GDK: 425.1 :425.3:48(497.12) Popis poškodovanosti gozdov v Sloveniji leta 1990 Marjan ŠOLAR* Izvleček Šolar, M.: Popis poškodovanosti gozdov v Slo- veniji leta 1990, Gozdarski vestnik, št. 5/1991. V slovenščini s povzetkom v angleščini, cit. lit. 3. Prispevek obravnava popis poškodovanosti go- zdov v Sloveniji leta 1990. Zaradi boljšega razu- mevanja in upoštevanja v strokovni javnosti so na kratko podani namen, historijat in metodika popisa. Rezultati so prikazani tabelarno in grafič­ no. Komentar je plastičen in primerjalen. V za- ključkih je naš gozd postavljen v mednarodni prostor in kompleksna dogajanja v tem prostoru. Iz prispevka je čutiti, kje so glavna vprašanja te problematike. Ključne besede: poškodba gozda, popis poško- dovanosti gozdov, onesnaženje zraka, Slovenija. UVOD Zaradi informacije o stanju gozdov de- lamo redno letno ali pa periodično popise poškodovanosti gozdov. To dejavnost nam narekujejo Zakon o gozdovih, naša gozdar- ska in obče človeška zavest o pomenu gozdov na naš obstoj v tem prostoru in ne nazadnje tudi iz mednarodnih konvencij izvirajoče obveznosti. Na koncu ne smemo prezreti, da želimo s sporočilom o stanju gozdov splošno, strokovno in upravno jav- nost seznaniti z dimenzijami, vzroki in po- sledicami poškodovanosti gozdov z name- nom, da se v korist gozda začnejo koreniti ukrepi za sanacijo vzrokov za takšno sta- nje. Stanje pa je na splošno slabo, me- stoma zelo slabo in tudi celo akutno. Vzroč­ nost pojava je kompleksna, onesnažen zrak mestoma med vzroki prevladuje, daje osnovni ton poškodovanosti, je odločilni faktor, je posredno ali neposredno poleg, lahko pa ga tudi ni, odnosno je njegov vpliv *. M. Š., dipl. inž. gozd., Inštitut za gozdno in lesno gospodarstvo, 61000 Ljubljana, Večna pot 2, Slovenija. 234 G. V. 5/91 Synopsis Šolar, M.: Forest Damage lnventory in Slovenia in 1990. Gozdarski vestnik, No. 5/1991. ln Slo- vene with a summary in English, lit. quot. 3. The artcle deals with the inventory of forest damage in Slovenia in 1990. For the sake of better understanding and due consideration by professional public, a short account of its purpose, history and inventory methodology is given. The results are presented in the form of tables and graphs. The comment is clear and comparative. The conclusion presents the Slovene forest as a part of international space with all its characteri- stics. The article offers suggestions as to the main issue of this topic. Key words: forest damage, forest damage in- ventory, air pollution, Slovenia. zelo težko določiti. Zaradi vsega tega mo- ramo biti pri določanju vzrokov za poškodo- vanost zelo dosledni in v izjavah za javnost tudi zelo previdni. Splošno mnenje, da je onesnažen zrak posredno ali neposredno in v različnem deležu in z različnim načinom obvezni sestavni del kompleksa vzrokov za poškodovanost, malokrat zadene v prazno. Popise poškodovanosti gozdov, tako da- nes fenomenu, ki smo ga prej imenovali umiranje gozdov, propadanje gozdov in še drugače, kakor se je pač komu zdelo pravil- no, delamo v osnovi po za nas obvezni ECE terestrični metodi. Pri Evropski gospo- darski komisiji (ECE) deluje delovna sku- pina za spremljanje in nadzor nad učinki onesnaženega zraka na gozdove. Kolek- tivno inštitucionalno pa tudi osebno smo Slovenci že od l. 1985 tvorni člani te skupi- ne. Metodo dela, ki temelji na popisu dolo- čenega števila (24) dreves na presečiščih pravilnih geometričnih mrež, smo za naše naravne, gozdnogospodarske in izvedbene pogoje prilagodili in bistveno razširili, ven- dar tako, da v osnovi ostaja primerljiva z originalno. Naše slovenske posebnosti, ki smo jih vpeljali že v prvem popisu poškodo- vanosti gozdov l. 1 985, zdaj uspešno naprej razvijajo druge države - predvsem Italija in Madžarska, so predvsem v ugotavljanju vseh možnih vzrokov za poškodovanost in v upoštevanju številnih kriterijev (ne samo osutosti) pri določitvi stopnje poškodovano- sti dreves in gozda. Leta 1990 smo na osnovi izkušenj iz prejšnjih let vnesli v metodo več dopolnil, ki naj bi dale popisu in rezultatom popisa večjo težo in boljši pogled v vzročnost pojava poškodovanosti gozdov. Popis smo s tem res naredili za- htevnejši in s tem sprožili številna izved- bena vprašanja za prihodnje popise. Popis l. 1990 je bil narejen na 140 gozd- natih točkah (3.294 drevesih) 8x8 km mre- že. Pod vodstvom IGLG, pokroviteljstvom Republiškega sekretariata za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano in Splošnega zdru- ženja gozdarstva Slovenije so popis poško- dovanosti gozdov po poprejšnjem kratkem uvajalnem seminarju naredile ekipe gozdar- jev iz slovenskih gozdnih gospodarstev. Popis je bil izveden med 15. julijem in 1 . septembrom. OSNOVNI REZULTATI POPISA POŠKODOVANOSTI GOZDOV V SLOVENIJI LETA 1990. Podatki prikazujejo tabelarno in grafično deleže dreves po različnih stopnjah poško- dovanosti. Ločimo pet stopenj: O - zdravo drevo, 1 malo poškodovano drevo, 2 - srednje poškodovano drevo, 3 - močno poškodo- vano drevo, 4 - zelo močno poškodovano drevo in sušice. Stopnje 2, 3 in 4 po navodilih ECE združu- jemo v aglomeraciji 2-4, ki ji pravimo ne- dvoumna poškodbe. Na osnovi te aglome- racije delamo največ zaključkov. KOMENTAR 1 . VSE VRSTE - Stopnja poškodovano- sti gozdov se je v letu dni zmanjšala za 4 %. Isto velja za aglomeracijo 2-4. Ta trend izboljševanja se kaže v slovenskih gozdovih že od prvega popisa poškodova- nosti gozdov v letu 1 985. Notranji premiki (med stopnjami) so nei- zraziti, kljub vsemu pa moramo 4 %-no izboljšanje pogledati tudi skozi 2 %-no zmanjšanje 4. stopnje poškodovanosti (po- sek sušnic in močno poškodovanih dreves). 2. IG LA V Cl Tudi pri iglavcih je nakazan premik na bolje. Delež zdravih dreves sicer tega ne kaže, značilnih poškodb {agi. 2-4) pa je za 4% manj. Odločujoča drevesna vrsta je pri iglavcih smreka. Izboljšanje pri jelki in poslabšanje pri borih se kompenzira in na oceno poškodovanosti iglavcev ne vpliva. 3. LISTAVCI Pri listavcih je ugotovljen izrazit premik na bolje za 8% pri vseh poškodbah in 4% pri nedvoumnih ( aglome- racija 2-4). Polovica izboljšanja gre na račun prehoda malo poškodovanih dreves med zdrava, druga polovica izboljšave pa je enakomerno porazdeljna po drugih stop- njah poškodovanosti. Odločujoča drevesna vrsta je bukev {55% števila dreves). 4. SMREKA - Podatki za smreko so praktično enaki podatkom za iglavce, zato poseben komentar ni potreben. 5. JELKA - Rezultati med letom 1989 in 1990 se močneje razlikujejo, za 8% pri vseh poškodbah in za 1 i % v aglomeraciji 2-4, največja razlika (13 %) pa je v 4. stopnji. Ti podatki vodijo v določena razmišljanja, med katerimi izstopa dvoje: 1) z letošnjim vzorcem smo verjetno zajeli drug stratum jelke in 2) pojmovanje sekundarnih poganj- kov je privedlo do večje razlike v osnovnem kriteriju za določevanje stopnje poškodova- nosti, to je v osutosti. V l. 1987 je bila po podatkih popisa poškodovanosti gozdov v jalovih sestojih v Sloveniji suha ali zelo močno poškodovana povprečno vsaka tre- tja jelka, leta 1989 vsaka peta in leta 1990 vsaka petnajsta. Po nekaterih analizah in kontrolah na terenu pa so letošnji podatki bolj stvarni, kot podatki prejšnjih let. 6. BOR {vsi bori) - Največja razlika, in to na slabše, se je med vsemi vrstami pokazala pri borih, skupno za 23 %. Aglo- meracija 2-4 pokaže le 6 %-no poslabša- nje. Med stopnjami poškodovanosti je težko najti neko zakonitost. Osnovni vzrok za določene spremembe in anomalije leži v bistveni spremembi metode (osutost name- sto igličavosti), dokončni odgovor pa bo močno podati, ko bo narejena tudi analiza G. V. 5/91 235 znanih vzrokov za poškodovanost. 7. BUKEV- Odgovor je preprost. Letošnji podatek za bukev glede na vse vzroke za poškodovanost (93 %) je praktično enak lanskemu brez vpliva znanih dejavnikov (94 %), kar pomeni, da glavnih znanih de- javnikov za poškodovanost, to je spomla- danske pozebe in bukovega rilčkarja ska- kača (Rynchaenus fagi) ni bilo, ali vsaj ne v takšni količini kot prejšnja leta. 8. HRAST (vsi hrasti) - Pravega vzroka za veliko - pomisleke vzbujojočo izboljša- nje, ta trenutek še ne poznamo. Se pa tudi tu pojavlja isto kot pri bukvi, da je skupna poškodovanost (vsi vzroki) iz leta 1990 prf:J.ktično enaka poškodovanosti iz leta 1989, kjer so posledice znanih dejavnikov odštete. Vsi navedeni podatki so uporabni na nivoju Slovenije. Predstavljajo povprečje in ne prikazujejo jeder z močneje poškodova- nim gozdnim drevjem in tudi ne površin z manj poškodovanim drevjem. Vzorec 1990 je premajhen za sodbe o stanju gozdov na površini velikosti gozdnih gospodarstev. Omogoča pa oceno stanja gozdov na nivoju fitogeografskih regij. ln kje smo? Po dosegljivih rezultatih iz nam po naravnih danostih, sestojnih razme- rah in deloma tudi konceptih gospodarjenja z gozdom sorodnih držav (dežel) smo zelo blizu Švici; Avstrija in predvsem Južna Tirolska pa prikazujeta bistveno manj po- škodovane gozdove. Vzroki za te razlike so lahko zelo različni in po sedanjih ugotovi- tvah ležijo bolj v metodoloških prijemih kot v stvarnih razlikah v stanju gozdov. PROSTORSKA PREDSTAVITEV PROPADANJA POŠKODOVANIH GOZDOV SLOVENIJE 1990 Popis poškodovanosti gozdov 1990 (s 140 popisnimi točkami) nam omogoča pro- storsko predstavitev poškodovanosti na ni- voju naših fitogeografskih regij velikosti ca. 165.000 ha. Po Dr. M. Wraberju ločimo šest regij: 1. Alpsko 2. Dinarsko 3. Submediteranska 4. Subpanonsko 5. Preddinarsko 236 G. V. 5/91 6. Predalpsko Izračunali smo povprečne indekse po- škodovanosti gozda (indeks 1 = vse zdra- vo, indeks 5 = vse suho) za posamezne regije in le-te potem relativno razvrstili: 1 . Najbolj poškodovane gozdove (indeks 2,01) ima alpska regija. Vzroki za takšno stanje so raznoliki. V regiji sami ali pa tik ob njej imamo velike onesnaževalce zraka. Delež občutljivih iglavcev je velik. Regija ima veliko ekstremnih rastišč, starih sesto- jev in dreves. Izpostavljena je tudi medna- rodnemu transportu onesnaženega zraka. Zaradi obilice padavin lahko pride do kon- taminacije zaradi mokrih depozitov in v višjih legah do poškodb zaradi ozona. 2. Za predalpsko in dinarsko regijo je značilno, da imata nadpovrečno (glede na slovensko povprečje) poškodovane gozdo- ve. Vzroki za takšno stanje pa se med regijama razlikujejo. V predalpski regiji (indeks 1 ,62) ali na njenih mejah ležijo naša največja mesta, številni veliki onesnaževalci s pestro emisi- jo. Regija je gosto naseljena, ima razvito obrtno dejavnost in gost promet. Za po- polno predstavitev regije ne gre prezreti, da ima precej degradiranih gozdov in da pri- haja v teh gozdovih do poškodb zaradi znanih dejavnikov žive (bolezni, škodljivci) ir nežive (vremensko-klimatske ujme) nara- ve. Velika poškodovanost gozdov dinarske regije (indeks 1 ,64) je v neposredni pove- zavi z občutljivimi jelovimi sestoji. Prezreti ne gre poškodb zaradi divjadi. 3. Submediteranska (indeks 1 ,42) in preddinarska regija (indeks 1 ,37) imata go- zdove poškodovane nekoliko manj, kot je slovensko povprečje (indeks 1 ,63). Vzrok za takšno stanje je v velikem deležu (z izjemo Kočevskega Roga in Gorjancev) odpornejših listavcev. Praktično enako pov- prečje je pogojeno z izenačujočimi se eks- tremi, črni bor na Krasu in njegove bolezni proti večji abiotski poškodovanosti iglavcev na Kočevskem Rogu in na Gorjancih. 4. Najmanj poškodovane gozdove v Slo- veniji ima subpanonska regija. Vzroke za takšno stanje je iskati v manjši povprečni imisijski obremenjenosti in daleč prevladu- jočem deležu odpornih listavcev. Menimo, da je iz komentarja za stanje fD ~ Ol ~ ~ t..:r~ O 1 2 3 4 l.-4 117.5620117624 89 ro 11 '' 6 4 2! 90 64 18 li 5 2 IS 87 !9 90 o 87 ln 9ll vse vrste zdrava drevesa 87 ln 90 jelka l..elo0123.2-4 87 24 3) 20 12 11 .3 89 34272397 90 malo pošk. drevesa t..:ro O 1 2 3 4 2-<1 ., 31 14 6 8 28 87 89 90 iglavci 2 87 89 90 bori Lero O 1 1 3 o( 2-4 87 91 ID ' 2 2 9 89 S4 8422 909241214 srednje pošk. drevesa 3 l..elo O 1 l 3 o( 2-4 87it2114217 ln 81 ll.S 2 2 9ll 93 4 1 1 1 1 ~ ;:·"!. , . . ~· "\ • :'l. ...",...,;,\ ....... '~·~" l:V.:~ ... ,;I • • Y:" q' ~... ,. ..... ~~tft}~· .~!> 87 99 90 listavci !17 9} 90 bukev l..elo012342-4 !17 89 90 87 '19 \lO smreka močno pošk. drevesa - zelo močno pošk. 4 drevesa in sušice l..elo012342-4 87 7l 14 7 ~ 2 14 89 74 14 6 5 1 12 909241214 87 89 90 hrasti J":){) 50 % o 100 50 % o Popis poškodovanosti gozdov Slovenija 1990 Prostorska predstavitev po fitogeografskih regijah Avstrija LEGENDA POSKODOVANOSTI: m največja [ __ ,] prehodna nn poprečna ~ najmanjša gozdov v posameznih fitogeografskih regi- jah videti, kako pestri so lahko vzroki za poškodovanost gozdov in da se ne gre pri oceni stanja ustavljati samo pri osutosti drevesne krošnje in pri iskanju vzrokov za poškodovanost samo pri žveplovem dvoki- su . ZAKLJUČKI Ne moremo mimo dejstva, da je delež poškodovanih gozdov vsako leto manjši. Premiki res niso veliki, vendar je trend stalen in ima vedno enak predznak. Zago- tovo je še prezgodaj (predvsem s stališča prizadevanj za sanacijo ozračja) reči, da so naši gozdovi rešeni. Poškodovanost naših gozdov je še vedno med največjimi v Evro- pi, vendar pozitivni trendi zbujajo optimi- zem. Posebno zaskrbljujoče pa je dejstvo, da imamo v alpski regiji najbolj poškodo- 238 G. V. 5/91 Hrvaška Legenda regij (po dr.M.Wraber 1956)~ Alpska 2 Dinarska 3 Submediteranska 4 Subpanonska 5 Preddinarska 6 Predalpska vane gozdove, pri čemer se odpirajo šte- vilna vprašanja na področju vzročnosti po- java in ukrepov za sanacijo. Izboljševanja stanja gozdov v Sloveniji v nobenem primeru ne gre jemati kot dokon- čno in predvsem ne kot posledico boljše kvalitete zraka. Sprašujemo se, zakaj se je stanje gozdov v nekaterih državah (deže- lah) po izboljšanju ali stagnaciji stanja go- zdov v obdobju 1985-1989, v letu 1990 poslabšalo in zakaj je pri nas in v Avstriji ravno obratno. Odpirajo se številne dileme kot: ali po- novno plove val poslabšanja prek Evrope iz severozahodne smeri in da nas še ni dosegel? Obstaja tudi vprašanje, ali je na poslabšanje stanja gozdov na zahodu vpli- val kak drug vzrok žive ali nežive narave (spomladanski vihar 1990)? Pojavlja se vprašanje, ali je v zadnjem obdobju več bolezni in škodljivcev, koliko je pri vsem tem udeležena politika, ali dobiva fenomen poškodovanosti gozdov ali pa že ima obliko gibanja, strankarstva in tudi izrabljanja? Ključnega pomena je, kolikšno vlogo imajo pri poškodovanosti gozdov vremen- sko-klimatske spremembe zadnjega obdo- bja. Pogledati bo treba rezultate določenih specialističnih raziskav (lišaji, citogenetika). Polno je protislovij. Pri nas se pojavlja izboljšanje stanja gozdov ob poslabšani kvaliteti zraka. V Nemčiji je ravno obratno. V Avstriji gre vse dobro skupaj. Škoda, da nimamo podatkov za južni in zahodni del Nemčije. Drastično povečanje poškodova- nosti gozdov v nekdanjem vzhodnem bloku Evrope je posledica priznanja dimenzij po- java. Gledanje na vlogo onesnaženega zraka je zelo različno. Drži samo dejstvo~ da gozd še zdaleč ni takšen, kot bi moral biti, in da to zahteva odločne ukrepe predvsem na področju sanacije ozračja. FOREST DAMAGE INVENTORY IN SLOVENIA IN 1990 Summary Forest damage inventory in 1990 was already the third one (after those carried out in 1985 and 1987). Based on the inventory in 1990, it can be established that the share of damaged forests decreases each year. The differences are not great and are only well statistically characteristic yet the trend is a constant one, pursuing the same direction. It is too early to claim (especially from the point of view of fighting air pollution) that Slovene forests are saved. The damage rate of Slovene forests is stili one of the highest in Europe yet positive trends speak for optimism. The matter of real concern is that the most severly damaged forests are in the alpine region. This opens numerous questions as regards the causes of the phenomenon and the measures how to solve the problem. The improving condition of Slovene forests should not be considered as final and especially not as the consequence of better air quality. One wonders why the condition of forests in some countries after the improvement or stagnation of the situation in the period from 1985-1989 be- came worse in 1990 and why the situation in Slovenia and in Austria is quite the opposite. Severa! dilemmas exist. Is a wave of severly damages again approaching Slovenia from the direction north-west of Europe and has not reach- ed Slovenia yet. Was the aggravation of the forest condition in western Europe due to some other factor of animate or inanimate nature (the spring storm in 1990)? There is a question whether there have been more diseases and pest sorts in the recent time or the phenomenon has sub- dued to politics and assumed the form of a movement with factional character of even abuse. The role of weather-climatic changes of the recent period in forest damage is of crucial importance. The results of cetain specialistic re- searches (lichens, cytogenetics) will have to be taken into consideration. Controversies are numerous. ln Slovenia, the improvement of forest condition with worse air quality can be established while in Germany the situation is quite the opposite. Austrian situation can well be explained. It is a pitty we do not have the insight into the data of the southern and western part of Germany. Drastic increase of forest damage in, the former Eastern Bloc is the consequence of the realistic facing the facts as regards the phenomenon. The viewpoints as to the role of air pollution are very different. The only certain fact is that the condition of forest is by far not such as it should be and that this requires decisive measures - first of all in the field of air quality improvement. VIRI 1. Poročilo o raziskovalnem delu v letu 1987, 1989, IGLG Ljubljana. 2. črna knjiga o propadanju gozdov v Sloveniji leto 1987, IGLG Ljubljana. 3. Črna knjiga o propadanju gozdov v Sloveniji leto 1987 - nadaljevanje IGLG, dec. 1988. G. V. 5191 239