POŠTNINA PLAČANA PRI POŠTI 3102 CELJE ŠTEVILKA 14 LETO XXXIX 6. APRIL 2007 CENA 1.25 EUR (299,55 SIT) gp » Prodajalne UNISEX tvcjcoina za ose ivužinc Na vsa otroška oblačila do 7. aprila -20 % _ Trgovina UNISEX Mozirje Šmihelska 1, (pri odcepu za Golte) I Tel.: 03 839 55 23 ■ Delovni čas: pon. - pet.: od 8.00 do 19.00 sob.: od 8.00 do 12.00 Trgovina UNISEX Ljubno Cesta v Rastke 26, Ljubno ob Savinji Tel.: 03 838 10 21 NOTAMA yiiQznpu WMM ilMlllR« OÜÜM ©D L£2®07 VUnUNNBlt «ffl» SAMU ra.(03)889§a< Delovni čas: pon. - pet.: od 8.00 do 12.00 in od 15.00 do 18.00. sob.: od 8.00 do 12.00 ®ß&tnras<ös>fl8,TTnffl «fl5ÄTffitSdlj>aS,TOS «röElg&ms (Orle. net? ®S^tnss(B»IWVtms h Lepo Vljudno vabljeni v novi Prodajni center Mozirje na lokaciji Cesta na Lepo Njivo 4 Telefoni: Kolektiv PC se priporoči - prodajalna 837-07-80 - prodaja kmetijstvo 837-07-84 - skladišče gradbenega materiala 837-07-81 - poslovodja 837-07-82 -faks 837-07-88 Zadruga mozirje Prodajalna je odprta od pon. do pet. od 7. do 19. ure in sobota od 7. do 12. ure É-àdrugajkwiirje občanom »jk bl^^lovjjjg®,T^wiSvesele HabiT upravljanje s stanovanji, d.o.o. JZ Spoštovani mfodopo/točencif v ^reftmo vam p/tedstauiti številne norosti p/ti igfaiiii po/točne papume galante/tije: -1lab'đa - fiakiak - konfctki - nap/tsni šopki GRAFIČNE STORITVE ^unjgraf Na trgu 51, Mozirje Delovni čas: od ponedeljka do petka 8.00-12.00, 13.00-16.00 II NASPROTI UPRAVNEGA _ , _____ CENTRA V MOZIRJU Td.: 839*50-80 ISO 9001:2000 Q-387 Upravljanje s stanovanji Kersnikova 11, 3320 Velenje Tel.: 00386 (0)3 898 16 00 Internet naslov: http://www.habit.si Fax: 00386 (0)3 587 57 56 Posredovanje v prometu z nepremičninami Pisarne; Šaleška 18d, Velenje, Zadrečka 11, Nazarje Tel.: 00386 (0)3 897 51 30, nepremičnine GSM: 041/ 665-223 E-mail: habit.nepremicnine@siol.net »Učite se, učite se, učite se...« Edina stalnica našega življenje so spremembe. To veljaza vsa področja, tako zasebno kot poslovno, na srečo pa se ljudje na spremembe relativno hitro privadimo, le na začetku se jim upiramo, če imamo to možnost. Tudi na področju izobraževanja smo priča pomembnim spremembam, če večje pa se obetajo v prihodnosti. Na eni strani se spreminja vsebinski koncept izobraževanja, na drugi strani pa izvajalski pristop, saj je tudi v to sfero že globoko poseglo podjetništvo. Če smo še pred petnajstimi ali dvajsetimi leti poznali le izobraževalni sistem, skozi katerega smo dobili neko izobrazbo, ki nam je potem služila kot osnova za zaposlitev, je danes ta sistem na poti preobrazbe po tako imenovanem konceptu vseživljenjskega učenja. Le-ta je potreben zaradi hitrega razvoja znanosti in tehnologije, ki posledično pomeni hitro zastaranje obstoječega znanja. Če se samo spomnim, kaj smo se učili o računalništvu, ko sem študiral na višji šoli, me začne siliti smeh. Človeka s takšnim znanjem bi danes smatrah za računalniško nepismenega! Po mnenju strokovnjakov se obseg novega znanja v sodobnem času povečuje eksponentno in le s sprotnim učenjem je mogoče slediti temu trendu. Končati šolo in se zaposliti ter ob tem pozabiti na konstantno sledenje novostim je oblika zanesljivega kariernega samomora. Že v roku parih let bi bil takšen delavec neuporaben za delodajalca, zakaj bi ga torej še plačeval? Odslej se bomo torej učili celo življenje, do upokojitve tisto, kar od nas terja posel oziroma služba, po upokojitvi pa tisto, kar bi se radi učili že prej, a za to nismo imeli časa. Univerza za tretje življenjsko obdobje ima torej lepo perspektivo, svetle napovedi pa veljajo za celotno sfero izobraževanja, od osnovne šole dalje. Vedno več ljudi se izobražuje in njihovo število bo v prihodnosti samo še naraščalo. Nič čudnega torej, da je izobraževanje postalo zanimivo za podjetnike, ki v tej dejavnosti vidijo možnost donosnega posla. Državo čaka pomembna odločitev, koliko in v kakšni obliki bo izobraževanje oziroma šolstvo ostalo v javni obliki, koliko pa ga bo prepustila trgu, kjer vladata ponudba in povpraševanje. Pa recite, da predsednik naše bivše države Jugoslavije Josip Broz ni bil vizionar, saj nam je že pred mnogimi leti svetoval: »Učite se, učite se, učite se...« IZ VSEBINE: Aktualno: Predlogi o zasebnem šolstvu deležni največ kritike....4 DURS Velenje, Izpostava Mozirje: Davčne napovedi oddati do konca aprila .... 5 Mozirje: Predavanje Lojzeta Peterleta na temo Evrope in krščanstva......9 Zgornja Savinjska dolina: Očiščevalne akcije............10, 11 Gornji Grad: Kulinarični natečaj Savinjskih novic Kulturno društvo Ljubno: Klipe klope - gledališki mlinček 2007.21 KMN Nazarje Glin: Prvi polfinale v znamenju domače zmage in vandalizma ISSN 0351-8140, leto XXXIX, št. 14, 6. april 2007. Izhaja vsak petek. Ustanovitelj: Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinjske novice, d.o.o. Nazarje, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791, transakcijski račun: 33000-0000571515. Glavni in odgovorni urednik: Franci Kotnik. Pomočnik glavnega in odgovornega urednika: Igor Solar. Stalni sodelavci: Aleksander Videčnik, Milena Kozole, Franjo Atelšek, Tatiana Golob, Franjo Pukart, Ciril M. Sem, Marija Sukalo, Igor Pečnik, Benjamin Kanjir, Jože Miklavc, Marija Lebar, Nastasja Kotnik, Barbara Fužir, Alenka Klemše Begič, Kmetijska svetovalna služba, Zavod za gozdove, Edi Mavrič-Savinjčan. Tajnica uredništva: Cvetka Kadliček. Računalniška obdelava: Uroš Kotnik. Vodja trženja: Helena Kotnik, trzenje@savinjske.com Naslov uredništva: Savinjske novice, Savinjska cesta 4,3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791. E-pošta: urednistvo@savinjske.com. Internet: http://www.savinjske.com. Cena za izvod: 1.25 EUR, 299,55 SIT za naročnike: 1.13 EUR, 269,60 SIT. Tisk: Grafika Gracer, Lava 7b, Celje. Naklada: 2.500 izvodov. Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost sodi časopis Savinjske novice med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 8,5%. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in oglasov ne lektoriramo. Izključno pisne odpovedi sprejemamo za naslednje dvomesečje. a NAPOVEDANE SPREMEMBE ZAKONA 0 ORGANIZACIJI IN FINANCIRANJU IZOBRAŽEVANJA Predlogi o zasebnem šolstvu deležni največ kritike Ministrstvo za šolstvo in šport je sredi marca poslancem predstavilo sveženj predlogov novel zakonov o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja in zakon o osnovni šoli. Največ kritike oziroma pozornosti so poželi predlogi o zasebnem šolstvu, ki ga nekateri krogi glasno pozdravljajo, drugi pa mu ravno tako glasno nasprotujejo. Postavlja se tudi vprašanje, ali sploh lahko govorimo o zasebnem šolstvu, če pa je že sedaj zasebne šole dobijo državno finančno podporo, ki dosega 85 odstotkov sredstev, namenjenih primerljivim javnim zavodom. JE STRAH SPLOH UTEMELJEN? Po mnenju ministrstva je namen predlagane novele zakonov odpraviti administrativne ovire pri odpiranju zasebnih šol in delovanju zasebnega šolstva in s tem omogočiti, da tudi na področju pok-licnega in strokovnega izobraževanja programi zasebnih šol pridobijo javno veljavo. Zato ministrstvo želi dosedanji 85-odstotni delež sredstev, kolikor za novoustanovljene zasebne šole zagotavlja zakonodaja iz leta 1996, z za- konom povišati na 100 odstotkov. Zakonodaja že sedaj omogoča, da nekatere zasebne šole, ki so obstajale še pred letom 1996, za izvajanje programov v celoti financira država, medtem ko se šol, ustanovljenih po letu 1996, ne financira v takem obsegu. Predlog zakona poleg tega odpravlja šolnine, ostaja pa določba, da morajo biti plače učiteljev v zasebnih šolah enake plačam učiteljev v javnih šolah. Ravno ukinjene šolnine so tiste, ki po zagovorih ministrstva SPLETNA ANKETA NA www.savinja.com Ali izkoristite prvi april, da se na račun koga pošalite? Večina sodelujočih v anketi se zelo rada za prvi april pošali na račun drugih. Upamo, da so tolerantni tudi do prvoaprilskih potegavščin na svoj račun. V anketi tega tedna vas na internetu sprašujemo: ali menite, da je treba povišati 85-odstotni delež financiranja zasebnega šolstva na 100 odstotkov? Vaše odgovore bomo zbirali na internetni strani www.savinja.com do vključno torka, 10. aprila 2007. Rezultate glasovanja bomo objavili v prihodnji številki Savinjskih novic. Naša anketa Javno in zasebno šolstvo Javne šole so pomemben socializacijski prostor, v katerem se otroci iz različnih socialnih slojev, različnih narodnosti in svetovnih nazorov srečujejo in se učijo spoštovanja, strpnosti in solidarnosti. Kaj pa zasebne? Teh je pri nas zelo majhen odstotek in bi morale biti enakovredne javnim. Vendartuje raziskave ugotavljajo, da zasebno šolstvo praviloma ni tako dobro, kot se običajno misli. Za nameček pa naj bi se pri nas zasebne šole v prihodnje financirale iz davkoplačevalskega denarja. Tako bi te imele dva financerja - državo in ustanovitelja, ki bo lahko vlagal v opremo in v nadstandardni program ter tako pridobival boljše učitelje in boljše učence, ki praviloma prihajajo iz socialno privilegiranih okolij. Skeptiki opozarjajo, da bodo zasebne šole postale vzvod socialnega razslojevanja. Minister za šolstvo in šport dr. Milan Zver pa je prepričan, da je zasebno šolstvo bogatitev šolskega prostora in ni konkurenca javnemu, temveč daje možnost izbire. In kako bi se odločili Zgomjesavinjčani? Urban Fužir, Lepa Njiva i i« Meni jejavno šolstvo čisto pogodu. Zdi se mi, da B da vse potrebno znanje, ki ga človek potrebuje. Prepričan sem, da bi privatne šole omogočale S lvf Ig J privilegiran položaj za bogatejše otroke in tako ^ 9 pripomogle k velikim socialnim razlikam. Ali so M "'%...i boljše ali slabše, težko rečem. Vendar sem pre-—^' pričan, da se bo tisti, ki je vedoželjen, učil tako v javni kot v zasebni šoli. Tadeja Goltnik, Šmihel Obiskovala sem in obiskujem javne šole. In če bi imela možnost izbire, bi se ponovno odločila za javno šolo. Zdi se mi dobra in kvalitetna, učitelji kvalitetno podajajo znanje. Zasebne šole bodo obiskovali tisti otroci, ki imajo premožne starše, tako da bodo te povzročale velike socialne razlike. Če pa bo kvaliteta v podajanju znanja, pa ni odvisno od šole, temveč od dobrih in slabih učiteljev oziroma profesorjev. Franc Vuga, Mozirje Svoje otroke bi dal v javno šolo. Z njo sem zelo zadovoljen. Z večjim razmahom zasebnih šol bi se povečale socialne razlike med otroci. Marinka Hudoklin, Nazarje Nimam nič proti zasebnim šolam, vendar so te v Sloveniji zaenkrat slabo razvite. V naši dolini sploh ni zasebne šole ali vrtca. Zato je zelo vprašljivo, kakšni bi bili pogoji v tovrstni ustanovi. Če bi bila finančno dosegljiva in bi bil program kvalitetnejši, bi se verjetno odločila za privatno šolo. Kar pa se financiranja tiče, se mi zdi, da bi morali biti obe vrsti v enakovrednem položaju in na enak način financirani. Nada Colnarič, Varpolje Svoje otroke bi dala v zasebno šolo, če bi jim to lahko omogočila po finančni plati. Imam občutek, da se vtaki ustanovi učitelji bolj posvečajo otrokom kot v javni šoli. Ta sedaj od otrok zahteva veliko individualnega dela doma. Zasebno šolstvo pa vsekakor ne bo konkurenca javnemu, saj se bodo za njo odločali le tisti, ki to lahko tudi plačajo. Franjo Bartolac, Mozirje Svoje otroke bi dal v zasebno šolo le, če bi bila kvalitetnejša odjavne. A to sedaj ni potrebno. Mojim otrokom je javna šola dala dovolj kvalitetnega znanja, da so napredovali. Kar pa se financiranja šol tiče, se mi zdi, da bi morala država financirati programe tako v javni kot zasebni šolo, ne pa tudi zasebnih ustanov kot takih. Pripravila: Marija Šukalo, foto: Ciril M. Sem dokazujejo, da zasebno šolstvo ne bo negativno vplivalo na javno, saj ta poteza preprečuje, da bi se zasebne šole spremenile v elitne šole za premožne. MANJ OTROK, VEČ ŠOL Pa vendar se že laiku postavlja dvom koristnosti novih šol, če so že sedanje vedno bolj prazne, rodnost pa je še vedno v upadanju. Zakaj torej dodatnofinanciranje zasebnih šol? Gre res, kot nekateri namigujejo, zgolj za to, da bi se olajšalo ustanavljanje šol pod okriljem katoliške Cerkve, ki tovrstne interese odkrito kaže? Ministrstvo takšne očitke seveda zavrača, ampak s kakšnimi argumenti? Povečanje avtonomije šol, okrepljena pravica staršev do izbire in posledično večja kakovost izobraževanja, so pozitivne posledice predloga zakona o šolah, ki jih vidi šolsko ministrstvo in ostali zagovorniki sprememb v financiranju šol. Da javno šolstvo ostaja prioritetno, z ministrstva dokazujejo tudi v številkah. V razvojjavnega šolslva naj bi v obdobju od leta 2007 do 2013 vložili 25 milijonov evrov na leto. Nasprotniki zasebnega šolstva, ki so pravzaprav bolj nasprotniki pov- ečevanja števila šol, opozarjajo, da smo v obdobju, kobi morala država krčiti svoje izdatke v šolstvu, saj se že slišijo pozivi k odpuščanju učiteljev. Ne strinjajo se tudi s trditvijo, da je financiranje zasebnih in državnih šol enakopravno. Konec koncev imajo zasebne šole dva financerja in so že zato v boljšem položaju kot javne. V interesu zasebnih ustanoviteljev je, učencem zagotavljati boljše prostorske pogoje, boljšo opremo, več ekskurzij, kar posledično pritegne večji naval učencev. Javne šole pa bodo ob stalnem krčenju proračunskih izdatkov imele, ravno obratno, vedno manj privlačno ponudbo za učence. Kaj je torej boljše oziroma slabše za prihodnost slovenskega izobraževalnega sistema? Več zasebnih šol in posledično možnost propada javnega šolstva? In obratno, sveži pristopi k poučevanju, boljši pogoji dela ali pa še vedno že zdavnaj zastarel birokratski način vodenja šol in omejevanje novih načinov izobraževanja? Upajmo, da bo, enkrat za razliko, o tem odločala stroka in ne le politične ambicije. Tatiana Golob DAVČNI URAD RS VELENJE - IZPOSTAVA MOZIRJE Davčne napovedi oddati do kon MONTAŽNE HIŠE RIHTER rìhTer Za katalog montažnih hiš pokličite na 03 839 34 50 ali pošljite e-mail na prodaja@rihter.si RIHTER *0.0. - Prodajo j 70 likovnih del za Bolnišnico Topolšica voljo več kot dvesto slik manjšega formata. Ker je bil neumorni likovnik iz Mozirja še donedavnega znan izključno po svojih risbah fantazijskega cvetja, na katerih so dominirale ostre in precizne linije, je njegov »preskok« v slikarski tehniki na tempero toliko bolj zanimiv. Za lažjo predstavo tokrat objavljamo dve izmed njegovih številnih slik imaginarnega sveta. Franci Kotnik Ljubiteljski likovni ustvarjalec Vlado Parežnik iz Mozirja seje lotil pohvale vrednega humanitarnega projekta, in sicer bo 70 svojih novejših del v tempera tehniki prodal v času od 15. marca do 15. aprila, celoten izkupiček od prodaje pa podaril Bolnišnici Topolšica za nakup CT aparata za zgodnje odkrivanje rakavih bolezni. Parežnikje svoja dela razstavil v domačem ateljeju na Levstikovi 9, za lažjo izbiro pa je zainteresiranim kupcem na gostišče GE2AD VDBOVEC in bar "ANITA" Deeica Frešer GOSTINSTVO, Mitja Felicijan