(J C. portili, — Esca ogni giovtdì mattina.
Posémazna Številka 30 siot,, stara Od si et.
»Novi list« izhaja vsak četrtek zjutraj. — Uredništvo in upra» va sta v Gorici via Mameli 5; telefon št. 308. — Poduredni» štvo in podružnica uprave v Trstu via Valdirivo 19/III; te« 'efon št. 39»08. — Uradne ure V-sak delavnik od 9. do 12. ure.
ŠTEV. 30.
Naročnina za celo leto 15 L., za pol leta 8 L. Za inozemstvo 30 L. — Trgovski oglasi po 1.— L., osmrtnice, poroke, po» slana, oglasi denarnih zavodov itd. po 1.50 L. za 1 mm v stolpcu. — Mali oglasi po 50 stot. za besedo, najmanj 5 lir.
LETO II.
Tedenski koledarček.
25. julija, petek: Jakob (Radoslav) st. apostol; Krištof, mučenec. — 26., sobota: Ana, mati Marije! Device; Va« lent, mučenec. — 27., nedelja: 7. po« hinkoštna nedelja. — 28., ponedeljek: Viktor (Zmagoslav), papež. — 29., to* rek: Marta, devica; Beatrika, mučeni« ca. —. 30., sreda: Abdon in. Senen, mu« čenča; Julita, mučenica. — 31., četrtek: Ignacij (Ognjeslav) Lojola.
V	petek dne 25. julija je mlaj ; spre«
meni j ivo.___________
Novice.
Ministrovo zagotovilo.
Minister za korporacije Bottai je Prispel pretekli teden v naše kraje in si izbral za letovišče Sesljan. Od tod se je peljal v Opatijo in obiskal pozne« je tudi Trst. Priredili so mu obed na veliki potniški ladji »Saturniji«, kjer ga je v imenu lastnikov pozdravil An« ton Cosulich. Posebno drago mi je, — je rekel med drugim — da se vrši se« stanek na Saturniji, kjer bo Vaša Ek« scelenca iz žive besede glavnih zastop« nikov gospodarstva slišala o težavah, s katerimi se Trst bori na vseh poljih, in kako so potrebni hitri in uspešni nkrepi.
Minister se je zahvalil za pozdrav in rekel, da je Saturnia dokaz pomorske moči Trsta in Italije.
Zagotavljam Vas, — je zaključil —-da bom posvečal odslej zvesto skrb« nost vašim vprašanjem, zakaj Trst mora prevzeti zopet svoje veliko nalogo!
Novi tajnik
Soriškega fašizma Avenanti je obisko« val in sprejemal te dni razne osebnosti iz mesta in z dežele. Poklonil se je tudi knezu in nadškofu dr ju Sedeju ter imel z njim' daljši razgovor.
Dolg polet.
Znani italijanski letalec Francis Lombardi se je 13. julija dvignil na majhnem letalu z letališča Vercelli v zrak ter je odplul proti vzhodu. Po« stavil si je za nalogo, da bo priletel do glavnega japonskega mesta Toki j a. Lazdalja znaša 11.600 kilometrov. Za Pot je pogumni letalec rabil 9 dni. V tako kratkem času ni še noben letalec Priletel iz Evrope na Daljni vzhod.
Medparlamentarna zveza.
V	Londonu so se zbrali na 25 zbo« rovanje odposlanci 32 državnih zbor« mc iz vsega sveta. Vseh skupaj je Navzočih 500 odposlancev. Na teh zborovanjih obravnavajo vprašanja, ki so vsem državam skupna in ki stre« mi j o za tem, da visoki zid ner ažurne« Vanja, ki često loči državo od države, Pade. Med drugimi vprašanji je letos Pa dnevnem redu tudi vprašanje na« rodnih manjšin.
Verski pouk v Jugoslaviji.
i Svoječasno je jugoslovanska vlada i izdala odlok, po katerem je bilo pouče« vanje verouka v Jugoslaviji dovolj e« no tudi učiteljem«neduhovnikom. Ta odredba je izzvala v katoliških krogih ostre ugovore. Sedaj' je general Živ« kovič preklical ta sklep in ugodil kato« ličanom, ki zahtevajo, da mora po« učevati veronauk samo duhovnik.
Za dvig tujskega prometa.
V	soboto je bil po prizadevanju go« riškega prefekta ‘sklican sestanek za ustanovitev odbora, ki naj pospešuje tujski promet v goriški deželi. Za predsednika novega odbora, ki bo skrbel tudi za obisk vojnih znameni« tosti (Oslavja, Redipulje in tako da« lje), je izvoljen odvetnik Peter Pinau« sig.
Vzgledni šolarji.
V	mestu Kruševcu v Jugoslaviji je sedmo.šolec Jovanovič napadel profe« sor j a Peroviča, ker mu je dal slab red. S tem dijakom so potegnili vsi sošolci in uboga profesorska para je moral pred učenci pobegniti. Zdaj je pa prišla kazen. Prosvetno ministrstvo je cel razred izključilo iz vseh šol v dr« žavi. Pa kaj pob j e, starši so udarjeni, starši.
Druga žrtev Soče.
V	soboto se je 22 letni Herman Kiavčič šel kopat v močno naraslo Sočo. Pri jezu v Stražicah je pogumni fant skočil po glavi v mrzlo valov j e. Ko je prišel na površje in hotel zajeti sapo, mu je pljusknil v obraz močan val, ki ga je zmedel. Povrhu je zašel drzni plavač v vrtinec, iz katerega se ni mogel rešiti. Na pomoč mu je pri« skočil tovariš, ki bi bil kmalu tudi sam utonil, ker ga je oslabljeni Klav« čič prijel z obema rokama za nogo in potegnil s seboj v globino. Ko so Klavčiča povlekli na breg, je bil že mrtev. Njegova smrt je pretresla vse, ki so ga poznali, ker je bil nadarjen in značajen fant. V nedeljo pojroldne so mu priredili v Podgori veličasten po« greb. Obupano družino naj potolaži Bog!
Proti samostanom.
Grška poslanska zbornica je te dni sprejela postavo, naj se zatro vsi pravoslavni samostani, ki niso zgodo« vinsko znani (kot n. pr. oni na sveti gori Atosu). Premoženje razpuščenih samostanov se bo porabilo za zboliša« nje plač svetnim duhovnikom. Posta« va je izzvala veliko razburjenje med pravoslavnimi menihi. Šli so se k mi« nistrskemu predsedniku Venizelosu pritožit, ta je pa njih odposlanstvu kratkomalo odvrnil, da je njegov tr« den namen razpustiti preveliko število samostanov, kjer žive številni menihi v popolnem brezdelju. Obenem je Venizelos pripomnil, da bo tudi v sa« mostanih, ki ostanejo, pazil na to, da
se menihi povzpejo vsaj na višino, na 1 kakišni je katoliška duhovščina. Lepo i priznanje!
Radio v Trstu.
I Prostor za novo brezžično postajo v Trstu še ni izbran. Bržkone bo po« staja stala na Trsteniku. Postaja bo nova in njen pritisk bo znašal 10 KW; prvotno je bilo rečeno, da se bo prene« sla v Trst le stara milanska postaja. Dograjena bo menda še to leto. Okoli 5000 Tržačanov ima doma radio in za vzdrževanje aparatov potrosijo okoli 1 milijon lir na leto. Na deželi se to izobraževalno sredstvo ne more tako razširiti, ker mora imeti naročnik v pa« su 50 kilometrov od meje dovoljenje od vojaških oblastev.
Zunanji minister
ruske sovjetske republike je postal Litvinov, ki je bil doslej namestnik ljudskega komisarja Čičerina. Ta je odstopil ker se ni dobro razumel s to« variši v strankinem vodstvu.
Daljave se krčijo.
Japonski trgovski in vladni možje se že več časa bavijoi z mislijo, da bi uvedli med Ameriko in japonsko preko širnega Tihega oceana redno zvezo po zraku. Zato bodo zgradili po« sebne zrakoplove, ki bodo pot iz To« kija (japonska prestolica) do mesta San Frančiško na nasprotni obali pre« leteli v 68 urah. Zrakoplovi bodo šestkrat na mesec leteli sem in tja. Vozni listek bo stal okoli 14.000 lir.
Dva nova doktorja.
Na vseučilišču v Sieni je promovi« ral za doktorja prava g. Slavoj Slavik, sin tržaškega odvetnika dr j a E. Sla« vika. — Doktorski izpit iz trgovinskih in gospodarskih ved je prestal na tr« žaškij visoki šoli g. Ivan Dancu od Sv. Ivana v Trstu. Obema čestitamo.
Brez listka.
Prejšnji teden se je vozil po želez« niči iz Beljaka proti severu neki brez« poselni rudar. Denarja revež ni imel in se je vtihotapil skrivaj v voz. Na« enkrat pride železniški preglednik, mož brez listka se ustraši in skoči iz drvečega vlaka skoz okno. Pri padcu se je spodtaknil in padel pod kolesa, ki so ga popolnoma zmečkala.
Ameriški fašizem.
V severnoamernški državi Georgi« ja, kii spada v zvezo Združenih držav, je odvetnik J. O. Wood ustanovil stranko »ameriških fašistov«, ki ima namen z vsemi 'sredstvi pobijati ko« munizem. Nosili bodo tudi črne sraj« ce. Do zdaj ima novo gibanje 6000 pri« stašev.
Med Italijo in Avstralijo.
Dne 17. t. m. je bila slovesno otvor«
; jena telefonska zveza med Italijo in i Avstralijo. Zveza gre iz Rima preko Milana in Londona v avstralsko pre« stolnico Melbourne in še nekatera druga večja mesta.
Toča.
Muhasto vreme, prav aprilsko, traja že par tednov. Kopalci in letoviščarji se na moč pritožujejo. Tem se je prh družil zdaj še kmet, ki sicer rad vidi, da mu poleti malo zalije. Toda v go* riški okolici in v Brdih je v petek po* poldne okoli pete ure malo čudnio močilo. Nebo se je nenadoma zatem* nilo in vsula se je precej debela toča med silnim vetrom in nalivom. V Go* rici je po- par trgovinah razbila šipe pri izložbah. Okoli Kojskega je pa* dala kakih 7 minut debela kot majhni orehi. Naredila je precej škode. Obla* ki so se privalili od Furlanije sem. Pred nevihto je toplomer kazal 20 °C, potem je pa zlezel kar na 13°.
Huda nevihta je bila tudi v Benet* kah. Trg sv. Marka je bil za celo- ped pod vodo. Nad Parizom je skoro dve uri padala taka toča, da je bil ves po* poldne promet ustavljen. Ičo se je tam zdivjala, jo je prignalo k nam, kjer pa je že izgubila na moči. Bog daj, da bi za vedno!
t S. Doroslava Skok.
V ponedeljek zvečer je umrla šolska sestra Doroslava. Blaga pokojnica je bila kuharica v Alojzijevišču. Imela je izredno blago srce ter uživala splošno spoštovanje. Več let zaporedoma je učila gojenke na gospodinjskih tečajih v Gorici kuhanja. Gospodom in števil* nim gojenkam priporočamo blago s. Doroslavo v pobožen spomin. Pogreb je bil v sredo ob 9. dopoldne v Ravnici.
Med Libijo in Jugoslavijo.
Po poročilih rimskih listov je skle* nila neka paroplovna družba v Splitu, da uvede stalno parniško zvezo med jugoslovanskimi lukami in onimi v Li* biji (Tripolitanija in Cirenajka) na severni afriški obali. Zvezo bosta oskrbovala parnika »Jug« in »Junak«, ki se bosta tja in nazaj ustavljala na Malti. Po tej poti se bo izvažal v ita* lijansko' prekmorsko ozemlje cement, les in živina.
Za padle Ogre.
Po uradnih podatkih je padlo na ita* lijanski fronti okrog 50.000 Madjarov. Sedaj je prišel v Italijo zastopnik ogrske vlade, ki vodi priprave, da bi se zgradilo na doberdobski planoti ali pa ob Soči veliko pokopališče, ki naj bi združilo vse na tukajšnjih bojiščih padle Ogre. Pokopališče naj bi se po* svetilo 1. 1932.
Svet za obrambo države.
V Jugoslaviji je izšel nov zakon o obrambi države, ki je zelo podoben italijanskemu. V slučaju oboroženega i spora — pravi zakon — se morajo iz* rabiti vse narodne sile. Mobilizirati se morajo razen ljudi tudi industrija, poljedelstvo, finance in prometna sredstva. Splošno mobilizacijo odredi kralj na predlog vojnega ministra in v sporazumu z načelnikom vlade. Usta* novil se je tudi poseben Svet za na* rodno- obrambo, čigar člani so ministri in načelnik generalnega štaba. Svet mora pripraviti že v mirnem času vse, kar je potrebno za splošno mobiliza* cijo. Njegova dolžnost je tudi, da iz* dela smernice za telesno in duševno vzgojo mladine.
Ne marajo žensk.
V	angleški visoki zbornici je lord Astor predlagal, naj bi tudi ženske smele v lordsko zbornico. Predlog pa je bil s 53 glasovi proti 49 odklo* njen. Malo čudno, da gospodje ne ma= rajo žensk, ko pa sede danes celo v angleški vladi.
Velika poneverba.
V	pariški podružnici neke ameriške banke je 28=letni podravnatelj de Vil* lanueva s ponarejenimi čeki dvignil okoli 25 milijonov frankov ter izginil. Možakar je bil celo dodeljen posla* ništvu republike Venezuela v Parizu. Zato so. bogati južni Američani radi in z zaupanjem izročali denarne posle tisti banki. Zdaj jih je pa rojak po* steno, osleparil.
Število avtov.
Prvo štetje vseh avtomobilov na svetu so izvršili 1. 1922. Takrat so jih našteli 12 milijonov 588 tisoč. Letos se je izkazalo, da je na svetu že 35 milijo* nov avtomobilov. Če bo število nara* ščalo kot doslej, bomo pešci kmalu v manjšini.
Tajna organizacija.
V	Berlinu so razkrili tajno organi* zacijo, ki je med drugim izdajala raz* nim komunističnim agitatorjem po* narejene potne liste. Dobili so se potni listi tudi za Ameriko.
Potres.
V	sredo zjutraj ob eni je močan po* tresni sunek vrgel vse prebivalce v Neapolju iz postelj. Vse je hitelo, na ulice, ker so se bali, da se bo sunek po* novil. Južni del mesta je nekoliko po* škodovan. Potresni sunek spravljajo zemljeslovci v zvezo z vrenjem v Ve* zuvovem žrelu.
Žrtve toplote.
Pri nas se jezimo nad neprestanim nagajanjem dežja. V Ameriki je pa ravnof narobe. Solnce tako pripeka, da je 55 ljudi samo v Njujorku zadela solnčarica.
.Napačno usmiljenje.
V	mestu Freiburgu na Nemškem' se je pripetil žalosten slučaj. 72 let stara gospa Bockfisch je dolgo časa trpela na želodčnem raku. Njena hčerka je težko, prenašala materino bolečino. Da bi jo rešila trpljenja, je nekega: dne ku* pila revolver in je mater ustrelila.
Tajfun.
Na japonski in na kitajski obali če* sto. divjajo silno močni viharji taj* funi. Tajfun, kakršnega že pol stoletja niso učakali, je divjal zadnji teden na Koreji. Reke so narastle, drevje, se je lomilo- in vihar je hiše prebračal, kot da so iz lepenke. V viharju je pri šlo ob življenje okoli 1000 ljudi. Škoda je velikanska.
Smrt.
18. t. m. je umrl v Ljubljani znani delavski voditelj in bivši minister Anton Kristan. Svoje politično delo* vanje je začel v Idriji, kjer je urejeval list »Naprej«.
Živalski oče.
Neki Franc Wilfinger iz Linča v Avstriji, po poklicu mehanik, ima 11 letnega dečka. Pijanec je dečka vedno pretepal. Včasih revše niti v šolo ni moglo, tako ga je vse bolelo. Prejšnji
teden pa je žival v očetovi podobi v jezi treščila dečka skozi okno. Fan# tek si je polomil noge. Ko- so ljudje to videli, so hoteli suroveža raztrgati. S silo- ga je policija privlekla do ječe.
Smrt žanje.
Umrl je č. g. Ivan Vrabec, župnik v Zamašku pri Motovunu v Istri. Rajni se je rodil pred 65 leti v Jaroslavu na Češkem. Služboval je v Kastvu, Ve* pincu, Žminju in nazadnje skoro dvaj* set let v Zamašku. Vse svoje življenje je daroval Istri. Bog naj mu podeli za* služeno' plačilo!
V muzej.
Moskovska vlada je sklenila, da bo vse kelihe in mašna oblačila, ki jih uplenijo po cerkvah, spravila v pose* ben muzej, da bodo potomci imeli priliko videti, kako zaslepljeni da so bili ljudje v 20. stoletju. Muzej bo v resnici dokazoval ravno nasprotno: j zaslepljenost komunistov samih!
Zločinska stava.
Pred dnevi je v neki gostilni v Sana* boru blizu Zagreba stavil delavec R-Malore, da izpije liter ruma. Mož je j rum res izpil in stavo dobil, toda na* slednjo noč je umrl. Koliko nesreč j povzroči neizmerno zauživanje alko* boia!
So si pomagali.
Na Turškem so v finančnem mini* strstvu odkrili velikanske sleparije! ! Država je ukazala vzeti iz prometa ne* i ke stare bankovce. Nekateri uradniki so sij jih pa prisvojili, namesto da bi jih sežgali ter so jih zopet spravili v promet. Država je oškodovana za 92 milijonov lir.
Letalo/ reši vlak.
Krmar nekega letala, ki je plulo iz Njujorka proti mestu Trepino, je opa* zil, da gori veliki železniški most pred mestom. Obenem je tudi videl, da drvi proti mostu brzovlak. Znižal se je in tako dolgo dajal vlakovodji znamenja z električno lučjo, da je ta ustavil vlak in preprečil veliko nesrečo.
Srečen par.
V	vasi Orsara. Bormida blizu mesta Alessandria v Pijemontu se je poročil 74*letni Donato Del Priore z 18*letno sovaščanko Angelco.
14 m dolga okrožnica.
Državni, žitni urad v pokrajini Te* rek na Kavkazu je razposlal upravam j podržavljenih veleposestev, tako zva* : nih kolhosov, vprašalno nolo, dolgo i 14 metrov in obsegajočo 1630 vpra* sanj. Ko je vlada to- doznala, je gr o* ! zotno okrožnico ukinila, vnete urad* nike pa kaznovala. To so cvetke živ* i Ijenju tujega uradništva! Naj se jih usmili njih zavetnik sv. birokracij!
Književne vesti.
V	Katoliški knjigarni v Gorici je izšla knjižica »Cerkovnikovo opravilo j v zvoniku«, ki jo je napisal profesor Ivan Mercina, nadškofijski kolavdator cerkvenih zvonov. Knjižica je jasno . pisana, ter cerkovnikom zelo koristna- : Stane 70' stotink.
Največji toplomer.
Berlinski muzej ima 64 metrov vi* sok stolp. Na tem stolpu je pritrjen električen toplomer, ki je 22 metrov visok. Koliko toplote je, lahko raz* 1 bereš že na par sto metrov daljave.
Rako Je s politiko.
POLITIČNA KRIZA V NEMČIJI.
Nemška republika je zagazila v ve? like socialne, gospodarske im politične težave. »Novi list« je prinesel zadnjič, da je v Nemčiji 2 milijona 636 tisoč ljudi brez dela. To je prava brezpo» selna armada, za katero mora država skrbeti. Razen tega je tudi poljedel? stvo v hudi krizi. Pisali smo že, kako poje boben na kmečkih posestvih vzhodne Prusije. Če pomislimo še, da mora Nemčija odšteti vsako leto zrna* govalcem v srednjem 1928 milijonov zlatih mark, se ne bomo čudili, da so državne finance v stiski. Proračun nemške republike izkazuje letni prh manjkljaj 500 milijonov mark ali 2250 milijonov lir. Zastopnik antante, ki je še pred kratkim nadzoroval nemške finance, je trdil, da trosi nemška vla« da preveč za uradništvo in da sploh ne zna ali noče varčevati. Različni fh nančni ministri so se trudili, da sp ra« VUo proračun v ravnotežje, a niso uspeli, ker se je nemška državna zbor? niča upirala. Iz strahu pred volivci so se poslanci sploh ustavljali novim davkom ali pa hoteli zvaliti bremena na tuja ramena. Zastopniki delavcev so zahtevali, naj plačajo nove davke kmetje, trgovci in podjetniki, meščan? ske in kmečke stranke so bile se ve nasprotnega mnenja. Neprestani pre? Piri strank so ovirali vsako resno delo, vlada ni mogla dobiti za finančne Predloge večine v parlamentu. Med? tem je Nemčija gazila naprej v dolgo? ve. Predsednik republike maršal Hin? denburg se je zato odločil, da naredi strankarski neodločnosti in zmedi konec.
Finančna diktatura.
Načelniku vlade katoliškemu poli tiku Bruningu je naročil, naj predlož zbornici nove davke, in če jih ta ne bc odobrila, bo predsednik republike parlament razpustil in vpeljal davke z navadnim odlokom. Pri tem se je skliceval Hindenburg na izredne pravice, k: imi jih daje ustava. V 48. členu nemške ustave je namreč med drugim zapisano: »Če sta v nemški državi javna varnost in javni red znatno omajana ali ogrožena, sme državni predsednik Pod vzeti vse mere, ki so za obnovitev javne varnosti in javnega reda potrebne, in se sme v slučaju potrebe podložiti tudi oborožene sile.«
. Svoje ukrepe mora pa predsednik ■laviti takoj zbornici, ki ima pravico, da jih razveljavi.. Veliki primanjkljaj v državnem proračunu je ogražal pc Hmdenburgovem in vladinem mnenje Javni red in javno varnost Nemčije in zato je imel predsednik pravico, da se Posluži izredne oblasti. Ker je zbor-Pica finančne načrte vlade odbila, je ttindenburg predpisal davke z lastnim odlokom. Proglasil je torej nekake diktaturo, da ozdravi državno gospodarstvo. Hindenburgov ukrep je silne razburi socialne?demokrate, ki so 17 Julija spravili zadevo pred parlament, stavili so predlog, naj zbornica predsednikov odlok razveljavi in izreče
i vladi nezaupnico. Pri glasovanju so j socialni demokrati s 15,glasovi večine zmagali. Z njimi so potegnili namreč ne samo komunisti, temveč tudi velika večina nacionalističnih poslancev pod vodstvom velepodjetnika Hugenberga ter tako zvani narodni socialci, katere vodi Hitler in ki se smatrajo za nem? ške fašiste. Čim so v dvorani prebrali izid glasovanja, je voditelj katoliškega centruma kancelar Briining potegnil iz žepa od Hindenburga podpisani odlok in razpustil parlament. Nove volitve se bodo vršile 14. septembra.
Srdita volivna borba.
Po ustavnih zakonih so Hindenbur? go vi odloki torej razveljavljeni in uradni list jih je tudi že preklical. Predsednik bo pa kljub temu nadalje? val započeto borbo. Razveljavljene odloke bodo nekoliko spremenili in jih izdali kot nove ukrepe. Briiningova vlada je trdno odločena, da začne z ozdravljenjem državnih financ takoj in daj ne počaka, dokler se oktobra se? stane nova zbornica. Razume se pa, da bo moral po predpisu zakona pred? loži ti predsednikove odloke parla? men tu v odobren j e.
Usoda Hindenburgovih ukrepov bo torej odvisna od izida volivne borbe, ki bo zastran tega ena najsrditejših in najtežjih, kar jih je doživela Nemčija. V njej se bo odločala usoda nemške demokracije in nemškega parlamenta? rizma. Socialni demokrati, ki so bili s 152 poslanci najmočnejša skupina v zbornici, pozivajo pristaše, naj rešijo v tej votivni borbi Nemčijo grozeče meščanske diktature. Katoliški cen? trum pa pravi, da so ravno socialni demokrati najbolj ovirali delo zbor?, niče in vlade ter spravili tako parla? mentarizem ob dobro ime. Ljudstvo je videlo, da se poslanci samo kregajo in tepejo za oblast, mesto da bi delali za državo. To- je okrepilo skrajne struje komunistov in Hitler j ancev, ki pravijo, da je treba parlament razgna? ti in demokracijo odpraviti ter progla? siti diktaturo železne roke.
Hitler.
Vse kaže, da se bodo pri volitvah skrajne stranke res ojačile na škodo zmernih struj. Francoski listi proro? kujejo največje uspehe narodnim pre? napetežem okoli Hitlerja. V časih ve? like gospodarske stiske, ko so milijoni ljudi brez zaslužka, se ljudstva pola? šča-rado obup in tedaj se oprijemi j e strank s prevratnimi, mnogo obetajo? čimi programi. Saj so Hitler j anci pri zadnjih deželnozborskih volitvah na demokratičnem Saksonskem svoje glasove popetorili. Tem večje uspehe pričakujejo sedaj na konservativnem Bavarskem, Turinškem in v vzhodni Prusiji. Hugenbergovi nacionalisti, ki so bili doslej s 77 poslanci druga stran? ka v parlamentu, se zde že brezmerni in bodo zgubili precej sedežev. Razen tega se je nacionalistična stranka raz? cepile v dve skupini; v Hugenbergovo in Westarpovo. Grof Westarp, ki je odnesel Hugenbergu tretjino poslan?
cev, bo pri volitvah nastopil z lastno stranko. Te razprtije so tudi voda na Hitlerjev mlin.
Briandov dnevnik »Matin« pravi, da morajo nemške volitve zaskrbeti vse, ki delajo na pomirjenju Evrope. V Hitler jevemu programu je tudi nasilen obračun s Francijo in Poljsko. Če bi njegova skupina narasla na 50 ali 60 poslancev, bi imele bodoče vlade zelo grenko življenje. Po ulicah nemških mest bi se množili nemiri.
Do oktobra bo Briining sicer lahko uredil državne blagajne, toda v zu? nanjem svetu, recimo pri Zvezi naro? dov, ne bo imel tiste moči, ki jo ima vlada S trdno parlamentarno večino. Inozemski državniki bodo pač mislili neprestano na volitve, kjer se odloča končna smer notranje in zunanje po? litike Nemčije.
NAPETOST OB MEJAH EVROPSKE RUSIJE.
V zadnjem času prinašajo časniki poročila o hudih bojih, ki se vrše proti komunizmu v Finski. V glavno mesto te daljne republike, v Helsingfors, se je zvršil pohod oboroženih kmetov, ki so zahtevali od vlade, naj izžene iz parlamenta vse komunistične poslan? ce, razpusti komunistično stranko, zatre vsa komunistična društva, omeji svobodo tiska, zborovanja in tako dalje. Voditelj tega protikomunistih? nega gibanja. Koso’a hoče tuli, da se volivna pravica prizna samo osebam, ki plačujejo določen neposredni da? vek! To se pravi, da bi delavci ne mo? gli več voliti svojih zastopnikov. Ko je Rosola pripeljal kmečke trume v Hel? singfors, mu je vlada obljubila, da bo spravila čim prej protikomunistične zakone pred parlament in da se z nje? govo politiko v vsem strinja. Toda vladni predlogi so v zbornici propadli, ker so glasovali proti socialni demo? krati. Nato je načelnik finske vlade Svinhufvud razpustil parlament in raz? pisal volitve. Sedaj se vrši na Finskem nasilna, deloma krvava volilna borba.
Da bodo bravci »Novega lista« ra? zumeli pomen teh dogodkov, jih mo? ramo pobliže seznaniti z razmerami.
Baltiške države.
Po izbruhu boljševiške revolucije 191 V. leta je zgubila Rusija celo vrsto dežel na svojih evropskih mejah. Na skrajnem severu se je odcepil finski polotok, ki šteje 387 tisoč štirjaških kilometrov in je torej nekaj večji od Italije. Prebivalcev ima pa le 3 milijo? ne in pol. Stvorila se je samostojna finska republika z glavnim mestom Helsingforsom. Poleg Fincev živi v de? želi 11 od sto Švedov. Meje nove dr? žave se dotikajo skoro Petrograda. Južno od Finske se je ustanovila ne? odvisna republika Estonska, ki obsega samo 46 tisoč štirjaških kilometrov in 1 milijon 300 tisoč prebivalcev. Eston? cev je približno toliko kot Slovencev. V deželi živi še 10 odstotkov drugih narodnosti, predvsem Nemcev in Ru? sov. Nemci so imeli do 1919. leta sko? ro vso zemljo v rokah. Vsak velepo? sestnik je bil gospodar približno 2000 hektarjev. Glavno mesto Estonske je Reval. Estonska je postala znamenita,
ker je dala narodnim manjšinam kul* turno avtonomijo. Tik ob Estonski se je stvorila samostojna država Letska se 65 tisoč štirj. kilometri ozemlja in 2 milijonoma prebiv. Glavno mesto je Riga. Južno od Letske se je odcepila nadalje Litvanska, približno enako velika dežela kot Letska z 2 milijoni in pol duš. Glavno mesto je Kosono ali Kaunas. Finsko, Estonsko, Letsko- in Litvansko imenujemo baltiške države, ker leže ob Baltiškem morju.
Odrezana od Nemčije.
Za Rusijo je bila zguba teh obmor* ski-h dežel zelo bridka. Velikanska dr* žava je skoro popolnoma odrinjena od Severnega morja; od obsežne obale ji je ostal samo ozek pas pri Petrogradu. Razen tega so- se baltiške države vri* nile kakor klin' med Nemčijo in Ru* sijo. Obsežne pokrajine je morala Ru* sija odstopiti tudi Poljski, tako da tvorijo baltiške države in Poljska ne* kak zid, ki loči Ruse od srednje Ev* rope.
Prvih deset let po revoluciji in vojni so pa imeli Rusi preveč posla v notra* njos-ti, da bi se kdovekaj zanimali za te obrobne države. Boljševiki so se morali boriti za svoj obstanek in utr* diti predvsem svojo oblast. Ravno.* tako so tudi baltiške države posvečale v tem času največ skrbi notranjim razmeram. Mlade, komaj ustanovljene republike so morale organizirati upra* vo, ustvariti vojsko, izdati potrebne zakone, sploh urediti državno živ* ljenje. To je vzrok, da je vladala v tem delu Evrope več ko desetletje ti* bota. Finci sovražijo sicer vse, kar je rusko, toda s sovjeti so bili vendarle v dobrih uradnih odnosih. Nered v so* vjetski Rusiji je bil Fincem ugoden in so se ga le veselili. Ravnotako dobro je bilo uradno razmerje sovjetov z ostalimi baltiškimi deželami. Na Fin* skem, kjer se širijo mogočni gozdovi, se je razvila industrija lesa in papirja, blagostanje na kmetih se je namno* žilo. To je trajalo do začetka 1929. leta.
Ruska ofenziva.
Tedaj je bruhnila na Finskem ne* 1 nadno gospodarska kriza. Sovjeti so '
začeli metati na trge ceneni les in tolkli Fince na vseh tržiščih. To je bila strašna škoda, zakaj 90 odstotkov fin* skega izvoza obstoji iz lesa in papirja. Gospodarski položaj Finske se je hi* tro slabšal. Nekaj sličnega se je zgodi* lo na Estonskem in Litvanskem. Isto* časno se je začela živa komunistična propaganda v vseh deželah ob za* padni sovjetsko*ruski meji. V Estoniji so komunisti udrli v prostore general* nega štaba in umorili enega najboljših estonskih vojakov generala Unta. Na Finskem se ni širil komunizem samo med delavstvom, ampak tudi na deželi, zakaj nad 71 od sto kmetov so revni kajžarji, ki ne morejo živeti od svoje zemlje. Boljševizem je prodiral tudi med šolsko mladino. Finska vlada se odkraja ni mnogo razburjala ter je ko* munistično propagando podcenjevala. Ko so pa boljševiki započili tudi ostro borbo proti veri in navajali ljudi v brezboštvo ali ateizem, je v prote* stantski deželi zavrelo. V marcu tega leta je prebivalstvo v mestu Vazi na*, skočilo in sežgalo komunistično ti* skarno. To je bil začetek nasilne borbe proti boljševizmu.
Diplomatske in vojaške priprave.
Boji na Finskem imajo pa tudi glo* boko narodno ozadje. Če bi zmagali v deželi komunisti, bi se republika pri* ključila skoro gotovo- sosednim sovje* tom in prišla tako pod oblast Rusije. Tega pa Finci ne marajo; saj se je se* danji načelnik vlade Svinhuvud boril že pod carji proti Rusom in presedel zastran tega več let v Sibiriji. Finci so ljudstvo mongolskega roda, krvni so* rodniki Ogrov, in govore zelo težak jezik. Iz carskih časov jim je ostalo hudo sovraštvo proti Rusom. Toda borba poti ruskemu orjaku je za maj* hno državo kakor Finska lahko nevar* na. Zato so Finci iskali zaveznikov pri sosedih ter proglasili načelo, da se morajo vse obrobne države združiti. V zadnjih mesecih so se generali bal* tiskih dežel mnogo obiskovali, iinski zunanji minister Prokope se je na po* slednjem potu v Ženevo ustavil na posvet v Estoniji in na Letskem. Na
čelu tega protiruskega gibanja stoji pa Poljska. Letski general Rabzims je pred kratkim priznal kar javno, da se baltiške države pod vodstvom Polj* ske vojaško družijo proti Rusiji. Za to gibanje se zanimajo celo Ogri, ki so poslali nedavno od tega na Finsko ministra prosvete Klebelsberga, da dela na zbližanje Ogro-v in Fincev ter vrši mimogrede tudi na Finskem pro* pagando za spremembo Trianonske mirovne pogodbe, to se pravi za popra» vo ogrskih meja.
Kosola.
Kosolova politična borba proti bolj* ševikom ima torej široko diplomatsko in vojaško zaslombo v inozemstvu. To daje njemu in vladnim možem po* gum, da nastopajo sedaj proti komu* nistoni z železno brezobzirnostjo. Ko» sola je izrazil časnikarjem upanje, da bo- |vlada sama od sebe poskrbela, da se komunistični poslanci po novih vo» litvah ne vrnejo več v parlament. Po zadnjih vesteh iz Finske je vlada že za» branila komunistom shode in vsak javni nastop.
Da ima Kosolovo delovanje širše ozadje, se vidi tudi iz tega, da je pro» tikomunistično kmečko gibanje seglo sedaj iz Finske na Estonsko in Letsko. V estonskem okraju Fellin se je vršil velik zbor, kjer so kmetje zahtevali od vlade, naj omeji volivno pravico na gotove davkoplačevalce, naj pod* pira poljedelstvo in zatre komunizem. Gibanje je nasprotno parlamentariz» mu. Da bi postavili vlado pod močan pritisk, so kmetje sklenili pohod na glavno mesto Reval. Ravno tako so sklenili letski kmetje, da organizirajo pohod na prestolnico Rigo.
Ob vseji sovjetsko*ruski meji se je vnela torej borba, ki gre za tem, da se v teh krajih iztrebi komunizem. To je protiofenziva, ki jo vodi Poljska spo» razumno z nekaterimi velesilami proti sovjetom. Ko bi Rusija ne bila o-slab» ljena, bi ti dogodki povzročili lahko vojno; tako so pa le dokaz, da vlada ne samo na zapadu, temveč tudi na vzhqdu Evrope velika politična nape» tost.
V. J. Križanov tka:
KRALJICA MATASU.
Roman iz življenja starih Egipčanov,
»Vstani, zvesti in pogumni svetovalec, in sprejmi zahvalo svoje kraljice. Prav si govoril. Sargon ne sme umreti. Kaj pa ga je dovedlo do tega zločina? Saj je Nejto ljubil! Ubogo- dete! Ali je še živa?«
»Poročam ti isamo, kar sem slišal od Keniamuna, ki se je zakasnil pri slavnosti. O vzroku nesreče ni nič znano. Ko je ostavil Sargonov dvorec, je bila Nejta še živa. Keniamun je poslal k njej zdravnika.«
»Moj duh je omamljen, vendar pa se moram še no* coj uveriti o njenem stanju. Prava nesreča je, da je Ti» glat bolan in ne more hoditi! Mislim pa, da pozna Abra» kro tajnost, kako se krvavenje ustavi in se lečijo rane. Pošlji takoj zanesljivega človeka ponjo. Medtem daj pripraviti mojo ladjico. Vrnemo se pred svitom. Idi!«
Ko je Hatasu prispela v Sargonovo palačo, ji je pri* šel naproti Pagir, ki se je vrgel pred njo na tla.
»Povedi me takoj k ranjenki. Ali je še živa?«
»Živa je, kraljica. Amonov zdravnik je pravkar odšel.«
Na postelji v zakonski sobi je ležala Nejta. Bila je bleda in se ni ganila. Ko jo je Hatasu zagledala, ji je za» stal dih. Luč svetilke je padala naravnost na Nejtino obličje.. Še nikoli ni bila Nejta tako podobna Naromatu kakor v tern hipu. Kraljičin pogled je obstal kakor pri» kovan na obličju, ki ji je priklicalo v spomin podobo krasnega Hiksa, edinega moškega, ki ga je ponosna hčerka Tutmesa I. ljubila.
Ko je Abrakro- pregledala ranjenko, je rekla:
»Sam zli duh je usmeril roko tega blaznega.«
Nato je prosila Satati, naj prinese trinožek z žare» čim ogljem in naj ne pusti nikogar v sobo. Abrakro je nalila v posodo- neko tekočino, vrgla vanjo listja in čr» nih jagod in vse to je skuhala na oglju, izgovarjajoč zakletve. Ko--se je tekočina ohladila, je izprala Nejtino rano in pihnila vanjo. Nato ji je položila na rano z neko mastjo- namazano obvezo. Ranjenka se je zganila. Abrakro jo- je nato drgnila po sencih in ji vlila v usta nekaj kapljic neke rdečkaste kisline. Tedaj *>e je Nejta zavedla in odprla oči.
»Kraljica, bolnica je pri zavesti in jo lahko nekoliko izprašuješ,« je rekla starka.
V svetniški
V eni zadnjih številk smo bravcem obljubili, da bomo popisali življenje svetnikov, ki so (bili letos slovesno povzdignjeni na oltar. Dne 22. jun. se je izvršilo v baziliki sv. Petra slovesno proglašen je Katarine Thomas in Lu* cije Filippini.
Zamaknjenka z Balearov.
1. maja 1. 1531. je zagledala luč svc* ta mala Katarina na Majorki, enem iz* med Balearskih otokov v Sred o z em* nem morju, na pol poti med Španijo in Sardinijo. Dekletce je s sedmimi leti postalo sirota. Vzel jo je k sebi -stric na tiho posestvo »San Godard«. Katarina se je že tu vdajala zamak* njenju. Tu je spoznala svetega duhov* nika Antona Castaneda, bivšega Špan* skega častnika in Sedaj svetega pu* ščavnika. Ta jo je vodil po poti po* polnosti in jo je tudi privedel v samo* stan. Ko so Katarino Thomas pre* oblekli v redovnico, se je vse prebival* stvo glavnega mesta Palme udeležilo ■slovesnosti, ker je že dosti culo o sve* tosti mlade redovnice. V samostanu je nadaljevala svetniško življenje ter je tako objokovala pregrehe sveta, da so ji solze kar znamenja urezale pod očmi. Smrti si je želela tako, kot po* svetnjaki življenja. Ko je zvedela, da ho šele čez tri leta umrla, se je naj* bolj žalostila. Končno, 5. aprila 1574., je prišel tisti dan. Ko je umirala, so n k oli stoječim sestram ugasnile sveče. Hitele so po druge, svetnica jim je pa odvrnila: »Le prinesite luč, a za vas, na moj obraz že sije nebeško soince.« Lo smrti je bila božja služabnica po* vcličana z mnogimi čudeži.
Sveta učiteljica.
Eno stoletje po smrti španske svet* niče zamaknjenke se je rodila v: Tar* quinijj, v Laciju, severno od Rima, Lucija Filippini. Rodu je bila odlične* tla. Že z mlada je kaj rada poučevala £yoje tovarišice v krščanskem nauku. Domači župnik jo je kar prevzel kot Pomočnico pri nauku. Po naključju je Prišel v Tarquinijo k zaključku nekega
slavi.
misijona škof iz mesta Montefiascone in poznejši kardinal Marc Antonio Barbarigo. Ta je v dekletu brž spoznal silno voljo do dela in poučevanja. Vzel jo je s seboj ter z njeno pomočjo ustanovil po škofiji celo vrsto šol. Učiteljice na teh šolah so se polago* ma pretvorile v red in se po prvi prednici nazvale »Pobožne učiteljice filipinke«. Red ima šole za vzgojo žen* ske mladcži, zlasti za pouk v krščanskem nauku, celo po Ameriki.
Sveta Lucija Filippini je spisala tudi vzgojno knjigo »Zbirka za življenje«. Delovala pa ni le v šoli, marveč je ob nedeljah popoldne hodila po mestih, zbirala mladenke, jih vodila v cerkev ter tudi k zabavo, da jih je le odtegni* la od stranpotov. Ta sveta učiteljica je zatisnila oči 1. 1732. Njen grob jc brž po smrti postal znan in čudežen.
Očetje narodov.
Zdaj boste pa brali popis osmerih mož, ki so kot pravi junaki šli med divje indijske rodove Irokezov in Hu* ronov v današnji Kanadi oznanjat evangelij.
To jc bilo- ravno v 17. stoletju, v dobi velikih odkritij, ko so nove zem* Ijc zarisali v zemljevide neustrašni, če* sto nečloveški raziskovalci, a so brž za njimi prišli sinovi sv. Ignacija in sv. Frančiška oznanjat divjim rodo* vom večno enakopravje in svobodo. Kanada, severni del Severne Amerike, velika kot Evropa, je bila do 1. 1763. francoska prekomorska posest. Zato so se tudi tja odpravili osvajat ne zemlje, marveč duše, francoski jezuiti Janez de Brčbenf in njegovi tovariši. Brčbonf se je rodil v kraju Condč sur Vire v Franciji iz plemenite družine 1. 1593. Že zgodaj je stopil med jezuite. Dosegel bi bil v redu velike časti, pa je raje zadel misijonski križ na rame in izginil v prostrane kanadske šume spreobračat Indijance. H Kristusu jc privedel čez 700() divjakov. Dosti je pretrpel, bil jc orjak po telesu, pravi atlet Kristusov. Nazadnje ga je pa čakala težka mučeniška smrt. 15 ur so ga divjaki pekli na ražnju, ga oblivali
z vrelo vodo, nazadnje so še živemu razparali prsi in mu pojedli srce, češ da bodo deležni močnega duha, ki je v tem velikem belokožcu. To se je z go* dilo 16. marca 1. 1649.
Z Brebenfom vred je mučenške smrti umrl tudi Parižan oče Gabrijel Lale* mani, nežne postave, a junaškega du* ha. Tega ,so divjaki tako počasi pekli, da je bil kot oglje.
Drugi tovariš jc bil Normandijec Anton Daniel. Bil je že odvetnik, pa je postal misijonar. 15 let je sprcbračal Hurone, kar se je vnela vojna z Iro* kezi ki so planili v huronsko ozemlje in našli Daniela ravno med mašo. Za* dela ga je krogla v prsi in s sekiro so mu razcepili glavo. Že skoraj mrtev je krščeval svoje ovčice in jim dejal: »Na svidenje v nebesih še danes.«
Podobne smrti je umrl Karl Gar* nier, plemič iz Pariza, potem eden naj* bolj junaških misijonarjev, ki so z Brebeufom prišli med rdečekožce. Natal Chabanel je tudi komaj 36 let star umrl mučeniške smrti.
Neizmernega junaka Kristovega se je pa pokazal oče Izak Jogues, doma iz Orleansa na Francoskem. Bil je dva* krat mučen. Paganski Irokezi so ga ujeli, mu potegnili nohte s prstov, od* rezali palce, prežgali kožo na čelu in ga potem nagega in vsega razbitega vozili od šotorov do šotorov, kjer je otročad z žarečim ogljem žgala nje* govo 'telo. Nato so ga Holandci rešili in ga spravili domov. Papež Urban VIII. je mučeniku Joguesu dovolil brati mašo, čeprav ni imel prstov. Ju* naškega moža je 'pa še vedno vleklo med njegove ljube divjake. Šel je tja, a v smrt. Divjaki so mu s sekiro od* drobili glavo.
Z njim vred sta umrla tudi brata Renat Goupil in Janez de la Lande. Ti junaški možje so danes med svet* niki. Z nebes zro na svojo setev, kajti pokristjanjeni potomci nekdanjih Hu* ronov so na dan proglasitve poslali Al Rim pismo, kako so veseli, da so njih »očetje« v nebesih.
Bojevnik s peresom.
Opisani jezuiti so se borili in kjd prelili za pričevanje Kristusovo. Zdaj
Kraljica je naglo vstala, se sklonila nad mladim de* kletom in jo poljubila na čelo.
»Kako ti je, otrok? Kako se je mogla zgoditi ta za* Sonetna nesreča?«
Na Nejtinem obličju se je pojavila mešanica ra* oosti, hvaležnosti in strahu.
»Od tega trenutka, ko te vidim, kraljevska zapo* vednica, trpim manj. Vse ti povem, samo če mi od* Pustiš!«
»Vse, vse ti odpuščam, drago dete, samo umiri sc ln naj te nič ne skrbi. Živi zaradi mene. V težkih tre-nXgi k mi je potrebno videti tvoj nedolžni pogled,« je r(?kla Hatasu tako tiho, da jo je samo bolnica slišala.
»Ah, kako te imam rada!« je rekla Nejta z radost* ’m in hvaležnim navdušenjem. Spomnila se je na Sa* ‘itine besede, da jo vežejo s kraljico tajne vezi.
v “Mogočna Rajeva hčerka, odpusti, da te tvoja -fia prekinja,« je rekla Abrakro. »Bolnica nujno Potrebuje miru. Toda ne boj sc ničesar: stara Abrakro jamei za njeno življenje.«
Nejta je kmalu trdno in mirno zaspala in tedaj jc atasu šla iz sobe. Vrnila se ji je običajna hladno* Krvnost m jasnost duha.
»Pelji me k zločincu! Sama ga zaslišim,« je rekla
Pagiru, ki je čul skupaj s Semnujem v predsobi.
Pagir je odbrzel in poslal proč sužnje, ki so stražili princa. Nato je odvedel kraljico in njenega svetovalca v dvorano, ki je bila še okrašena z venci in cvetjem. Tam je ležal na tleh Sargon z zvezanimi rokami in no* gami. Nesrečni mladi mož ni videl ne slišal, ko- so vsto* pile v sobo idruge osebe. Obličje mu je izražalo srd in obup, usta so se mu penila.
»Ali premišljuješ o svojem ostudnem zločinu? Kaj si napravil, nehvaležni morilec, z mladim bitjem, ki sem ti ga poverila in o katerem si mi zatrjeval, da ga ljubiš?« je strogo vprašala Hatasu.
Zvok tega razdraženega in kovinskega glasu je zve* zanega princa nekako vzdramil. Hotel je skočiti na noge, toda ni mogel, ker so se mu vrvi zarezale v ude. Temno je zastokal in padel zopet na tla. Kraljičino obličje se je zmračilo.
»Razvežita ga in pojdita!« je ukazala ostro. Moža sta prerezala vrvi in odšla. Sargon se je opotekel kakor pijan ter se oprijel stene.
»Zdaj sva sama. Odgovori, nehvaležnež, in povei. kaj te je dovedlo do tega strašnega zločina, s katerim si mi povrnil mojo dobroto?«
»Vem, da sem kriv in se ne morem več nadejati
pa posvetimo par vrst svetli luči rim« ske Cerkve, kardinalu jezuitu Robertu Belarminu, ki je baš v času protestant« sikih krivih ver s svojo učenostjo za« jezil Lutrovo poplavo.
Rodil se je 1542. v Toskani. N j ego« va mati je bila sestra papeža Marcela II. 18 let star je po dolgih bojih z oče« tom stopil v jezuitski red. Študiral je v Rimu, v Florenci in v slovitem mestu Lovanju v Belgiji. Iz dijaka je na tej univerzi kmalu postal profesor. Krivo« verci iz Anglije in od drugod so hodili poslušat učenega jezuita, ki je z zgo« vorno besedo, govorjeno in tiskano, ter z veliko učenostjo pobijal njih zmote, Sami protestanti priznavajo, da je Belarmin s svojimi številnimi spisi zmedel njih vrste, ki so imele glavni stan v nemškem Magdeburgu, odkoder so vrgli v svet bajko o pape« žinji Ivani.
Iz Lo vanj a so poklicali Belar mina na visoke šole v Rim. Tu ga jie vse spoštovalo in ljubilo. L. 1599. mu je Klement VIII. vsilil kardinalski škrlat. Za nekaj časa je učeni svetnik bil nad« škof v Capui, kjer je ljudstvo odvadil igranja in pijančevanja, obenem pa je spisal svoj znameniti katekizem, ki so ga prevedli na 56 jezikov. Iz Capue so ga pozvali nazaj v Rim, da bi bolj v miru pisal svoja apologetska dela. Tudi kot kardinal, ki je zlasti v teda« nji dobi moral sijajno nastopati, je obdržal globoko ponižnost in natan« čen dnevni red, tako da je ostal čvrst do 79. leta. Malo pred smrtjo je še spi« sai knjigo »O umetnosti, kako se mir« no umrje« in po svojih naukih je ubog na premoženju, a bogat na duši in nesmrtni slavi umrl 17. sept. 1621.
Frančiškanski apostol.
Zadnji, ki je bil letos dvignjen v svetniško slavo, je frančiškan oče leofil iz mesta Corte na Korziki do« ma. Sveti Teofil da Corte je vso svo« jo dejavnost uporabil v to, da bi v last« nem redu zopet vpeljal duha sv. Fran« čiška. V družbi s tovarišem Tomažem iz mesta Cori je uvedel po nekaterih samostanih strogo disciplino. Sam je bil živ vzgled molitve, pa tudi nepre«
trganega dela v spovednici in cerkvi. Deloval je največ na Korziki in v Ne« aplju. Bil je pravi apostol med redov« niki, zato tudi njegovo delo nima vid« nih znakov, ki bi se dali opisovati kot se dajo kaki zgodovinski dogodki, a njegovo delo je šlo na globoko, ker je svete može delalo še bolj svete. Na stara leta je Teo f il postal bolan, a ni niti z besedico potožil, marveč je bil vedno vedrega obraza. Končno se je le hotel dati operirati, a tik pred ope« racijo ga je zaželel k sebi neki bol« nik. Svetnik je šel v dežju mesto k zdravniku k bolniku. Ko se je vrnil, je bilo za zdravljenje že prepozno. Čez
Dodekanezos.
Tako se imenuje skupina otokov v Egejskem morju, ki jih je zasedla Italija med tripolitansko vojno leta 1911. Dotedaj je spadal Dodekanezos pod Turčijo. Končno pravico nad otoki so priznale velesile Italiji po svetovni vojni. V tistih krajih žive različne na« rodnosti: Grki, Turki in Spanjolci. Berlinski dnevnik »Der Tag« je poslal pred kratkim na Dodekanezos časni« karja, ki je proučil razmere in priobčil nato v listu poročilo. Novinar hvali italijansko upravo, češ da je Rodos in ostale otoke prebudila iz turškega mrtvila k novemu življenju. »Politika z manjšinami« — pravi list — »je po« vsem svobodoljubna. Vsi voditelji na« rodnih manjšin, naj bodo Grki, Turki ali Spanj olci, uživajo največjo svobo« do. Razen vodilnih mest, ki so pover« jena skrbno izbranim italijanskim uradnikom so vse upravne službe od« prte prebivalcem Rodosa brez ozira na narodnost in vero. Vse uradne li« siine se sestavljajo v treh jezikih. Raz« lične narodnosti, ki sestavljajo prebi« valstvo Dodekanezosa, žive tako pod zaščito italijanskih oblastev brez po« sebnih medsebojnih sporov. Vsaka ima lastne šole, svoje cerkve, lastno občinsko unravo in svoje sodnije. Zdravniki, ki so končali nauke na Gr« škem, izvršujejo lahko svoj poklic na
6 dni je umrl v maju 1. 1740. Tudi nje« gov grob je kmalu postal kraj, kamor so romale silne množice v dušnih in telesnih potrebah.
To so zgodbe svetih mož in žena; morda se bodo zdele katere premalo junaške nam, ki radi beremo le živi j e« njepise, polne zunanjih dejanj, in zna« mo premalo ceniti to, kar je duhovno, notranje, svet presnavljajoče. Toda ob takem branju bo le morda ta ali oni obrnil pogled v notranjost in odkril nov svet, ki se mu ne pravi trebuh, de« nar, ugodje, marveč samozataja, po« žrtvovalnost, onstransko življenje.
R. B.
Rodosu in ostalih otokih italijanskega Dodekanezosa; treba je le, da naredc prej izpit na vseučilišču v Pizi. V ta namen jim nudi italijanska vlada vse mogoče vozne olajšave in jim olajša tudi bivanje. Kako prisrčno je raz« m er j e med italijanskimi oblastvi na Dodekanezosu in grško vlado vidimo že iz tega,« —- zaključuje list — »da je dobil pred kratkim načelnik policije na Rodosu visoko grško odlikovanje.«
Zopet revolucija.
Na Portugalskem, v deželi vednih revolucij, bi bil kmalu izbruhnil nov prevrat. Še ob pravem času je vlada zvedela za zaroto ter je glavne zarot« nike, nekega podpolkovnika, nekega stotnika in nekega podčastnika polovila.
Novi nemiri v Egiptu.
Zadnjič smo pisali, da je tekla v Egiptu kri. Egiptovski nacionalisti so hoteli protestirati proti kralju Fuadu, ker je razpustil parlament in senat ter vlada sedaj brez zastopnikov ljudstva. Ker so nacionalisti rušili tudi trgovine Evropcev, je angleška vlada poslala v Aleksandrijo dve križarki, ki so še vedno zasidrane v tamkajšnji luki, da nudijo, če treba, kralju Fuadu pomoč. Toda egiptovska vlada, kateri nače«
I ljuje sedaj Sidky paša, je s prihodom
Cileno w svet,
tvoje milosti,« je odgovoril Sargon s tresočim se glasom. »Nečem se niti opravičevati, kajti življenje mi je po« ‘ji a lo zoprno. Sama veš, kaka vroča kri kipi v mojih žilah in kako mi more zatemniti razsodnost. Ni ga člo« veka, ki bi prenesel, da ga nevesta odbija od Sebe kakor nečisto žival, ko se ji približa. Ni ga človeka, ki bi mirno poslušal, ko mu ljubljena žena začne naštevati: Pre« pozno si prišel, l jubim drugega! Poglej ! Moje obličje in moja ustna še gore od poljubov onega, ki mu pripadam z dušo in telesom.« Umolknil je ves zasopel.
»Ali si zblaznel! Kako si moreš misliti, da je to otroško in čisto dekle sposobno take podle prevare?« je rekla kraljica srdito.
»Predno me obsodiš, kraljica, me poslušaj.« je na« daljava! Sargon. Nato je v nekaj besedah opisal svoj prvi spor z Nej to, pogovor 's Keniamunom in vse, kar ::e je zgodilo pred poroko. »Ko sem se uveril, da ne ljubi ne mene ne Keniamuna, ampak nekega skrivnostnega moškega, sem se vedel zdržno in jo opazoval. Po tvo« jem odhodu od svatovskega obeda, kraljica, je izginila! Zadrževan od gostov sem jo zaman iskal z očmi. Ljubo« su mn j e mi je stiskalo srce. Šele ko je vest o faraonovi smrti razpršila goste, se je zopet pokazala s plamenečim obličjem in radostnih oči. Pod vplivom upravičene lju«
bosumnosti sem ji rekel, ko sva ostala sama, da je ne bom nadlegoval s svojo ljubeznijo, da pa bom čuval svojo čast. Ko mi je odgovorila, da je pravkar prišla iz objema mojega tekmeca, mi je krvava megla zakrila oči. Kako mi je prišel nož v roke? Kako sem zadal z njim rano izdajalki? Sam ne vem. Priznavam, da sem položil nanjo roko, toda kateri mož bi bil na mojem mestu drugače ravnal? Brezumno sem ljubil to žensko, ki je slučajno podobna Naromatu. Za en njen nasmeh bi bil žrtvoval življenje ...«
Začudeno ga je kraljica poslušala in rekla : »Razu« mem te in ne obsojam tvoje vroče krvi, ki ti jie zatem nila razsodnost in dala pravec tvoji roki. Toda ponav« ljam, da ne verjamem v Ne j tino krivdo. Razdražena je bila in v svoji otroški nespameti ti je to rekla, da bi te jezila. Mogoče jie, da ljubi drugega, toda nikoli ni bila njegova. O tem sem u ver j ena in bodočnost bo to do« kazala. Sicer pa niso bogovi dopustili, da bi jo umoril. Nej ta živi in ozdravi, kakor mi je bilo povedano. Ker sem pa uverjena, da bi bilo njeno življenje v tvojih rokah v neprestani nevarnosti, ukažem žrecem, da raz« veljavi j o vajin zakon. Odvzamem ti Nej to in jo dam onemu, ki ga ljubi. Ko> boš prost, si lahko izbereš drugo pevesto,«
križark nezadovoljna in je izjavila, da si upa sama z lastnim vojaštvom vzdr* (■ati javni red. Nato so Angleži obl ju* bili, da se ne bodo mešali v notranje boje Egipta.
Položaj je postai ta teden zopet ne* ("ar en. Nacionalisti pod vodstvom Na* bas paše so sklenili, da skličejo kljub razpustu zbornic sejo parlamenta in senata. Da prepreči tako protipostav* bost in druga nasilja, je Sidkv paša (!al zasesti po vojaštvu parlament, vsa bunistrstva, železniške postaje, plin* ske centrale, zbiralnike vode in po* /lopja uredništev. Glavno mesto Ka* V"v° se j c spremenilo v pravo tabori* 8oc. Ko ,so nacionalisti spoznali, da je v°jaštvo močnejše, so svoj sklep sicer Preklicali, toda prebivalstva se je lo* bi kljub temu hud nemir. Mnogi tr* «ovci so zaprli štacune, tujci so se za* Prli v hiše. In res, drugi dan — v pone*
deljek —- so izbruhnili navzlic vsemu nemiri. Začeli so jih visokošolci, ki so se spopadli v Kairu s policijo in jo obmetavali s kamenjem. Razvila se je prava bitka. Nacionalisti so napravili na ulicah barikade iz polomljenih dreves in razbitih plinskih cevi ter streljali od tod na orožnike. Ko se je posrečilo vojakom ukrotiti demon* str ante, je ležalo na tleh 7 mrtvih. Ranjenih je pa bilo 174 oseb. Nemiri so izbruhnili isti dan tudi v Fort Sai* du ob Sueškem prekopu. Približno 2000 Egipčanov je hotelo napasti ev* ropski del mesta in predrlo vrste vo* jakov in orožnikov. Da ustavijo mno* žico, so začeli vojaki nanjo streljati. Pri (spopadu je 'bila 1 oseba ubita, 90 ranjenih. Med poslednjimi je 60 po* licistov.
Sedaj je zavladal v Egiptu spet mir, a položaj je še vedno zelo resen.
Kaj nam pišejo z dežele?
Istre. .
Marezige. — (Gospodarstv o.)
j" Letina obeta srednje. Vino smo po
večini prodali. Največ so ga odpeljali y,2aški gostilničarji. Po polju in trav* 'Jbdh je obilo kobilic. Bilo bi jih manj, Ce bi neki neumnež ne lazil po poljih Ptički in si polnil z njimi želodca, ^nietovalci ga opozarjamo, naj neha. , Jelšane. — Naši fantje so bili po* voljeni v zadnjem dopisu. Tako stra* .'Po pridni pa tudi nismo. Marsikoga ■,c bilo treba poditi izpred Hrabrove gostilne k baldahinu. — 13. t. m. je P * * v Novokrečinah ples. Po plesu je Pa začelo tako šeškanje, da je marši* '°ga drugi dan glava bolela.
> ‘ Uibed, — (Naše o p a s i 1 o. — lohorjevo nedeljo smo praznovali Prav veselo, seveda s plesom, ker brez Piega ni opasila. Prireditelji pa niso Ph preveč veseli, ker jim je dež naga* lai. Mnogi se čudijo, da praznujemo Ppasilo sv. Mohorja, ko pa imamo za arnega zavetnika sv. Florijana. -— _ em povemo to*le: v starih časih je da na griču Mohoreču cerkvica, po*
svečena sv. Mohorju. Ko se je podrla, so prenesli1 oltarne in druge slike v far* no cerkev. Gori pri Mohoreču je pa še sedaj kamenit kip, ki predstavlja brž* kone sv. Mohorja. — S strahom smo se že spraševali, kaj bo, ker je že za* čela pritiskati suša. Pa nam je zadnje čase, hvala Bogu, prav dobro namo* čilo.
Dekani. — Nam se je bržčas črnilo poisušilo, ker nič več ne beremo v »Novem listu« iz Dekanov. — 9. t. m. smo imeli malo toče; po njivah je na* redila precej škode. Dosti pridelka je uničil tudi črni palež. — Pred nekaj leti so organistu in pevovodji vzeli plačo. Zato smo- sklenili, da bomo za njegov trud nekaj nabrali, a tudi to se je ponesrečilo. — Nad vse grdo je sli* sati nekatera dekleta, ki se kregajo z nedostojnimi izrazi in se celo brez cerkvenih obredov birmajo.
Iz Brd,
Krasno. — (Shod. — Prenagla kri!)-— V nedelio smo obhajali vsa* koletni cerkveni shod sv. Marije Mag* dalerte. Vse je šlo v redu, samo oni
nedostojneži naj se v prihodnje lepše obnašajo. — Oni dan so fantje kosili. Eden od njih se ga je pod večer na* vlekel. Domov grede je grdo prekli* njal. Tovariš ga zato opomni. Oni pa divje zamahne po njem. K sreči ta nastavi roko. Kosa mu je skoraj pre* rezala dlan. Preklinjač se je brž strez* nil, a prepozno. V zaporu si hladi kri, tovariš je pa v bolnišnici.
Iz Vipavske dolžna.
Vina.va. —, (N o v a maša. — Po* ž a r.) — 6. t. m. je Vipava učakala no* vo mašo č. g. Rafaela Premruja. Žen* ske in dekleta so- plele vence, fantje so pa postavljali mlaje. Pred cerkvijo sc je dvigal 36 metrov visok mlaj. Tak je bil tudi na trgu in na dolenjem koncu. Ljudstva se je nabralo par tisoč. 18 sobratov je spremljalo novega mašni* ka pred oltar. Naj bi njegova molitev izprosila blagoslova za nas! — 1. julija je strašen požar do tal vpepelil veliki mlin in žago. Škoda se ceni na 60.000 lir. Če bi se gasilci tako ne trudili, bi se bil požar še bolj razširil. — V šentviškem gozdu se širi in dvi* guje znana »Zelska cesta«. Zaposlenih je tu d MO domačinov. Tudi v »Rovtar* skem žrelu» delajo. Tu bo nekaj za* služka in ne bo treba tako neusmilje* no izsekavati gozda. — 5. t. m. je umrl na Gradišču pri Vipavi znani Nande Duran. Pokojnik jie bil priden in do* ber gospodar. Pokoj njegovi duši!
Črniče. — (Požar.) — Dne 3. julija zvečer je izbruhnil požar v gospo* darskem poslopju posestnika Ivana Kosovela. Uničil je senik in lopo z vsem spravljenim senom in s steljo. — K (sreči ni bilo tisti večer vetra, sicer bi ne bilo mogoče obvarovati te in so* sednjih hiš.
K goreči hiši so prihiteli občinski uradniki in orožniki s komisarjem na čelu in so s sodelovanjem domačinov izdatno pomagali pri omejitvi požara. Bodi vsem izrečena srčna hvala!
Zadnji dež narn je zelo koristil, zla* sti ker je prišel na lahko brez nevihte.
Goče. — (Blagoslov novih orgel.) — Na praznik sv. Petra in Pavla popoldne smo imeli blagoslov
Sargon je divje zavpil in se z obema rokama prijel Za glavo.
»Rajši me obsodi na smrt, zakaj dokler bom živ, je ^' odstopim nikomur. Prosim te, Hatasu, .pusti jo- meni.
risegam ti na Naromatov spomin, da ne bom več segel 9° njenem življenju. Peklenske ure, ki sem jih pretrpel, v° ttie privedle k razumu. Pa naj je njena krivda kakr* makoli, pusti jo meni! Ne napravim ji nič žalega; brez .le mi m živeti!«
Padel je na kolena in s prosečim pogledom iztegnil 1 h kraljici.
^Kraljica je globoko- vzdihnila in šla z roko preko vlaznega čela.'
N, ^Mstžini, nesrečnež brezumni! Težko mi je zate. apravim (vse, kar je v moji moči, da ti dam srečo in Vrnem Neitino srce. Najprej pa moram rešiti tvojo £,,aV°' Postava ti je znana: vsak tujec, ki je umoril Egip* g aj je zapadel smrti. Ti si pa segel po življenju svoje
je.Sargon ostal sam, je vzdihnil: »Oh, Nejta! ta- ° V16 je privedla ljubezen do- tebe! Kakšna čudna (]ni or'‘ Pa veže ponosno kraljico s teboj, ki si tako po* »ko11' ^ a roma tu? Oh,« je rekel in se udaril po čelu, neno mi je jasno, zakaj Hatasu vedno ščiti naš nas
rod, zakaj je sezidala grobnico po vzorcu naših stavb. Zdaj razumem, kako jo je mogel umirajoči Naromat prisiliti k prisegi, da me bo ščitila? Da, zdaj vem: Nejta je njena hčerka.«
Ko je kraljica ostavila Sargona, je pozvala k sebi Semnuja in ga vprašala, kako bi bilo mogoče rešiti ne* srečnega mladega moža pred posledicami njegovega zločina.
Semnu je resno zmajal z glavo.
»To ni lahko, kraljevska zapovednica. Postavo po znaš. Če se vest o tem dogodku raznese, kar je precej verjetno, Bo Sargon zaprt. In ne bo ti mogočn zastaviti poti pravici, ne Ida Bi vzbudila novo nevoljo. Temu pa se je treba v (sedanjih okoliščinah izogniti! Po mojem mnenju je treba princa skriti, dokler se govorjenje o tej zadevi ne poleže. Plemenita Nejta ozdravi. Samo ona more odpustiti svojemu možu ter zaprositi pomilo* ščenja. Tedaj pojde stvar sama od sebe.«
Ko se je kraljica vrnila domov, je takoj legla in za* spala. Prebudila se je prav pozno. Njen prvi pogled je obstal na služkinji, ki je sedela ob njeni postelji in pa* žila na sleherni njen gib.
(Dalje.)
novih orgel. Obrede je v spremstvu šestih duhovnikov opravil preč. g. de» kan vipavski, ki je imel krasen govor. Razen cerkve so bile okusno ozaljša» ne tudi orgle, ki so lepo delo tvrdke Jurman»Valiček. Le omara starih or» gel, ki je zelo lepa, je še ostala. Prej» šne orgle je napravil Mihael Zajc v Ljubljani leta 1734. Naj bi nove pele vsaj toliko časa, kot so stare.
Erzelj nad Vipavo. — (Tri poro» k e.) — Erzelj šteje le 280 duš, zato ni čuda, da včasih ni mrliča poldrugo le» to in da ni bilo še pred kratkim že pet let nobene poroke. Tem bolj pomen» ljivo je bilo, ko so stali 5. julija kar trije pari v lepi erzelj ski cerkvi pred oltarjem sv. Mihaela, da si obljubijo zvestobo do groba. France Verčo-n je vzel Anico Pregelčevo, Jože Kobal Tončko Mesesnelovo in Bernard Ko» bal iz Tevč Mico Verčonovo. Isti dain se je v Ameriki poročilo naše dekle Marija Kobal z Viktorjem Karuzo, doma iz Gaberja. Vsem štirim parom želimo obilo božjega blagoslova!
Šturije. — (Hvala g. župniku.
—	Letina. — Naše del o.) — Po dolgem molku vsaj tole: na god sv. Alojzija je pristopilo 43 otrok prvič k Gospodovi mizi. Bilo je prav gan» ljivo. Po tem, so 'se zbrali v farovžu. V imenu staršev iskreno hvalo preč. g. župniku za ves trud in požrtvovalnost.
—	Kako bo z letino? Sena smo- 'spra» vili več kot lani, krompirja bo malo, posebno v višjih legah. Sadja ni sko» raj nič, trta pa kaže prav dobro, kjer je ni o1,smodila peronospora. Zadnji dež je zopet oživil že precej osušene njive in travnike. —■ Na Fužinah delo pri zgradbi električne centrale napre» duje, a so tudi razne ovire. Utrgal Lse je namreč nad novim zbiralnikom pre» cejšen plaz sveta, ki bo lezel v rezer» var. — V predilnici delata 2 skupini, vsaka po 6 dni v 14 dneh. Seveda je zaposlenih največ mladih deklet, ki v tednu brez dela pomagajo doma pri kmečkem delu. Pred kratkim je bil prestavljen ravnatelj Conciato. De» lavci pravijo, da se ni znal vživeti kot ravnatelj ne v tehniške ne v socialne razmere. Upajo, da bo novi boljši.
Štomaž. 13. t. m. je umrla Mar. Bra» tina. Znana je bila daleč na okrog. Pre» živi j ala 'se je z delom svojih rok. Ker revica ni bila prav bistra, so nekateri trdosrčneži celo pri njeni dnini skopa» rili. Naj bi tisti zdaj kaj dali za pro» šnje! — Pšenica nam je še dovolj do» bro obrodila, a vendar ne tako, kot smo mislili. Sena je manj kot lani. Tudi sušo 'smo že malo občutili.
žz idrijskega kotia
in okolice.
Od cilja k cilju. — Dne 13. t. m. je na vseučilišču v Bologni z od» ličnim uspehom promoviral za dok» torja čiste matematike naš rojak — idealen mladenič — gosp. Franc Moč» nik. Mlademu doktorju, ki bo sedaj nastopil še pot do oltarja, da svoje izredne znanstvene spo-sòb-nosti ko-n» čno združi s služabništvom božjim, vsi Idrijčani prav iskreno- čestitamo in želimo obilo božjega blagoslova.
Tečaj. — Tečaj za umetno veze» nje, ki ga je priredila tvrdka g. Jos. Kerševanija iz Gorice v tuk. ljudski šoli, se je v sredo z lepim uspehom za» ključi!. Udeleževalo se ga je 33 učenk, ki se blagi gospej Kerševanijevi za njen trud toplo- zahvaljujejo.
Zračen j e. — Radi običajnega zračenja rudarjev bo ta teden delo pri rudniku počivalo.
Novi grobo vi. —- Po večletnem trpljenju je v četrtek umrla 65»letna Marija Mlakarjeva, žena znanega krojača.. — V petek je po mnogolet» nem trpljenju umrl 32»letni Franc Hr» vat, sin 'vp. rudarja. Po dolgih preiz» kušnjah in mukah uživajta večno ve» sel je pri Bogu !
Iz cele okolice. — (Toč a.) — Tem» ni, grozeči oblaki, ki so- se pojavili v petek popoldne, so vzbudili strah v vsej okolici. In upravičeno, kajti ob V2 šestih zvečer se- je vsula toča, kakršne ljudje ne pomnijo. Bila je deloma de» bela kot debeli orehi in tudi kot srednje»'debela jabolka. Sreča le, da je bila pecej redka in da je padala le nekaj minut. Naša okolica je priza» deta takole: v Idriji, Sp. Idriji in Če» kovniku je naredila po vrtovih precej škode, vendar upamo, da se bo- še popravilo. Pobilo pa je zlasti v Idriji mnogo .šip in precej strešnih opek. Par -oseb je odneslo tudi bunke na glavi. Idršek, Gore, Dole, Godovič, Zavratec so bili prav malo prizadeti, deloma tudi nič. Najhuje pa je zade» lo vojskarsko in ledinsko župnijo, ter del Kanomlje. V teh krajih je padala na gosto. Na Vojske-m je pogled žalo» sten, kajti uničeno je skoro vse. Samo pri enem posestniku je ubilo nad 70 šip. V ledinski župniji je po prvem pogledu sodeč uničenega 50 odstotkov vsega pridelka. Ljudstvo je povsod žalostno; v trudu in znoju se bori za svoj obstanek, pa pride nesreča in v par minutah je vse uničeno. Prosimo združeno občino, da se 'zavzame za prizadete kraje.
So. Idri ja. — (Zlata poroka.) — Dne 26. t. m. bo poteklo 50 let, od» kar sta si pred oltarjem obljubila večno zvestobo vp. rudar in posestnik Gregor Troha in Terezija roj. Hlad» nik. Bog jima daj v zdravju in za-do» voljstvu dočakati še mnogo srečnih let!
Kanoml ja. — 14. t. m. sta se poročila Sedej Franc in Bizjak Frančiška. Srečno!
Mrzli vrh. — V soboto smo nesli k počitku v Ledine 68»letno posestnico (Marijo Seljakovo. Bila je dobra žena in zgledna gospodinja. Večni pokoj !
Marof. — Lepo smo proslavili naše» ga zaščitnika sv. Vincencija Pavlan» skega. Bile so tri sv. maše. — Ob bir» mi nas je obiskal prevzvišeni knez in nadškof goriški. Izredni dogodek je bil zavodu v veliko veselje!
S Krasa.
Vel. Dol.—■ (Sv. Jakob. — Go» p r n i c e.) — Prvo nedeljo po 'sv. Ja» kobu bomo imeli; velik shod. Vsako leto nas obiščejo ljudje od blizu in da» leč, da se 'najedo tare in napijejo ši» rom znanega terana. Ako si v starih
časih kaj omenil o tari, si jo dobil s ko» lom po glavi. Sedaj, je tara le za šalo. Tara pravijo odrezkom v mesnici. Ko so bili gospodarji skopi, tako nam namreč pravijo, in so jih na sv. Jakob prišli sorodniki obiskat, so jim dali tare na mizo, da je bilo dosti in da je malo stalo. — Pred tremi tedni ko bile po vasi ciganke in so marsikateri stari in mladi karte metale. Med dru» gim je ciganka v neki hiši dejala, da si bo drugi dan prišla neka Marija ne» kaj sposodit, a naj ji ne dajo. Slučaj je hotel, da je res prišla soseda Marija po nekaj na posodo. Hišna gospodinja se je kar skrit tekla, češ da ko je z ad» njič p in j o posodila, se ni hotelo maslo narediti. Tako delajo ciganske copr» niče zgago po vasi. Smejati se je treba ženski babjeverno-sti! Tu smo jih ma» lo osmešili, da bi jim koristilo.
Tomaj. — (Strela.) — V torek 15. julija sta šla Jožef Večerin in Pe» ter Rože spravljat -seno. Nenadoma se je vlil dež in ista se zatekla pod dežnik. V kovinasto dežnikovo palico pa je udarila strela, sežgala platno- in oba oplazila do nezavesti. Večerin bo kma» lu dober, Rože, ki jc ožgan po vsem životu, se bo pa še moral zdraviti. Če bi ne 'bilo dežja, bi oba zgorela. Tre» ska in hudega vremena, reši nas, o Gospod !
S Pivke.
Hruševje. — (Tu si lahko po» magamo!) — Večkrat beremo po» hvalo o kaki zadrugi, le o naši podna» noski mlekarski ni še nihče nobene dejal, čeprav se lahko meri z najbolj» širni po deželi. Koliko denarja donaša zadruga vsak mesec! Vrhutega pa še poskrbi Iza raznovrstne kmetijske po» trebščine. Le škoda, da se premalo za» vedamo pomena zadruge in gojimo še premalo goveje živine. Dobe se go» spo-darji, ki imajo krme za 12 in tudi za več repov, rede pa le tri ali štiri. Seno prodajo pod ceno v Trst. Kme« tje, Podnanovci, poprimimo se umne živinoreje, pa tudi naše lepe travnike pognojimo z umetnimi gnojili, rčh fžždmunežium um m u mura um
Laze pri Senožečah. — (O b t o ž u » jemo se!) — Danes se prvič oglaša» mo v »Novem listu«. Letina nam kaže slabše kot lani. A to nas ne ovira, da ne bi imeli denarja za gostilno in za ples. Na naš farni praznik se je celo ta in ona mamica zavrtela. Grdo na» vado imajo tudi naši fantje, ki skoraj pri vsaki besedi zakolnejo Boga in Mater božjo. Morda kažejo našo srč» no kulturo tudi naše zanemarjene ka» pelice?
Iz Gor,
Sv. Lucija. — (Semenj. — K o n » c e r t.) —. Prihodnjo nedeljo 27. t. m. bo običajni poletni semenj, ki je bil navadno prav dobro obiskan. — Isti dan ob 4. uri pop. bo v cerkvi orglar» ski koncert. Prijatelji lepe glasbe, pri» dite!
Trnovo pri Gorici. — (Debela toča.) — V petek 18. julija ob štirih in pol popoldne so se nenadoma pri» valili nad Trnovsko planoto črni obla» ki. Kmalu sé je jela vsipati debela to»
ča, težka tudi po 4 dkg. Trajala je k sreči le pet minut, sicer bi nam bila uničila vse pridelke. Vendar pa se ta« ko debele toče Iže dolgo ne spominja« mo.
Sužid. — Skoraj nepričakovano je prišla po daljšem odmoru med nas be= la žena smrt. V teku 14 dni je ugrabila kar 4 osebe in sicer so umrli: 66«letna Terezija Ohojak, 4«letni Breška Alojz in 20«letni Koren Maks. Tihi in dobri mladenič se je komaj izučil za mizarja. Bog jim daj sveti raj ! — V »Novem listu« ta in oni pograja nedostojno nošo. Povedati moramo, da se tudi po Kobariškem že precej širi.
Podbela. — (Požar. — Vod o« vod. —- Cest a.) — 10. t. m. ob treh popoldne je začelo goreti v skednju posestnika Čušina Ivana. V par urah je bilo vse poslopje v plamenu. Žane« rili so otroci. Ker so bili vsi ljudje po senožetih, niso mogli omejiti požara. Eden domačih fantov je poklical ga« silce iz Kobarida, ki so morali iz bliž« njega potoka Bele po 260 m dolgih ceveh napeljati vodo. Poslopje je po« polnoma zgorelo. Posestnik ni bil za« varovan. Če bi ne prišli gasilci, bi bilo zgorelo polovico vasi. Vsa čast gasil« cernii iz srca smo jim hvaležni za njih požrtvovalnost. — Vodovod imamo speljan po kanalu, brez cevi. Vanj se stekajo vse mlake. Ljudje nimajo de« n ar j a za dober vodovod. Studencev pa je vse polno okrog. — Cesta iz Boriane v našo vas je bila popravljena po vojni. Od Boriane do bivše meje bi bilo dobro in koristno' izčistiti kana« le in podsuti. Najbolj potrebno je od« straniti v vasi Borjani kos senika, ker ie na tem mestu cesta komaj 150 cm široka. Kako je to potrebno, se je vi« delo pri omenjenem požaru. Ko so prišli gasilci z avtomobilom, so obti« cali tam in niso mogli naprej. Na ro« k ah so morali peljati brizgalke in cevi dalje. Kljub številnim prošnjam na žu« panstvo, da bi nam dalo podporo (ti« soc lir) za razširjenje tiste ceste, ni še do danes nič.
Lom. — Pretekli teden smo videli žalosten pogreb. Umrla ie Musov ov« ka v Rutu, kije bila prava trpinka vse življenje. — Družina Pavšič se vsem, ki so v težki bolezni njih hčere in sestre Milke kaj dobrega storili, in vsem, ki so jo na zadnji poti spremili in zanjo molili, posebno pa še preč. go« spodom in g. Pisku za ganljivi nago« vor ter pevskemu zboru prav iz srca zahvaljuje.
Kozaršče. — (Smrt.) — Po dolgi bolezni je 13. t. m. preminula Marija Urši če va, mati številne družine Lep Pogreb so ji priredile članice žen. Mar. družbe. Naj ima, pri Bogu veselje, ker tn je dovolj trpljenja vžila. Dan po« zneje je umrl sedemnajstletni fant Mi« na Leban. Počivaj v miru!
Goren je pol je. — (Porok a.) — 1 oročila sta se zvesta cerkvena pevca k Izidor Rakotina in Milka Staničeva lz Gorenjega polja. Med mašo jima je pevski zbor lepo prepeval. Obilo sreče!
Otalež. — (N e v i h t a.) — V petek okrog petih pop. je prihrula nad Ota« lež silna nevihta z debelo točo. Padalo
je samo pet minut, a tako silovito, da je bilo namah od odbitih vej in listja vse zeleno pod drevjem. Tako debele toče ne pomnijo niti naj starejši lju« d j e. Pobilo je mnogo šip po vasi, na cerkvenem zvoniku je odkrilo na prednji strani pločevinasto streho, več močnih dreves je zlomilo ali izrulo s koreninami Največ škode je na zre« lem ‘žitu, ki ga leži za dve setvi po tleh; turšico je po večini zlomilo- in stolklo, da je komaj upati, da si opo« more. Hudo nas je obiskalo. Že prej je pritisnila huda suša, da smo nakosili sena v senožetih za tretjino manj kot lani in žito ni moglo- polniti zrnja. Zadnjih 14 dni pa slabo vreme močno ovira delo pri košnji in žetvi.
Ponikve. — (Obe plati...) — Dopisniku s Ponikev, ki je poslal zad« nji dopis, odgovarjamo prizadeti sle« deče: gor smo mi prišli le na izlet. Verske dolžnosti smo vse doma opra« vili. Tudi naša dekleta so bila dostoj« no oblečena. Zakaj pa ni videl tistih fantov pod korom, ki so se med sv. opravilom smejali in govorili? Tudi mi nismo plesa odobravali in ne k njemu prispevali. Toliko v pojasnilo.
Izletniki iz doline.
iz tržaške okolice.
Sv. Križ pri Trstu. — (N ovc or« g 1 e. — Pevci skupaj!) — Po pri« zadevanju našega g. župnika smo po i.5 letih dobili nove orgle. Prejšnje so vkradli 'med vojno. Sedaj smo dobili nove, ki jih je izdelala tvrdka Zanin iz Codroipa. Orgle so izborne, z dve« ma manualoma in vsemi modernimi sredstvi. Za nje je prispevala z večjim nakazilom tržaška občina, večji zne« sck jc daroval neki dobrotnik, /upijani so dali manjše prispevke. Pr c« reklo nedeljo so prvič zapele pod spretnimi rokami g. župnika iz Pr c« seka, ki je med splošnim zanimanjem vernikov res mojstrsko izvajal razne skladbe in spremljal pevski zbor, za kar sc mu lepo zahvaljujemo. Po« sebno zahvalo zasluži naš č. g. župnik in vsi darovalci. — Pevski zbor jc v zadnjem času zgubil več dobrih moči. Zato vabimo fante in dekleta, ki lju« bij o lepo petje, da pristopijo. —- "ludi letos imamo počitniško skupino otrok iz Trsta, ki je nastanjena v ljudski šoli. Vodijo jo č. sestre \z Trsta.
Ricmanje. — (Poroka.) — Pred nedavnim se je poročil naš vrh in de« lavni pevovodja g. Vladko Švara s pridno cerkveno pevko g.čno Karoli« no Hreščako-vo iz Boršta. Mladi par se je preselil v Trst. Našega Vladkota bomo pevci prav težko pogrešali. Za svoj trud je zmeraj le dejal: »Če se boste vse dobro naučili, bom še jaz dal vsakemu pevcu poljub.« Dobro, da imamo brž namestnika, namreč mlajšega brata Vinkota. Čeprav ima komaj 17 let, se je že dobro izuril v bratovi šoli. Za mladi par prosi zlasti pevski zbor obilo božjega blagoslova.
Iz goriške okolice.
Sovodnje. — (Dve korenini. — Ne bodimo prepirljivi.) — Dne 11. t. m. je umrl 'kmet Cotič Jožef v 86. letu starosti. Par dni za tem nas
je zapustil za vedno g. Kodermac Jo« žef, trgovec, 79 let star. Rajni nam je prva povojna leta več časa županova! Udeležba pri pogrebu je pričala, da je bil mož zelo -spoštovan. — Naj poči« vata v miru! Družinama naše sožalje! — Ni dolgo od tega, ko smo se bali, da ostanemo brez petja v cerkvi. Naš strah je bil neopravičen, kajti sedaj imamo kar dva pevska zbora. Prej« šnjega, ki bo pel, ko poneha neznosna vročina, in na novo ustanovljenega, ki poje prav dobro. Prejšnji, za večletno požrtvovalnost vse hvale vredni zbor, je radi vročine in drugih neznanih vzrokov začel stavkati, tako da smo na Telovo v splošno nezadovoljnost ostali brez običajne pocesije. Da bi ha shod sv. Ivana ne učakali kaj sličnega, se je sestavil nov zbor in nastopil po par vajah, za kar mu gre vsa čast in naša hvaležnost.
Solkan. — 20. t. m. smo obhajali prav slovesen dan. Prišel jc med nas prevzvišeni delit sv. birmo. Ker je ravno zdaj dosti dela, so domači fantje kar čez noč od sobote na nedeljo po« stavili slavoloke. Tudi dekleta so cer« kov okusno ozaljšala. Lahko rečemo, da se fantje žc dosti let niso tako no« trudili. Vsa čast jim! Sprejem prevzvi« šenega je bil prav slovesen. Pri izpra« ševanju so birmanci dobro odgovar« jali. To je zasluga naših duhovnih pastirjev. Nad vse je pa slovesnost povzdignil pevski zbor pod vodstvom g. Prencisa. Izvajal je dovršeno same nove pesmi. Le napre j ! '— Pšenico smo že ondatili. Manj je j c kot lani, ker jo je pomladi rja napadla. Tudi toča nas jc malo oklestila. _______
Objave.
Za invalide.
Razpisani sta mesti poštnih slov na Doleti pri Idriji in na Livku. Invalidi, ki hi radi dobili ti mesti, naj spišejo prošnje na poštno ravna« tel j st vo v Vidmu in naj jih vložijo preko inva« Udrtega udruženja (Opera nazionale invalidi di guerra, Corso V. E. III 33, Corica), kjer dobe tudi vsa pojasnila.
Porcijunkula v Logu pri Vipavi dne 1. in 2. avgusta 1930.
1’redstojništvo cerkve Matere božje v Logu pri Vipavi naznanja, da jc sv. apostolska peni« tencijarija podaljšala za nadaljnih 7 let d ovoli c« njo, da sc sme v cerkvi Matere božje v Logu pri Vipavi vršiti porcijunkulska pobožnost. Le« tos se bo razvila pobožnost v dneh; 1. in 2. av« gusta v tcm«lc redu:
Petek, dne 1. 8.: ob 4. popoldne pričetek spo« vedovanja. Ob 8. zvečer pete litanije Matere božje in blagoslov. Po blagoslovu ne bo več spovedovanja.
Sobota, dne 2. avgusta: ob 5. zjutraj pričetek spovedovanja. Ob 6. pridiga, po- pridigi sv. m a« ša pred sv. Rešnjim Telesom; med sv. mašo obhajanje po cerkvi. Potem še več sv. maš. Oh 10. sv. maša s petjem pred sv. Rešnjim Tele« som; med sv. mašo pridiga; po sv. maši lita« ni je vseh svetnikov in blagoslov za sklep po« božnosti. Na razpolago bo ves čas deset spo« vodnikov.
Oskar Canarulto,
TRST, via Matt. Ren. Imbriani št. 13.
Prodajam ob birmi nove in rabljene
predmete po zelo nizkih cenah.
Književni pomenki.
Dr. J. Ev. Krek: Izbrani spisi.
II. zvezek. Prvih pet let javnega dela (1892— 1897). 2. snopič. Članki in govori. Uredil Ivan Dolenec. 1929. Izdala Družba sv. Mohorja v Celju. Str. '195—402.
Več kot 30 let je že, odkar je Krek pisal članke, obsežene v tem snopiču izbranih spisov, a še danes so tako sveži, zanimivi in aktualni, kot da jih je pisal včeraj. Vzeti so- iz tedanjega časopisja (Slovenec, 1892—1897; Glasnik, 1894— 1897; Duhovni pastir, 1897) ter obravnavajo najrazličnejša začasno in trajno pereča vpra* sanja: delavstvo in njegov položaj, liberalizem, brezverstvo, narodnost, Rusija in katolicizem, duhovnik in politika, vzgoja in izobrazba ljud* st va itd. Ni ga bilo dogodka ali vprašanja, da bi Krek ne bil na svoj živahen, globok in duho* vit način povedal o njem svojega mnenja. Kot časnikar je bil Krek velik. V tem članku po* ljudno- razlaga, v onem je oster in bojevit, pač kakor je) zahteval predmet. Njegove sodbe o kmetskem in delavskem položaju imajo še da* nes skoraj nezmanjšano veljavo. Načelno je jasen, natančen in odločen. Človek se pri branju osveži in poživi. Znamenite »Črne bukve kmečkega stanu« (iz »Slovenca«, 1895.) so v tem snopiču skoraj v celoti ponatisnjene. — Vestni urednik (menda noben velik mož ni imel natančnejšega in marljivejšega življenje* pisca, kot ga je Krek našel v prof. Dolencu) je dodal pregled razprav in člankov o Kreku, na* pisanih od julija 1923. do decembra 1928. Pet strani samih naslovov priča, kaj je Krek za svoj narod pomenil in kako globoko in splošno sc še dolgo po smrti čuti velika vrzel, katero je pustil za sabo. — Izšel je- tudi že III. zvezek iz* branih spisov. V tem j c ponatisnjen znani »So* eializem«. Kdor si želi koristnega, zanimivega in prijetnega čtiva, naj seže po Krekovih izbra* n ih spisih.
France Bevk: Julijan Sever.
Trst, 1930. Književna družina »Luč«. Tiskala tiskarna »Edinost«. Str. 112.
Pisatelj včasih zgrabi v izredno mnogovrst* nem človeškem življenju en sam predmet, pa ga od vseh strani natančno ogleda in enako- na* tančno opiše. Tako je Bevk segel v vsakdanje življenje. V roki mu je ostal mlad človek, viso* košolec, ki je po očetu podedoval neozdravljivo bolezen: jetiko. Sever ve, da bo umrl. Sam zase bi se v neizbežnost morda kmalu vdal, ako bi ne bilo zaročenke Anice in matere, ki ga vežeta na. ta svet. Jetika ga počasi trga iz življenja. Obupno upanje umirajočega človeka ga spravi na pot proti jugu, po Italiji. Na vsej dolgi poti do otoka Capri trpi telesno in duševno. Z njim hodi namreč Anica, za Anico pa njen dru* gi zaročenec zdravnik Vencelj. Da gre Anica z .Iiilijanom, je umevno; neumevno pa mi je, ka* ko je mogla biti tako brezobzirna, da je v Fio* renči Julijami povedala o Vencljevi navzoč* no-sti. Na otoku Capri se je jetiki pridružila še neka druga bolezen (katera?), ki je zahte* vala operacijo. Na operacijski mizi pa je Juli* jan umrl. Pokopali so ga v Ncapolju. Anica sc vrne domov sama. Julijanovo mater obišče sa* mo enkrat, in sicer v družbi z Vencljem, o ka* terem je mati vedela, da je njen zaročenec. Tu* dì to jei neumevna brezobzirnost. — Bevk je hotel pokazati žaloigro mladega človeka, ki brez lastne krivde počasi umira, dokler ne umre. Posamezne položaje je narisal skoraj znanstveno natančno. V podroben opis je tu vtaknil kako misel, porojeno morda iz lastnega doživetja, tam pa prevladuje- romantično, čuvstveno razpoloženje. V celoti pa je povest
; šibko zgrajena. Zdi se mi, da je zapletek in raz* j pletek dejanja ter značaj delujočih osebnosti i preveč podrejen že naprej danemu odgovoru na vprašanje: ali bo- Julijan živel? Temu nega* tivnemu odgovoru je Bevk prilagodil dejanje in osebe ter je nasprotja, ki so že sama po sebi globoka, še podčrtal. — Knjiga bo pri Bevko* vem stalnem krogu bravcev učinkovala.
a. k.
Došle knjige.
Ivan Cankar: Zbrani spisi. Deseti zvezek. Uvod in opombe napisal Izidor Cankar. Ljub* ljana, 1930. Založila Nova založba. Str. XVI +371. — (Cene: broš. 68.— Din; polplatno 80.— Din; celo platno 86.— Din; pol usnje 110,— Din.)
Novi zvonovi
na Gočah pri Vipavi.
Ti zvonovi so dali prečast. gosp. župniku Al. Kralju in za njim stoječemu podpisanemu ko* lavdatorju mnogo dela, zvonarju pa mnogo sit* nosti. Vzrok je bil v tem, da so bili prejšnji farni zvonovi v naših krajih izjemoma naj* težjega težnega sistema. V zvoniku je ostal ve* liki zvon, ki je skoraj še enkrat tako težak kot istoglasni odškodninski. Ta težki vel. zvon je moral torej dobiti tri težje tovariše, kot so od* škodninski, sicer bi prihodnje zvonilo predstav* ljalo sliko zrelega, krepkega moža v družbi treh malih frkolinov. Ccrkv. predstojništvo je pro* silo, naj se izroči vlivanje malih treh zvonov župne cerkve zvonarju g. Brighentiju v Bolonji. Ta zvonarna vliva namreč prav dobre zvonove težjega sistema.
Ta prošnja pa ni bila uslišana; vlivanje zvo* nov so izročili zvonarju Leri (Lucca).
Na poziv cerkv. predstojništva je prišel L era na G o če določit glas vel. zvonu. Pri tej priliki je ponujal svoje lahko zvonilo (f1, g1, a1 = 15 kvintalov) mesto odvzetega (22 kvint.). Ko ni dobil zato dovoljenja, je izjavil, da odpove vii* vanje treh farnih zvonov ter je odšel.
Čez pol leta pošlje pa obvestilo, da je oddal vseh sedem zvonov (3 za farno cerkev, 3 za po* dvužnico in 1 za pokopališče) na železnico in da tehtajo le 72 kg manj kot odvzeti.
V juniju sem farne zvonove preizkusil in pre* meril. Lerov f1 je na krilu debel 8 cm, širok 111 cm; koliko tehta, ni sporočila, — Brighentijev f1 je na krilu debel 9.5 cm, širok 118 cm, tehta 1070 kg. — Prejšnji f1 je tehtal 1132 kg. — Prej* šnjo- težo vseh zvonov je Lera kar čudežno po* godil (?). Je samo- 2 odstotka razlike, in to pri sedmih zvonovih. Dobri zvonarji si izgovarjajo 3—5 odstotkov tožne razlike. Škoda, da ni Lcra pogodil tudi zvočne vsebine prejšnjih zvonov! Njegovo ime- na farnih zvonovih se ne ujema dobro z izjavo, da odpove vlivanje teh treh zvonov.
Čepa presojam te zvonove koi odškodninsko zvonilo, jih moram jako pohvaliti; čisto so in* tonirani, zvočno (med seboj!) izenačeni in iz* datno brenčeči. Boljših odškodninskih zvonov nisem nikjer preizkusil.
Za monterja nimam pohvalne besede; delo je preveč površno. Vel. zvon, prej tako mogočno doneč, je preobrnjen in preobešen izgubil prej* šnjo očarujočo moč. Ccrkv. oskrbništvo ho moralo skrbeti za popravo.
K sklepu pa nekaj pohvalnega. Po izvršitvi kclavdacije so mi hoteli pritrkovavci dokazati, da so še vedno junaki v lepem pritrkovanju. To je bil zame krasen užitek! Pritrkovanje polno izprernemb, polno glasbenih olepšav! V vsem se je zrcalil fin občutek za lepo glasbo. Goski '<
pritrkovavci ohranijo častno ime najboljših pri* trkovavcev v Vipavski dolini.
Iv. M—a.
Pisma izseljencev.
Naš rojak Jerič Janko nam pošilja iz Argentine pismo, kjer popisuje tamkajšnje razmere.
Heredija 1378, Villa Ortuzar, Buenos Aires.
»Že parkrat sem se namenil,« — piše »— da se oglasim, toda bilo je še prezgodaj. Zdaj pa, ko sem že eno le* to tu, poznam prav dobro razmere in lahko katero povem.
Najprej rečem, da je Amerika tudi pri nas doma, samo če veš kje. Kdor se pa kljub temu premisleku odloči za pot čez morje, naj se poprej malo se* znani s španščino. Ko pride sem, naj si brž poišče katerokoli delo, med tem pa naj gleda za zaslužkom, ki je pri* meren njegovemu rokodelstvu. Slabo je za tistega, ki nima nobenega po* klica; mora delati kot »peon« —težak, tako da zvečer ne čuti več ne rok ne hrbta. V delo jemljejo le krepke lju* di. Slabotnim kar v obraz povedo: »Nimamo dela zate.« Delo pa je zelo nestalno. Na mnogih tovarnah ugle* daš tablico »Non preziso obreros« (ne potrebujem delavcev.) Velika va* ba za naše ljudi so tudi številne go* stilne. V slovenski naselbini La Pater* nal jih je kar devet. V gostilnah je celo ob lepem vremenu vse polno obupancev, ki čakajo na delo. Tu pa povrhu še zapravljajo. Gostilničarji jim namreč silijo jesti in piti tudi po tri do štiri mesece na kredo, češ, boš že plačal, ko dobiš delo. Tako se zgo* di, da se nesrečneži kar predajo tem mogočnežem.
Kdor računa, da bo dosti prihra* nil, se speče, kot sem se. jaz. Če bi ta* ko varčevali doma kot nekateri tukaj, bi si gotovo več prihranili doma. Sko* raj od ust si moraš odtrgati, če hočeš prihraniti v šestih mesecih 2000 lir.
Imam dosti prijateljev in znancev, ki bi se radi vrnili domov, a reveži nimajo denarja niti za kruh.
Dosti bolj srečna kot moški so pa naša dekleta. Če so le zdrava in po* štena, dobijo brž dobro službo. Imajo od 350 do 400 lir mesečno poleg hrane in stanovanja. Delati pa morajo čvr* sto in so le redko proste.
To sem nameraval napisati rojakom v premislek, p red no gredo slepo čez morje.«
Objave.
V Lurd.
Od 26. avgusta do 1. septembra in od 25. 9. do 1. 10. se ho vršilo veliko romanje v Lurd. Kdor sc hoče romanja, ki stane z vso preskr* bo v 3. razredu okoli 300 lir, udeležiti, naj piše na »Opera Italiana Pellegrinaggi Paolini« Mi* lan s svojim natančnim naslovom in naj priloži 30 lir. Tam mu vse povedo.
Shod »Skalnice«
l-o v nedeljo dne 27. julija: ob 4. pop. v cerkvi sv. Ivana. K obilni udeležbi vabi
predsedništvo
Kaj se sliši po svetu.
Prva križarka.
Prvo križarko ali oklopno ladjo so zgradili 1. 1530. Španski kralj Karl V. je dal po nasvetu nekega' Bosia obiti ladjo! »Santa Marija« s svinčenimi ploščami. Na pohodu proti Tunisu se je ta ladja posebno izkazala, ker je tedanje topovske krogle niso mogle prebiti. Splošno so pa prišle križarke v rabo' dosti pozneje.
Človeška kri na liter.
Na Dunaju biva gospod Alfred Hainisch, ki živi od prodaje last* ne — krvi. Pustil si jo je v bol* nišnicah že 25 krat vzeti. Vsakokrat po pol litra. Dunajska klinika je Hai* nilschu dala tudi posebno izkaznico kot »prodajalcu krvi.« Za pol litra krvi je prejel 270 lir. Lotil se je pa Hainisch svojega posla največ iz bede. Sicer pa je danes na Dunaju še 100 ljudi, ki imajo tako osebno izkaznico kot omenjeni Hainisch.
Kraljeve ure.
Angleški kralj Jurij ima velikansko zbirko ur. V obeh palačah, v Wind* sor ju in Buckinghamu jih je čez 1000. Vse ure so popisane v dveh velikih zbirkah. Med njimi je znamenita ura, stara že eno stoletje, pa ne prehiti niti sekunde na dan. V zbirki je tudi »pro testna ura«. To' je posebna ura, kakr* sno so nosili za časa ministra Pitta, ki je uvedel davek na ure. Zato so Ion* donski meščani nosili zelo priproste ure, da so le manjši davek plačevali. Kažejo tudi uro kralja Edvarda VIL, ki jo nastavijo vedno za pol ure na* Prej. To pa v spomin na rajnega kra*
1 ja, ki je zelo ljubil točnost. Iz bojazni, da ne bi prišel kam prepozno, je raje nastavil uro pol ure naprej. Za navi* jan j e ur je nastavljen cel trop slug in Par uradnikov.
Stara krasotica.
Blizu Catanije na Siciliji so našem*
1 jeni moški ugrabili 36*letno baronico Marijo Musmeci, ko se je šla s preha* jat. Domači so menili, da je kak pre* vroč ljubimec ugrabil de voj ko svoje* §a srca. Pozneje pa se je pokazalo, da so jo ugrabili le zavoljo visoke od* kupnine, ki jo upajo dobiti od bogatih sorodnikov. Ugrabljena devica premo* re namreč več kot 8 milijonov premo* zenja.
Prvi podmornik.
.Ker se zopet vse oborožuje, ni prav nič; čudno, če hočejo v francoskem jnestu Rouenu nazvati neko ulico po Lobertu Foultonu, iznajditelju prvega hndmorskega čolna, tega naj hujšega °r°žja na morju. Foulton je zgradil Podmornik »Nautilus« 1. 1799. v Ro* penu. Čoln je bil 6 metrov in pol dolg V}.Poldrugi meter širok. Prava siro* seina proti današnjim. »Nautilus« je jahko le 4 ure vzdržal pod vodo. Že Aapoleon je uvidel, da bodo podmor* niki odločevali prihodnje bitke na ogorju in je graditelja izdatno pod* Piral.
Krvnik — rešitelj.
Na sodišču v Budimpešti se je pri* POtil nenavaden dogodek : v neko so* 0° je stopil mlad gospod, ki se je za*
čel obtoževati sleparije in zahteval ostro kazen. Sodnik je skušal oči* vidno zmedenega moža pomiriti. V hipu je pa ta potegnil ostro brušen nož in si ga hotel pognati v prša. Ta trenutek je stopil v sobo ogrski krv* nik. Planil je k zmešancu in mu iztrgal nož. Tako je krvnik naredil izjemo in rešil človeka.
Razpelo Marije Antoinette.
V Nici na Francoskem je umrl nad* škof Richard, ki je sv. očetu zapustil svoje namizno razpelo. To ima svojo zgodovino. Pred njim je molila v ječi Temple, preden je odšla na morišče, nesrečna francoska kraljica Marija Antoinetta, ki je bila v času franco* ske revolucije ob koncu 18. stoletja obglavljena. Pred smrtjo je razpelo podarila svojemu spovedniku. Ta ga je zapustil neki nečakinji. Od nje ga je podedovala njena hči, ki je na smrtni postelji pred prilično 60 leti poklonila skromno hrastovo razpelo kaplanu Richardu, poznejšemu nad* škofu v Nici.
Kraljeva pipa.
Na Angleškem imajo velikansko pi* po. V njo lahko nabašeš blizu sto kil tobaka. Celo leto se iz nje kadi. Li ud* stvo jo zove »kraljeva pipa«. Vzidana je v steno velikanskih tobačnih skla* dišč v Liverpoolu. Pipa, ki ima poseb* nega moža, da ji noč in dan streže, ima svoj namen. V skladišče pride vedno kaj tobaka, ki je pokvarjen. Iz skladi* šča pa ne gre, ker bi bilo več carine, kot je tobak vreden. Ta tobak torej zbašejo v to pipo, ki se veselo noč in dan kadi.
Grešni kozel.
V velikih njujorških trgovinah je nastavljen poseben uradnik, ki ga zo* vejo »mis takeclerk«. Ta uradnik, ki je bogato plačan, je nekak strelovod za podjetje. Ko se kak kupec vrne je* zen, da so mu dali slabo blago, ali da so se ušteli pri denarju, ali da niso dali pravega zavoja itd., tedaj pokliče višji
ZOBNI ZDRAVNIK dr. ERVIN NETZBANDT,
kirurg,
sprejema v IDRIJI
vsak danodlz‘I""Ine.
Ob nedeljah in praznikih od 8.—11.
uslužbenec tistega grešnega kozla predse in ga začne vpričo kupca grdo oštevati, da nič ne razume, da 'sprav* lja tvrdko ob ugled, ker je zopet raz* dražil tega cenjenega odjemalca in sploh, da naj se kar pobere, ker je od* puščen iz službe. »Mistakeclerk«, ki dobro ume svojo vlogo, se drži kislo, se opravičuje, jeclja. Nazadnje se v večini slučajev zgodi, da začne kupec sam posredovati za »odpuščenega« uradnika, češ da naj mu za zdaj od* pustijo. Odjemalčeva jeza se s tem potolaži in se kar v dobro voljo spre* meni, ko se ravnatelj tvrdke vda in reče: »Pa naj bo, obdržimo ga, a le na vašo izrecno priprošnjo in željo.« Tako so zadovoljni odjemalec, tvrdka in pa grešni kozel, ki za drag denar vleče vse očitke in pogreške tvrdke nase. Resnični kozel ostane pa le ku* pec.
V svobodo.
Ne mine teden, da ne bi v listih brali o uporih in pobegih zaprtih kaznjen* cev:	zdaj v Zedinjenih državah, po*
tem kje v Sibiriji, pa zopet na Franco* skem. Povsod, kjer so velike ječe z dosmrtnimi ali večletnimi jetniki, se gode res čudoviti poskusi kaznjencev, kako bi zopet prišli na svobodo.
Nepristopne ječe.
Iz slovitega Dumasovega romana »Grof Monte Cristo« je znano, kako je jetnik iz mrke ječe »Chateau d’ If« na skali sredi morja pobegnil. Njegov tovariš v celici je umrl. Brž je samega sebe zašil v mrliško vrečo, v kateri so mrtve jetnike, obtežene s svinčeno
ZA OBUVALO RABITE SAMO ČISTILO


KI USNJE OHRANI, OMEČI ===== IN OSVETLI. ==
Izdelek tvrdke „SIDOL COMPANY14 - Trst, via S. Zaccaria l
kroglo kratkomalo vrgli čez obzidje v hrano ribam. Tako se je tudi z njim zgodilo. Z nadčloveškim naporom se je poznejši grof Monte Cristo rešil iz ječe in plavaje dosegel breg.
Tudi v drugih hudih ječah, sezida* nih po večini na nepristopnih čereh, so se že pripetili taki slučaji. V To* verju, v Londonu, v Petropavlovski trdnjavi, v Schliisselburgu nad nekda* njim Petrogradom, na francoskih Hu* dičevih otokih in celo v daljni Sibi* riji, kjer so naselbine kaznjencev skrite v neprodirni tajni. Kako je mo* goče ubežati iz teh nepristopnih ječ? To vprašanje so razmotrivali na nekem zborovanju jetniških ravnate* ljcv. Marsikatero zanimivo so si tam povedali. Evo jih par:
Sibirski jetnik.
Pred kratkim so sovjeti obsodili na smrt nekega jetnika, ki je iz Sibirije že sedemkrat utekel. Čez dan je pre* pilil železno mrežo na oknu, zjutraj je skočil v spodaj tekočo reko in pri* bežal do neke postaje. Brž se je po* mazal z ogljem, da je zgledal kot kurjač. 'Pako je prišel domov kjer sc je opil. Ko se zbudi, vidi okoli in okoli hiše vojake. Kot strela plane na enega, mu iztrže samokres in bombe, da je nastala zmeda, ki jo je izrabil, da je na konju odvihral. Kaj je vse prestal! Pa vendar so ga zopet ujeli. Naredil je še eden poskus, zadnji. Ko pride straž mimo celice, ga za nekaj
Gospodarstvo.
Trg tattili pričeli»«.
Gorica, 23. julija.
Domačih hrušk je zelo malo; dobre vrste so po 2—3 lire. Uvoženo blago je po 1.80—2 liri. Breskve, so po 2.20 do 4 lire; dnevno jih pride na trg po 10—15 kvintalov. Ker prihaja precej blaga iz notranjosti, ni velikega pov* praševanja. Fig ni več. Jabolka so po 1—-1,80. — Domači ringloti po 2 — 2.20.
Pri sadju, zlasti pri onem iz Brd, se poznajo posledice toče.
Zel en j ad: paradižniki 1—1.20, pa* prika 1.60—1.80, fižol v stročju 1.10 — 1.20. solata 60—80, špinača 50—60, peteršilj 1—1.20, radie 50-do 2 liri, ze* lena 1—1.20, kljukec (fižol) 80—1 liro, bučice 20—30, kumare 30—40, čebula 40—50, jajčniki 1.50 do 1.60.
Krompir 38—40.
Tržaški trg 21. julija 1930.
Sadje: hruške 180—260, breskve 260 do 360, amoli 120—160, fige 160—200.
Zelenjad: radič 50—300, kumare 60 do 80, bučice 60—80, fižol v stročju 180, jajčevec (melancane) 180, solata 40—60, zelje 60, špinača 60—70, grah 200, blitva 60, pesa 60, paradižniki 70 do 80.
Krompir 40—50.
SAMORODNE AMERIŠKE TRTE IN KRIŽANKE — PREPOVEDANE.
Vlada je na seji od 20. junija vskle* nila prepovedati gojenje samorodnih ameriških ti;t in križank. Vzgajališča
poprosi. Vojak vstopi nič hudega slu* teč, tedaj ga pa močni jetnik podere na tla in zveže. Na podoben način je skoro vse straže povezal. Vsi jetniki so bili rešeni, a le za malo časa. Svo* bodo so jedva par dni uživali.
Beg iz stranišča.
Ko jetniki, tisti pravi namreč, bero' takale popisovanja romantičnih po* begov, se jeze, ker smatrajo svoje poskuse za nekaj resnega. In res je treba pri tem prav velike drzovitosti in pa igralske spretnosti. To priča ta le slučaj: v Kijevu so na velikem dvorišču zasliševali bivše carske pri* vržence. Na vrsto pride grofica Lehmanova, razkošno oblečena, v dragocenem kožuhu. Obsodba se je glasila na smrt. Pretino so jetnike od* vedli, je grofica stražarje prosila, naj jo puste na stranišče koncem dvo* rišča. Stražarja se postavita pred vra* ta. Ker je že preteklo dobre pol ure, odkar je grofica šla noter, jo kličeta in nazadnje vlomita vrata. Prazno. Kod je ušla? Čez dolgo časa so do* gnali, da je jz sosednega stranišča, ki je s prvim v zvezi z majhnim okencem, prišla neka dekla, ki je tam pometala. Grofica je namreč imela pod bogato obleko raztrgano krilo, se je brž preoblekla in ušla kot dekla.
Še dosti takih drznih dogodkov bi lahko popisali. Snovi za romanc in sanjače je dosti. Le da so te reči kr* vavo resne!
mladih trt jih ne smejo več gojiti za prodajo. Samo rodne trte in križanke bodo obstale samo v pokrajinah, kjer se (strokovnjaki (Kmetijski urad — Cattedra ambulante d’Agricoltura) izrečejo za nadaljnje gojenje, češ da so nenadomestljive. K temu odloku par pojasnil.
Samorodne trte,
Samorodne trte se imenujejo ame* riške zato, ker so jih v Severni Arne* riki najprej poznali in gojili. V Evropo so jih prenesli, ko je tu začela divjati trtna uš, ki je grozila uničiti vse ev* ropsko vinarstvo. Kmetje so upali, da bodo mogli 's temi samorodnimi vrsta* mi še naprej vinariti. Poleg tega sc je izkazalo, da so te trte zelo odporne proti perono-spori in oidiju, katerih zatiranje prizadeva našemu vinograd* niku mnogo dela in stroškov.
K samoTodnim trtam prištevamo Izabelo (katanija), otelo, šmarnico (nòah), delaware, el viro, jaquez, klin* ton in druge, ki jih je bilo v naših kra* jih posebno mnogo zasajenih v prvih povojnih letih. Nekatere imenovanih vrst dajejo res precejšen pridelek, a ta se ne more kosati z vinom naših ev* ropskih trt. Predvsem ima vino ne* prijeten okus (po stenicah). Poleg te* ga se je izkazalo, da vsebuje vino dva različna alkohola, in sicer tako imeno* vanega etilnega kot naše evropske vr* ste in metilnega, ki je hud strup. Me* tilni alkohol je vzrok, da se človek opijani z manjšo količino vina od sa* morodečih vrst kot od žlahtnih evrop* skih..
Križanke (hybridi).
Znanstveniki so že davno skušali vzgojiti nove vrste, ki bi imele dobre
lastnosti samorodnih ameriških, to- je večjo odpornost proti trtni uši, pero* nospori in oidiju, obenem pa dobre lastnosti evropskih trt. predvsem pri* jetni, osvežujoči okus. Do teh idealnih trt skušajo priti s križanjem samo* rodnih ameriških in evropskih. Te kri* žanke imenujemo znanstveno hybride.
Do danes so napravili že na stotiso* če poskusov in vzgojili na tisoče raz* ličnih vrst. Od teh so nekatere zelo .odporne proti peronospori in oidiju, druge proti trtni uši, zopet druge da* jejo velik pridelek itd. Resnica pa je, da nimamo do danes še nobene vrste, ki bi ustrezala vsem željam. Mogoče bodo znanstveniki tudi tako odkrili, oziroma vzgojili. Do tedaj bo pa pre* teklo najbrž še precej časa. Podobni uspehi v sadjarstvu, vrtnarstvu in vsem kmetijstvu nam dajejo upanje, da bomo prej ali slej dobili tudi ideal* ne trte: odporne bodo proti trtni uši, peronospori in oidiju, dajale mnogo izvrstne vinske kapljice, ne da bi jih bilo treba cepiti itd. Do danes vzgoje* ne različno*barvne vrste Seiblov, Cou* dercov, Baco, Oberlinov itd. so samo več ali manj uspeli poskusi na dolgi poti do zaželenega cilja.
Vladna prepoved.
Vlada se je — kot že zgoraj omenjeno — izrekla proti samorodnim ameriškim trtam in križankam. S tem si je usvojila in uzakonila mnenje naj* večjih italijanskih vinogradniških in vinskih strokovnjakov, da spadajo križanke in samorodne trte še vedno v poskusne vrtove znanstvenikov, ne pa v kmečke vinograde. Z dosedanji* mi vrstami se je le poslabšal okus piv* cev in večala kriza žlahtnih evropskih vrst. Če se bo zakon prestrogo izvajal ter prepovedalo brez'izjemc vsako go* jenje samorodnih vrst, bo naša dežela vendarle nekoliko prizadeta. V mno* gih krajih naše dežele, kjer trta ne uspeva, imajo namreč pred hišami lat* nike izabele (katanije). Najdeš jih vse do Kobarida in Cerknega. Latniki slu* žijo v kras hišam, deloma pa pride tu* di grozdje nrav, posebno ga radi zoba* jo otroci. Take trte bi bilo treba pusti* ti. Kjer pa uspeva tudi žlahtna trta, tam naj sc zakon le strogo izvaja. To bo gotovo nekoliko olajšalo vinsko krizo, ki vlada širom dežele in države.
Živini odpraviš uši
če jo opereš z 2% raztopino kreolina. Na 10 litrov vode vzemi malo manj kot V% litra kreolina, dobro premešaj in z namočeno cunjo drgni žival po vsem telesu. Pri tem ne pozabi na no* tranjost ušes, kjer je navadno poseb* no velika zalega. Tako uničiš uši in tudi njih jajčka.
Bolhavi psi.
V poletnem času imajo psi navad* no toliko bolh, da jih puste na deseti* ne povsod, kamor ležejo. Kdor hoče odpraviti bolhe, naj namaže psa s fli* tom, ki ga prodajajo v mirodilnicah.
Koliko kruha pojemo?
Po zadnji statistiki zaužije vsak ita* lijanski državljan v srednjem po 183 kg žita na leto, in sicer v obliki kruha,
testenin, sladkarij, močnatih juh itd. Ker je danes v Italiji nekaj nad 42 mi» lijonov ljudi, je treba za prehrano let» no 75 do 77 milijonov kvintalov kruš» nega žita. Statistika pravi tudi, da se jev Italiji poraba krušnih žit v razdob» ju zadnjih 15 let povišala, dočim je v vseh drugih državah padla.
Letno rabi krušnih žit Francoz 195 kg, Kanadec 188 kg, Belgijec 181, Švi» car 131, Nemec pa samo 65 kg. Nemec se hrani predvsem s krompirjem in mesom.
Sežanski trg.
V letu 1929. je bilo na pro» daj na sežanskih trgih približno 22.900 glav živine in sicer: 8790 goveje živine, 2120 telet, 3190 konj in 8800 prašičev. Cene so bile od 350 do 400 lir za stot goveje živine, za teleta mrtve teže od 400 do 550 lir stot, konji so bili po 1000 do 3000 lir glava, 5 do 9 tedenski prašiči po 80 do 150 lir. Veli» ko konj in volov so vpeljali na sežan» ske trge iz Jugoslavije. V deželi se je število goveje živine znatno skrčilo, to pa radi predlanske suše in velikih hišnih izdatkov.
Nove
postave.
O ODSOTNIH OSEBAH.
Danes, ko- imamo mnogo izseljencev, se rado zgodi, da zmanjka za izseljen» cem več časa vsaka vest in da njegovi ne vedo, ali je živ ali mrtev. Zato je potrebno, da pojasnimo postavne do» ločbe o odsotnih osebah. Postava srna» tra za odsotno tako osebo, ki se ne na» haja več časa v navadnem bivališču in o kateri se prav ne ve, ali je že umrla ali še živi.
Za postavno odsotnost je torej glav» ni pogoj dvom, dali oseba še živi ali je že umrla.
Če je kdo več let odsoten od rednega bivališča (rezidenza), a je gotovo, da še živi, se zakon zanj in njegovo pre» moženje ne briga. Ako se pa odsot» nosti pridruži še negotovost, ali odsot» ni še živi, se mora v varstvo njego» vega premoženja in v korist upnikov *n dedičev nekaj ukreniti.
»Predpostavljena in proglašena odsotnost«.
Z ozirom na manjšo ali večjo ver» jetnost, dali odsotna oseba še živi, razlikuje postava dve dobi:
L V prvi dobi predpostavlja (presu» mira) postava, da je določena oseba odsotna, če je ni več časa v rednem bi» vulišču in če ni o njej nobenih vesti. Ako je odsotni imenoval oskrbnika, je stvjg: v redu. Tedaj vodi oskrbnik v času odsotnosti njegove pravne posle in opravila. Če pa ni odsotni imenoval oskrbnika, ga imenuje na zahtevo mo» rebitnih dedičev, upnikov ali pa tudi uradno, okrožna sodnija. Sodnija da oskrbniku tudi navodila, kako naj bra» ni koristi odsotnega.
2. V drugi dobi proglasi sodnija do» ločeno osebo1 za odsotno. Po treh letih predpostavljene odsotnosti ali po še»
stih letih, če je odsotni imenoval oskrb» nika, lahko zahtevajo vsi tisti, ki bi imeli pravico do dedovanja da okrožna sodnija proglasi dotično osebo za od» šotno. Če dediči to zahtevajo, uvede sodnija najprej posebno postopanje, da ugotovi, kaj se je zgodilo z odsotno osebo; ako so poizvedbe brezuspešne, proglasi sodnija dotično osebo za od» šotno.
Glavni učinek te proglasitve je ta, da izroči sodnija dedičem; na njihovo zahtevo premoženje odsotnega v za» časno posest.
Dediči morajo pa položiti primerno kavcijo, napraviti premičninski inven» tar ter izpolniti vsa navodila, da se premoženje, odsotnega za slučaj nje» gove vrnitve zavaruje. Dediči uprav» ljajo lahko premoženje odsotnega in ga zastopajo v pravdah. Izrednih prav» nih opravil (prodaje, najemanja po» soj il, dovoljevanja hipotek) pa ne mo» rejo izvršiti brez sodnijskega dovo» ljenja. Dediči imajo pravico do dohod» kov, ki jih daje premoženje odsotne» ga, in sicer imajo:
a)	otroci, žena in starši pravico do vseh dohodkov;
b)	sorodniki do šestega, člena v pr» vih 10 letih do štirih petim, v nasled» njih 20 letih odsotnosti do devetih de» setin;
c)	drugi sorodniki v prvih 10 letih do dveh tretjin dohodkov in v nadalj» njih 20 letih do' 5 šestin.
Ostali dohodki so pridržani za od» šotnega za slučaj, da se vrne.
Po 30 letih.
Če je preteklo 30 let, odkar je bil od» šotni proglašen za odsotnega ali če je preteklo 100 let od njegovega rojstva in ni bilo o njem vsaj zadnja tri leta nobenih vesti, se spremeni začasna po» sest v stalno posest. Sedaj odpadejo vse ovire, ki so bile združene z za» časno posestjo in dediči lahko razpo» lagajo s premoženjem odsotnega po» polnoma svobodno, kakor popolni lastniki.
Uredbe, ki jih določuje postava za slučaj odsotnosti, veljajo le toliko ča» sa, dokler traja negotovost, dali od» šotni živi. Ko se dokaže, da je odsotni umrl ali da je še živ, odpadejo vse uredbe. Če je umri, pride do dedo» vanja in dediči postanejo polni in pra» vi lastniki premoženja. Če se pa od» šotni vrne, mu morajo dediči izročiti premoženje v stanju, v katerem se ravnokar nahaja, in dohodke, ki so bili zanj pridržani.
Iz tega, kar smo razložili, sledi, da italijanski zakon ne pozna proglasitve mrtvim.
ZAHVALA.
Podpisani se najtopleje zahvaljujem zavarovalni družbi »Phònix«, ker mi je dobro izplačala zavarovalnino za po» gorelo stavbo. Obenem izražam zaliva» lo gosp. zastopniku Kogeju Slavku v Postojni in gosp. obč. nač. cav. Colom» bo Karlu, katera sta pripomogla k do» bremu izplačilu.
Spodnja Košana, 15. julija 1930.
Bitenc Franc. št. 37.
NjjjbjjjiMB prostovoljna razprodaja nei holes in nadomestnih delov,
hi se nahajajo i zalogah tvrdhe
M. Ulto.
TRST, via R. Timeus št. 10-1Z,
telefon 7S-82.
Navajamo par cen koles in pnevmatik:
tip. E., polovičen tek . .L.Z80'-, tip. E., eleganten za potovanje „ 315* -, ,Goričke1, pravi polovičen tek,, 350'-, „ pravi, eleganten „ ¥50* -, ,Trieste-Miirer‘, ljudski tip „ 350*-, ,Trieste-Miirer‘, zaposeben tek SOD*-, Gumezakolesa, HutchinsonCord 10* -, „ Pirelli Cord L. 10’SO, „ • MichelinGable,, IH‘50, zračne cevi, Hutchinson, rdeče „ B* -, „ „ Michelin, extra „ V -,
Burne za dirkaška kolesa:
Hutchinson rdeče . . „ ZZ'50, Pirelli, posebne , . . „ 36' - , Clement, črne extra,
za dirke ,, 38' -,
I Na prodaj so tudi vse pritikline i po pravih tovarniških cenah.
TAKO PODPRE SUPINATOR
bolj obtežene dele noge, in sicer na elastičen način kot vzmeti.
© _..................
„May“ ter Vam objasnimo vzroke bolečin.
ČEVLJARNA DONDA, - TRST
CORSO GARIBALDI 16
}
SpraiMja in odgavori.
Vprašanje št. 519:	Kako pomagati prašiču,
ki kašlja? — Odgovor: Predvsem je treba ugo« toviti, kakšno bolezen ima žival. Kašelj ni bos lczen, temveč le znak bolezni.
Vprašanje št. 520: Vol ima bramorja na spod« nji čeljusti. S čim naj ga zdravim? — Odgovor: V nekaterih slučajih zadostuje, če bramor (bulo) mažete z jodovo tinkturo (t. zv. kožni bramor). Kostni bramor pa je neozdravljiv. Najbolje je, če sc posvetujete z živinozdrav« nikom, ki Vam pove, če je, zdravljenje umestno.
Vprašanjel št. 521: Poldrugo leto stara junica ima od marca meseca v sredini desne noge kot velik lešnik debelo gobo, ki je od znotraj krva« va. Kaj je to? Je li nevarnost? S čim se od« pravi? — Odgovor: Če ima goba vrat ali p e« cel j, jo lahko zvežete s svilo, nakar kmalu od* pade. Če je priraščena s široko* podlago*, jo mo» ra živinozdravnik odrezati in nato razkužiti. — To ni nič nevarnega.
Vprašanje št. 522: Nad 18 mesecev stari j us niči imata po vrhu hrbtenice vse polno kot oreh debelih bul, v katerih tiči debel, kratek, črn črv. Kaj je to in kako se ozdravi? — Odgovor: V bulah se nahajajo ličinke (ogrci). Vsako bus lo iztisnite in uničite ličinko, ki se prikaže na površje. Če tega ne napravite, zapuste pozneje ličinke same bulo, se izpremcnijo nato v bube (mešičke), in iz teh se pa razvijajo zolji.-
Vprašanje št. 523: Mož se nahaja v Franciji že par mesecev. Kam naj se obrnem za potni list? Mož mi piše, da nima pravice do vpoklica,
- Odgovor: Mož naj Vam pošlje delovno pos godbo (da je dobil tam delo za Vas). Nato zas prosite pri kvesturi za potni list.
Vprašanje št. 524: Sin mojega pokojnega mo« ža se pogreša že od 1. 1914. Med vojno smo prejemali po njem podporo: jaz, ki sem n j ego« va mačeha, moje tri hčere kot njegove polso« stre. Ali bi mogla dobiti pokojnino? —* O c/go» vor: Pokojnina ne pritiče mačehi. Sicer pa je tudi rok za vlaganje pokojninskih prošenj že davno pretekel.
Vprašanje št. 525: Mojega moža pogrešamo od 1. 1916. Sodnija ga je proglasila za mrtvega. Napravila sem prošnjo za priznanje pokojnine, a jo je ministrstvo zavrnilo, češ, da sem jugo« slovanska državljanka. Rojena sem v Žireli. —-Odgovor: Vi ste res jugoslovanska državljan« ka. Svoj čas bi morali optirati za italijansko državljanstvo, ker sc niste rodili v kraljevini. Danes ne morete' dobiti pokojnine.
Vprašanje št. 526: Poročen sem drugič z že« no brez otrok, ki ima svoje premoženje. Jaz imam dve hčerki iz prvega zakona. Kako se razdeli ženina zapuščina, če umrje brez oporo« ke; koliko dobim jaz in koliko njeni sorodniki? Koliko dobi žena po meni, če umrjem jaz brez oporoke? - - Odgvor: Če umrje žena brez opo« roke, dobite Vi eno tretjino njene zapuščine, drugi dve tretjini pa dobijo njeni sorodniki. Če umrjete Vi brez oporoke, dobi žena največ eno četrtino užitka na Vaši zapuščini.
Vprašanje št. 527: Sestra moje soproge ima pravico do stanovanja v moji hiši, dokler se ne poroči. Sedaj pa bo imela nezakonskega otroka. Ali ima tudi otrok pravico do stano« vanja? —• Odgovor: Svoji svakinji ne morete zabraniti, da bi stanovala še nadalje v Vaši hiši, čeprav z nezakonskim otrokom.
Vprašanje št. .528: Tašča je vzela v oskrbo premičnine. Med temi je bilo tudi precej de« nar j a, ki ga je vložila na svoje ime v hranilnici. Mož pa ji je zapustil le preskrbo pri hiši in ne« kaj denarja. Ali ima pravico do večjega zne« ska?	Odgovor: Tašča ima pravico le do
KOBARID.
RUDOLF KOLL
sprejema v zobozdravniškem ateljeju, ustanovljenem 1. 1892. in odlikovanem z naj višjimi odlikovanji iz Londona, Pariza, Dunaja, Gorice, Vidma in S. Louisa,
V KOBARIDU vsak dan do 10. avgusta 1930. pri g. MIKLAVIČU.
Po 10. avgustu vsako nedeljo od 9. do 14. ure.
Ostale dneve sprejema v Gorici, via Arcivescovado 1.
KABINET ROENTGEN '
Primarij
dr. DE FIORI AUG.
6OHICB, Corso Viti. Eman. III. št. 14-11
od 9. — 12. in od 2. — 4..
ZobozdravniSki ambulatori] pj
TEST - - Via delle Sette Fontane 6.
Izvršuje točno vsako delo z zlatom in kavčukom. Našim ljudem z dežele poseben popust za potne stroške. Govori se slovenski. — Delo zajamčeno! — Odprto od 9,—13. in od 15.—19, Ob nedeljah od 10,—12.
ZDRAVNIK
dr. O. GEEOORIG
	za notranje bolezni sprejema vsak dan od IO. - 12. in od 3. - 4. ure v BORICI Viale XXIV- Magg. (prej via H uumui, Tre Re) štev 9 v pritličju.	
		
Velikanski popusti
ob koncu letne dobe
pri tvrdki
ALL' ECONOMIA FAMIGLIARE
Trst - Piazza Ponterosso N. 5
Madapolam .............od L. 1.90 navzgor,
jajčna, kožica.........od L 2.20 navzgor,
platno »Madonna« . . . . od L 2.50 navzgor, platno za rjuhe, 150 cm vis. od L 4.40 navzgor,
platno iz lanu.........od L 2.90 navzgor,
svila za obleke........od L 2.90 navzgor,
svila za perilo........od L 1.90 navzgor,
svila »maroquaine« . . .	. od L 5.50 navzgor,
gobaste brisače........od L 1.90 navzgor,
kreton, zajamčene barve .	. od L 3.50 navzgor,
koten inasta mušola. za obleke od L 1.90 navzgor, plavina, dvojna višina . . . od L 3.90 navzgor,
borgo za srajce........od L 2.50 navzgor,
blago za hlače.........od L 3.50 navzgor.
Bogata izhera poletnih majic za odrastle in otroke, robci, nogavice itd. po cenah brez kon« karence. — KDOR KUPI ZA VEČ KOT 20 LIR, DOBI ŠE DAR.
OKORISTITE SE!	OKORISTITE SE!
LLOyD LATINO
IN
SOC. GEN. DI TRASPORTI MARITTIMI A VAPORE Agenzia Gorizia, Corso Vitt. Em. 5.
Hitre vožnje v Južno Ameriko. Odhodi iz Genove:
4. avgusta 1930. s parnikom MENDOZA
v Rio Janeiro in Santos	L 1800,
v Montevideo in Buenos Aires L 1850.
19. avgusta 1930. s parnikom FLORIDA
v Rio Janeiro in Santos	L 2100,
v Montevideo in Buenos Aires L 2150.
Vožnja traja v Rio Janeiro 15 dni, Santos 16 dni, Montevideo 18 in Bue* nos Aires 19 dni.
Prava domača hrana in postrežba!
Zobni zdravnik
dr. Robert Hlaoafy
» TRSTU,
SE JE PRESELIL v ulico CARDUCCI IO/II.
0b sredah in sobotah orditi tra
v POSTOJNI
„91 buon mercato"
TRST — VIA ARCATA 16 - TRST.
Veliko skladišče moških in deških oblek; na novo založeno z največjo izbero površnikov v
modernih barvah, črnih in plavih jopičev, mo» dernih flanelastih in suknenih hlač v razno« vrstnih barvah. Velika zaloga delavskih oblek in tudi posa» meznih hlač in jopičev. Govorimo slovenski.	Zelo znižane cene.		
O Q	gorenjsko,	C/D m
Z?	črno in zgo-	§
o	dnjo, ki obi-	m Z
	lo rodi in da-	C/D
C/D Z	je izvrstno	Z O
UJ §	belo moko,	.>
LU	dobite pri	a
C/D	tvrdki	
..VINODERflRIfl v GORICI,		n i
PIAZZA DELLA VITTORIA 4,
(lastnik JUST UŠAJ)
zneska, ki ga ji je mož zapustil v oporoki. Dru* go pritiče Vaši ženi.
Vprašanje št. 529: »Consiglio Provinciale del* 1’ Economia« v Trstu je izdal gozdno postavo za tržaško pokrajino. Pravilnik je izdan v ita* lijanščini. Ali je tiskan kje tudi v slovenščini? Ali bi ga lahko »Novi list« prevedel med »No* vimi postavami«? — Odgovor: Do sedaj gozd* ni pravilnik za tržaško pokrajino ni bil še preš v eden v slovenščino. Zaradi pomanjkanja pro* štora »Novi list« ne bo mogel pravilnika v ce* loti prevesti, pač pa bo poročal o glavnih do* ločhah.
Vprašanje št. 530: Moj oče je sezidal hišo1 na materinem zemljišču in umrl leta 1916. brez oporoke. Ostali smo dve hčeri in en sin. Mati je hišo z zemljiščem prepisala na sina. Ali ima to pravico? Ali bi lahko razveljavile me dve sestri to vknjižbo? — Odgovor: Mati ni mogla ničesar prepisati na sina, kar ni bilo njeno. Ker je oče umrl brez oporoke, je pripadla vsa zapuščina otrokom in vsak otrok bi moral do* biti enak del, mati pa največ 1U užitka od ce* iotnega očetovega premoženja. Izročite zadevo odvetniku.
Vprašanje št. 531: Sem vojni invalid, a ne dobivam pokojnine, ker nisem napravil proš* nje. »Novi list« je poročal, da so na razpolago službe poštnega sla za invalide. Ali lahko' na* pravim tudi jaz prošnjo? — Odgovor: Napra* vite j O' na naslov, ki je bil priobčen v »Novem listu«. Če se ne bo priglasilo dovolj priznanih vojnih invalidov, bodo bržkone upoštevali tudi Vašo prošnjo.
Vprašanje št. .532: S sosedom imava skupno zemljišče. Enkrat kosi on, enkrat jaz. Davek plačujeva oba. Kdo mora plačati troske, če se skupno zemljišče razdeli. Ali vsi lastniki, ali samo tisti, ki delitev zahteva? — Odgovor: Ko še deli skupna last, morajo plačati troske so* razmerno svojemu deležu vsi solastniki.
Vprašanje št. 533: Nisem italijanska držav* ljanka. Imam dva sinova. Ali bosta morala slu. žiti vojake v italijanski vojski? — Odgovor: Če sta Vaša sinova, tuja državljana, nista dolž« na služite vojake v Italiji. Iz previdnosti naj napravita prošnjo na okrožno, vojaško oblastvo (Distretto militare) ali na naborno komisijo, da ju oprostijo vojaške službe. Prošnji naj do* dasta potrdilo o tujem državljanstvu.
Vprašanje št. 534: Iz raznih držav dobivamo vprašanja izseljencev, če lahko vpokličejo žene k sebi. V pismih poročajo', da imajo pri tem razne težkoče ter da ostanejo vse njihove prošnje brezuspešne, - Odgovor: V kratkem bomo to vprašanje pojasnili v »Novem listu«. Ko takrat prosimo potrpljenja.
Vprašanje št. 535: Sem mizar in mali kmet. Izvršujem tu pa tam pri kmetih malenkostna mizarska dela. Mogoče delam pri kmetih 3—6 tednov v letu. Ali sem dolžan plačevati sindi* katni prispevek? — Odgovor: Podobna vpraša* >rja smo dobili od raznih strani. V takih slu* rajih je najbolj pametno napraviti prošnjo na sindikat za eproščenje prispevka. V prošnji je b’e'na poudariti, da plačujete že prispevek za kmečki sindikat. Na županstvo pa napravite Košnjo, da Vam dovoli izvrševanje majhne mizarske obrti brez obrtnice.
I prašanje št. 536: Moja sestra je šla preko meje brez potnega lista. Plačati je morala glo* ko. Ali lahko pride domov na kratek dopust?
Odgovor: Prestopek, ki ga je zagrešila Vaša sestra, ji je g n pomiloščen. Hudega bi se ji ne y-godilo, ako bi se vrnila.
1 prašanje št. 537: Moj oče mi je izročil po* sestvo z notarsko izročilno pogodbo. Komu pri*
pade premoženje za slučaj smrti, če umrjem ; pred očetom: moji ženi in otrokom ali pa osta*
; ne pogodba brez učinka? — Odgovor: Če umr=' : jete pred očetom, postane oče zopet popolen * gospodar premoženja.
j Vprašanje št. 538: Od vojaških obvezancev < prejema uredništvo vse polno vprašanj, kam j na j vlagajo prošnje, da lahko nastopijo pred j časom vojaško službo, da bi bili sprejeti k > mornarici in drugim posebnifm vojaškim od*
| delkom itd. — Odgovor: Enkrat za vedno od* j go var j amo, da je za vse podobne vojaške za*
1 deve pristojno okrožno vojaško oblastvo. (Di* j strett militare.) Na imenovano oblastvo naj | vlagajo prošnje in tam naj iščejo vsa potrebna pojasnila.
Vprašanje št. 539: Sem sin matere vdove, ro* jen 1. 1911. Imam polbrata, ki je poročen preč, in drugega, ki ima 14 let. Dovršil sem predvo* jaške vaje. Koliko časa bom služil vojake. — Odgovor: Oprostili Vas bodo najbrž vsake vo* jaške službe. Drugače boste služili 3 mesece.
HfOTBDNElŠE POHIŠTflO
IN ZAJAMČENO
PO MJMŽJIH CENAH
dobite y tovorni
G. BIECHER
TRST — Via dell’Istria 27.
Najbolj moderne sobe, kuhinje in jedilnice. Razpošiljamo po deželi.
Veliki popustil
W T 0 L M I K
Zdravnik - kirnrg - zobni zdravnik
dr. P. Ugo Netzbantit,
Izvežban na klinikah na Dunaju in v Monakovem (na Bavarskem)
sprejema
v ToBmirtis vsako soboto in nedeljo (pri drju Bussiju),
^ g forici druge dneve v tednu (via Dante 10). ^
Civilno inženirska pisarna
dr. ing. tiaberššik Oskar,
TOLMIN,
izvršuje vsa civilno inženirska dela in vsako» vrstne projekte; napravlja načrte in vse po* trebno za priznanje vodnih pravic ter za žične vzpenjače; meri in parcelira zemljišča; izde* luje zemljiške skice za kupnoprodajne pogod» be; razne cenitve za privilegirana posojila itd.
Bolt. GIUS. COilEL,
specialist za bolezni v
ušesih, nosu in grlu,
bivši operater na univ. klinikah prof. Neumanna in Hajeka na Dunaju in asistent prof.Brunettija v oddelku za nosne in ušesne bolezni v mestni bolnišnici v Benetkah. Sprejema od 9.-11. predp. in od 3.-4. pop.
Sorica, Via Saribaldi I! (prej Teatro)
|ss8®šissassaaBmgs8iaei8iise^@ss?geaEsgE8sgiB8msa! | Ttrrdka Tead« Hribar« » Gorica, §j
g	CORSO G. VERDI št. 32,
IH priporoča svojim starim odjemalcem domače in inozemsko blago vseh gH vrst, posebno veliko izbero črnega sukna za čast. duhovščino in £$ platno znanih tovarn Regenhart & Raymann za cerkvene prte.
»£ Perilo za neveste od najnavadnejših do najfinejših vrst in vse p! potrebno za njihovo popolno opremo.
BLAGO SOLIDNO.	CENE ZMERNE, p
Ne kupna cena, marveč vzdrževalni stroški in trajnostnaredepo-snemalnik cenenega ali dragega. Dolgo trajajo brez popravil samo pristni posnemajniki in pinje
»DIABOLO”.
KMETJE!
Ne izbirajte, kar je poceni, marveč kar je dobro ! ! !
Za pojasnila se obrnite na
Vittorio Jonson — GORICA,
Via Contavalle 4*11, (Casella 25).
Valuta — tuji denar.
Dne 23. julija si dal ali dobil za
1 dolar	19.07 lir
1 angl. funt	92.88 lir
100 dinarjev	33.90 lir
100 šilingov (avstr.)	269.90 lir
100 čeških kron	56.65 lir
100 nemških mark	456 lir
100 švic. frankov	371.10 lir
100 franc, frankov	75.14
100 belga	266.70 lir
Beneške obveznice 75.40; obveznice	
Consolidato« 81.25.	
Loterijske številke	
dne 19. julija 1930.	
Bari	86 30	6 56 67
Florenca	55 23	62 83 20
Milarnj	15	12	8 87 20
Neapolj	54 10	89 67 79
Palermo	47 58	17 29 13
Rim	43 22	62 44 29
Turin	85 37	1 88 65
Benetke	57 75	31 63 28
Semnji v prihodnjem tednu.
Nedelja, 27. julija: Višnjan, Srpeni« ca, Sv. Lucija ob Soči, Medu lin, Opa« ti ja.
Torek, 29. julija: Brije.
Četrtek, 31. julija: Gorica, Višnjan. Petek, 1. avg.: Nerezine.
Sobota, 2. avg.: Herpelje, Pazin.
<	ZDRAVNICA
<	dr. VILMA DOMINCO, ;
4 bivša asistentinja kr. klinike za porodništvo > 4	in	ženske	bolezni v	Florenci	,
<	sprejema	>
t	od 10.-12. in 15.-16. ure >
4	GORICA,	(
4	ulica Corso Vittorio Emanuele lil. številka 5S- L
i Posebnost: zdravljenje z ultra vljoletnlml žarki. F
VW-”	.
TOLMIN.
Preizkušeni
zobni zdravnik
ROBERT BERKA
SPREJEMA kot doslej
vsako nedeljo pri
drju Serjunu v Tolminu, ostale dni pa v GORICI, Corso Verdi 36.
1	ZDRAVNIK	■
dr. Eresie Adalberto,
mladi
(stareJSI sin),
sprejema vedno v svojem
ambulatori ju v GORICI,
na Travniku (Piazza Vittoria) št. N/L
I nad lekarno Cristofoietti. n
Odgovorni urednik dr. Engelbert Besednjak. Tiskala Katoliška tiskarna v Gorici,
Riva Pišu»*tia ite?. Il
— -	Vì -2-'-
filali oglasi.
Vsaka beseda stane 50 stot., debelo tiskana 1 liro, najmanj 5 lir..— Na vprašanja brez znamke ne odgovarjamo. Ce je navedeno posebno geslo, pošljite ponudbe ali odgovore v zaprtem ovitke, na katerem je navedeno geslo.
Edini pooblaščenec za nabiranje oglasov za naš list v tržaški občini, starih pokrajinah Italije in v Jugoslaviji je Pubblicità G. Čehovin, Trst, viale XX Settembre 65, tel 83—34.
V najem oddam poštenemu vodju dobro vpeljano gostilno v Trstu. Naslov je v ul. Com« mereiaio, štev. 25, trgovina.
Pohištvo nudi širom naše dežele znana industrija pohištva Štefan Gomišček,, Solkan 280. Tu je velika izbera oprave iz trdega lesa po najnižjih cenah. Ne zamudite prilike!
Valjčni mlin v Ajdovščini sprejema vsako množino pšenice ali koruze v m letev in da na željo stranke takoj moko namesto žita.
Cene zmerne.
Gramofone, gramofonske plošče (tudi slovenske), fotografske potrebščine na drobno in debelo dobite v knjigarni Wokulat, Gorica, Corso Vitt. Eman. III. štev. 7.
Vdova ki Sla za kuharico h kakemu duhov; niku ali pa k družini z otroci, najraje na deželi. — Naslov je pri upravi in podupravi.
Zdravilne posebnosti. Lekarna G. Ca« stellano, last F. Bolaffio, Trst, via Belli, vogal via dell’ Istria 7, tel. 64—85.
Učenca za trgovino z mešanim blagom, s primerno šolsko izobrazbo in znanjem Italijan« skega jezika sprejme Franc Verbič — Bistrica.
Posestva, vde, hiše, trgovine, gostilne itd. prodaja posredovalnica Ivan Godina, Maribor, Tattcnbachova ul. 19/1.
Vsakovrstni darovi za birmo po nizkih cenah. Kupujemo rabljeno zlato in srebro po najboljši ceni. »Moderna zlatarna«, Corso Ver» di 13, Gorica, (nasproti novega zelenjadnega trga)._________________
Izvežbana prodajalka za trgovino z meša« n im blagom na deželi se išče. — Naslov je pri upravi.
Na prodaj Je hiša z vrtom in 2 njivi zem« lje v Št. Petru pri Gorici. Naslov je pri upravi.
Kapljice Minerva za želodec, (česni»
kov izvleček in druge zdravilne rastline) so najboljše sredstvo proti slabemu prebavljanju, napetosti, bolečinam in krču v želodcu. Služijo tudi pri zastaranem kašl ju, težki sapi ali nadu« hi in poapnenju žit. — Čibejeva lekarna v Tr» stu. Piazza S. Francesco.
Kupim motorni plug iz druge roke. Proda« jalci naj se /glase pri upravi.
Prodam hišo s štirimi prostori, vrtičkom in majhnim vinogradom. Furlan, Trst, S. M. Madd. inf. 368.
Krojači, šivilje, nešivilje!
Velike novosti se bodo poučevale v tečaju, ki se bo pričel septembra na Krojnem učiteljišču »Sana La Tailleur«, Ljubljana, Stari trg 19. — Novosti bode prinesel iz Pariza in Londona vodja zavoda F. Potočnik, kamor je šel prouče« vat najnovejšo modo. Učenci, ki se žele udele« žiti, naj se priglase takoj, da jim pravočasno pošljemo dovoljenje. Prostih je več mest za krojitelje, šivilje, ki bodo po tečaju lahko na» stopili službo.
Tvrdka
Giord. Petronio,
KNEŽAK.
Samo v novi trgovini v Knežaku dobite najboljše vrste različnega manufakturnega blaga, čevljev, pisarniških potrebščin po naj« nižjih cenah.
! ! Poskusite in boste videli ! !
M	BOTRI IN BOTRE	■d
m	Krasna birmanska darila po	0
0	znižanih cenah, ure vsakovrs-	
	tnih znamk, velika izbera	N
M	ZLATENINE IN SREBRNINE.	
	Priporoča se	0
0	IVAN BIZJAK,	g
0,	urar in zlatar v POSTOJNI.	i-4
PREKLIC.
Podpisani preklicujem vse žaljivke, ki sem jih govoril v Sežani proti g. Vincencu Curku iz Vrhpolja.
Alojzij Bizjak, Vipava 56.
ZAHVALA
zavarovalnici „L,UW0FI“ in g. Ravniku v Gorici, via Barzellini št. 2,
za hitro cenjeno in tudi izjemoma plačano odškodnino za pogorelo hišo, kljub temu da nisem bil pravilno zavarovan.
Anton Šuštar.
Trpčane 40.