca 3 (Vsak dan razen ned, 21 -04) No Limit Club Cafe, Semmelweis u. 10 (Vsak Dan 10-05) Amstel River Cafe, Parisi utca 6 (pon-pel 09-23, ned 11-23) Fenyogyongye vendeglo, Szepvolgyl ut 155 Gregor Kos Budimpešta je zlahka dosegljiva z bu-som ali vlakom, vendar pazite, da ne boste sedli na Venezio Exprès, ki gre preko Hrvaške, sicer se boste že na začetku nasekirali do nezavesti. Mesto ima tri železniške postaje, vlaki iz Slovenije pa vozijo na Vzhodno postajo (Keleti Pâlyau-dvar), ki je izhodiščna točka za nadaljne poti. Budimpešto, ki ima že dobra dva milijona prebivalcev, sestavljata dva velika dela: Pešta, mMPESTA bade, pod njim pa se stekajo studenci, ki v slapu padajo preko sten do belo obarvanega Elizabetinega mostu, ki je glavna prometna povezava te strani do Pešte na drugi strani. Onkraj mostu se preko ulice Kossuth Lajos prične dolga Rakoczi utca, obdana s poslovnimi stavbami in trgovinami, ki se končuje natanko pred železniško postajo Keleti Pu. Pomembne orientacijske točke so še markant- na Trdnjava (Budavari Palota) malo više ob reki, ki stoji na drugi strani hriba Cellert, zeleno obarvan viseči Most svobode niže ob reki ter Verižni most z levjimi glavami, pod Trd-' njavo, poleg pa se ob levem bregu razprostira ena najlepših stavh v mestu, Parlament v gotskem stilu, Kot vsaka prestolnica ima tudi Budimpešta verzijo naše Čopove, to je Vici utca, ki se prične levo od Elizabeti nega mostu na Ferenctek Tere (Ferencijev trg) in konča nekje ob Parlamentu Ulica je polna ponoči in podnevi, slišite lahko na tisoče jezikov, od katerih ni nu|no, da 1 madžarščina najbolj pogosta. Denarna valuta je forint, ki je nekonvertibilna, zato se oskrbite z markami ali kako drugo valuto, menjalnic je vse polno. Razmerje tolar : forint je 1 : 1 (kaj bi si še želeli?). Pazite na dokumente in Še posebno na potni list - ta je zelo cenjen zaradi tistih držav, ki za Slovenijo potrebujejo vizo. Če se kljub temu zgodi, da ga izgubite, se obrnite na slovensko ambasado (Szloven Koztarsasag Nagykovetsege, Csepplto ut. 68, 1025. Budapest II), Mesto je izredno poceni - brez večjih stroškov lahko preživite tukaj cel teden, pa se vam ne bo dosti poznalo. Budimpešta |e namreč ohranila vzhodne-evropski način življenji, vendar se povsod čutijo vplivi zahoda. Za trenlitek se vam lahko zazdi, kot da se nahajate kje v srcu Prištine ali Sarajeva, že čez nekaj časa pa dobite občutek, da ste v središču kakega razvitega poslovnega velemesta. Prostitucija In beračija cveteta; s prvo obrtjo se večinoma ukvarjajo pribegli Romuni in Cigani; našli boste tudi tiste naše vrste in ti so, vsaj za naše pojme, izredno poceni - vsaj tako sem slišal. Po mestu zlahka krizarite z najrazličnejšimi vrstami prevoza: trola, tramvaj in pa metro (podzemna) Ta je sestavljen ¡2 treh linij (rumene, modre in rdeče) i z njim zlahka pridete v zelo kratkem času na najrazličnejše konce mesta. Priskrbite si celodnevno, tridnevno ali tedensko vozovnico, ki vas pride bolj poceni, kot če bi plačevali za vsak prevoz posebf vozovnice namreč veljajo za ves prevoz. V mestu je poleti odprto vse polno mladinskih domov (yoiith hostels), ki so zelo poceni varianta za tiste z malo denarja, vendar je udobje temu primerno. Sicer pa vas tako ali tako ne bo veliko doma Mesto je polno znamenitosti iri tako boste popoldan hodili naokoli, zvečer žuriral: in dopoldan spali. Ž ur, torej.. Roza Pešta Budimpešta je - vsaj poleti - tako polna gejev, da to res ni; Ljubljana je v primerjavi s tem prav sterilna. Za oris samo tole: ko sva s kolegom nek popoldan sedela pri kosilu v neki iks-obcestni restavraciji, sva kmalu v tistem majhnem prostoru naštela skupaj z nama sedem gejev, niso namreč prikrivali svojih interesov in kmalu so se tako kresali pogledi, kot bi sedeli zvečer v kakem gej kafiču. Da ne omenjam železniiPt pc a|i, kjer lahko zaš-trikate že medtem, ko čakate na prevoz. Skratka: boste videli, ko boste videli. Scena je večinoma skoncentrirana okoli Rakoczi utca in na vsakem pfacu lahko dob:t~e gej-vodič po mestu. V naslovih boste videli neke rimske številke, to so Številke distriktov, na katere je razdeljeno mesto Sam sem v tednu dr»i videl skoraj vse, kar se je dalo, zato ne bo odveč malo selekcije. Achtung če nameravate v Budimpešto Z namenom, da se boste zaitrikali s kakim Madžarom, se bosle ušteli, razen če ne obvladate tekoče madžarsko aH pa vam zadoščajo povsem never-balni kontakti. Madžari namreč o angleščini nimajo pojma, morda je malenkost bolje z nemščino, Slovencem pa je njihov jezik ohupno nerazumljiv, ker z germanskimi ali romanskimi jeziki nima ničesar skupnega. Pravila za izgovorjavo so oa hudiča komplicirana, zato si ne domišljajte, da znate izgovoriti nekaj pogostih besed, ker se boste samo osramotili in si izpahnili jezik. Je pa jeba, če ti je tip všeč in ugotoviš, da zna samo rusko, vi pa o ruščini nimate treh čistih (no, sicer pa obstaja tudi toliko drugih vrst komunikacije, anede?). Zato se zlahka utegne zgoditi, da se boste zjutraj zbudili ob kakem Američanu ali Spancu, namesto ob doma- Po akcijo v Action' To je bar na Magyar utca 42, poleg hotela Astoria. Priporočam vam, da si vhod ogledate podnevi, sicer ni šans, da ga boste našli: označen je z velikim, svetlečim "A" eno hišno številko naprej, vhod pa predstavljajo ozka vrata, ki se takoj odpirajo v Strme stopnice do naslednjih vrat, tako da na zunaj dobite vtis, kot bi se spuščali v lisičji brlog. Bar odpre Svo|e duri vsak dan ob devetih in obratuie vse do štirih zjutraj. To je v bistvu kletni prostor, obdan z rdeče opečnatimi stenami - začetni del je šank, ki vodi po dveh ovinkih skozi ozek hodnik v 11 projekcijsko dvorano", kjer se vrtijo porniči in v ozadju katere ; dark-room (trudimpeštanska klasika). Klientela je mixed-ages s poudarkom na tipe okoli trideset, jeans rn nekaj manj usnje, atmosfera zelo sproščujoča in neprisiljena, brez "damskih" tonov. Če ste usmerjeni v nefeminizirane in nezakornplicirane tipe, potem je ta plač vsekakor aksiom, Na Žalost se dark-room skupaj z WC-jem intenzivno uporablja, tako da bo že uspeh, če boste naleteli na nekoga, ki še ni pozabil, kako se tem rečem streže na bolj udobnih mestih. Ni odveč pripomniti še tO, da v dark-room rte hodite z dokumenti ali denarjem, kajti roke segajo po vseh zadrgah, ne samo po tisti najbolj zanimivi, in nikoli ne boste zvedeli, kdo je zmikavt; tema je kot v riti. Sicer pa mi nikoli ni bilo jasno, kakšen užitek je v tem, da te v temi Otipava na cijoče rok, kaj Šele kaj več. Ne pozabite na zaščito - Budimpešta ie imela visok odstotek HI V-pozi ti v ni h že pred desetimi teti. Če Jte bolj za elegantne stvari in stil, pojdite v klub Angel na Szovetzeg ut. 33 (metro modra linija, postajališče Blaha Lujza ter) -ulica se odcepi z Rakotzi ut. z manjšin ovin- kom, prečkate še eno ulico in na levi zagledate bar "White House", nadaljujete še nekaj metrov dalje in cilj je tu, pod platneno pon|a-vo je vhod, vendar morate pozvoniti. Vstopnina je 400 ft. (sam tega prvič nisem vedel in eden od redarjev me je precej grobo zvlekel za ovratnik do blagajne). Klub je v dveh nadstropjih; v zgornjem je šank in velik prostor z mizami in odrom, kjer so ob sobotah nastopi (klub je od desetih dalje odprt še ob četrtkih, petkih in nedeljah, ko je mešano s straight!) -spodnja etaža ima še en šank in diskoteko z dark-roomom. V mnogočem spominja Angel na Roza-disko, tako po glasbi kot po kiientell in še čem. Medtem, ko je Action izključno za geje, pa zahajajo v Angela tudi lezbijke. Razen teh dveh mest, ki sta daleč najbolj obiskani, je vredno pogledati še kam: na Radoy i 40 se nanaja Bad Boys bar, ki pa je bil v času mojega obiska zaprt. Bar in diskoteka, različni programi ob vikendih, odprta od 20 h do 5 h zjutraj. Če že imate družbo, se splača zaviti v lokal Darling na S/ep ut. 1, ki je takoj pred hotelom Astoria, odprt pa oa sedmih zvečer dalje. Pivnica ima majhen šank, dvorano z videi in dark-roomom, klientela pa je že okoli štirideset in nad. V glavnem je dolgčas, razen če že imate sogovornika. Kaj naj počne gej v Budimpešti podnevi? Lahko se podate na Margaretin otok, "ii se nahaja bolj proti severu, z vseh strani ga namreč obdaja Donava (metro rumena linija, postajališče Nyugati pu.r nato pa z busom št. 26 do četrtega postajališča na otoku). Tukaj lahko zaplavate v Štirih bazenih kopališča Palaiinus strandfurdo, ki se nahaja sredi velikega travnika, na terasi, ki leži nad kabinami za preoblačenje, pa se lahko nastavite soncu ter mimogrede še spoznate koga za prijeten večer, saj ta plač obiskujejo samo (nekoliko starejši) geji. Sicer bosle malček popenifi, preden boste dobili vse potrebne listke, ključe in ostale neumnosti, ampak se splača potrpet. Drugo zanimivo kopališče so terme Gellert gyogyfurdo pod hribom onstran Donave, poleg hotela z istim imenom (bus Št.7, 7A) To je širok kompleks v secesionističnem stilu, prenovljen 1983, ima pa ločene termalne bazene za ženske in moške s savno, masažo itd. - prijetno in osvežujoče. Kar bš utegnilo biti še zanimivo, si lahko preberete V gej-vodiču, ki ga dobite na krajih samih. Morda vas bo zamikalo, da boste Budimpešto obiskali - jaz vsekakor vem, da jo bom naslednje poletje še enkrat, zatorej se vidimo tam. Prihodnjo številko pa se bomo sprehajali po Pragi, Pazite nase in igrajte se varno. Love, peace, tolerance Jadran I branje ZGODBO Mm pmsrfcVKI (¿Al SO BIH U MOŠKIj, M SO PRISPtl i. smo l/HRAI.I IN S KUfllŽNIMI SMijUfci NACKADIII NAMI-ONIf: SONCE BO VfPNO SilAlO. RotC! TRAMVAI. DlŠAL |E PO U16EZNI PA MASKA. NfKATtur 7GOO.K. SO SjLLegDOtGk P»l/Ct ="jtOKOi>M. ALI -A i-l SLO !>■• i'f v,St'.i »ORMOC»/-' TL< VEDNO SUAI Matej ni rekel niti 'zbogor.. , Ni imel razloga. Mati bi se rada poslovila, rada nekaj rekla. Pa ni upaia. Ves čas očetovega govora in zmerjanja je molčala. Ni obsojala. Kot je to počel oče, a tudi branila ga r... Ni upala. Globoko v sebi je čutil, da qa mati še vedno ljubi, kot g^ je ljubila od dneva njegovega rojstva. Saj sta si biia vendar vedno tako blizu, njun pristen odnos ni nikoli izgubil iskre. Trudil se je biti dober sin, vračal ji je, kar mu je dajala es čas otroštva, tn končno ni sam prav nič kriv, da je gej. Kriv je le dolgoletnega laganja in pretvarjanja, krink i i tajenja resnice. Pa tudi temu je zdaj naredil konec. Ne, Matej si ni imel kaj Dčitati, on ni nikomur od-rekei svoje ljubezni, drugi so zatajili njega. Vsaj oče ga je. Pa mati? Zdaj ne bo niKoli vede!.. Šel je z vsem, kar je imel. Večino stvari je preselil že pred dnevi. Sonce je živo pripekalo, ko je zadnjič zapušča! domače naselje. Ne ^o ga pogrešal, to si je obljubil. Ni čutil žalosli niti jeze aii obžalovanja. Njegove misli so bile prazne, popolnoma nič ni čutil. In počutil se je krasno,. Sonce je še vedno igrivo pošiljalo žarke med ljudi, ko je prispel. Tu bo zdaj ;ačel življenje znova, z njim, ki ga ljubi in edini razume in komur lahko ljubezen s hvaležnostjo vrača. Prav kakor jo je materi. Dejan mu je obljubil, da ga bo pričakal. To Se mu je ž.daj zdelo edino pomembno, nekdo, h komur lahko pride, mu pade v naročje. On jo bil razlog, da se je znebil tistega občutka manjvrednosti in nečistosti. On mu je pomagal do spoštovanja samega sebe. Ne, ždaj pač ne. more pasti. . Ko je odprl vrata, pa mu je korak zastal. V srci ga je močno zbodlo in boleč občutek mu je preplav telo. Ozrl se je po sobi, ki je bila lepo pospravljena in čista. In prazna, Tako zelo prazna.;. Na postelji je ležalo sporočilo. Ni b 1 Na dnu papirja je videl "zbogom" m to mu je bilo dovolj. Prazen pogled je oegai od stene do stene in kat nekaj, nekaj na kar bi se lahko oprl. Ničesar ni bilo Zapri je vrata za: sabo in stopil ven. iit> ulico, Bieičeče sonce ga je za hip oslepilo. Kako prijetno je biti slep in ne videti poznine okoli sebe. A kaj ko je praznina Ludi zno-iraj, Se večja, temnejša tn široko ¿evajo.ČH praznina, v kateri ne bo nikoli vec gorel piamen. Še bo ogenj, še bo gorelo. Kratki in uničujoči požari, ki brezno le še širijo, v neskončnost, brc/f :iti;o in hladno.., Že naslednjega jutra se je Matej zbudil s topf:~ Plesom ob sebi. In bil je tako sam... Zdo. je bil ujet. Sonce pa še vedno veselo greje Svet pod s^boj. Soncu r mar. Živi zase, vzvišeno in popolno, '^/Jf;? < Sebastjan .•: v. Zavesa je padla. |k I . r -; ■ :j- Kot da bi se zgrnilo name vse. kar nasvetu seje strast. Tramvaj j čemel visoko na hribu in jutro je biío še daleč, ker so jutranje meglice še vedno čepele calečza obzorjen . Droben piš js> od tam prinašal ko enaste kaplji.če, da so mi padale na obraz, blažeč pretirano vpetost v noč. Noč, kot bi jo naslikat. Preslikal sem že tisočkrat njegov obraz v svojo posteljo Tisočkrat in se več. Pa je vsakokrat izginil v zadyhiem dimu samote in pustil za sabo privide nečesa, kar ne poznam: juter v maju, ko cvetni popki poplesavajo na vrvici pod mojim.oknom, besnih izbruhov ljubosumja zaradi nečinjrnih neznancev in usodnih spopadév v zadrgnjeni ožarčenosti padajočega sonca. I Tisto noč je tramvaj . del na hribu, 'n iezik se mi je. lomil, ko. sem v francoščini hlinii nahod. Mesto seje lesketalo: v svečam preobleki neonskih noči in potepuški pes je poplesaval r ulici, ko je mimogrede navrgel: jI/V m "Preslikal sem že tisočkrat tvoj obraz v svojo posteljo." * < Zavzdihnil sem in gledal še naprej v mesto spodaj. Čas se j- sif iztekal Pa sva se ihtavo zagrabila za roke in tehtala bli .ino. Drgi sem od slastne vznemirjenosti in zamolklo izgovarjal besede, si dke, čuteče, da so kot puščice poletele pod svod in tam odmevale še dolgo zatem. Ujma zatiranega čutenja je butala po ntežganju >n naneslo je, da nisem več strpel. "Pojdiva!" Sestopala sva nizdol po ulici inrdeči tramvaj zgoraj d vso mestni bednostjo je se vedno priklenjen motril dejavnost spodaj. Kot gospodar je kraljeval na svojem prestolu in na drugi strani estne globeli so se dvigale prve zavese zgodnjega jutra: sprva z bledikas-tim rdečim nadihom, nakar so se kos za ko som počasi cefrale na kivaveče konce. v¥i: Sestopata sva n zdol. In korak je bil lahek, Govoril je besede, ki sem jih pozabil. Vem, da je omenjal ljubezen, pa ne vem več, kaj nai bi ljubil. In o hrepenenju, silovitem kot razburkano tno^e, ki se ne v njem. In o noči kr strmi v svojo podobo v mazan i íipi, o tistih prekletih nočeh, ki jim ni konc^ ir se Irga nemoč v goreče franže. Vem, da ser porekel: l^'- ' B §s ' * Vem!" * ' In še iprej pazil na svoj korak, stopspč r "dol. Stisnila sva se med podboje in se poljubila. V trstih vznesenih trenutkih sem pozabil, da se jutro napenja čez obzoria in da rdeči tramvaj hlini prijaznost. Okienii sem se ga z eizprosnostjo ses-tradanca, da sem čutil, kako mu vafb> kri skozi srce, prižel sem se in vsrkal njegovo podobo vase. Porekel je: „ "Pazi, tramvaj prihaja." ■ Í . Bilo mi je jasno, da tramvaj hlini prijaznost. Nabasani so sedeli ljudje v notranjosti, ovešeni s kramo prejšnjih dni, in moteli glave skozi okna, Čemerni obrazi zatohlega jutra so drveli nasproti. Pobrala sva se, še pred no so naju opljusftili Sklicala vsak svoj taksi in odšla nazaj med orumenete stene čezmernega hreperteiija. jutranje meglice so se že davno tega razkropile, zdaj |e veter aznašal te Si "ah. Popoldne sem sedet na taisti rdeči tramvaj. Škripalo je in treskalo, spuščajoč se po hribu navzdol. In jaz sem kazal žfovoljen obraz mestnega vrveža. / ¿ ;.' J Mario •• \i Spolna stim.laciia 2 roko .ali; drugim objsktoni. Šamozadovoljuješ se lahko sanvair š partnerjem:. StengoVski: izraz jt> drsca-ji!.) Skoraj nob^j^a dvgma ni, da je biia i-msu.r-badja običajna v vseh časih jn v vseh: kulturah^ čeprav: mi bi:v lokatore do rfje.¡mnogo ho, odprto Kot druge. Umetnine ¡7 Mzliči h virov ;- iz anlkne Grč. je, Per/ije '.rdije, Japonske in uu Indijancev - prikazujejo moške, ki se s. ............................................... pogosto vključuje tudi vzajemno masturbaci-jo. V današnjem, alds-zavednem svetu, je ta praktično netvegana dejavnost še bolj priljubljena. Tehnično je vzajemno samozadovoljevanje s partnerjem enako "solo" samozadovoljevanju. Vendar nas je večina odrasla s sporočilom, da je samozadovoljevanje slabo, nedružabno, ali pa da je v redu, vendar le v zasebnosti. Če upoštevamo takšno vzgojo, je jasno, da se počutiš neudobno, ko si ga prvič zdrkaš pred partnerjem. Ko pa enkrat začneš, lahko občutek nespoštovane zasebnosti da poseben naboj samozadovoljevanju. Če te masturbira partner, je to drugače, kot če se masturbiraš sam. Jaka pravi: ''Ko je roka moja in ko je penis moj, sam nadzorujem vse. Vem, kaj mi najbolj ustreza in to je lepo. mi.vti,rbiraš sebe ali pa svo^čja partner ja.i Vzajemno šambžatte vpljev ari j epsgo stb ša j-na po 5 ebi' ; (fe1orgazma;;laftjta;fe1sj?^^ Ija druge otilikeirišefi^šfi^;^;::Ufr0■ =7:'::^■:^^'1' Vzajemna maslurbadja j^fciia priljubljena še pred aids krizo. Polovica gejev je v neki študiji leta 1976 izjavila, da seks s partnerjem zelo močno stiska penis? Kako se vse to spremeni, ko mu začne prihajati? Če se raje učiš iz izkušenj, poskusi tale pristop: ulezi se na hrbet, partner pa naj se s hrbtom uleže nate, tako da lahko dosežeš njegov penis, kot da bi bil tvoj. (Če je pre-težak ali prevelik, da bi bilo to udobno, so primerni tudi drugi položaji.) Sedaj mu ga začni drkati, on pa naj ti neprestano govori, kaj mu je všeč: počasneje, pritisni nežno na moja moda, ne tako hitro, tako je v redu, rahlo sprosti roko, ko jo potiskaš navzdol, stisni jo, ko potegneš do glavice, oh, super, nadaljuj prav tako, še lubrikanta, malo hitreje Usedaj, oh, super si, tako je prav, tako je prav... Hm, tole je bila pa zabavna vaja, kaj? Varnost. Kar se tiče varovanja pred boleznimi, vključno z aidsom, je vzajemna masturbacija eden najbolj varnih načinov seksa. Obstaja majhna teoretična možnost prenosa virusa HIV, če vame -pride na. ue/mo v kozi ali : katefo drugo mesto. bi smel i>it: v tem, da nadzoruješ v.var, ampak v le;r, da se nadzoru odpoveš. Ko mi ovij«; ineslgurnega. si .ogfej "V vrtine ti"; petera pa poišči nekoga za i=7riV-= f f i ^Jii ,=^ ^J? ff i f/iJ-^J j H E\==i ii ji"=E/i =5 ji EE/=5 =: ="" Pč)','ubijanja ni treba omojiii na usta. Partnerja lahkci-poljubljaš po celem Ui.cjii, ri.i das :h nežen pofjub na vrat. se/agresivno prišesaš Ta njegov«? prsi in br^davičke in £>!itih:ii kcien f!jwpv<;g)o. Drgnenje in gnetenje telesa, predvsem v ini-šlčastih področjih, zmanjšuje napetos*. Cilj nasažJ' je lahko t.ic seksualen 1: ParLnef|s betj lah trois.) |;Če tiežsdks-trOjK zahijfRarpqtem verjetno že »ves, kaj bi rad priči?!' > drugima dvema. [Večina aktivnost' v dvo;e :oh í: i a t n f h d t: >» v km t o r levo zgoraj t ß 4 S 5 p i ji ri š ä fi I! if -1 4 ■ \ fa = < t r ? |i : - 3 >i i- = 1H ■ y 4 S *ï s s ■ tí £ s C D ; i r a r 3 I 1 D J J £ S 1 I ; * i ï ■ I I , t g s 11 I f S I ■Ö 3 Z ™ L 5 V r I L L. L. J_ 1 r ä |l ü g 3 I ï g ! * I s U L' I ^ S LUD I à r S 52 B- II S" s I L r 3 S J U r d c C CI Ï LL U 11 1 a s i F □ c I i s E é m a ft I I I I L Ü U u y I J j i s 3 8 f I h i_ u 0 & K' B f 1 1 L L It i : 1 i ; i s- i i & l š & C LI ; Ü 1 j ä * .3 -a t H S. i F : S j 9 ! Si I c S s si v» a Bf £ S . ! illí'. - ífú-í : I £ i Ss® s - ~ j? "5 X i > ■ ; f. r H- ^ 5 í = t 3 i; ; í = ! ¡ü||¡fai| ~ C B - 5 -r - a = £ - : 3 ir í rji I i í I í i- - g ! 11 Ii Hi í Ë2 r' Î I # |f ï f I ||||||||| llfi.tp u ¡i : .- 5 H Il tíf Ii Il I lí; l't 1 * ï'21 H Il -I Sil fI || Ilr || -IJíS- ŠHUC - niRGfWS. LL. ROčR HLUS