60

PRIIV.^kSKI dnevnik
Poštnina plačana v gotovim ^	OAA >.
Abb- postale i gruppo Cena oUU lir
Leto XXXV. Št. 181 (10.400)
TRST, sreda, 8. avgusta 1979
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1943, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil.Od 5.dob/JfP1®partizanVkf DNEVNIK*v^asu^njenfEvropi. v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu. k]er je izšla zadnja številka. Bil ]e edi_P	- —
PRVE TEŽAVE ZA COSS1GOVO VLADO
KRIŽANJE INTERESOV STRUJ KD ZAVRLO IMENOVANJE PODTAJNIKOV
Po prekinitvi seje lakonično sporočilo o imenovanju posl. Bressanija za podtajnika pri predsedstvu vlade - Mesto podtajnika tudi za Zamberlettija? - Užaljenost Donat Cattina povzročila številne težave
RIM — Nova vlada je naletela na prve težave na že klasični temi, 10 k pri imenovanju podtajnikov. Ministrski svet se je sestal včeraj hjttoldne z geslom: «Čez nekaj minut vam sporočimo imena podtaj-ailtov, nato pa bomo začeli razpravljati o resnih vprašanjih«; takoj J* začetku seje so jo prekinili za dve uri, potem ko je prišlo v teku "^va do številnih sporov v zvezi s seznamom «podministrov».
V središču sporov je bila, kot ka-*®> krščanska demokracija, ki je še '•ufrat v zadnjem trenutku prehite-. vmesne stranke v bitki za ohra-®jtev oziroma pridobitev delčkov o-iasti. Včeraj popoldne je vse kaza-da bodo socialdemokrati potrdili Sv°jib sedem podtajnikov Tudi z liberalci ni bilo težav. Ši-1“e so se govorice o treh njihovih Predstavnikih, Basliniju, Costi in 'bariju, ali morda o štirih, če bi Prodrla prestižna kandidatura Zap-Pr^ja v enem izmed gospodarskih "bnistrstev.
Kateri so bili torej problemi in ^aj niso, takoj po začetku seje, sP°ročili toliko pričakovanega šemama?
-Krožilo je eno samo ime: Donat ^attin. Slednji naj bi bil jezen zajedi sestave vlade (kaže, da ni zadovoljen nad imenovanjem Vitto-. na Colomba za ministra za pošte J*1, da bi raje imel kako pomembne ministrstvo) in naj bi torej mvrnil Cossigovo ponudbo po pokanju o podtajnikih, užaljen ali 5plje nepotolažen. Pa ne samo to, r°nat Cattin je grozil z represalijami. Klasična osebnost včerajšnjega spora naj bi torej bil Vito Na-P?ll. velik Donat Cattinov prijatelj, r bi lahko zasedel mesto podtajnika v kakem ministrstvu, če bi pri-10 do pogajanj, a mu je bilo to aemogočeno, ker se Donat Cattin 111 botel pogajati.
. Upravičeno je torej predvidevanje,
Ja bo v novi vladi kak demokristjan-Podtajnik več. V prejšnji vla-l* ,Je bilo od 49 podtajnikov 38 demo-r‘stjanov, sedem ^ocial-demokra.tov. atirje pa so bili republikanci. Če bo-i® liberalci prejeli tri podtajnike, ob nespremenjenem skupnem tevilu KD prejela enega več. Mor-J Pa b0 skupno število preseglo A bar pomeni novo pridobitev za emokristjane.
pUve vprašanji sta zaenkrat gotovi, i .rv°, že uradno, (gre za prvi sklep,
?.8a je sprejela vlada sinoči po aijši prekinitvi), da je videmski Jpslanec Bressani podtajnik pri pred-eustvu vlade, torej Evangelistijev aasledmik. Drugo, da bo poslanec amberletti vstopil v vlado in bo ve-
strst° pockajmk pri zunanJem mini’
P. P.
IMENA
PODTAJNIKOV
RIM — Ob koncu prve seje Cos-sigove vlade so sporočili imena podtajnikov, ki jih je 54, to je pet več kot v prejšnji Andreottijevi vladi. PodtajnLa so:
predsedstvo vlade: posl. Piergior-gio Bressani (KD), posl. Aldo Bas-si (KD), za blagajno za Jug; sen. Carmelo Francesco Salerno (KD), za blagajno za Jug; posl. Sergio Cu-minetti (KD) za tisk; posl. Francesco Mazzola (KD) za varnostne službe; sen. Dino Riva (PSDI) za znanstvene raziskave;
zunanje zadeve:	posl. Antonio
Baslini (PLI); posl. Giorgio Santuz (KD); posl. Giuseppe Zamberletti (KD);
notranje zadeve: posl. Clelio Da-rida (KD), posl. Nicola Lettieri (KD), posl. Bruno Kesler (KD);
pravosodje: posl. Giuseppe Garga-ni (KD), posl. Raffaele Costa (PLI);
proračun in državne soudeležbe: sen. Lucio Abis (KD);
finance: posl. Giuseppe Amadeo (PSDI), posl. Giuseppe Azzaro (KD), posl. Mauro Ianiello (KD);
zaklad: posl. Enzo Erminero (KD), posl. Giorgio Ferrari (PLI), sen. Rodolfo Tambroni (KD), sen. Euge-nio Tarabini (KD), posl. Vincenzo Mancini (KD);
obramba: posl. Amerigo Petrucci (KD), posl. Martino Scovacricchi (PSDI), posl. Giovanni del Rio (KD);
šolstvo:	posl. Antonino Drago
(KD), sen. Franca Falcucci (KD), posl. Baldassare Armato (KD);
javna dela: posl. Giovanni Fontana (KD), posl. Luigi Giglia (KD), posl. Renato Cora (KD);
kmetijstvo in gozdarstvo:	posl.
Ferruccio Pisono (KD);
prevozi:	posl. Coštante Degan
posl. Calogero Pumiglia (KD), posl. Bartolomeo Ciccardini (KD);
pošta in telekomunikacije:	sen.
Giosi Roccamonte (PSDI), sen. Elio Tiriolo (KD);
industrija, trgovina in obrt: posl. Ferdinando Russo (KD), posl. Alberto Ciampiglia (KD), sen. Francesco Rebecchini (KD); delo in socialno skrbstvo: sen.
Peppino Manente Comunale (KD), sen. Arturo Pacini (KD), posl. Francesco Quattrone (KD), posl. Costan-tino Belluscio (PSDI);
zunanja trgovina:	posl. Carlo
Fracanzani (KD), sen. Carlo Baldi (KD);
trgovinska mornarica: posl. Na-tale Pisicchio (KD);
državne soudeležbe: posl. Giuseppe Del Maso (KD), posl. Carlo Viz-zini (PSDI);
zdravstvo:	posl. Bruno Orsini
(KD), posl. Vittoria Quarenghi (KD);
turizem in prireditve: posl. Lean-dro Fusaro (KD);
kulturne dobrine: posl. Rolando Picchioni (KD).
ZARADI PREGLEDA CELIC ]
600 agentov oblegalo' rimsko «Rebibbio»
RIM — Z bliskovito akcijo, pri kateri je sodelovalo kar 600 agentov policije in karabinjerskih odredov, so včeraj med 5. in 8. uro natančno pregledali vse celice zapora Rebibbia, kjer so zaprti tako politični priporniki kot najbolj nevarni kriminalci. Akcijo so sprožili po odkritju v Volterri in Fossom-bronu dokumentov o nameravanem poskusu bega iz Rebibbie. Kaj so v celicah odkrili, ni znano, govorijo pa, da so našli nekaj zanimivih dokumentov.
Včeraj zjutraj so se v strogi tajnosti sestali v sodni palači vsi sodni funkcionarji, ki se bavijo s preiskavami o terorizmu. Sestanku sta prisostvovala tudi karabinjerski polkovnik Čampo in načelnik rimskega digosa Domenico Spinella, ki je imel s seboj precej debel sveženj dokumentov.
Danes bo namestnik državnega pravdnika Sica formaliziral preiskavo o delovanju «Unita comuni-ste combattenti» in jo predal, verjetno z zahtevo po novih aretacijah, preiskovalnemu sodniku Impo-simatu. Poznavalci razmer v rimski sodni palači so prepričani, da v prihodnjih dneh ne bodo izostale ne novosti ne presenečenja.
URADNA IZJAVA SODNIKA, KI VODI PREISKAVO 0 STEČAJU BANKE »FRANKLIN*
Ameriški preiskovalci ne verjamejo vesti da je bil bančnik Sindona res ugrabljen
Tudi tisk zelo skeptičen do te verzije - Ali je v ozadju «primera Sindona« mednarodna mafijska organizacija? - Bančnikovi sorodniki in odvetniki molčijo, tajnica pa pravi, da «ni nihče zahteval odkupnine«
NEW YORK — «Primer Sindona* je še vedno zavit v popolno temo. Po uradnem sporočilu o ugrabitvi, ki ga je objavila bančnikova družina predsinočnjim, ni bilo včeraj ves dan nobene vesti. Tako sorodniki Mieheleja Sindone kot tudi njegovi odvetniki so nenadoma «izgi-nili», oziroma so se umaknili, če nočemo uporabljati izraza, s katerim mnogi komentatorji opisujejo u-grabitev tega bančnika. Po splošnem mnenju so namreč vesti o dejanski ugrabitvi le malo verjetne. Tako meni očitno tudi ameriška policija, saj FBI o izginotju Sindone, ki bi se moral čez manj kot mesec dni zagovarjati pred ameriškimi sodniki zaradi stečaja banke «Franklin* ni ho-
..1,1,111............m..lil.m,„n.„m,.........
PO DVEH DNEH RAZPRAVE V HAIFI
Pogajanja za palestinsko avtonomijo se še niso premaknila z mrtve točke
Egiptovska, izraelska in ameriška delegacija so dosegle le nesakšen sporazum o točkah, ki jih bo treba proučiti na bodočih srečanjih
HAIFA — Egipt in Izrael sta vsaj navidezno in začasno pustila ob strani eksplozivno razpravo o resoluciji št. 242 OZN ter včeraj dosegla prvi, čeprav zelo omejen sporazum proceduralnega značaja o načrtovani avtonomiji : . Palestince v Gazi in Cisjordaniji. Sporazum, o katerem so spregovorili ob koncu zadnje seje pogajanj v Haifi, zadeva tako imenoVa-e «£ermifte»l v zvezi z volitvami palestinskega avtonomnega sveta v obeh zasedenih arabskih pokrajl.ah in se sestoji iz seznama sedmih točk, o katerih bosta morali obe strani še razpravljati in najti skupni jezik. O sedmih toč kah bo tekla razprava čez dva tedna v Aleksandriji, ko se bosta e-giptovska in izraelska delegacija ponovno sestali, ob prisotnosti (ki tokrat ne bo samo proceduralnega značaja) ameriške delegacije.
Točke, o katerih bo treba razpravljati in za katere bo treba dobiti soglasje pa so: razdelitev Gaze in Cisjordanije v volilna okrožja; ravnanje, meje in način vode-
nja volilne kampanje; izbira volilnega sistema; kriteriji za aktivne volilce; kriteriji za pasivne volil-ce; mehanizem, kako izraziti svoj glas; nadzorstvo nad volitvami.
Čeprav so egiptovski predsednik vlade Khalil, izraelski minister Burg in delegat ZDA James Leonaid izrazili zadovoljstvo nad rezultati petega kroga posvetovanj v Haifi, pa je jasno, da je doseženi sporazum samo nakazal teme, o katerih bo treba razpravljati, medtem ko ni govora o sporazumu glede vsebine in pristojnosti nekaterih važnih vprašanj. Prav tako niso dosegli sporazuma o 61 argumentih, k! so v pristojnosti druge podkomisije (oblast in pristojnost palestinskega avtonomnega sveta) in ki zadevajo predvsem partecipacijo prebivalcev a-rabskega dela Jeruzalema pri avtonomiji.
Izrael odločno nasprotuje temu, da bi avtonomni palestinski svet imel tudi sodno in zakonodajn) oblast v bojazni, da bi to pomenilo temelj samostojni palestinsk' državi. Prav
»Ml,,,,,,,,,   ..........m...........................III...Hill. III.II. II  ..........
NA PRAGU NAJVEČJE EKOLOŠKE KATASTROFE
Res samo ^tehnična« vlada?
•Tehnična vlada* ali «vlada pre-vlrja»: tak naziv je imela in ima, {?aJ uradno, prva vlada Francesca *sige. Njen osnovni namen je bil J; ,vsega začetka premostitev se-v "le krize, oziroma zamrznitev odprtih političnih vprašanj, do Panskega kongresa KD in, morda, ki k d" upravnih in deželnih volitev, ®odo spomlad’ prihodnjega leta. Vlffedp°g°i za možnost, da bi taka i oa lahko prejela zaupnico v par-č7®Cntu, je bil, da gre zares za tn - P tehnično vlado prehodnega 6 ?caja, brez strogo strankarskih p *v°kov. Prav zato, ker tega ..Pogoja ni upošteval, je moral j>e)*n.ii mandatar Filippo Maria
tePubllk VrnUi mandat Prcdsedniku
tF puietku je vse kazalo, da gre 5^'gi mnogo lažje. Prve težave pa
«Črni val» ograža teksaško obalo
pasta le pri sestavljanju seznama •Uh • rov’ Težave Pri demokristja-inllle Uossiga premostil tako, da je ri>oval štiri ministre več.
|(j ,da.i pa podtajniki: nova težava, San!* Uossiga ni pričakoval, saj je Vg? v razgovoru s časnikarji napo-L?a|. da bo vlada na prvi seji, nc-hJiJPhtut po začetku, že imenovala n- Jlnike in objavila njihova ime-llnen ni bilo, pa tudi imenova-
tako nasprotuje predlogu, da bi avtonomija zajela tudi vzhodni del Jeruzalema, kajti židovska država smatra, da je Jeruzalem njen integralni del.
Resolucijo 242 so odobrili po «6-dnevni vojni* 1967. leta in predstavlja bazo kateregakoli pogajanja. Resolucija omenja Palestince le v svojstvu beguncev. Kaže, da so sedaj tudi ZDA za razpravo, ki bi privedla do popravkov nekaterih členov resolucije, z očitnim namenom, da bi k pogajanjem pritegnile tudi Arafatova PLO, vendar je ta perspektiva izzvala izredno ostre reakcije Tel Aviva. Izraelski zunanji minister Moshe Dayan je prav včeraj potrdil svoje nasprotstvo kakršnemukoli popravku resolucije 242 in pri tem obtožil ZDA, da so se odločile za protiizraelsko politiko in tako popustile «naftnemu izsiljevanju* arabskih držav.
«Izrael je zavzel odklonilno stališče do egiptovskih in ameriških predlogov*, tako komentira ugledni kairski dnevnik <A1 Gumhria* potek tristranskih pogajanj v Haifi. Egipčani, katere je ves arabski svet po podpisu sporazuma z Izraelom o-značil za izdajalce, si sedaj prizadevajo, da bi vzpostavili vez med povrnitvijo Sinaja in rešitvijo palestinskega vprašanja. To skuša dokazati tudi tisk, ob branju katerega je jasno, da postaja Kairo do vprašanja Palestincev iz dneva v dan bolj radikalen. Pri tem ga spodbujata dva faktorja: pritisk arabskih držav proizvajalk petroleja, ki hočejo, da pomeni mir tudi konec palestinskega vprašanja, pa tudi tendenca ZDA in drugih evropskih zahodnih držav, ki podpirajo pravico palestinskega ljudstva do samoodlo-čitve. Pri tem bi se seveda omenjene države lahko lažj - okoriščale s petrolejem tistih arabskih držav, ki nasprotujejo egiptovski politiki. Tudi vzhodni blok, čeprav z drugačnimi željami in pogledi, podpira palestinsko pravico do samoodločitve, kar pa bi lahko dokončno osamilo Egipt in Izrael od ostalega sveta. Prav zaradi tega je Kairo za to, da se spremenijo nekateri člani resolucije OZN in prav zaradi tega I-zrael temu nasprotuje in je celo zagrozil, da vsakršen popravek resolucije bi židovsko državo odvezal vsake odgovornosti in bi ji povrnil popolno svobodo iniciative, (mč)
tel izdati nobenega poročila: potrdil je le, da je Sindona izginil.
Edina, ki so jo časnikarji včeraj izsledili, je Sindonova tajnica Xenia Vago, ki je znala le povedati, da včeraj nihče ni zahteval odkupnine. Vsem, ki so iskali bančnikovo ženo, pa je vratar luksusnega Hotela Pierre v New Yorku rezko odgovoril, da «gospa ne sprejema telefonskih pozivov od nikogar*.
«Primer Sindona* je izredno razburil tisk tudi v ZDA in ne le v Italiji, kot je bilo upravičeno pričakovati. Ameriški časrpisi pa so mnogo previdnejši od italijanskih, saj naslavljajo svoje članke z ugotovitvijo o tem, da je Sindona na nenavaden način izginil in le nekateri govorijo o možnosti, da bi šlo dejansko za ugrabitev. V ZDA se torej uveljavlja teza, da je Sindona zbežal, očitno iz strahu pred sodno obravnavo, ko mu je pretila ponovna aretacija. Bančnik je bil namreč že pred časom aretiran, vendar so ga izpustili na začasno svobodo proti j plačilu izredno visoke kavcije dveh : milijonov dolarjev. V potrditev teze o begu nekateri trdijo, da je ameri- j ška policija^ izsledila že vrsto prič, ki so videle Sindono, ko je v četrtek zapustil hotel, medtem ko naj bi bil ugrabljen že v sredo. Zaradi vsega tega je celo zvezni državni pravdnik John Kenney, ki vodi preiskavo o stečaju banke «Franklin» včeraj izjavil, da ne more zatrditi, da je šlo za ugrabitev. Še več, v newyorških sodnih krogih prevladuje mnenje, da se je Sindona pravočasno umaknil na varno.
Sicer pa, se sprašujejo, kdo bi imel interes od Sindonove ugrabitve. Nobenega strahu ni bilo, da bi bančnik spregovoril, kajti sam je očitno v največjih težavah in bi torej s tem le poslabšal svojo sodno situacijo. Edina motnost, ki jo upoštevajo preiskovalci .je. da bi bil Sindona žrtev mafije, na kate ro se je vezal že pred dolgimi leti. Na bližnji obravnavi zaradi stečaja banke »Franklin* je bilo predvideno tudi soočanje med Sindono in Carlom Bordonijem. nekdanjim bančnikovim pajdašem in sedanjim sovražnikom. Tega soočanja se je marsikdo bal, kajti Bordoni je jasno napovedal, da bo razkril vse ozadje odnosov s Sindono in njegovimi sodelavci. Ti sodelavci pa naj bi bili tesno povezani z mednarodno mafijo.
Vendar pa so te domneve zelo malo verjetne in so verjetno sad Sindonovih prijateljev, ki imajo ves
interes, da prepričajo javnost vsaj za kratek čas, da je bil bančnik res ugrabljen, (bbr)
Po strmoglavljenju diktature
v Ekvatorialni Gvineji
LIBREVILLE (Gabon) — V E-kvatorialni Gvineji je po strmoglavljenju diktatorskega režima Macia-sa Ngueme položaj še vedno nejasen. španski viri zatrjujejo, da vojska nadzoruje vso deželo razen majhnega okraja, kamor se je za-
tekel strmoglavljeni predsednik. V Gabonu pa trdijo, da nove oblasti nadzorujejo le dve tretjini države in da se predsedniška garda in Nguemi zvesti vojaki žilavo upirajo. Francisco Macias Nguema «dosmrtni predsednik, vrhovni poveljnik oboroženih sil, veliki mojster ljudske vzgoje, znanosti in tradicionalne kulture, predsednik edine dovoljene režimske stranke in edini čudež, kar jih je kdaj ustvarila Ekvatorialna Gvineja* pa ima štete dneve. Tudi v tej bivši španski koloniji bo po letih strahovlad-ja in terorja zasijala svoboda, kar si želijo vse napredne afriške države. Po Aminovem koncu je prišla vrsta tudi zanj.
..
Bruhanje Etne s satelita
Bruhanje Etne je zabeležil tudi satelit. Na sliki (telefoto ANSA) je jasno viden dim, ki se dviga z najvišjega kraterja. Več o bruhanju Etne na zadnji strani.
.........................
IZJAVA SEKRETARJA PREDSEDSTVA CK ZKJ DRAGOSAVCA ZAGREBŠKI TV
Ugled Jugoslavije se še krepi posebne v gibanju neuvrščenih
Premostiti je treba notranje nedostatke in prispevati k večji produktivnosti
ZAGREB — V okviru sinočnje oddaje zagrebške TV je sekretar predsedstva CK ZKJ Dušan Drago-savac izjavil, da so, če ocenjujemo politične razmere v SFRJ in jih primerjamo z razmerami v svetu, le-te v celoti ugodne. Politične razmere v državi se namreč še naprej izboljšujejo, na mednarodnem področju pa se ugled Jugoslavije še krepi, še posebej v gibanju neuvrščenih.
V zvezi z elementi gospodarskih razmer in uresničevanja politike, dogovorjene na 11. kongresu ZKJ, pa je več različnih pojavov, je dejal Dragošavac in nadaljeval: «Na
nekaterih področjih smo imeli zastoje, v nekaterih organizacijah se stvari premikajo naprej, imamo pa tudi veliko pozitivnih rezultatov.
Med notranje probleme predvsem pirištevam počasnost pri uresničevanju dogovorjene politike o združevanju dela in sredstev, nadalje prevelike porabe, ki presegajo naše stvarne možnosti in dohodek, kar se izraža v povečani inflaciji in cenah, ki so večje kot to predvideva resolucija za letos. Na to so seveda vpl'val'. nekateri drugi dejavniki, ki jih ni bilo mogoče v celoti predvideti. Naj omenim samo posledice potresa v Črni gori,
m uiiu,	iuui	* —
ne- Sejo so prekinili in začelo ----------	'ne
običajno nagovarjanje,
H,,— strankami, ampak med struja-Dot a ’ Končalo se je s tem, da so ha tl8** Število podtajnikov, od 49 ift j ’ kot s« naredili z ministri »l ako zadovoljili vse demokrščan-p struj«..
K® vsem tem pa je seveda težko U| .°rJti o »tehnični* vladi, saj so v vidni politični interesi, vendar ^*avadi odnosov med strankami, tonu - zara<b ravnovesij med strnita .! stranke, ki se pripravlja aJ^asrcs, ko ne bo vseeno, kakšno v	tata jo posamezne struje ne le
VljdlJankinih organih, ampak tudi v '*ra ' enkrat je torej prišlo do 1^, da so za krščansko demo-interesi posameznih struj ter 0 Pomembnejši od splošnih in-države, (bbr)
VVASHINGTON — Največji «črni val*, kar jih pomni zgodovina, je včeraj zajel ameriške teritorialne vode v višini teksaške obale. Že 3. junija je nafta začela vreti iz morskih petrolejskih vrelcev na jugu Mehiškega zaliva in čeprav so strokovnjaki nemudoma šli na kraj, niso mogli preprečiti nafti, da ne bi preplavila morske gladine. Dnevno je tako splavalo po morju 4 milijone litrov nafte, ki so jo tokovi zanašali proti severu. Ta «naftna kuga* se je tako po 550 miljah pojavila pred teksaško obalo, ki spada med najbolj čistimi področji, kjer je nb še na pretek in kjer še obstajajo e-kološke oaze s številnimi zaščitenimi ptiči. Ves ta še neonesnaženi predel ameriške obale je sedaj v nevarnosti. Ta, po razsežnosti največji naftni val, se je pomikal mimo izliva Rio Grande na meji med Mehiko in ZDA ter preplavil obalo Cor-pusa Christi. kjer je otok «Father Lsland*, znan po odličnih rakih in jastogih. Ameriška obalna straža je sprejela vse možne ukrepe in napela kilometre in kilometre dolge plavajoče pregrade. Koliko bo to pomagalo, se bo videlo v prihodnih dneh, vendar marsikdo se boji, da bo
»naftna kuga* nepopravljivo uničila najlepše predele obale in uničila izredno bogato in redko favno in floro.
(Na sliki telefoto ANSA čistilni čelni obalne straže, s katerimi skušajo preprečiti prodor »naftne kuge* do obale)
V turističnem središču v Costi Bravi
Triindvajset mrtvih v plamenih v Španiji
MADRID — Strahovit požar je včeraj zajel Lloret de Mar, znano letovišče ob Costi Bravi, kjer je polno kampingov in predvsem vikendov premožnejših španskih družin. Po prvih vesteh naj bi v plamenih izgubilo življenje 23 oseb, med katerimi je tudi precej otrok, precej pa se jih zdravi v bližnjih boliiišnicah. Plameni so zajeli predvsem rezidenčno področje Los Pi nares, zaradi česar so vse žrtve, pa čeprav je med njimi tudi nekaj tujcev, španske narodnosti.
'	.. '. -	■ 4	1 11-
...............................................m...................
SKLEP KONFERENCE COMMONWEALTHA V LUŠA KI
PRED REŠITVIJO RODEZIJSKEGA VPRAŠANJA?
Ostre reakcije vlad v Pretorii in v Salisburyju
LUSAKA — Načrt o prihodnosti Rodezije - Zimbabveja, ki so ga potrdili predstavniki britanske skupnosti narodov na konferenci v Lu-saki je po mnenju tanzanijskega predsednika Juliusa Nyerera zadnja možnost, da se v to deželo povrne mir. Nyerere je tudi pristavil, da ne bo mogoče več razpravljati o miru, če se ne bo položaj do prihodnjega zasedanja Commomvealtha leta 1981 normaliziral. »Vojna se bo nadaljevala do konca.*
Načrt o Rodeziji - Zimbabveju je včeraj z zadovoljstvom pozdravil tudi radio Maputo, kar opazovalci o-cenjujejo kot pristanek patriotske fronte na mirno rešitev rodezijskega
tju s predsinočnjimi izjavami Nko-me, ki je podvomil v britansko dobro voljo, da bi nepristransko izvedla nadzorstvo res demokratičnih volitev v Rodeziji. V fronti ni torej še prave enotnosti, kar je popolnoma razumljivo, saj se je Velika Britanija d0 sedaj vedla skrajno dvoumno. Nova konservativna vlada premiera Margarete Thatcherjeve je celo napovedovala normalizacijo odnosov z marionetno vlado škofa Mu-zorevve, da ni previdnost odveč. Thacherjeva je včeraj tudi napovedala, da bo septembra sklicala konferenco o rodezijskem vprašanju, njena vlada pa b0 predložila prime ren ustavni načrt. Izključila pa je
ilviiu: na mnuu icaiutrv	».**%,*.*. ----------- t— »
vprašanja. Vest je delno v naspro- možnost, da bi Velika Britanija po-
slala vojsko v svojo bivšo kolonijo.
Ob teh več ali manj pozitivnih o-cenah sporazuma v Lusaki prihaja toliko bolj do izraza nejevolja obeh rasističnih režimo\ v Pretoriji in v Salisburyju. Minister za zunanje zadeve Južne Afrike Pik Botha je i-zjavil, da je njegova vlada v tesnih stikih z britansko n skrbno proučuje položaj, ki je po njegovi oceni »zaskrbljujoč*. Botha je podobno kot predvčerajšnjim Muzorewa izjavil, da so bile aprilske volitve v Rodeziji pod mednarodnim nadzorstvom in je novi načrt žalitev volitev. Južna Afrika ne bo ostala križem rok ob pobudah, ki rušijo «bodočnost vse južne Afrike*.
Bivši predsednik rodezijske vlade lan Smith je ocenil načrt v Lusaki, kot »mlatenje prazne slame*, več ni povedal, časnikarje je zavrnil, češ da mora problem natančno preučiti.
Velika Britanija torej zapušča svoje »belopolte afriške brate*. Sklep pa so narekovali izključno zunanjepolitični razlogi. Marsikdo celo zatrjuje, da je bil povod za spremembo britanske politike do Rodezije sklep nigerijske vlade o nacionalizaciji britanske naftne družbe BP. Velika Britanija naj bi se torej zbala pritiskov afriških držav na proizvajalke nafte in je umaknila svoje reakcionarne zunanjepolitične načrte. (voc)
podražitev nafte in nekaterih drugih surovin in proizvodov, ki jih uvažamo. Vse to je seveda delovalo negativno. Pri vsem tem je tu še suša, ki je precej prizadela pšenico. Nekatere pojave bi verjetno lahko predvideli, nekatere nismo in pred nami je naloga, da jih z dodatnimi napori in ukrepi gospodarske politike popravimo. Z druge strani so potrebna prizadevanja in akcija vseh naših subjektivnih sil, da povečamo produktivnost dela, delovno disciplino in odgovornost, varčevanje in seveda da pospešimo združevanje dela m sredstev. S tega vidika, je dodal Dragosavac, menim, da ni letnega oddiha za vrsto družbenopolitičnih organizacij Kar se tiče političnega vodstva, centralni komite ZKJ normalno dela — del kadrov pripravlja prihodnje seje CK, na katerih bodo razpravljali o zvezi komunistov, o njeni idejni in politični usposobljenosti in organiziranosti. Prav tako tečejo priprave za več pomembnih sej predsedstva CK ZKJ, okrepljena pa je tudi dejavnost v zvezi s pripravami na srečanje na vrhu neuvrščenih v Havani. Pri tem imam v mislih predvsem dejavnost predsednika republike in ZKJ tovariša Tita, njegove stike z državniki, ki prihajajo v našo državo, izmenjavo poslanic itd,*
Ko je odgovarjal na vprašanje o ekonomski stabilizaciji, je Dragosavac poudaril, da bi morali pri vseh dejavnikih obuditi miselnost, da lahko trosijo samo v okviru narodnega dohodka. Pomembno je vprašanje, ali bomo premostili temeljna nasprotja med umskim in fizičnim delom, to pa pomeni ali bomo povezali upravljavsko in proizvodno funkcijo in ali bomo skozi sam sistem nagrajevanja in družbenega vrednotenja više ocenjevali proizvodno delo in vse tisto, kar prispeva k večji produktivnosti v družbi in višji ravni dohodka, je dejal Dragosavac. (dd)
TRŽAŠKI DNEVNIK
7 ZASEDANJA DEŽELNEGA KOMITEJA KPI
Preverjanje odprlo nove možnosti za učinkovitejšo deželno politiko
Predstavniki K Pl istočasno poudarili, da niso bile premoščene vse ovire - Poziv za enoten nastop levice - Nedavne sestanke med predstavniki programske večine in demokristjanskega odbora pozitivno ocenil tudi deželni tajnik KD Braida
BEG PRED VROČINO
Zaključki nedavnih sestankov med predstavniki petih strank deželne programske večine in zastopniki e-nobarvnega demokristjanskega odbora so bili osrednja točka dnevnega reda deželnega komiteja KPI. O poteku sestankov je poročal načelnik svetovalske skupine v deželni skupščini Pascolat, zaključke pa je podal strankin deželni tajnik posl. Cuffaro.
Predstavniki KPI so med drugim poudarili, da so s svojo prisotnostjo dosegli nekatere važne spremembe pri načinu izvajanja nekaterih glavnih točk deželnega programa. S konkretnimi predlogi in nasveti so praktično odprli nove možnosti, da bi se deželne vlada na poziti ven način lotila reševanja dramatičnih deželnih problemov, kakor je predvsem obnova od potresa prizadete Furlanije. Istočasno pa so tudi poudarili, da niso bile s tem premoščene vse težave, največji del bo treba še rešiti. Zelo važno pa je. da bodo te nove smernice potrjene na bodočih preverjanjih ter da si je deželna vlada prevzela točne obveze, tako glede vsebine.
kot terminov izvajanja ukrepov o najnujnejših deželnih problemih. Isto velja tudi za izvajanje gospodarskega dela osimskih sporazumov, kakor za perspektive Trsta, za industrijska podjetja v krizi ter za zaščito delovnih mest, za deželni razvojni načrt, za stanovanjska vprašanja, za vprašanja RAI-TV in še za druge deželne probleme.
Dodati pa je treba, da so nekatere sile, ki so skozi desetletja kliente-larno in razsipajoče vodile deželno politiko, močno nasprotovale uvajanju novega načina vodenja deželne politike. S tako politiko, so poudarili zastopniki KPI, so te sile privedle našo deželo v tako stanje, v kakršnem se sedaj nahaja. Te sile so tudi sedaj ovirale smotrn razvoj dežele in skušale izkrivljati podpisane sporazume. Zaradi tega je KPI zahtevala od drugih političnih sil in deželnega odbora, da ji prišlo do preverjanja, na katerem so bila razčiščena nekatera važna vprašanja.
Na deželnem komiteju KPI so strankini predstavniki tudi pouda-
■iiMiiiiiiiiiiifiiimiiiiMiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiidiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiu
S TISKOVNIM SPOROČILOM TRŽAŠKEGA OBČINSKEGA ODBORA
OBČINA ZA UČINKOVITOST PRISTANIŠKIH DEJAVNOSTI
Obvezuje se, da bo skrbela za pospeševanje luških storitev - Pomanjkljivosti pripisuje pristaniščnikom
Tržaška občinska uprava je izdala sporočilo, v katerem naglaša, da daje v svojem upravnem programu prednost luški in tržni (empo-rialni) vlogi Trsta kot dejavnosti-ma, ki lahko največ prispevata k razmahu krajevnega gospodarstva. Pomorske prevozne storitve na območju Sredozemlja pomenijo za naše mesto izredno važno dejavnost, tako tudi v okviru predpisov Evropske gospodarske skupnosti ter v luči njene raztegnitve na še druge sredozemske države. Ko bi Trst ne znal izkoristiti teh priložnosti, nadaljuje sporočilo, bi vrzel gotovo zapolnili drugi.
V ta namen pa je potrebna okrepitev tehniških ter organizacijskih struktur v pristanišču, ki je mogoča le z ustreznim posegom tako krajevnih kakor vsedržavnih ladjarjev na najvišji tehnološki ravni. To pomeni v bistvu, da je treba privabiti v tržaško luko čim več novih in žlahtnih trgovskih tokov, oziroma preprečiti, da se ti preusmerijo drugam.
Občinska uprava — piše nadalje v sporočilu — ne more mimo vesti in pojavov, ki utegnejo spraviti naše mesto in njegovo luko v slabo luč v očeh še zlasti njunih inozemskih koristnikov. Komunike tržaške občine, ki ga je podpisal župan Cecovini, navaja zatem organizacijske pomanjkljivosti v luki in nedavni spor med pristaniščniki glede pristojnostnih problemov in pripominja, da takšni dogodki v očeh tujcev šibijo ugled našega pristanišča. Obenem sestavljavec poročila citira pisanje «krajevnega tiska*, po katerem naj bi bilo treba omenjene operativne pomanjkljivosti v luki pripisati zelo visokemu odstotku odsotnosti luških delavcev z delovišča zaradi letnih počitnic in bolezni; spričo tega naj bi se delovna zmogljivost v pristanišču skrčila kar za polovico, to pa naj bi do neznosne ravni večalo stroške ladjarjem in jih s tem navajalo, da svoje trgovske ladje preusmerjajo v konkurenčne luke.
Sporočilo občinske uprave se zaključuje s trditvijo, da se sama kar najbolj zavzema za ponoven zagon pristaniške teir «emporiatne» dejavnosti Trsta in v tem smislu a-pelira na oblasti, ustanove, urade, organizacije, združenja ter posamične operaterje in delavce, naj se tudi oni angažirajo z namenom, omogočiti naši luki, da bi v njej delo teklo redno, učinkovito, hitreje in točneje.
Predsednik združenja industrijcev Tassi pri tržaškem županu
Novi predsednik tržaškega pokrajinskega združenja industrijcev Paolo Tassi se je v okviru priložnostnih vljudnostnih obiskov pri kra jevnih in deželnih oblasteh sestal t ? dni tudi z županom Cecovinijem. Govor je bi) o neugodnem položaju gospodarstva v naših krajih. Tassi je seznanil župana s tem, kar namerava ukreniti združenje industrijcev v prihodnjih mesecih v korist tržaškega gospodarstva, Cecovini pa je poudaril važno vlogo industrije v tem smislu.
stvo, da se niso stavkajoči udeležili sestanka, na katerega so jih povabili, da bi razčistili spor.
Enotna sindikalna federacija je pojasnila, da nima s stavko nič o-praviti, občina pa je stavko uslužbencev, ki je povzročila velike neprijetnosti predvsem včerajšnjim pogrebcem, vzela na znanje ter sklenila, da bo primemo ukrepala proti organizatorjem stavke.
Pridržana prognoza za priletnega kopalca, ki ga je obšla slabost
Med kopanjem pred rtom Olmi blizu Milj .je včeraj. ,p9poldne,lfi^ nadoma obšla slabost 65-letnega Riccarda Lazarja iz, Ui. Marin I& Moškemu, ki. ,bolf&a,boleznijo, so takoj priskočili na pomoč nekateri kopalci, ki so ga tudi potegnili na suho. Z rešilcem Rdečega križa so ga nato prepeljali v glavno bolnišnico, kjer so ga s pridržano prognozo sprejeli na oddelku za oživljanje. Kot so ugotovili zdravniki, bi moški po vsej verjetnosti utonil, če mu ne bi pravočasno priskočili na pomoč.
rili, da mora dežela dobiti tako vlado, ki bi ustrezala večini, ki jo podpira, in v kateri bi morale biti neposredno brez vsake diskriminacije tudi stranke delavskega razreda. Tega cilja ne bo lahko doseči, postaja pa neobhodno potreben, če hoče dežela premostiti vse velike probleme. Zato je deželni komite KPI pozval stranke levice k enotnosti, predvsem med KPI in PSI, ter da bi skupno z delavstvom in ljudskim razredom enotno zahtevali novo deželno politiko.
Nedavne sestanke med zastopniki programske večine in deželnega odbora je pozitivno ocenil deželni tajnik KD Braida. Predvsem je poudaril, da so predstavniki vseh strank konkretno in konstruktivno prispevali v prizadevanju, da bi se našle take rešitve, ki bi popolnoma ustrezale pričakovanju prebivalstva. Deželni tajnik KD je tudi pozitivno ocenil dosego sporazuma o najvažnejših programskih točkah, ki odpirajo nove zanimive perspektive.
Sindikati zoper povišanje cen
Izvršni odbor sindakalne zveze CI SL je v sredo razpravljal o odločitvi vlade glede povišanja cen in prevoznih tarif. Sindikati so mnenja, da bi nenaden povišek prav v času, ko so ljudje na dopustu (in sindikati nimajo običajne moči) in ko so po dolgih mesecih pogajanj in sporov le podpisali nove delovne pogodbe z nekaterimi kategorijami delavcev, pomenil za potrošnika izdajstvo. Pri povišanju prevoznih tarif je treba na primer upoštevati potrebe tisth, ki se redno vozijo na delo ali v šolo. Zanje morajo veljati posebni pogoji. Vsekakor poviški ne bi smeli stooiti v veljavo pred koren to reorganizacijo prevoznih struktur.
Posebej je treba razčistiti vprašanje povišanja cen petrolejskih in energetskih proizvodov in paziti, da novi poviški ne bi posebno prizadeli malega potrošnika. Sindikati se strinjajo s podražitvijo le pod pogojem, da vlada izdela točen program uporabe energije. Treba bo uvesti tudi strožjo kontrolo nad tistimi, ki se skušajo izogniti plačevanju davkov. Smteni''bi 'državna- blagajna mogoče več pridobila kot s povišanjem cen.
Sindikalna zveza CISL je poslala protestno izjaVo VSčrrrIokalnim parlamentarcem, občini, pokrajini in deželi, v upanju, da pridobi zaveznika v boju proti draginji.
• Miljska podporna ustanova obvešča, da je rok za prijavo prošenj za mesto čuvaja prenešen od 31. julija na 31. avgust.
...........................................................................minili..
POLOŽAJ V NAŠEM MESTU SE POSTOPOMA NORMALIZIRA
NA POVABILO UREDNIŠKEGA ODBORA KLADIVA IN ZVEZE SLOVENSKE MLADINE
Zelo zanimiv in ploden obisk delegacije MO SKGZ na Koroškem
Med štiridnevnimi intenzivnimi pogovori so si mladinci iz za-mejstva ustvarili dokaj popolno sliko o koroški stvarnosti
Vročina še dalje neizprosno pritiska, vsakdo pa si pomaga, kot zna. Mladeniči, ki jih kaže gornja slika, so si zagotovili dokaj učinkovito sredstvo, da so se obvarovali pred pripeko: kopanje v mrzlih tolmunih
Glinščice.
«Povabili smo vas. da se neposredno soočate s problematiko Slovencev na Koroškem, spoznate na še kraje in ljudi, da se seznanite z osrednjimi slovenskimi organizacijami in ustanovami, ugotovite njihovo delovanje, zgodovinski razvoj in razne vplive na celotno slovensko problematiko ter spoznate, da je to problem, ki ne zadeva samo slovensko narodnostno manjšino, pač pa celotno avstrijsko družbo ter njeno ureditev, v okviru katere se mora reševati.* S temi mislimi je glavni urednik Kladiva Janko Malle zaključil svoj daljši poslovilni nagovor delegaciji Mladinskega ! odbora SKGZ, katero je spremljal i vse štiri dni njenega obiska na Ko-I roškem.
| V ta namen sta se gostitelja naša i mladinske delegacije, uredniški od-| bor Kladiva in Zveza slovenske ! mladine, potrudila nuditi čim popol-i nejši in zato zelo intenzivni program obiska.
Že v sredo zvečer so člani ZSM okvirno seznanili svoje goste o položaju Slovencev na Koroškem v sproščenem pogovoru takoj ob njihovem prihodu. Uradni informativni sestanki so potekali naslednji

V MILJAH DOVAJAJO VODO TUDI S CISTERNAM!
Zaradi suše je v okolici dokajšnje pomanjkanje vode
Problemi v Gabrovcu in v višjih predelih Sesljata in Vitovelj - Drugod je dotok manjši, vendar za sedaj ni težav
Medtem ko smo v včerajšnji številki pisali o perečem vprašanju oskrbe z vodo v dolinski občini, bomo danes poročali vesti, ki smo jih po telefonu prejeli od odgovornih oseb za vodovodno službo pri ostalih občinah na Tržaškem.
Z inž. Devescovijem, ki je odgovoren za vodovodno omrežje pri tržaškem ACEGA, se nismo utegnili pogovoriti, ker je bil stalno zaseden. Nadomestila je inž. Rocco, ki je sicer odgovoren pri istem podjetju za plinsko omrežje. Ta nam je''tfrifai. da je zdhadi-suše- poraba vode znatno nad poprečjem, tako da nekateri Odseki vodovoda občašnb' “ hisč' "V " stanjlf kriti vseh potreb. Zato je možno, da je tok, posebno ob največji porabi nekoliko šibkejši. Ker v tržaški občini, kljub dolgotrajni suši, še ni prišlo do večjega pomanjkanja vode, s tem še ni rečeno, da ni treba z njo varčevati.
Odgovorni tehnik pri miljski občini Ruprecht nam je po telefonu
Od včeraj znatno krajše vrste pred bencinskimi črpalkami
Končno spet razmeroma redna oskrba z gorivom
Nenapovedana stavka smetarske službe
Uslužbenci občinske smetarske službe in službe za pogrebne prevoze so včeraj brez vsakega poprejšnjega obvestila in brez vedno sti sindikalnih organizacij kar sa mostojno oklicali stavko. Ta njihov nepričakovan ukrep je presenetil občinsko upravo in tudi same sindikalne organizacije, še bolj pa je občinske upravitelje presenetilo dej-
Kljub temu, da se je že pred dnevi zaključila večdnevna stavka uslužbencev podjetij, ki z avtoci-sternami preskrbujejo bencinske črpalke, se ni stanje v tržaški pokrajini še popolnoma normaliziralo. Z »azliko od prejšnjih dni. je bilo včeraj mogoče tankati z razmeroma precejšnjo lahkoto. Mnoge črpalke so po večdnevnem prisilnem premoru ponovno začele delovati. Kljub temu pa so še na nekaterih črpalkah razobesena opozorila, kot npr. »Gorivo je pošlo* ali pa «Zaprto zaradi pomanjkanja bencina*.
Po mestnih ulicah je bilo včeraj videti več avtocistem, ki so z bencinom preskrbele prazne bencinske črpalke. Pred nekaterimi so se tudi ustvarile po več desetin avtomobilov dolge kolone, ki so pod žgočim soncem čakali na vrsto. Vsekakor pa je splošna slika mnogo boljša, saj ni več takega pomanjkanja bencina, kakor še pred nekaj dnevi, ko je bilo treba pred črpalkami čakati v dolgih kolonah.
Poudariti pa je treba, da je Trst na mnogo boljšem glede preskrbe goriva, kakor druga mesta v de želi. Velik del prebivalcev se namreč vsak dan poda v bližnjo Jugoslavijo, k.jer je poleg tega, da oen-cina in nafte za vozila z motorjem dizel ne primanjkuje, tudi bolj poceni, saj je treba z bencinskimi boni odšteti približno 480 lir za liter bencina.
Velika zaskrbl jenost pa vlada glede preskrbe kurilnega olja Jesen in zima sta še daleč, kljub temu pa niso perspektive nič kai rožna te. Gotovo pa je. da bo letošnja zima za marsikogar prav mrzla.
na odredila prepoved avtomobilskega prometa (in seveda ustavljanja vozil) po sledečem razporedu: od 8. ure danes do 13. ure 18. avgusta na vsem območju omenjenega trga z izjemo tistega dela cestišča, ki povezuje Ulici del Pešce in Capitelli; in od 20. do 24. ure vse dni med 10. in 17. avgustom v Ul. del Pešce ter v tistem delu omenjenega trga, ki zopet povezuje zgoraj navedeni ulici.
• Danes se ob 19.30 sestane na sedežu v Ul. Colonia štev. 30 rajonski svet za Kolonjo in Škorkljo.
Mizar Iz Nabrežine se je ponesrečil pri Križu
V noči med ponedeljkom in to
ponesrečil 52-letni mizar Aldo Ze-riali iz Nabrežine, Kamnolomi 25/5. Mizar je iz še neznanih razlogov pri Križu zavozil s svojim motornim kolesom s ceste ter si pri padcu zlomil stegnenico desne noge in se opraskal po nogah. Ob 1.35 so ga prepeljali v glavno bolnišnico, kjer so ga sprejeli na ortopedskem oddelku s prognozo okrevanja v dveh mesecih.
Padec priletne ženske v stanovanju
Na nevrokirurškem oddelku glavne bolnišnice so včeraj ob 16.50 sprejeli s pridržano prognozo 82-letno Angelo Barletta vd. Valente. Priletna ženska je malo prej padla v spalnici svojega stanovanja v Ul. Piaz-zetta S. Silvestro 4, udarila z glavo ob tla in zadobila pretres možganov.
povedal, da imajo v Tarseli, Cindi-su in v Fontaneli trenutno vodo samo po dve do tri ure dnevno. Vodo dovajajo tudi s cisternami; z izjemo včerajšnjega dne, ko občinski delavci zaradi sindikalnega spora, niso delali nadur. V ostalih krajih vode ne primanjkuje.
Predsednik kraškega vodovoda Srečko Colja nam je posredoval naslednje podatke. Položaj vodovoda je pod kontrolo v Repentabru, Zgoniku in v Nabrežini. Brez vode je le nekaj hiš v Gabrovcu in nekatere hiše v višjilj, ,pr<$,eb;h JSes-ljana in Vižovelj.
V	24 urah so v Šempolaj1,‘ Prečnik, Praprot, Tmovco, Sarfiht6rcd,nUSa,J lež, Gabrovce, Zgonik in Koludrov-co dobavili s črpalko 110 kubičnih metrov vode; medtem ko dobijo ti predeli v normalnem obdobju približno 270 kubičnih metrov vode.
Na koncu pa še poziv vsemu kraškemu prebivalstvu naj varčuje z vodo in naj čimbolj omeji porabo.
Zaradi suše se soočajo z enakimi težavami tudi na jugoslovanski strani. Agencija Tanjug nam je posredovala podatke, po katerih imajo v Sežani, Novi Gorici, Lipici in v okoliških vaseh vodo le za najnujnejšo uporabo, saj se je pretok vode v kraškem vodovodu znižal na 20 litrov na sekundo, od običajnih 45 litrov na sekundo.
V	nedeljo so v sežanskem naselju za železniško postajo, kjer stanuje 200 družin, ostali brez vode, ker. črpalka ni bila v stanju dovajati.
Obdobje suše bo svoje posledice pustilo nedvomno tudi na poljskih pridelkih in na povrtninah. (zt)
CISL o nalogah nove vlade
Sindikalna organizacija CISL je mnenja, da je sestava nove vlade prav gotovo pozitiven dogodek, čeprav obstaja dejstvo, da je nova vlada začasna, to pa vsekakor ni v korist nikomur.
Seveda bo morala nova vlada posebno pozornost posvetiti vsem sindikalnim zahtevam in prav posebno vprašanju brezposelnosti in javnega reda. Nadalje, podčrtuje CISL, bo 20. avgusta zapadel rok za ponovno predložitev parlamentu zakonskega odloka, ki zadeva ekonomsko plat pogodb 1976/78 državnih delavcev.
Sindikalna organizacija CISL je še nadalje orisala druge nujne probleme, posebnega pomena pa bo gotovo odgovor predsednika vlade Cossige na vprašanje podjetja ex Vetrobel - SIRT. Posebna delegacija iz Trsta je predsedniku vlade namreč že naslovila svoja stališča glede potrebnih posegov, ki bi o-mogočali ponovno delovanje samega podjetja.
Motociklist podrl Jugoslovanko in zbežal
dan v Celovcu na Zvezi slovenskih organizacij na Koroškem in na sedežu Narodnega sveta koroških Slovencev.
Na ZSO so se mladi predstavniki naše krovne organizacije seznanili z zgodovino in delovanjem osrednje organizacije koroških Slovencev, ki nadaljuje delo OF, prve organizirane enote na Koroškem, o številnih članicah in vključenih ustanovah, ki skrbijo za publicizacijo r.o-roške manjšinske stvarnosti. Tajnik ZSO je še podal zgodovinski razvoj vladnih ukrepov v škodo slovenske manjšine od podpisa državne pogodbe leta '55 do današnjih dni in orisal odnos do le-teh in politično orientacijo osrednje slovenske organizacije na Koroškem. Dalje je tajnik poročal o še malo razvitem gospodarskem stanju Koroške in o perečem problemu radijskega in televizijskega obveščanja, s katerim manjšina v bistvu ne razpolaga (razen dnevne 50-minut ne radijske oddaje) ter še o nadaljnjih programih zveze.
Na popoldanskem srečanju so zastopniki Narodnega sveta koroških Slovencev predstavili svojo organizacijo. Ustanovitev NSKS sega v leto 1949, ko so tedanji razvoji avstrijske družbe privedli do razbitja enotnosti v vrstah OF. Glavne načelo NSKS je zaupanje v lastne moči in samostojno nastopanje v organizirani stranki (Enotna lista). Tajnik organizacije je predstavil njeno delovanje, ki zaobjema tiskanje enega tednika in raznih dvoje žičnih publikacij. Poleg tega je v pripravi izdelava filmskega posnetka o žrtvah zadnje vojne in snemanje kasete koroških pesmi. Mladi člani pa so predstavili mladinsko organizacijo. Koroško dijaške zvezo, ki deluje na športnem, kulturnem in političnem področju.
V razgibani razprava so se pri šotni zanimali še o poziciji NSKS glede na akcijsko enotnost, o delovanju krajevnih odborov, o odnosu Enotne liste do ostalih strani; večinskega naroda in o poziciji NSKS glede gospodarskega vprašanja.
Točno po napovedanem programu se je delegacija srečala v pete'; dopoldne z uredniškim odborom Kladiva. Mladi uredniki so podali vzroke, ki so privedli do nastanka Kladiva pred devetimi leti. Akcijsko gibanje slovenskih študentov sega v leto ’70. V bistvu je izraz
obeh
Jugoslovanko m zDezai	negodovanja nad delovanjem obeh
Neznan motociklist je včeraj ob’ | slovenskih orghm^cl.frn 's£ isti 17. uri v Miramarskem drevoredu veti z novo nastalim časopisom, ki s svojim motornim kolesom oplazil
jugos'ovansko državljanko Simo Mi-lun, doma iz Sinja, ter jo po nesreči kar odkuril. 59-letno Jugoslovanko, ki se je pri padcu ranila po levi roki in kolenu desne noge, so z rešilcem Rdečega križa prepeljali v glavno bolnišnico. Zdravniki ortopedskega oddelka so izdali prognozo okrevanje v 20 dneh.
so ga slovenski študentje izdali; v odgovor avstrijskim nacionalistič nim krogom ob proslavljanju 50-letnice plebiscita in obenem pričeli svoje aktivno gibanje tudi s teren skim delom. To gibanje je vzbudilo veliko odobravanje med prebivalstvom in privedlo 1973. leta do ustanovitve Solidarnostnega komiteja, v katerem so bile zastopane vse

S SKLEPOM DEŽELNEGA ODBORA
Nakazila za štiri milijarde lir v podporo zdravstvenemu sektorju
Deželni odbor je nadalje nakazal posebna prispevka otroški bolnišnici Burlo Garofolo in podpornemu zavodu za slepce Rittmeyer
Deželni odbor je na svoji zadnji seji podelil izredna finančna prispevka dvema tržaškima ustanovama. Na predlog odbornika za zdravstvo in higieno Antoninija, je nakazal 292 in pol milijona lir otroški bolnišnici Burlo Garofolo. Vsoto je nakazal za nakup zdravstvene opreme, ki jo razni oddelki bolnišnice potrebujejo, da bi izboljšali svoje usluge. Na predlog odbornika za izobraževanje in poklicno usposabljanje Carpeneda pa je deželni odbor podelil 125 milijonov lir podporni ustanovi za slepce Rittmeyer. Nakazilo je dežela podelila na osnovi zakona štev. 7. iz leta 1976, ki je bil dopolnjen in popravljen z zakonom štev. 23, v smislu katerega deželna uprava lahko podeljuje večletne izredne finančne prispevke tistim ustanovam, ki delujejo na vzgojnem, zdravstvenem in podpornem področju. V štiriletju 1976 - 79 je bilo namreč nakazano
kom se je v prometni nesreči huje
KAKO MLADI SPOZNAVAJO SVET
Nahrbtnik in dvignjeni palec - poceni potovanje
Pripovedovanje študentke o lastnih doživetjih v tujini
Omejitev prometa na lrgu Cavana
tu-
10.
Tržaška letoviščarska in ristična ustanova priredi med in 17. avgustom na Trgu Cavana gledališke predstave v narečju. Za radi potrebe po namestitvi 400 sedežev ter siceršnji ureditvi prire ditvenih prostorov je tržaška obči-
*Kam te hudiča nosi v svet, ko si še tako neizkušena in mlada?* mi je oče zabrusil takrat, ko sem prvič pripravljala kovček, da odpotujem na Nemško. Za očeta si vedno neizkušena in mlada, poseb no če si dekle. Toda časi se spre minjajo in čeprav stara generacija vztraja pri svojem staromodnem prepričanju, si mlada generacija urejuje življenje po svoje. Vedno številnejša so dekleta (posebno študentke). ki se v počitnicah odpra vijo z nahrbtnikom in spalno tre čo po svetu Silita jih radovednost in želja po novem. Kaj je lepše od prostosti. novih prijateljstev in no vih doživetij? Daleč od doma se človek sprosti, za njim so težave in skrbi.
Klavdija je študentka in v svojih študentovskih letih je prebredla že. skoraj vso Evropo in z nav-
dušenjem mi pripoveduje o svojih dogodivščinah.
«Najbolj mi je ostalo v spominu potovanje skozi Francijo in Nemčijo. na katero sem se pred dvema letoma odpravila s svojo sestrično Elviro. Denarja nisva imeli, vsaka je v žepu stiskala le nekaj tisočakov, zato nisva dolgo razpravljali, kako naj potujeva: štopali sva. V Italiji sva imeli srečo, saj sva se v enem dnevu pripeljali do francoske meje. Cel me sec sva krožili po Franciji, kar tudi ni težko, ker so tam ljudje gostoljubni. Bilo je ravno v času trgatve in kmetje so naju radi sprejeli na delo Tako sva si pri služili nekaj denarja. Ponavadi sva v istem kraju ostali tri ali štiri dni. nato pa jo spet mahnili proti severu. Dela ni manjkalo. Po e-nem mesecu pa je bilo nama Fran-
cije, Francozov in grozdja dovolj in odločili sva, da pogledava, kako je na nemški strani. Zal pa nisva prišli daleč; jezika nisva poznali in ni bilo lahko najti začasne zaposlitve. Denar je kar naenkrat skopnel. Ustavili sva se v Saar-briicknu. ker sva lam slučajno spoznali nekaj Italijanov. Radi bi se vrnili domov, toda nisva imeli denarja za vlak in tudi Štopat: si nisva več upali, ker je že zapadel sneg in nisva imeli toplih oblačil. Nevarno bi bilo. če bi naju noč zalotila na cesti.
Ni nama preostalo drugega, kot da si naideva novo zaposlitev. Po enem tednu iskanja, me je končno sprejel v službo lastnik slaščičarne, ki je bil Italijan. Pa nisem dolgo zdržala. Četrti dan me je zaradi malenkosti pretepel in nisem se več vrnila. Plačal mi ni niti
tistih štirih dni. V naslednjih dneh sem delala tu pa tam. kjer so potrebovali pomoč. Spominjam se da sem celo prekladala preproge v skladišču. Končno je bilo denarja dovolj in kupili sva si listek za povratek. Potem se je vse dobro izteklo. Kljub nevšečnostim, do Katerih je prišlo med potovanjem, mi ni žal. česar sem doživela. Vsaka izkušnja je pozitivna, pa čeprav neprijetna. Prepričana sem. da je to edini način, da spoznaš tuje ljudi in njihov način življenja. Če potuješ kot turist, ne boš nikoli spoznal pravega obraza ljudi in de žele. ki jo obiščeš, nasprotno, spoznal boš le tisto, kar je izumetničeno in... namenjena turistu. Če pa si tujec in brez denarja, ti je veliko lažje vzpostaviti prijateljske stike z domačini, posebno z mladimi.* (lap)
pol milijarde lir v korist zavoda Rit; tmeyer, sedaj pa bo treba deželni zakon ponovno refinansirati. Povečati je treba, da je dežela s posebnim zakonskim ukrepom že podelila izreden prispevek v višini 240 milijonov lir za poslovno leto 1978, tako da je Rittmeyer prejel skupno 365 milijonov lir.
Deželni odbor je nadalje nakazal 3 milijarde in 927 milijonov lir — za finančno leto 1979 — za družbeno prevzgojo umsko in fizično prizadetih, za dopolnilne doklade civilnim invalidom, sklepom in gluhonemim ter za posebne podpore od potresa prizadetim prebivalcem. Največji del te vsote, in sicer 2 milijardi in 400 milijonov lir, bodo porazdelili kot podpore za družbeno prevzgojo umsko in fizično prizadetih, vsoto pa bodo upravljale štiri pokrajinske uprave in druge specializirane ustanove. Tržaški pokrajinski upravi bo šlo 150 milijonov lir, goriški 80, videmski 70 in porde-nonski 130 milijonov lir. Največji odstotek te vsote pa je namenjen dvajsetim specializiranim ustanovam, ki si bodo porazdelile skupno eno milijardo in 870 milijonov lir.
Za dopolnilne doklade invalidom, slepcem in gluhonemim so občinske uprave Furlanije - Julijske krajine — slednje so namreč pristojne za podeljevanje podpor — predvidele za 1 milijardo in 325 milijonov lir izdatkov. Na predlog odbornika To-meja je deželni odbor nakazal vsoto nekaj več kot 622 milijonov lir, ki bo uporabljena kot saldo od meseca januarja do meseca junija. To vsoto si bodo porazdelile štiri občinske uprave tržaške pokrajine (131 milijonov 689 tisoč lir), 22 občin go-riške pokrajine (nekaj več kot 100 milijonov lir), 38 občin pordenonske pokrajine (148 milijonov lir) in 94 občinskih uprav videmske pokrajine (280 milijonov lir). Slepcem, civilnim invalidom in gluhonemim, ki že prejemajo državno podporo, bo de želna uprava podelila 18 tisoč lir mesečno popolnim slepcem, 15 tisoč lir mesečno pa ostalim slepcem, civilnim invalidom in gluhonemim.
Od celotne vsote pa bo 546 milijonov lir namenjenih občinskim u-pravam za oskrbo ostarelih domov.
komponente antifašistične avstrih ske družbe. To je bila glavna oblika nacionalnega gibanja, v katerem je Kladivo igralo odločilno vlogo. Razni interesi pa so privedli do ohromitve Solidarnostnega komiteja, ki ostaja dejansko sedaj le na papirju. Toda kljub temu Je Kladivo deležno splošnega odobravanja in od leta 1975 doživlja veli* vzpon, predvsem glede stikov s štu' denti in njihovim idejnim delom.
Mladi uredniki so še predstavili glavne številke Kladiva od nastanka do danes, ki zaobjemajo razne faze akcijskega gibanja, notranji® in zunanjih sporov okoli tega g1' banja ter nadaljnih izbir glede F0-stavljanja in reševanja manjšinskega vprašanja v okviru večinsns-ga naroda.	...
Med razpravo so se predstavnj® mladinske delegacije SKGZ pr®®' vsem zanimali na odnos ZSO in NSK® do novonastalega gibanja, o reakcij nacionalističnih sil in o sedanji o-rientaciji Kladiva, ki se noče P1/ stavljati kot tretja organizacija * obstoječima dvema, pač pa hoče kri-tično vplivati na razvoj dogodkov, in sicer z akcijsko enotnostjo, z zavezništvom z delavskim razredom F s prijateljskimi odnosi z matično do-mo vino.
Naslednje petkovo srečanje je V* tekalo na Znanstvenem inštitutu. » mladimi sodelavci inštituta so s® naši zamejski mladinci pogovarja« tako o delovanju inštituta samega, kot o problematiki slovenske n«a' dine na Koroškem.
Vodja inštituta je govoril o n8' stanku, o vsebinskih področjih, 8 strokovnem publicističnem in dokumentacijskem delu, o problemih kadrov ter še o načrtih te pomembn® ustanove. Seznanil je še o redni® stikih s sorodnimi ustanovami Ljubljani in Trstu in ljubljansko niverzo, medtem ko se vzdržujo sh" ki s celovško in dunajsko univerz® le na osebni ravni, ne pa uradni ker jih pač oblasti formalno ne P11' znavajo.	.
Glede mladinske problematike J8 stekel pogovor o Zvezi slovensk mladine, ki je bila ustanovljena pr®0 tremi leti z namenom, da bi povezi vala vse mladince, ne glede na nj' hovo politično in družbeno Pr'P.a® nost. Ta skuša organizirati k merit in delavsko mladino, ki je ostri izločena iz dijaških in študentski gibanj. Cilji ZSM so povezovanje * demokrati, stiki z mladinci iz S1?" veruje ^^ohranjevanje tradicij NQp
Uradna srečanja so se Žaklju^**8 v soboto na deželnem sedežu KPA. ragovorom z deželnim predseduj kom avstrijske partije in predse® nikom študentskega gibanja v Celo cu. Deželni predsednik KPA je naj" prej obrazložil odnos partije manjšinske problematike, nakar J prešel k zgodovini stranke same pregledom vseh važnejših pobud povojni dobi in k ugotavljanju vzh* kov njene številčne šibkosti, nekaterimi prav gotovo spada slab v lilni zakon, ki na razne načine■J* mejuje število njenih predstavnik0 v izvoljenih organih. Glede ga zakona se je še zaustavil s Pjj sebnim poudarkom na sprememb8®' ki jih je ta vnesel na Koroškem razširitvijo volilnih okrožij v šk°® področij, kjer so imeli Slovenci lativno večino. V diskusiji so PrlS° ni analizirali tako odnos KPA ostalih evropskih partij, govoril1 evrokomunizmu in o stvarnih raz kah med partijami, ki delujejo v bjektivno različnih pogojih in dri1 benih ureditvah, kot o sploš®® družbenopolitičnem ustroju AvstriP o gospodarskih in sindikalnih Pr^, blemih ter o razredni zavesti del8 cev in študirajoče mladine. -g
Predsednik študentskega gibam, v Celovcu je razvil prav zadnji 8 gument z ugotovitvijo, da je razre" na zavest med študenti bolj z® drana, kol pa med delavstvom- sLj, dentsko gibanje se je v zadnjih 'e j precej razširilo, kar je sprožilo m reakcionarnimi silami velik odp®V katerim je uspelo doseči, da so 8 ske oblasti povečale svoj pritisk študente. Dalje je stekel še pogoj" o bojih in ciljih študentskega iP^j, nja, v nekaterih manjših prime® že kaže svoje rezultate ter še o rij rajajoči intelektualni brezposelno®'
Med svojim obiskom si je mla® ^ ska delegacija SKGZ ogledala Celovcu slovenski dijaški dom, s dijsko knjižnico in sodobno 9^pii-ljeno tiskarno Kladiva. V okolici “ berka v Podjuni je obiskala o® j večjo slovensko kmetijo, v bb*L št. Primoža pa si je zvečer o®L dala prisrčno prireditev, ki jo mače prosvetno društvo letno ^ ganizira v nekem gostinskem om8 z namenom, da seznani tuje tun s slovensko stvarnostjo. Delež8.®/”
nalne Poletne noči v priredbi prosvetnega društva
Št. Jakobu^
Med turistične ekskurzije pa sp8 ogled Vojvodskega prestola na f sposvetskem polju, vzpon na r j„ gledno točko ob Vrbskem jezeri1 ^ izlet na Obir. Tudi ta del obiska ^ nudil možnost neposrednega stika ^ razumevanja krajevne stvari]0®^
^Jl cUVoCUl tVdl AriULVd JJUIlci**
nja krajev s turizmom, odkup0', njem slovenske zemlje, naselj®' njem, spreminjanjem okolja in.1 j nimi drugimi pritiski. Delegacija^ lahko ugotovila, da se nacion8 ,0 stanje od vasi do vasi zelo na®,j. in, glede na izredno bližino, sP®e nja na čisto svojstven način. j* Na koncu velja še omeniti. ®8 1(i srečanje potekalo zelo prisrčno . neformalno v res sproščenem in P|j. jateljskem vzdušju. To je bila P' ^ ka sklepanja novih prijateljstev-j, prav gotovo ne bodo ustala le ^ ložnostna.
ENIJ KURE*
Kino
Anston 21.30 «Patrick». R. Help-mann, R. Millian, S. Penhaligon. Kl ? 18.00—22.15 «La sfida degli in-vincibili campioni». Barvni film. "pn 18.00—22.15 «11 marama san-Qssima». Mario Merola. Barvni film.
Eatcekior 17.00 «Paura». Barvni film.
“fattacielo 17.00-22.20 «Duri a mo-nre». Luc Merenda. Barvni film. fll'gnon 16.30 «La pantera rosa*. Peter Sellers, David Niven, Claudia Cardinale.
Dlodrammatico 14.30—22.00 «La por-no ninfomane* in «Seximanie di una moglie». Prepovedano mladi-J}1 pod 18. letom. tr|stallo 17.00 «n dittatore' dello stato libero di Bananas». Woody Allen. Barvni film. moderno 16.30 «La furia del drago*. Bruce Lee. Barvni film. arora 17.00 «Macchie solari*. Prepovedan mladini pod 18. letom, apitol 17.00 «Scontri stellari oltre la terza dimensione». Barvni film. ittorio Veneto 17.00 «11 profumo della signora in nero». Prepovedan mladini pod 18. letom.
Gledališča
ROSSLTTI
n ??nes’ *-m-> o*1 20-30 zadnja Predstava operete «Chicaška knegi-Ja» na glasbo E. Kalmana.
Jutri, 9. t.m., ob 20.30 peta pred-teva operete «Scugnizza». Glasba irar*o Costa. Vstopnice so v proda-11 v Pasaži Protti.
Prosveta
PD Primorec iz Trebč prireja fo-tegrafski natečaj na temo «Mačka*. d'se (belo-črne ali barvne, format Minimum 20 za 25) sprejemamo 20. 8. do vključno 23. 8. v ijud-*em domu v Trebčah od 20.30 do jr- dre. Fotografije bodo razstav-j^e na društvenem prazniku 25. 111 26. avgusta.
Razna obvestila
Narodna in študijska knjižnica Poroča obiskovalcem, da bo zopet v ponedeljek, 3. septembra
Pisarna TPPZ bo do konca tega m®seca zaprta.
^Pokrajinsko združenje rejcev ob-®Sca_ svoje člane, da bodo uradi Prti do vključno 19. avgusta.
5 Ul.
PREJŠNJO SOBOTO IN NEDELJO
Šagra v Prebenegu živ dokaz obnovljene aktivnosti v vasi
Mali oglasi
telefon (040) 79 46 72
^MENJAM parcelo s hišo potrebno Popravila na idiličnem kraju Do-lenjske z enako ali samo parcelo j® obdelavo ob slovenski obali, lah-*° tudi oddaljeno od obale. Ponudbe pošljite na ADIT-DZS, 'pvp.
, J71.61001 Ljubljana pod šifro: «Do-
w§OVor».	O km	»
K°DAM po ugodni ceni FIAT 124
IŠčrS®1 T' Telefon 727259. cEMO stanovanje ali hišo po možnosti v okolici Trsta, lahko tudi v Predmestju, v najem ali v prime-D1 zmerne cene tudi za odkup, .telefonirati do 14. ure na štev. 0^888.
OllCA — Miroslav Žigon — Zgolj1* — toči s oje domače črno in vino.
UUDAM enoinpoltonski tovornjak f,."f'40», leto izdelave 1975. Popite tel. (0481) 24-60, vsak dan 9- in 12. uro.
t ,~AJAM zazidljivo zemljišče o-jfoli 1000—1200 kv. m, ob cesti evinščina - Prosek. Telefonirati
Piton1 225333‘
uDAM malo motorno črpalko za Uuiakanje vrt. in nasadov — je Popolnoma nova. Prodam tudi u-teetniške fotografije za okrasitev .tenovanj in drugih prostorov Li
Mladina in vaščani s Prebenega so od sobote do nedelje priredili pod okriljem PD «Jože Rapotec* tradicionalno šagro. Pred šestimi leti si je skupina mladih požrtvovalnih vaščanov zadala za cilj, da obudi staro vaško tradicijo, ki bi lahko šla po več kot osemnajstletnem mrtvilu v pozabo. Kot vse ostale šagre poteka tudi ta na dan, ki ga določa ustaljeni vrstni red starih praznikov, ki sovpada z obdobjem vaškega opasila. Prireditev sama, pa čeprav obuja star običaj, ne more prezirati zgodovinskega razvoja in sedanje stvarnosti. Zato se prireditelji in udeleženci šagre zberejo že od samega začetka, preden se prične kulturni spored, pred spomenikom padlih v vasi, kjer se na krajši slovesnosti poklonijo padlim s polaganjem venca. Letos je pred spomenikom zaigrala nekaj žalostink godba na pihala iz Brega, nakar sta še spregovorila odbornik prosvetnega društva «Jože Rapotec» Marjan Žerjul v slovenščini in Edvin Križ-mančič v italijanščini, ki sta o-pomnila na dobo fašističnega zatiranja, na uničevanje mladih in nedolžnih življenj ter na nujo po budnosti, da ohranimo svobodo, za katero je toliko ljudi darovalo svoja življenja.
V Kulturnem sporedu, ki so ga napovedovali dvojezično Genny Kozina in Lilijana Bandi, sta nastopila godba na pihala iz Brega pod taktirko Viljema Slavca z izborom koračnic in koncertnih skladb ter mešani zbor Jadran pod vodstvom Cveta Marca. Vmes pa je organizator nagradil vseh enaindvajset mladih udeležencev jutranjega ex tempora, ki so s svojimi dobrimi izdelki prav gotovo spravili v zadrego ocenjevalno komisijo, kateri je načeloval Deziderij Švara, čeprav je bila tema prosta, so se udeleženci osredotočili na osrednje točke vaške stvarnosti, kot so spomenik padlim, prireditveni prostor, značilnosti vaškega življenja in vaških pridobitev, in s tem dokazali, da so aktiven in zainteresiran element vsega dogajanja in razvoja.
Kot znano, so letos pozimi obnovili v Prebenegu prosvetno društvo, ki nosi ime po zaslužnem domačinu Jožetu Rapotcu. Da je prišlo do tega, je treba pripisati zaslugo vaški šagri, ki pa združuje domačine le enkrat na leto. Še pred ustanovitvijo društva so prireditelji organizirali lani jeseni z izkupičkom šagre izlet v Bohinj in okolico, si zgradili kiosk, si nabavili nekaj
i.. vajij m urugin prusioruv ui
per	Bidovčeva 13/A Ko
^GOVINA Mode Valentina pri ornju št. 89. Velika razprodaja plačil vseh vrst!
'MJDAM FORI) taunus 1600 SW, mik 76, v odličnem stanju, av-7-^adio. Ulica Rapicio 7, telefon 63 J07 Carli.
UREDNIŠTVO DNEVA sporoča
falcem, da revija avgusta ne 7° izšla. Razlog za to so do-"Sti tiskarskega osebja (ti-.aarna avgusta meseca ne o-m uie) 'n urednikov. .Naslednja številka DNEVA °° *zšla zato septembra.
Uredništvo
f Čestitke
1 Dafttfš' pfaztrtij^svbj drugi rojstni dan MATIJA KOČEVAR. Vse najboljše mu želijo Luciano, Marija in Andrej Bertok.
Danes praznuje svoj 50. rojstni dan ANITA STRANJ. Še na mnoga zdrava in srečna leta ji kličejo starši, mož Duilio, sestra Nadja z družino in drugo sorodstvo.
Razstave
miz in ostalih potrebščin za samostojno prirejanje takih praznikov Domačini čutijo potrebo po večjem medsebojnem stiku, zato bo društvo vložilo vse svoje moči za opremo srenjske hiše, katero bo občina v najkrajšem času popravila, in za ureditev prireditvenega prostora na srenjskem zemljišču, ki naj bi bil na razpolago tudi za rekreacijo in razne druge dejavnosti, kolikor trenutno prirejajo šagro na «.Brž-niei* na travniku, ki ga vsako leto za to priložnost odstopi Oskar Kraljič.
E. Kuret
V Nabrežini razstava deželnega obrtništva
Avtonomna letoviščarska ustanova občine Devin - Nabrežina sporoča, da je v teku že tradicionalna razstava o deželnem obrtništvu, za katero vlada iz leta v leto vedno več zanimanja. Razstavljeni predmeti razstavljavcev so na razpolago občinstvu do konca meseca od 9. do 12. ure in od 16. do 19. ure.
KLJUB DRAGEMU POGONSKEMU GORIVU
Skoro pol milijona motornih vozil je v normalnem času na cestah dežele
Tolikim avtomobilom in tovornjakom je treba v poletnih mesecih dodati še desettisoče vozil tujih in domačih turistov ■ V vsej deželi je 5.800 kilometrov medkrajevnih cest
OD SOBOTE V CELOVCU
Tudi naša dežela na lesnem velesejmu
Kakor je že v tradiciji, bo dežela Furlanija - Julijska krajina tudi letos uradno zastopana s svojim paviljonom na 28. «Lesnem velesejmu*, ki ga bodo v soboto, 11. avgusta, odprli v Celovcu. Deželno delegacijo bo vodil odbornik za kmetijstvo Del Gobbo, sestavljali pa jo bodo še predstavniki trgovinskih zbornic ter lesni operaterji iz vse dežele. V deželnem paviljonu, ki ga bo pripravilo odborništvo za industrijo in trgovino, bodo prikazani različni aspekti gozdarstva in njegove uporabe kot zaščite okolja. Dan Furlanije - Julijske krajine pa bo v ponedeljek, 13. avgusta; med drugim bodo na sporedu sestanki med italijanskimi in avstrijskimi oblastmi ter med operaterji in razstavljavci.
• Pred kratkim so z objavo v U-radnem listu razpisali natečaj za 26 mest v godbi na pihala finančnih stražnikov za vojake glasbenike.
V	občinski umetnostni galeriji na Trgu Unita bodo v avgustu nasled nje razstave;
do 11. — Fernando Goina Gordini in Mauro Traven; od 12. do 17. — Ex tempore »Nt.jra da Trga Unita dTtalia*; od 18. do 26. — Bruna Bertotti Frau sin in Paolo Gerli; od 27. do 3. 9. — Simonetta Ferfo
glia in Mario Salvo.
« « »
V	galeriji kavarne Tommaseo je v teku 3. posmrtna razstava slik Ettora Piooinija
Izleti
SPDT prireja od 25. avgusta do 2. septembra devetdnevni planinski pohod po planinski vertikali SPDT od tromeje na Peči pri Trbižu preko Zahodnih Julije :v, Rezije in Beneške Slovenije do Matajurja. Pohod je primeren za vse. Kogar bi zanimal, naj se za vse podrobnosti in informacije obrne na ZSŠDI (Ul. sv. Frančiška 20, tel. 767304).
PD Ivan Grbec iz Skednja prireja 26. avgusta izlet v Metliko - Be-ia krajina. Vpisovanje '»sak dan od 18. do 20. ure v društvenih pro-__________________________________ štorih.
"""“■nmmiiniiiiiiimiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiliiiiimiiiiiiiiiliiiHMiiMiHtiiiiniiiiiiiiHiiililimimmiiii
Včeraj - danes
^anes, SREDA, 8. avgusta Son..	MIRAN
20 2se vz>de ob 5.56 in zatone ob tla, ~~ Dolžina dneva 14.28. — Lu-,Z|de eb 20.36 in zatone ob 6.09. Jutri, ČETRTEK, 9. avgusta .	JANEZ
Vfg
ta in v'teraj: na j višja temperatu-18. , stoPinj, najnii. 23 stopinj, ob 10U p 28,8 stopinje, zračni tlak HeKT rahlo pada, vlaga 64-odslotna, h°dniuasno* vefer 5 km na uro za-tatn‘k' toorje skoraj mirno, tempe-® morja 25 stopinj.
j, Rojstva in smrti
t°tjjie ?. avgusta 1979 se je v Trstu Rrl’9 otrok, umrlo pa je 17 oseb. Stefia t S0 SE:	Massimiliano
CorL' Uuea Crisanaz, Massimiliano sti_ s®, Elisabetta Stipancic, Chri-Slt0j klavec, Marco Sandri, Marco Denise Lindiri, Luisa Marši. I SO: 66-letni Germano Pa-Gh* te’ 85-letna Olga Ehrenfeld vd. 0'da, 35-letni Eabio Climi, 72-75,- Stefania Toncich vd. Berini, ?7jp,r" Giovanni Battista Pavanello, Ui, Mattea Brena por. Cattari-hg p. °tni Adolfo Marpino, 86-let-urivanna Suban por. Chiacchi,
77-letni Valentino Jercog, 61-letni Danilo Belligoni, 65-letna Libera Ra-zem por. Fabris, 63-letni Mario Faganel, 79-letni Giuseppe Burdin, 64-letna Pia Peteani vd. Zorzenon, 82-letni Pietro Grabre, 69-letni Mirko Valentini, 82-letni Giuseppe Cullin.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30)
Trg Cavana 1, Trg Giotti (S. Fran-cesco) 1, Largo Osoppo 1, Ul. Zo-rutti 19.
(od 8.30 do 13. in od 16. do 20.30) Trg Oberdan. 2, Ul. T. Vecellio 24. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje)
Trg Oberdan, 2, Ul. T. Vecellio 24.
LEKARNE V OKOLICI
Boljunec: tel. 228 124; Bazovica; tel. 226-165; Opčine: tel. 211-001; Prosek: tel. 225 141; Božje polje, Zgonik: tel. 225-596; Nabrežina: tel. 200-121: Sesljan: tel. 209-197: žavlje: tel. 213-137: Milje: tel. 271-124.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba za zavarovance INAM in ENPAS od 22. do 7. ure: telef. štev. 732 627.
Drevi koncert «Aurora borealis»
Danes bo ob 21. uri v Avditoriju koncert islandskega kvarteta «Au-rora borealisi. Pobudo za prireditev je dala Tržaška avtonomna letoviščarska in ' turistična ustanova'
V islandskem kvartetu nastopajo violinista Maria in Rut Ingolfsdot-tir, čelistka Inga Ros - Ingolfsdot-tir in čembalist Hordur Askelsson. Izvajali bodo dela Telemanna, Bacha, Haendla in Purcella. Kvartet je sestavljen torej iz treh sester, fant pa se je poročil z eno izmed njih.
Čelistka Inga Ingolfsdottir je že mlada diplomirala na glasbenem konservatoriju v Repkjaviku, s tem se je začela njena plodna umetniška pot. Hordur Askelsson pa izhaja iz družine ljubiteljev glasbe. Tudi on je diplomiral na glasbenem konservatoriju v Regkjaviku; kot čembalista ga poznajo po vsem svetu; študije pa nadaljuje v Dusseldorfu. Ostali dve sestri Maria in Rut Ingolfsdottir sta prav tako dokončali študije na istem konservatoriju. Obe sta doživeli svetovna priznanja tudi kot stolistki.
Vstopnice so naprodaj pri UTAT v pasaži Protti.
wsm
BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA
S. P. A.
TRST -‘ ULICA F. FILZI 10 -	61-«^6
SREDNJI TEČAJ BANKOVCEV 7. 8. 1979
V	teh dneh vročega poletja, ko so križi in težave z bencinom in z nafto za Diesel motorje na vseh črpalkah v naši deželi in v Italiji na splošno, nam prihajajo na misel poročila o prometu in o cestah v naši deželi, ki smo jih poslušali na srečanju strokovnjakov pred nekaj meseci v Gorici.
V	normalnih časih, ko ni torej pri nas navala vozil tujih turistov, ki preplavljajo našo deželo, kroži nekaj nad 400.000 vozil in tovornjakov. V normalnih časih, poudarjamo. Poleti je naša dežela pravo križišče, skozi katero potujejo trume turistov iz vseh ih v vse strani sveta. Trume avstrijskih in nemških turistov prihajajo skozi trbiška vrata in hitijo v Gradež, Lignano, Jesolo, Ca-orle in druga kopališča severnega Jadrana. Teh je brez dvoma največ. Druge trume motoriziranih turistov prihajajo iz Francije, Švice, Nizozemske, Bavarske in drugih zahodnih nemških pokrajin in so namenjeni čez naše obmejne prehode v Jugoslavijo ali gredo še dalje, v Grčijo, v Bolgarijo, Romunijo ali Turčijo. Seveda ne smemo pri tem pozabiti na številne italijanske turiste, ki prav tako kot drugi Evropejci, gredo na letovanje v Jugoslavijo. In seveda ne smemo pozabiti na jugoslovanske motorizirane turiste, ki ne prihajajo samo nakupovat v Gorico ali Trst, marveč gredo kot pravi turisti dalje v Videm, Benetke in druge kraje Italije.
V	naši deželi imamo danes 5.800 kilometrov cest. 153 kilometrov so dolge avtoceste (semkaj je vključen tudi nov odsek Videm - Amaro), 1.109 kilometrov je državnih cest, ki so vse dobro vzdrževane in tudi precej široke. Marsikdo gre danes raje po teh cestah kot po avtocestah, tudi ker so te postale zelo drage. Pokrajinskih cest. t.j. takih, ki povezujejo med seboj posamezne občine, je skoro dva tisoč kilometrov. Tem dodajmo še 2.600 kilometrov občinskih cest, ki so izven naselij.
Na teh cestah kroži v normalnem času, jeseni, pozimi in spomladi,
407.000	avtomobilov in 23.000 tovornjakov. Od slednjih jih ima 3.500 nosilnost nad 50 ton. Podatki so stari eno leto in pol.
Kako se je razvijal vozni park v zadnjem dvajsetletju? Na voljo i-mamo podatke od leta 1960 do 1977. Leta 1960 je bilo v vsej deželi 51.141 osebnih avtomobilov, sedemnajst let kasneje pa osemkrat toliko. Največ vozil so leta 1977 zabeležili v videmski,, pokirajini,, kjer je krožilo 162.740 osebnih, avtomobilov (leta 1960 skupno s pordenonsko pokrajino samo 23.001), sledi tržaška pokrajina s 109.882 avtomobili (21.724), na tretjem mestu je pordenonska pokrajina z 81.632 avtomobili, na četrtem in zadnjem mestu pa je goriška pokrajina s 53.210 avtomobili (6.416).
Medtem ko so v Trstu avtomobili porasli le petkrat z razdobju osemnajstih let, so na Goriškem zabeležili v istem razdobju kar devetkrat koliko vozil, v videmski in pordenon-
ski pokrajini (leta 1960 sta bili združeni v eno samo) pa je bil prirastek v istem času več kot desetkratni.
Tovornjakov imamo v Vidmu 11 tisoč 462, v Pordenonu 5.294, v Trstu 3.680 in v Gorici 2.533. V Gorici je precej težkih tovornjakov, ki služijo skoro izključno za mednarodne prevoze. Pa še številke avtobusov: Videm 475, Trst 321, Pordenon 216, Gorica 162.
Za skoro pol milijona v normalnih časih potujočih vozil imamo v naši deželi še kar dobro mrežo cest. Nekatere ceste so bile zaradi potresa poškodovane. V Goriči je križ z dohodi v mesto in to bo najbrž v dveh letih rešeno. Pred nekaj tedni so odprli nov odsek avtoceste iz Vidma v Amaro v Kamiji. Najhujše bo še nekaj let vožnja iz Kluž do Pontablja in tja do meje v Avstrijo pri Trbižu.
Pogovor
o šolskih prostorih
Novi šolski skrbnik dr. Antonio Condorelli je obiskal pokrajinskega predsednika prof. Silvana Paguro. Pogovarjala sta se o šolskih vprašanjih, predvsem o potrebah po prostorih v šolah, ki sodijo pod pokrajinsko pristojnost.
Sklep ministrstva za šolstvo
Uradno dovoljenje za vrtec v Ronkah
Dolgoletna želja slovenskih družin v Ronkah in na Laškem po samostojnem slovenskem otroškem vrtcu se bo uresničila že čez nekaj tednov. Ministrstvo za šolstvo je namreč ustreglo zahtevi ronške občine iz lanskega julija in pritrdilnemu mnenju goriškega šolskega skrbništva ter z odlokom letošnjega 18. julija sklenilo odpreti slovensko sekcijo državnega otroškega vrtca v Ronkah. Istočasno odprejo tudi tri sekcije italijanskega državnega vrtca v Gorici (Ulica GarzarolU) in eno v Škocijanu ob Soči. Medtem ko je sklep o ustanovitvi omenjenih petih sekcij otroških vrtcev dokončen, so istočasno v Rima odobrili še sklep o odprtju šestih sekcij vrtcev v Tržiču; ta pa je podvržen dejanski razpoložljivosti ustreznih prostorov.
Šolsko skrbništvo bo takoj navezalo stike s prizadetimi občinami in didaktičnimi ravnatelji, da uredijo vse potrebno, da se omenjeni vrtci odpro že 1. septembra.
TURISTIČNI PRITISK NA MEJNIH PREHODIH
Ob koncu tedna pri Rdeči hiši nad 25 tisoč prehodov tujcev
Najbolj živahen promet v petek, ko je šlo preko meje nad enajst tisoč turistov
Prva nedelja v avgustu je jasno pokazala sliko, ki se pojavlja iz leta v leto: izredna toplota, mesto popolnoma tiho, malo avtomobilov, da o pešcih sploh ne govorimo. Taka je Gorica v poletnih nedeljah, ko gre večina ljudi na kopanje v Sesljan ali v Gradež ah pa se odpravi še kam dlje. Le bežen sprehod in brž bomo ugotovili, da je večina trgovin že izobesila napis «Zaprto zaradi dopusta*. V teh dneh bodo prav gotovo zaprli tudi tisti trgovci, ki še vztrajajo.
Večina tistih, ki je nameravala na oddih v bližnjo Jugoslavijo, se je odločila za potovanje že v petek in soboto. Tako bi lahko sklepali na osnovi podatkov, ki so nam jih posredovali jugoslovanski obmejni organi. Prehod tujcev skozi mednarodni mejni prehod pri Rdeči hi ši je bil največji v petek. Ta dan je prešlo mejo 10.662 tujih državljanov, med katerimi največ Italijanov, Francozov in Avstrijcev. Jugoslovanskih državljanov, ki so prišli v Italijo, je bilo precej manj: 8.738. V soboto se je naval motoriziranih tujih turistov precej zmanjšal, medtem ko se je povečalo število prehodov s strani državljanov SFRJ. Tujcev je bilo 8.218, državljanov SFRJ pa 11.618. Bolj mirno je bilo v nedeljo, ko je promet v primerjavi s soboto upadel skoraj za polovico.
Za konec pa še pregled, ki nam ga je posredovala italijanska ob-
LETOS PRIREDITEV ŽE «POLNOLETNA*
Zborovsko tekmovanje Seghizzi s posebno pažnjo na kvaliteto
Nastopilo bo 18 zborov, ki so jih izbrali med 60 kandidati . Zapeli bodo po več pesmi kot doslej . Jugoslavijo zastopata Komorni zbor iz Nove Gorice in zbor Vres z Raven
V polnem teku so priprave na 18. tekmovanje pevskih zborov Cesare Augusto Seghizzi, ki ga bo letos od 30. avgusta do 2. septembra v veliki dvorani Unione ginnastica go-riziana. Za sodelovanje na letošnjem tekmovanju je zaprosilo okoli 60 zborov, sprejeli pa so jih 18, ki bodo zastopali enajst držav, številnejša u_-deležba na tekmovanju je namreč nemogoča, bodisi iz. finančno: - organizacijskih razlogov, kot tudi zaradi želje, da bi bila prireditev na najvišji- možni umetniški ravni.
Letos bodo pri nastopih uvedli nekatere novosti, ki bodo po vsej verjetnosti žele odobravanje občinstva, obenem pa .bodo omogočile pravičnejšo in bolj poglobljeno oceno posameznih zborov. Tako v polifoniji kot v folklori bodo zbori namesto dosedanjih treh zapeli po štiri pesmi, kar bo zlasti pri folklori izredne zanimivosti, saj bo nudilo popolnejšo sliko folklornih značilnosti posameznih dežel. Štiri pesmi, ki jih bodo zbori
izvedli v polifonskem delu, bodo iz različnih dob. Vsak zbor mora izbrati po en madrigal Luca Maren-zia, kompozicijo avtorja iz 17. - 18. stoletja, kompozicijo iz 19. ter iz 20. stoletja.
Umetniško vodstvo, ki mu predseduje profesor Vito Levi in ga sestavljajo profesorji Pavle Msrku, Cecilia Seghizzi CamponeUi, Italo Montiglio, Unoberton Berini .inr,fiiu> ' seppe Radole«je doslej že opravilo pregled predstavijenjh skladb.
Na letošnjem tekmovanju bo nastopilo 9 mešanih zborov. Siovemjo bo predstavljal Komorni zbor iz Nove Gorice, Italija bo imela dva zbora, Minipolifonici iz Trenta in Cora-le E. Capetti iz San Giovanni Val-damo, nato pa bodo nastopili še romunski zbor Vox Humana iz Sf. Gheorghe, občinski zbor iz Volosa v Grčiji, komorni zbor iz Leningrada za Sovjetsko zvezo, zbor Lucnica iz Bratislave za Češkoslovaško, avstrijski Badener Kammerchor iz
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiniiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiHiipiiiiiiiimuiiiiMiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuHiiMiiuiiiiiiiiia
Blatni tobogan na Vipavi
Ameriški dolar Funt šterling Irski funt šterling Švicarski frank Francoski frank Belgijski frank Nemška marka Avstrijski šiling Kanadski dolar Holandski florint Danska krona Švedska krona Norveška krona Drahma Mali dinar Veliki dinar
MENJALNICA
vseh tujih valut
EiaHH
V	spomin na Angelo Pečar daruje družina Pangerc (Dolina 461) 10 tisoč lir za PD Lonjer - Katinara in
10.000	lir za ŠD Adria.
V	spomin na Justino Vuga daruje Olga Ban 5.000 lir za Glasbeno matico.
Ob 2. obletnici smrti Rika Pertota daruje Jelica, Vlasta in Nora 30.000 lir za TPK Sirena.
V	spomin na prijatelja Leopolda Vidmarja darujeta Viktor in Gigia Bogateč 5.000 lir za Skupnost družina Opčine in 5.000 lir za ŠD Mladina.
Namesto cvetja na grob Antonije Puntar vd. Daneu darujeta žarko in Marina 10.000 lir za ŠD Kontovel. V isti namen darujeta Edo in Edvina
10.000	lir za ŠD Kontovel.
Badna ter poljski Chor Akademij Medycznej iz Bialystoka.
V moški oz. ženski konkurenci bodo nastopili sledeči zbori: Minipolifonici iz Trenta nastopa tako v moški kot v ženski konkurenci, Corale E. Capetti iz San Giovanni Valdar-no, oba v zastopstvu Italije, Jugoslavijo bo zastopal zbor Vres z Raven, Zvezno republiko Nemčijo Vocal En-samble Trageser iz Freigeriehta, Madžarsko komorni zbor Budafok iz Budimpešte, Fiitskp zbor Akademi-ska Sartgforeningdrilz Helsinkov, Romunijo zbor Vox Humana iz Sf. Gheorgha, Grčijo pa občinski pevski zbor iz Volesa.
Mednarodno žirijo sestavljajo profesorji Cecilia Seghizzi Campolietti iz Gorice, Nino Antonelli iz Rima, Andrea Giorgi iz Trsta, Piero Pezze iz Vidma, Samo Hubad iz Ljubljane, Jacques Grimbert iz Pariza, Euge-niusz Kus iz Ščečina na Poljskem, Istvan Parkai iz Budimpešte, Hein-rich Poos iz Berlina, Georghi Ro-bev iz Sofije.
Kot se je že dogajalo v zadnjih letih, bo tudi tokrat vzporedno z zborovskim tekmovanjem v našem mestu mednarodni simpozij posvečen zborovskemu petju. Srečanje se bo pričelo 30. avgusta v Avditoriju, posvečeno P« bo Luci Marenziu, poetičnosti stilu in tehniki njegovega nabožnega in posvetnega ustvarjanja. Simpoziju bo predsedoval glasbeni izvedenec in skladatelj Luciano Chailly, nekdanji umetniški ravnatelj milanske Scale in sedaj profesor na konservatoriju Giuseppe Verd: v Milanu, udeležili pa se ga bodo raziskovalci in izvedenci iz 15 držav.
• Občinsko avtobusno podjetje obvešča, da bodo mestni avtobusi od 13. do 20. avgusta vozili po nedeljskem urniku.
Ob današnji pasji vročini si vsi zaželijo osvežitve. Obmorske plaže so že prepolne, zato se mnogi, predvsem mladi, odločajo za kopanje ob rekah. Vipava ima vsak dan precej gostov. Obstajajo skoraj privatne plaže, kjer se zbirajo kopalci iz določenih vasi. Na plaži pri rupen-skem mostu se zbirajo Pečani in Rupenci, plažo pri gabrskem pokopališču pa so zasedli Gabrci, Vrhovci in Martinci, pod rubijskim mostom pa ie ozemlje Sovodenjcev.
Obiskali smo plažo pri gabrskem pokopališču, ki je bila v ponedeljek popoldne še najbolj živa. To plažo so letošnjo zimo precej spremenili s tem, da so navozili novih skal, ki preprečujejo nadaljnje razjedanje na rokavu. Kopalci so si kar sami ponovno uredili plažo in jo tudi vzdržujejo. Darjo z Vrha je bil pobudnik za postavitev hloda, ki služi kot odskočna deska, pri tem delu so sodelovali skoraj vsi. Ko smo jih vprašali, zakaj so se odločili za tako masivno odskočno desko, so nam povedali, da je skakanje s skal prenevarno. «S hlodom, čeprav je nerodno splezati nanj, vsaj ni nevar-
nosti, da padeš na skale,* nam je povedal David. Druga pridobitev plaže je naravni tobogan. Strm zemeljski breg reke oblivajo z vodo in se po njem spuščajo v reko. Na tem delu brega se uprizarjajo prave bitke z brezštevilnimi padci, neprijetnimi spusti v vodo in obmetavanjem s kepami blata. Voda ima Videz blatne mlakuže. Ko smo jih vprašali, ali ni tu voda preveč u-mazana za kopanje, nam je Aleksan-der iz Sovodenj zatrjeval «Kljub temu, da voda ni najbolj čista, se vseeno raje kopamo tu, ker smo prava prijateljska druščina in tudi ker kopanje na Vipavi praktično nič ne stane. Blato pa je samo pod toboganom.*
Nad toboganom je bil zelo navdušen tudi mali Bogdan iz Rubij, ki se prav rad spušča po zadnji plati, čeprav ne obvlada še plavanja. Tudi sedemletna Ingrid se ne boji več zabresti v reko, čeprav se še vedno raje zadržuje na plitvinah. Sicer pa plaža pri gabrskem pokopališču nima kaj zavidati morskim, ne manjka niti sončenja z navitim radijskim sprejemnikom ob ušesu, (k.d.)
Pridržana prognoza za ciklomotorista
V bližini Rupe se je v ponedeljek popoldne pripetila hujša prometna nesreča. Žrtev je 53-letni Costanti-no Coiainiz iz lil. Galileo Galilei 8, v Tržiču, ki je med vožnjo z motor nim kolesom iz še neznanih vzrokov padel in z glavo močno udaril ob cestni tlak. Z rešilcem jugoslovanskega rdečega križa so ga nemudoma peljali v goriško bolnišnico. Tu so mu zdravniki ugotovili pretres možganov in morebitni prelom lobanje, zaradi česar so si pridržali prognozo, hudo ranjenega Coianiza pa premestili na nevrokirurški oddelek videmske bolnišnice.
iililllliiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiutiiiHiiiimiiiiuaiimumiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiin
NOV REKORD V TRŽIŠKEM PRISTANIŠČU
mejna policija o prehodih čez mejo v mesecu juliju. S potnim listom je prestopilo mejo 324.771 ljudi, ali več kakor dvajset tisoč več kakor junija. V juliju je bilo italijanskih državljanov, ki so prestopili mejo, 119.081, tujcev pa 205.690, med katerimi prav gotovo največ Jugoslovanov. Živahnejši je bil promet s prepustnicami. Na vseh mejnih prehodih v pokrajini je mejo prestopilo v prejšnjem mesecu 551.038 oseb. Od teh je bilo 231.417 Italijanov, jugoslovanskih državljanov pp 319.621. V primerjavi z junijem se je število prehodov zvišalo za šest tisoč enot. Zmanjšalo pa se je število prehodov italijanskih državhanov od 246.650 (v juniju) na 231.417 v prejšnjem mesecu. To znižanje je prav gotovo v zvezi z zadnjo podražitvijo goriva v sosednji republiki, (b.p.)
V PILONOVI GALERIJI
Do septembra odprta razstava del slikarjevih prijateljev
V Pilonovi galeriji v Ajdovščini bo avgusta in še do začetka nove sezone, najbrž sredi septembra, odprta razstava del, ki so jih galeriji poklonili prijatelji pokojnega slikarja in kiparja. Gre za 28 del, v glavnem slik (kiparsko delo je namreč eno samo), ki so jih galeriji poklonili nekateri mlajši in starejši slovenski umetniki, kot svoj prispevek k uveljavitvi te kulturne ustanove. Nekaj del je odkupila ajdovska občinska skupščina.
Na ogled so dela Zvesta Apollo-nia, Janeza Bernika. Lucijana Bratuša, Jožeta Ciuhe, Demetrija Ceja, Avgusta černinoja. Rika Debenjaka, Roberta Hlavatr/ja, Božidarja Jakca. Andreja Jemca. Zdenka Kalina, Silvestra Komela, Vladimira Makuca, Adrijane Maraž, Pavla Medveščka, Kiarja Meška, Zorana Mušiča. Klavdija Palčiča, Marjana Pogačnika, Marija Preglja, Tince Steaovec. Gabrijela Stupice, Gorazda Šefrana in Edvarda Zajca.
Drevi v Steverjanu občinska seja
Na izredni seji se bo sestal nocoj ob 21. uri občinski svet v Števerja-nu. Na dnevnem redu so ratifikacije nekaterih odborovih sklepov, zatem pa še enkratna preučitev predlanskega obračuna, sorejem nove delovne pogodbe za občinske uslužbence in še nekaj drugih točk.
Razpoložljivi šoferski mesti
Pokrajinsko avtobusno podjetje razpisuje selekcijsko preizkušnjo za dve šoferski mesti.
Kandidati morajo imeti voznsko dovoljenje kat. D, potrdilo o poklicni habilitaciji 4/a, opravljeno obvezno šolanje. Najvišja dovoljena starost: 35 let. Za informacije obrnite se na personalni oddelek podjetja.
Vložitev prošenj do 30. septembra.
Nove voditeljice otroških skupnosti
Tudi na oddelku za voditeljice o-troških skupnosti pri italijanskem zavodu za trgovino so zaključili mature. Izdelalo je dvanajst notranjih gojenk in tri privatistke.
V prvih sedmih mesecih pretovorili ie nad 900 tisoč ton blaga
Do konca leta naj bi dosegli rekordno količino poldrugi milijon ton
V	tržiškem pristanišču Portoro-sega bodo letos zabeležili ponoven rekord glede na količino tovora. Pravzaprav so rekord že dosegli ob koncu julija. V prvih sedmih mesecih letos so namreč pretovorili nad 900 tisoč ton blaga, ali za približno 200 tisoč ton več kaaor v enakem obdobju lani. V nadaljnjih štirih mesecih pa pričakujejo, da se bo promet odvijal prav tako intenzivno in bodo tako dosegli skoraj poldrugi milijon ton blaga.
V	samem juliju je v Portorose-go priplulo 32 ladij, prav toliko pa jih je tudi izplulo. V tem mesecu
so pretovorili nekaj nad 107 tisoč ton blaga. V glavnem gre za premog, kurilno olje, les, papir in celulozo ter kovinske izdelke. Po količini je na prvem mestu premog (nad 45 tisoč ton), les (39 tisoč ton), žitarice (6.500 ton), kurilna olja (5.500 ton), papir in celuloza (nekaj nad 3 tisoč ton).
Količine vkrcanega tovora so ma lenkostne in tako se vnovič potr juje, da je Portoro.sega izključno enosmerno pristanišče, kljub (morda nezadostnim) prizadevanjem, da bi se uveljavila tudi kot izvozna luka.
Zaradi nepazljivosti kraja dveh torbic
Ko je včeraj prišel iz vode na plažo v Marini Julii je 47-letni Enrico Guarino iz Tržiča Ul. 24. aprila št. 55, zaman iskal svojo torbico, v kateri je imel spravljeno uro in približno 100 tisoč lir.
Isto se je zgodilo tudi 54-letni A-maliji Crevatin iz Ul. Volta št. 7. Pred vrati domače kleti je pustila torbico s 30 tisoč lir, ko se je vrnila torbice ni bilo več. Sum je padel na mladeniče, ki so se sprehajali tam mimo, vendar so kmalu ugotovili, da so bili nedolžni.
Kino
(i urica
VERDI 18.00-22.00 «Distanza 0». Annie Girardot, J. Dupronic. Barvni film.
CORSO Zaprto zaradi dopusta.
VITTORIA 17.00-22.00 «Kaputt la-ger: gli ultimi giorni delle SS».
Tržič
EXCELSIOR 18.00—22.00 «Elliot drago invisibile*.
PRINCIPE Zaprto.
Nova Gorica in okolica
SVOBODA 18.00-20.00 «Razjezil se bom*. Francoski film.
SOČA 18.00—20.00 «Tiger». Jugoslovanski film.
DESKLE 19.30 «Grške smokvice*. Nemški film.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Danes ves dan in ponoči je v Gorici dežurna lekarna Villa San Giusto, Corso Italia 244, tel. 83538.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
Danes ves dan in ponoči je v Tržiču dežurna lekarna Rismondo, Ul. E. Toti 52, tel. 72-701.
AVGUST — CAS DOPUSTOV
Na potovanje vedno - samo dobro spočiti
Turistična sezona je v teh dneh dosegla svoj višek, ki obenem sovpada z najbolj tragičnim obdobjem na italijanskih cestah. Vsako poletje se število mrtvih in ranjenih na cestah viša, maksimum pa doseže ob zaprtju velikih tovarn v severni Italiji. Leta 1977 je bilo po podatkih o-srednjega statističnega urada v juliju in avgustu 46.960 nesreč, ki so terjale 1.690 smrtnih žrtev. Julija so zabeležili eno smrtno žrtev na vsako 27,2 nesreče (naj omenimo, da pride v februarju ena smrtna žrtev na 43,5 nesreče). Te številke pa niso odvisne samo od bolj gostega prometa, temveč ima Dri njih tudi veliko vlo"o človeški dejavnik. Poleti vozimo več, dlje in v slabših pogojih kot pozimi, kar vpliva na človekov organizem.
Ena najpogosteiših napak ti-s*ih. ki se odpravljajo na dooust, je dejstvo, da po navadi odrotu-jeio zvečer, no napornem delu, da bi čim bolj izkoristili čas dopustov, kot da bi jih borih nekaj ur prikrajšalo za dooust. Potem vozijo ure in ure po vročini, utruieni in živčni. Ni torej nič čudnega, če je število nesreč, do katerih prihaja zaradi slabosti voznikov, tako visoko 1183 smrtnih nesreč v letu 1977). Zelo pogoste so tudi nesreče, ki jih covzroča suanec (49 smrtnih nesreč v i-st^-n letu).
Pripravam za potovanje bi bilo treba posvetiti vse popoldne in potem odnotovati naslednjega d"e navsezgodaj. Zjutrai ie človek bolj srv>čit in na cestah manj tvega. Pricravlianie kovčkov, torb in vseca potrebnega ra po navadi teria dokajšen živčni naror.
Na potovanju pa bi bilo treba voziti z zmerno hitrostjo (kar bi dobro delo tudi avtu), vsekakor pa s tako hitrostjo ki naj bo primarna prometu. Zmernost mora vebati tudi pri hrani in oiipči. Odveč ie da poudarimo škodljivost alkoholnih pijač za voznike.
V Kragujevcu delajo tudi v času dopustov
Medtem ko so proizvodni trakovi v kragujevski tovarni «Cr-vena zastava» počivali, saj je večina uslužbencev odšla na dopust, so posebne delovne brigade dokončale 4521 avtov. Gre za vozila, v katera je bilo treba u-graditi še nekatere dele, ki jih niso imeli v zalogi, zaradi česar je bilo 5.000 stoenk ustavljenih. Za časa dopusta večine delavcev je skupina kakih 60 uslužbencev dopolnila program v okviru industrijskega sodelovanja med «Cr-veno zatavo» ter proizvajalci v Poljski in Sovjetski zvezi.
V tem času so v nekaterih oddelkih «Crvene zastave* odpravili vrsto ozkih grl. Samo v TOZD »Karoserija* so v tem času vložili 40.000.000 dinarjev za posodobljenje naprav.
Rekorden izvoz «Crvene zastave»
Tovarna »Crvena zastava* bo letos najbrž izvozila rekordno število avtomobilov. V prvih sedmih mesecih so namreč izvozili v tujino že 16.644 avtov. Največji del izvožnje avtomobilov so prodali na tržiščih s konvertibilnimi sredstvi plačevanja, medtem ko so v okviru industrijskega sodelovanja izvozili v Poljsko 6.351 vozil. Za Poljsko je največji kupec za sta vini h avtomobilov Grčija (3626), Danska (2.000), , Egipt (1.500) in Francija (756). Najbolj prodan model je 101.
Novi modeli Talbot-Simca
Te dni je podjetje Talbot - Sim-ca začelo prodajati nove modele horizona, sunbeama in rancha. Horizon bo sedaj na voljo tudi s 1442-kubičnim motorjem, ki zmore 83 KM in doseže največjo hitrost 164 km/h. Kar zadeva sun-beam ga sedaj prodajajo tudi v inačici GLS, ki je bolj dodelana. Osnovnemu modelu rancha so dodali še inačico ranch X, ki je nekoliko udobnejša in ranch grand raid.
«i
Križev as» iz Italije za Japonce
Ital Design je pred časom na ženevskem salonu predstavil zanimivo študijo športnega vozila na šasijo isuzu gemini 1800, z dvojno odmično gredjo v glavi. Načrt je izdelal znan stilist Giugiaro, ki je z Isuzu sodeloval tudi v preteklosti, saj je za japonsko hišo narisal prototip kupeja 117. Model, ki ga objavljamo, so imenovali »križev asu: gre za kupe s štirimi sedeži z dokaj futuristično linijo
FRANCOSKI ČRNI PANTER
Posrečena notranja oprema bagheerc S (matra-simca). Udobni sedeži so prevlečeni z istim blagom kot del armaturne plošče in notranjost vrat. Bagheera S ima 1440-kubični motor, ki požene vozilo z največjo hitrostjo 190 kilometrov na uro; razpolaga s tremi sedeži in velja skoraj osem in pol milijonov lir

ZA NAŠE NAJMLAJŠE «POMORCE»
OPTIMIST: ŠPORT IN REKREACIJA
Kot smo napovedali, bomo posredovali nekaj osnovnih podatkov o optimistu, zaradi omejenega prostora pa se ne bomo spuščali v podrobnosti, saj bo, kdorkoli se odloči za nakup optimista, dobil vsa pojasnila in ima možnost, da obiskuje jadralni tečaj pri naših pomorskih društvih. Slednja so že večkrat organizirala tečaje, v bodočnosti bo to postala osnovna dejavnost.
Že zadnjič smo povedali, da je optimist primeren za otroka od 6. do 14. leta starosti. Dolžina plovila je 2.300 milimetrov, 15 milimetrov več ali manj, jambor pa je lahko visok do 2,350 milimetrov, križ 2.286 milimetrov, boom ali deblo pa 2.057 milime-
IbritishI
NADOMESTNI DELI IN POTREBŠČINE ZA AVTC
Della Santa Dario
TRST - Ul. Coroneo 29/B - Tel. 762406
■ IlcvlaimdI
aana

7*
CITROEN
VELIKA IZBIRA
ZA VSE ZNAMKE AVTOMOBILOV PREVLEKE - PREPROGE IN GUME VSEH VRST
#
Nadomestni deli za vsa vozila, originalni deli: Abarth - Fiat - Zastava - Ford - Audi - Volkswagen Alfa Romeo - Renault - Opel - Škoda - Peugeot - Mercedes . BMVV * Morris - Volvo - Simca • BMC
i NSU
0
Ob ponedeljkih zaprto
trov. Teža plovila ne sme biti manjša od 35 kilogramov, takoj nam je torej jasno, da plovilo lahko brez večjih problemov spravimo na streho avtomobila.
Optimist spada v razred din-ghy in kot tak dovoljuje regate tudi najmlajšim. Prvi «jadralni poskus* bomo seveda opravili v zavarovanem pristanu ali v zalivu, po možnosti pod nadzorstvom izkušenega «jadralca». S hrbtom se bomo naslonili na privetrni bok, z nogami uprli pod pas na zavetrni strani. Z eno roko bomo držali krmilno ročico, z drugo pa nategovali škoto. Že po prvih poskusih bomo videli, kako se jadrnica premika. V začetku bomo le s težavo obdržali zažele-
no smer, a kaj kmalu bomo razumeli, kako se stvari streže. Za začetek naj se vsak jadralec o-meji na jadranje z bočnim vetrom in naj ne zahteva preveč. Upravljanje z optimistom je skrajno preprosto in ga bomo v naši prihodnji rubriki posredovali. Za danes pa naj povemo, da se plovilo kaj kmalu ustavi, če spustimo škoto, zato naj se začetnik ne ustraši, če opazi, da jadrnica pluje proti kaki oviri. V začetku ne bo jadranje nudilo prevelikega užitka, počasi pa bo naš «Janezek* kaj kmalu spoznal osnovne veščine, da mu bo jadranje postalo pravi užitek in izvrstna rekreacija v poletnih dneh.
VOJKO COLJA
Poppa "i
,-f m
). Smerna plošča (prenrčni gredelj); 2. peta (ležišče jambora); 3. odprtina za jambor; 4. škripec za škoto; 5. - 6 pasova za noge
automercato	—n deir occasione -					iLeIuJi
e	JT*l.				
Ul. narisi 10 — lndusiri|SKa cona — lisi
Novost v Trstu: Podružnica Renault Frisori L. DAGRI je odprla
prvi veliki sejem rabljenih avtomobilov
Sedaj je na razpolago tržaškim voznikom še en servis več. Podružnica Renault Frisori L. Dagri je pred dnevi otvorila prvi sejem rabljenih avtomobilov, kjer lahko kupite avtomobil po resnično pravih cenah. Poleg tega Vam pri nakupu nudi največje jamstvo, veliko izbiro vseh vrst avtomobilov, modelov, barv in letnikov ter garancijo Renault.
V novih avtomobilskih salonih podružnice v Ul. Poriši so Vam na voljo:
•	vsi modeli renault
•	novo skladišče originalnih nadomestnih delov
•	najmodernejši oddelek za karoserije.
Sami pridite na ogled: pričakujemo Vas!
Ul. Parisi 10 — Industrijska cona — Tel. 828-731/2 Rotonda del Boschetto 3/1 (sedež podružnice) Telefon 55-511/2
Zastopnik:
CHRYSLER - SIMCA - MATRA - SUNBEAM
DUPLICA GI0VANNI
TRST ■ DREVORED IPP0DR0M0 2/2 • TEL 763487

SINBEAM LS 1000 SUNBEAM GL 1000 SUNBEAM GLS 1300
SIMCA 1100 4 vrata SIMCA 1100 2 vrat SIMCA 1100 BREAK
HORIZON LS 1100 HORIZON GL 1100 HORIZON GLS 1300 HORIZON TROFEO 1500 HORIZON SX Automatic
CHRYSLER 2 l. Automatic
1307 GLS 1300
1307	S 1300
1308	GT 1500
1308	S TROFEO
1309	SX Automatic
BAGHEERA S BAGHEERA TROFEO
MATRA SIMCA RANCH
OBIŠČITE NAS:
Najbolje vam ocenimo rabljeni avtomobil Pri nas takojšnja dobava vseh modelov
POOBLAŠČENA MEHANIČNA DELAVNICA
O. R. A.
LEVLAND • MINI • TRIUMPH • ROVER • AUSTIN MORRIS
Ulica Bartoletti 4 ■ TBST ■ Telefon 761156
ITALIJANSKA TV Prvi kanal
10.00	Kinematografski program
13.00	Veliki mojstri klasične glasbe: Nikita Magaloff
13.30	DNEVNIK
Danes v parlamentu
18.15 Vsakdanja pravljica
18.20	Leteči zmaj — risanke
18.55 Hrumeča leta kinematografije
19.20	LASSIE — TV film PLAZ
19.45 Almanah in Vremenska slika
20.00	DNEVNIK
20.40 Racconti della frontiera TV film SHANKLIN
V seriji «Racconti della frontiera* si bomo danes lahko o-gledaii film «Shanklin». Brata Baudine najdeta na teksaški meji človeka, ki je hudo ranjen. Eden od bratov, Quentin, ki je zdravnik, ga skuša zdraviti. Toda kapetan rangersov Shanklin ju zapre, češ da sta pomagala kriminalcu. Medtem ko sta zaprta slišita, da se kapetan Shanklin pripravlja na to, da bi ujel mehiškega bandita Francisca Medino. Mladeniča prosita Shanklina, naj jima dovoli iti z njimi. In res se jima želja uresniči. Prav kmalu najdeta Medinovega tovariša Diaza, ki je takoj obsojen na smrt. Medtem zve Shanklin, da je Medina na mehiškem ozemlju in prekorači mejo. V hudem spopadu z banditi, ubije Shanklin Medino in vse njegove tovariše. Toda ko se vrne ga čaka veliko presenečenje, izgubil je službo, ker je prekoračil mejo. Ni mu veliko do tega, ker je ponosen, da je ustvaril red tam, kjer je vladal samo divji zakon Te-xasa.
21.30	Omike Sredozemlja, 3. del Zora
22.20	Športna sreda Rimini: ODBOJKA
Ob koncu DNEVNIK, Danes v parlamentu in Vremenska slika
Drugi kanal
13.00 DNEVNIK 2 - OB 13. URI
13.15	Program brazilske glasbe Program za mladino
18.15	Šport in šport
18.40 Nekoč je bil živalski vrt TV film Sivi volk
18.50 DNEVNIK 2 — Iz parlamenta ŠPORT
19.10 Srečanje z. ..
Aquamanom in Supermanom Napoved vremena
odprti
19.45 DNEVNIK STUDIO
20.40 Očka, dragi očka — TV film
21.05	Igre brez meja 1979
22.30	Nekoč je bila oblast, 2. del Ob koncu DNEVNIK 2 -ZADNJE VESTI
JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana
19.00 Poročila
19.05	Mala čebelica
19.20 Ne prezrite
19.35	OBZORNIK
19.45 Narodna glasba
20.15 Risanka
20.30	TV DNEVNIK
21.05	Bonn: IGRE BREZ MEJA
22.35	Otroci — dok.
Vzgoji otrok že od nekdaj posvečamo izredno veliko časa. Kot so se manjavala stoletja, tako smo ljudje spreminjali poglede na to, kako naj bi najbolje pripravili o-troke za delovne naloge v svetu odraslih.
Stari Rimljali so imeli o vzgajanju svoje nazore: nu. ki živimo v 20. stoletju, imamo drugačne. Pa jih res J-marno? In ali si mi, ki smo spravili otroke na svet, v resnici vzamemo čas zanje-Ali jim dajemo občutek, da so sestavni del našega vsakdanjega življenja.
Kaj se je torej spremenilo in kaj je ostalo nespremenjeno? Zakaj moramo otroke sploh vzgajati? — Na vsa ta vprašanja skuša odgovoriti zanimiv švedski dokumentarni film.
23.05	TV DNEVNIK
Koper
20.50 Stičišče
21.00 Risanke
21.15 TV DNEVNIK
21.30 LJUBEZEN V PARIZU
Film — režija: Jean Delsn-noy; igrajo: Gina Lollobrigi' da, Louis Jourdan, PhilipPe Noiret. . .
23.05 športni dokumentarni film
Zagreb
19.15 Tehtnica za natančno tehtanje
19.45 Zborovska glasba makedonskih skladateljev
20.30	TV DNEVNIK 20.55 Reportaža
22.30	Prosta sreda
ŠVICA
19.40 Prigode mornarja Simbada TV film
20.05 TV DNEVNIK	,
20.15 XXXII. mednarodni festival filma
22.45 Prigode Philippa Rouvela P° cestah Francije
film
trst a .s, ,,
7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.30, 14.00,
15.30, 17.00, 18.00, 19.00, Poročila; 7.20 Glasba za dobro jutro;''8.05'
Z novim dnem; 9.30 Glasba za najmlajše; 10.05 Koncert sredi jutra; 11.35 Vam ugaja jazz?; 12.00 Bodimo resni; 13.15 Zborovska glasba; 14.10 Poletna vročina: 16.30 Rezervirano za. . .;	17.05 Skladatelji
in izvajalci; 18.05 Konec dober — vse slabo, radijska kriminalka.
KOPER
(Italijanski program)
8.30,	9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 13.30, 14.30, 15.30, 16.30, 17.30, 18.30, 19.30, 20.30 Poročila; 8.00 Dobro jutro z glasbo; 9.00 Štirje koraki; 10.00 Z nami je. . .; 10.10 Otroški kotiček; 10.40 Glasba in nasveti; 11.00 Kim, svet mladih; 12.05 Glasba po željah; 14.00 Prijetno popoldne; 14.33 Izbrani za vas; 14.45 Kim parade; 15.00 Na zraku; 15.15 I-stra skozi petje in ples; 16.00 Orkester Clebanoff; 16.55 Pismo;
17.00	Poslušajmo jih skupaj; 17.32 Poje Nino Robič; 18.32 Glasbeni dnevi v Grisignanu; 19.32 Evergre-en; 20.00 Zbori v večeru.
KOPER
(Slovenski program)
7.30,	8.25, 14.00, 14.30, 15.30 Poročila; 7.00 Glasba za dobro jutro; 8.30 Prenos RL; 14.05 Zapojmo pesem; 14.37 Melodije na tekočem traku; 15.00 Zamejski solisti in ansambli; 15.37 Glasbeni notes;
16.00	Prenos RL; 16.30 Glasba po željah; 17.00 Primorski dnevnik; 17,15 Zabavna glasba; 17.30 Aktualna tema; 17.35 Zapojmo in zaigrajmo; od 18.00 dalje prenos RL.
RADIO 1
7.00, 8.00, 10.00, 12.00, 13.00, 14.00, 15.00, 19.00, 20.00 Poročila; 6.00 -7.20 Glasbeno prebujenje; 8.50 Glasba; 9.00 Radio anch’io; 11.00 Drops mušic; 11.30 Glasbeni program s Patty Pravo; 12.03 - 13.15 Vi in jaz; 14.05 Glasba; 15.03 Ral-
ly; 15.35 Popoldanska srečanja! 17.06! Gugalnica; 17.30 Globetrot-ter; 18.00 Dylan — malo več; 19J® Prisluhni, večeri se!; 20.00 Velika reportaže; 20.30 Taxicon; 21.03 * gorah dežuje vedno, ljubezenska
radijska drama; 21.53 Disco Con tro; 22.30 Poletje. \
RADIO 2
6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.00, 11-30, 12.30, 13.30, 15.30, 16.30, 17.30, 18.30, 19.30 Poročila; 6.00 - 8.45 Nekega drugega dne; 9.20 Vprašanja Ra' diu 2; 9.32 Rdeča soba, radijska priredba; 10.12 Luna v vodnjaku; 11.32 Petdesetletniki; 12.45 A ruota libera, z asociacijo besed, spominov in pesmi odkrijemo neko o-sebnost; 13.40 Belle epoque; 15.00 -19.25 Radio 2 - poletje; 16.00 Thrilling; 17.50 Hit parade; 20.00 Spazio X — Formula 2.
LJUBLJANA
7.00, 7.30, 8.00, 9.00, 11.00, 13.00, 15.00, 16.00, 20.00 Poročila; 7.50 Dobro jutro, otroci!; 8.30 Iz naših krajev; 9.08 Z glasbo v dober dan; 9.30 Počitniško popotovanj6 od strani do strani; 9.45 Pesmi66 na potepu; 10.05 Z radiom na poli’ 10.40 Turistični napotki; 11.05 R8 zervirano za. .	13.10 Veliki z8"
bavni orkestri; 13.30 Kmetijski nasveti; 13.40 Ob izvirih ljudske gl8' sbene kulture; 14.00 Danes do H' ure; 15.05 Razmišljamo, ugotav' ljamo. ..; 15.25 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 16.30 Za' bavna glasba; 17.00 «Loto vrtiljak*; 18.00 Studio ob 18. uri; 19.00 Skat; lica z godbo. . .; 19.30 Kaj radi poslušajo^ 20.35 Lahko noč, otro-
ansamblom
ci!; 20.45 Minute z _______
Vilija Petriča; 21.00 Naš gost
21.15 Dela skladateljev Ipavcev; 21.40 Dve skladbi Marijana LipoV' ška; 22.05 Sergej Prokofjev: O**' lomki iz opere »Ognjeni angel*’ 23.20 Revija slovenskih pevcev z-8' bavne glasbe; 00.05 Lirični utrinki! 00.10 Jazz pred polnočjo; 1.05 - 5.39 Nočni program.
.............■MIH...................IIIIIIMIIIMIIIIIMIIIlinilM’""""
Horoskop
OVEN (od 21. 3. do 20. 4.) Da ne bi izgubljali časa, se na delo temeljiteje pripravite, šlo bo za važnejšo stvar, ki terja vse vaše sile.
BIK (od 21. 4. do 20. 5.) Zadovoljiv dan, kolikor nimate prevelikih zahtev, in imeli boste o-pravka z občinstvom in na to se dobro pripravite.
DVOJČKA (od 21. 5. do 22. 6.) Ambiciozni ste in to vam ograža vsako možnost uspeha. Spoznali boste osebo, ki kaže zanimanje za vas.
RAK (od 23. 6. do 22. 7.) Nudila se vam bo priložnost za potovanje. Mogli bi na pot, kamor vas bodo gnala čustva.
LEV (od 23. 7. do 22. 8.) Ne utvarjajte si, da vam bodo prejšnji uspehi ohranili sloves, če hočete uspeti zavihajte si rokave.
DEVICA (od 23. 8. do 22. 9.) če je le možno, se držite bolj svojih opravkov, ker bi vsako novo-tarjenje moglo biti vam v škodo. Ljubosumnost.
TEHTNICA (od 23. 9. do 32. 10--Nudijo se vam priložnosti, da 5 utrdite položaj. Vsaka pretira1’* zadržanost bi vas mogla velik* stati.
ŠKORPIJON (od 24. 10. do 11.) Idej boste imeli na prete* Težje bo te ideje izvesti. Odh6 no razumevanje z osebo, na k8 tero ste se navezali.
STRELEC (od 23. 11. do 20. I2" Preden sprejmete nove predlog6 Preglejte kaj vas še vse čaka j* prejšnjih obveznosti. Prevelik* samozavest.
KOZOROG (od 21. 12. do 20. 1-Previdni bodite, ker bi vas paka v računih mogla spraviti zelo težaven položaj. Zaupali vatl bodo neke tajnosti.
VODNAR (od 21. 1. do 19- \ Držite se že vpeljane poti, kaj* vsaka nova pot bi vas speljal# težave. Večer v prijetni družb*
RIBI (od 20. 2. do 20. 3.) N* leteli boste na ovire, ki jih n’s pričakovali. Naj pa vas ne spi'8 vijo iz ravnotežja, ker vam je u speli zagotovljen.


kolesarstvo
DIRKA PO ZAH. NEMČIJI
PO VČERAJŠNJI ETAPI D. THIIRAU V VODSTVU
Včeraj j« sicer slavil Nizozemec Van Den Hock, zahodni Nemec pa je bil najboljši v predetapi v Miinchnu
w .--------^	V
Dietrich Thurau
STUTTGART — Nizozemec Aad an Den Hoek je osvojil prvo mesto L Prvi etapi kolesarske dirke po KN, V končnem sprintu je prema-zahodnega Nemca Dietricha Thu-?Ua> ki pa je ohranil vodstvo na aupni lestvici, saj' je bil v prede-api na kronometer v Miinchnu zane %vo najboljši.
trlavnina je privozila na cilj z za-tankom 3’20”. Končni sprint glav-JPe pa je osvojii spretni Belgijec L® Vlaeminck, ki je na cilju pre-r, l Italijana Moserja, Avstralca nareka in ostale.
, Dre pa omeniti, da se letošnja dir-ža Po ZRN ni pričela najbolje. Kaja’ da so zahodni Nemci pri tem krnovanju nepričakovano izgubili za organizacijo... Še dan pred r!cetkom te etapne dirke namreč Prireditelji še niso vedeli za točen Pored posameznih etap. Kolesarjem j,r° mogli nuditi točnega potopisa, “kratka, kazalo je na pravi polom. . rotesti ekip. posameznih kolesarja'' Pa so se kaj kmalu ublažili, ko Je Prireditelj navedel seznam na-srad Vsote (v dragocenih nemških rarkah) so tako vabljive, da so ko-sarjj z vso vnemo stopili na kolo m začeli boje za visoke uvrstitve.
Vrstni red 1. etape (Miinchen -. Stuttgart, 232 km) i’ Van Den Hcek	(Niz.)	6.3915”
f- Thurau (ZRN)
;■ De Vlaeminck	(Bel.)	po	3’20”
»■ Moser (It.)
•	Clarck (Avstral.)
S- Van Den Haute (Bel.)
'■ Peters (Bel.) q Knetemann (Niz.)
8- Schmutz (Švi.)
. SKUPNA LESTVICA Thurau (ZRN)	<5.47’06”
“• Van De Hoek	(Niz.)	po 37”
:■ Moser (It.)	.'«<» in,
•	De Vlaeminck (Bel.)
*• Peters (Bel.)
3’29”
3’37”
Kandidati za SP
MILAN — Tehnični direktor Anji Lavarda je predložil seznam kjijahskih amaterskih kolesarjev, 1 hodo sodelovali na svetovnem pr-nstvu v Amsterdamu, ki bo od 28. I*ysta do 2. septembra, tzbor kolesarjev je naslednji: Ar-* nUn, Bidinost, Bincoletto, Bastia-
nello, Bontempi, Callari, Dazzan, Fi-namore, Giorlando, Milani, Pavira-ni, Pizzoferrato, Rossi in Stiz.
V INDIANAPOLISU
Barazzutti uspešen
INDIANAPOLIS - V prvem kolu mednarodnega teniškega turnirja v tem kraju je Italijan Corrado Barazzutti premagal Američana Caryja Stranburyja. Italijan je osvojil prvi set s 6:3, nakar je zaradi hude vročine njegov nasprotnik odstopil.
OSTALI IZIDI
Orantes (Šp.) - Ma.votte (ZDA) 7:5, 7:5; Taroczy (Madž.) - Montano (Mehika) 6:0, 6:2; Clerc (Arg.) -Nunez (Čile) 6:2, 7:5; Teltscher (ZDA) - Bohrnstedt (ZDA) 6:1, 2:0 (odstopil); Drewett (Avstral.) - Phi-
m
KOLESARSTVO
NA NEDELJSKI DIRKI V CESALTU
Velika smola Aleksandra Čoka
Lonjerski kolesar je osvojil odlično osmo mesto, toda prireditelj je dodelil nagrado nekemu... domačemu tekmovalcu - Le pomota?
Zopet izredna smola mladega lo-njerskega kolesarja Aleksandra Čoka, ki je, kljub najboljši letošnji u-vrstitvi, ostal praznih rok. Dirka je bila v nedeljo v kraju Cesalto pri Trevisu.
Kljub izredni vročini se je na star-> tu 85 km dolge proge predstavilo 65 kolesarjev juniorjev, ki so morali 17 krat prevoziti 5 km dolg krog.
Kot že rečeno, je za Adrio startal | Aleksander Čok, ki je zadnje čase v izredni formi in bi gotovo z dobro ekipo letos že večkrat posegel
JČjt ! po boljših mestih.
Napoli se je za bližnje nogometno prvenstvo prve tudi plavolasi Agostinelli
lige dokaj ojačil. Med nove najvažnejše nakupe sodi
(foto ANSA)
Ker pa je edini predstavnik društva, so se vsi njegovi poskusi pobega kmalu izjalovili. Tudi v nedeljo je več kilometrov vozil samo na čelu skupine in stalno napadal. Z izrednim ritmom dirke (okoli 43 km na uro) se je na ciljni ravnini predstavila skupina 8 kolesarjev, v kateri je bil Čok, ki pa se ni mogel, zaradi velikega dela med dirko, upirati bolj svežim tekmovalcem, je pa osvojil zelo dobro osmo mesto in je bil tudi kot prvi izvendeželni ko-
iips (Avstral.) 6:1, 6:3.
.....................................................
PRED NAJVEČJO ŠPORTNO MANIFESTACIJO V PRIHODNJEM LETU
ODBOJKA
V ponedeljek v Cagliariju
Spartakiada važna preizkušnja V prvem srečanju za olimpijske igre leta 1980 Italija - Kuba 3:1
V Moskvi so v glavnem vsi športni objekti nared ■ Rekordna udeležba?
lesar, za kar je tudi prejel dva pokala. Ironija usode pa je hotela, da so sodniki na cilju slabo prebrali njegovo startno številko in so tako na njegovo mesto uvrstili nekega kolesarja, ki je sicer prišel na cilj z 10’ zamudo. Nič niso zalegli vsi protesti našega kolesarja ter celo očividcev, napačno nagrajeni kolesar (iz Veneta seveda) pa je nešportno prevzel nagrade ter jo urnih nog pobrisal.
Pripomniti je treba, da ni to prvič, ko na dirkah v Venetu slabo' ravnajo s slovenskim društvom in zato marsikaterega sodnika motijo slovenski napisi na dresih športnikov.
Ne glede na to je treba tokrat po-
Moskovska Spartakiada je s svojimi tekmovanji nenadoma spom nila špotmo javnost, da se že hitro bliža čas, ko se bodo v sovjetski prestolnici začela 22. olimpijske igre.
Prvič po dolgih letih ni večjih skrbi gledej pripravljenosti športnih objektov,1 ki "so v” glavnem že vsi nared ali v zaključni fazi. Velike napore polagajo Sovjeti tudi v turizem, da bi zadostili valu tujih obiskovalcev, ki bodo v Moskvo prišli tudi s kritičnim očesom.
Široka razvejanost sovjetskega športa in bogati stiki s skoraj vse mi deželami sveta obetajo, da oodo glede udeležbe postavljeni novi re kordi, iz športnega vidika pa se opaža močan vzpon Sovjetov v vseh panogah, kar naj bi še odloč-
neje spodbujalo ostalo svetovno konkurenco.
Organizacija 01 bo pomenila za Moskvo veliko pridobitev v ureditvi raznih urbanističnih struktur, vsebovala bo ducat povsem novih športnih naprav in olimpijsko naselje, ki bo po igrah sprejelo 14 tiseč Moskovčanov. Vseh olimpijskih gradbišč je ali je bilo več kot sto, in sicer v Moskvi, Talinu (za jadralni šport), Leningradu, Kijevu in Minsku. Olimpijsko naselje bo sestavljalo osemnajst 15-nadstrop-nih stolpnic z vsemi socialnimi službami.
Nedvomno gre za kolektivni napor vse države, kot je podčrtano v uradnih biltenih. Jeklo za nosilce plavalnega bazena so izdelali v Beli Rusiji, železni profili prihajajo iz Magnitbgaraks* granit iz Kavkaza, klimatske naprave iz Ukrajine, električne naprgve iz Perma tej’, oprema radio-TV centrov iz Litve.
Sovjetske delovne organizacije bodo za 01 prispevale približno tri četrtine vsega potrebnega materiala, na zahodne države odpade kakih 5 odstotkov, na socialistične pa 20 odstotkov, časomerilslvo bo poverjeno Švicarjem, tiskovni urad bo opremila italijanska tvrdka Olivetti, električni semaforji bodo večinoma iz Madžarske.
Dokončno so izdelali načrt za
",ll,iiiiii|ll|||tln,|„r„|,|l|,l|IM||||||l||M|l||iniiiiiiiiiHiiHiiiiiMu>iiimiiiiiimn«iiimiliilniiMiiimi..
Z nogometnega praznika v Bazovici
Nedeljska prijateljska nogomet-j° tekma med bazoviško Zarjo , Triestino je privabila veliko e”do navijačev, ljubiteljev no-o J*e*a in tudi priložnostne gle £ce, ki so si privoščili popol-/°n na Krasu daleč od neznosne ^stne vročine.
pkoli bazoviškega pravokotnika j.® Je zbralo več kot 1000 ljudi, so pozorno spremljali dogodke a torišču.
nia-^rav je Triestina nasula do-? acwom kar deset zadetkov, pa ra* .*'0p07n Zarje ne moremo biti ‘Očarani. Upoštevati moramo

Upoštevati
srP- v so Pred nedeljskim tPBazovci opravili le en nt.nQ in se torej tudi telesno
—v m se linei LUUl imvonu
rin 0 mogli uspešno upirati tehnične itak boljšim nasprotnikom, detle le<*e m Medilo prejetih "
no
Ne
pok " Pa ’e Zarjina obramba le te a?ata nekaj dobrih potez, med-»br zaradi premoči tržaške in vezne linije napad ni ^el vikoli do izraza.
Slilci- Postava Zarje v pr-čon 5°Mosa: Puzzer, žagar, Ter-L.’ fantini. Fonda, Samese, Mi-jj • Bidussi, Grgič. Cecchi in osna.
pot olimpijskega ognja od stare grške Olimpije do Moskve. Potem ko je leta 1976 ogenj v obliki električnih impulzov preko satelita opravil skok čez Atlantik, bo letos kakih 5000 kilometrov prepotoval po klasičnem načinu s pomočjo tekačev. Ogenj bodo prižgali 19. junija cb 11. uri s sončnimi žarki in s pomočjo leče. Ni še znano, komu bodo poverili to nalogo, verjetno pa bo čast doletela kako brhko grško umetnico, ker mora zadeva lepo izgledati tudi na slikah in po TV. V Grčiji bo ogenj ostal do 25. junija, in bo ta dan po 1138 km dolgi poti izročen bolgarskim športnikom, ki ga bodo najprej ponesli v Sofijo in nato do romun ske meje. Romuni ga bodo sprejeli 1. julija in ga med drugim ponesli v Bukarešto in Ploesti, 5. julija pa*)^ tv "JdJjldSviji predali Sovjetom.
V Bolgariji in Romuniji bodo 73 “izbor rtekačnv opravili številna ljudska tekmovanja in častno nalogo poverili tudi zaslužnim delavcem in umetnikom. Široka akcija v tem smislu bo izvedena tudi v sami Sovjetski zvezi, kjer bodo ogenj nosili zaslužni športniki, veterani sovjetskega športa, zaslužni delavci ter graditelji olimpijskih naprav v okviru prostovoljnih brigad. Olimpijski ogenj bi moral potovati s hitrostjo 12 km na uro. V Moskvo bo prispel 18. julija, dan pred otvoritvijo. Hranili ga bodo v mestnem Sovjetu.
Bruno Križman
VATERPOLO
Poraza Spličanov
PESCARA — Na mednarodnem turnirju v vaterpolu za «Trofejo mesta Pescare* je splitski Mornar dvakrat izgubil.
IZIDI
1.	kolo: GIS Pescara - Mornar 7:6; Honved - CSKA 5:5.
2.	kolo: Hoti ved - GIS Pescara 5:4; CSKA - Mornar 9:3.
LESTVICA
Honved Budimpešta in CSKA Moskva 3; GIS Pescara 2; Mornar Split 0.
Reprezentanci bosta danes odigrali drugo prijateljsko tekmo ■ Televizijski prenos iz Riminija ob 22.10
Italija - Kuba	3:1 | bo prenašala tudi italijanska tele-
(15.-j2	15.9	4-15	16:14) j vizija s pričetkom ob 22.10 po prvem
ITALIJA:	Nassi, Dall’01ro, Di i
Bernardo, Rebaudengo, Lanfranco, Montorsi, Sibani, Innocenti, Concet-ti, Dal Fovo, Dametto in Zanolli.
KUBA: Figueredo, Lapera, Marti-nez, Garbey, Vilches, Salas, Perez, Marshall, Ruiz, Alfonso in Oviedo.
SODNIKA: Malgarini (Rim), In-conis (Iglesias).
CAGLIARI — V ponedeljek sta se v prijateljski tekmi spoprijeli še-sterki Kube in Italije. Ekipi sta bili izenačeni, in sta tako navdušili publiko (4000 oseb).
Italijanska reprezentanca je zmagala zaradi večje odločnosti, in to predvsem v prvih dveh setih, popustih so le v tretjem seta. Posebno zanimiv je bil pa četrti mi*; ko so Kubanci izgubljali 9:13 in so izenačili 14:14. Toda z dobrim blokom so Italijani osvojili še tretji set. Pri Kubancih sta se izkazala Marti-nez in Garbey, medtem ko Figueredo, Vilches in Ruiz niso sploh i-grali. V italijanski vrsti sta bila najboljša Nassi in Montorsi.
Ekipi se bosta zopet pomerili drevi v Riminiju. To zanimivo tekmo
sporedu.
MLADINSKO EP
«Azzurri» boljši od Jugoslovanov

Zgoraj Zarja, spodaj Triestina
Čeprav je Triestina igrala v okrnjeni postavi (v napadu), je v tej prvi letošnji tekmi povsem zadovoljila svoje privržence. Se veda bi bilo popolnoma nesmiselno le sedaj oceniti igro Tržačanov in to ne samo zaradi skromnega odpora, ki ji ga je nudila Zarja, temveč zato ker nas od pričetka prvenstva loči še mnogo časa, trener Tagliavini pa ima še mnogo dela■
Nova nakupa Giglio in Magno-cavallo sta ugodno presenetila (še posebej drugi) in sta se že dobro uigrala s svojimi novimi klubskimi tovariši, čeprav nista še dosledno izpolnjevala navodil trenerja Tagliavinija.
Tako sta se še najbolje izkazala napadalca Lenarduzzi in Pa-nozzo, ki sta lani sestavljala napadalni tandem Triestine.
Danes bo odigrala Triestina še drugo trening-tekmo ob 21. v Gra-dežu proti ekipi Monfalconeja (Tržič).
Na sliki postava Triestine v prvem polčasu: od leve proti desni Franca, huchetta, Lenarduzzi, Giglio, Bartolini Panozzo; spodai: Magnocavallo, Maschenni, Fre-vedini. Mitri, Quadrelli,
nogomet
Prvoligaši pred novo sezono
Tudi danes vrsta prijateljskih tekem
Danes bodo v okviru priprav za bližnje nogometno prvenstvo odigrali vrsto prijateljskih tekem.
Prvoligaške ekipe so si doslej izbrale kot esparring - partnerje* manj zahtevnejše amaterske ekipe, deloma zato, ker so se njihove priprave komaj začele, pa tudi zato, da bi z zvenečimi zmagami navdušili svoje privržence in podkrepili prodajo abonmajev. Tako bo danes Milan igral proti Livornu, Inter proti Boariu (!), Perugia proti Ci-vitanoveseju, Lazio proti Cen ter ju itd.
Z zahtevnejšim nasprotnikom pa se je v ponedeljek spoprijela Roma, ki je v Parmi igrala s tam-kajšnjo ekipo (B liga) neodločeno 1:1. Strelca sta bila Casarolo (Par ma) v 22. min. in Di Bartolomei (enajstmetrovka) v 90. min.
DORTMUND - V prijateljski nogometni tekmi je Borussia iz Dortmunda premagala Atletico iz Madrida s 3:1 (1:1).
BOGOTA — Predsednik kolumbijske nogometne zveze Alfonso Snior je izjavil, da je v teku lažnjiva kampanja, češ da Kolumbija ne bo zmogla organizacije za svetovni pokal leta 1986.
Snior je odločno demantiral te novice in potrdili, da bo Kolombija priredila to nogometno predstavo, na kateri bo sodelovalo 24 ekip.
PORTO — Po nerodni igri «p'a-vih* na mednarodnem turnirju v A-lassiu, ko so izgubili proti italijanski reprezentanci, je bilo pričakovati, da bodo le-ti pokazali boljšo igro na mladinskem EP v Španiji. Toda kaže, da jim ni uspelo prebroditi krize, saj so zopet izgubili z «azzurri». Italijani vodijo tako v skupini B skupno s ČSSR.
IZIDI 2: KOL A.... '	'
Skupina A (BajTicrgli.jj^ BttL garija 3:1;
Skupina
sla vi ja 3:1 (10, 6, 14x, 6); ČSSR, -Nizozemska 3:0.
ki je
hvaliti lonjerskega kolesarja V nedeljo opravil svojo letošnjo najboljšo dirko.
R.F.
ATLETIKA
DREVI V VIAREGGIU
Skupina C (Vina do Castelo): ND R - Portugalska 3:0; Španija - Romunija 3:2.
VETLANDA — V prijateljski nogometni tekmi je reprezentanca NDR premagala švedsko ekipo Vetlande s 6:1 (3:1).
Vrsta odličnih -iekmavaleev
l&Hmmmito >». v,-
reggiu pomemben atletski miting, ki bo obenem tudi priprava za svetovni px>kal v Montrealu (25. in 26. avgusta), za univerziade v Merico Ci-tyju (2. - 13. septembra) in sredozemske igre v Jugoslaviji (15. - 29. septembra). Po Viareggiu so važna srečanja še v Formiji (11. avgusta), Ziirichu (14. avgusta) in v Nici (19. avgusta).
V Viareggiu bodo danes prvič v letošnji sezoni tekmovali med sabo Evropejci, Afričani in Američani, tako da bo srečanje za mnoge premiera svetovnega pokala. Pričakujemo si torej lahko vrhunskih rezultatov, predvsem pa zanimivo predstavo za ljubitelje atletike.
Tekmovali bodo številni atleti, ki so se že v soboto in nedeljo udeležili v Turinu evropskega pokala, poleg teh pa bomo videli tudi nekatere od najboljših ameriških atletov in res močno afriško reprezentanco. Za tekmovanje so napovedali nastop ameriških sprinterjev Glan-ceja in Edwardsa (100 in 200 m), Willieja Smitha (400 m) in pa Robinsona (800 m), Nelemiaha, svetovnega prvaka v teku na ovire, Arnieja Robinsona (skok v daljino), dobitnika zlate kolajne v Montrealu, Tullyja in Jessyeja (skok s palico) in končno Jacobsa (skok v višino). Vse pa kaže, da ne bo na startu svetovnega prvaka v teku na 400 m Edvina Mosesa. Afriško reprezentanco, ki bo dopotovala drevi malo pred tekmovanjem, vodi svetovni prvak Rono. Prva «zvezda» med evropskimi tekmovalci pa bo seveda Sebastian Coe, ki je že v Turinu pokazal svojo izredno sposobnost in odlično formo. Coe je po turin-skem mitingu takoj dopotoval v Viareggio, kjer se je nemudoma začel priDravljati za tekmovanje. Tekmoval bo na 800 m in se bo moral spoprijeti z dobrima nasprotnikoma, kot sta Američan Robinson in Sovjet Abramov. Za sovjetsko ekipo bodo tekmovali tudi Dešenko (400 m), srednjeprogaša Fedetkin in An-tipov ter Tatjana Anisimova (100 m ovire).
Med ženskami ekipami je najbolj reprezentančno romunsko moštvo, ki prihaja v Viareggio z vsemi tekmovalkami, ki so nastopile v Turinu. Z zanimanjem lahko pričakujemo tudi nastop Madžarke Andreje Matay, svetovne prvakinje ” skoku v višino indoor, ki bo verjetno dobra nasprotnica Sare Simeoni.
Poleg Simeonijeve bodo v italijanski reprezentanci tekmovali tudi vsi najboljši atleti, med njimi Mennea in novo ime v italijanski atletiki Mariano Scartezzini. Mennea se bo za to srečanje šele v zadnjem trenutku odločil, če bo tekmoval na 100 m ali pa na 200 m.
AVTOMOBILIZEM
Razburkane vode
BUENOS AIRES - Te dni je bilo vzdušje med piloti v Argentini zelo napeto. Eden od časopisov je namreč trdil, da je Andretti v intervjuju izjavil, da Reutemann ne sodeluje pri izoblikovanju lotusa 80 in da lotus ne zmore dveh prvih pilotov. Reutemann je odgovoril na to na tiskovni konferenci, na kateri je zavrnil Andrettijevo obtožbo.
Včeraj je lastnik lotusa Chap-man izjavil, da Andretti ni nikoli obtožil Reuitemanna in je zagotovil, da želi obdržati oba pilota.
..................■■■■■........umil,............................................................................................................................................................................................
BEZBOL
PRED PRIČETKOM EVROPSKEGA PRVENSTVA V TRSTU
Dobra telesna priprava in velika mera zbranosti*
To sta, po mnenju igralca tržaškega prvoligaša Missourija Iztoka Valiča, glavni značilnosti tega športa, ki se v zamejstvu ni uveljavil - Tudi v Jugoslaviji neuspešen poskus
11. avgusta se bo v Trstu pričelo evropsko bezbolsko prvenstvo. Iztoka Valiča, igralca pri tržaškem prvoligašu Missouri Jeans, smo vprašali nekaj pojasnil o tej športni panogi.
Valič: «Bezbol, kot prav gotovo veš, je ameriška moštvena igra. Razvila se je namreč v ZDA iz kriketa, ki so ga preko oceana prinesli angleški kolonizatorji. Igra se je pozneje spremenila in leta 1839 je Abner Doubleday že poskusil sestaviti prva pravila. Istočasno je tudi omejil pravokotno igrišče. Igra se je hitro širila po Ameriki in kaj kmalu je začela vabiti vedno večje število igralcev in tudi gledalcev. Danes je nacionalni šport ZDA.*
«V veliko večino evropskih držav se je bezbol preselil šele med drugo svetovno vojno. Ameriški vojaki so to igro namreč igrali prav povsod. In tako se je nazadnje razširila tudi v Italijo.*
<Kdaj pa si se ti začel zanimati za šport, ki v Italiji (in še posebej med zamejci) ni tako priljubljen kot npr. nogomet, košarka ali odbojka?»
«Z bezbolom sem se začel ubadati že kot enajstletni fant. Takrat je bila igra namreč zelo priljubljena na Opčinah, kjer živim še sedaj. Najprej sem s prijatelji igral na gmajnah zgolj za zabavo. Med nami pa so bili tudi fantje, ki so stanovali poleg igrišča Alpine in so se nad igro navdušili. Od takih odnosov do vstopa v klub pa je bil korak zelo kratek. Ko sem imel 16 let, sem vstopil v prvo ekipo, ki je takrat nastopala v B ligi.*
«Kako je potekal tvoj nadaljnji razvoj igralca?»
«Pri 17 -18 letih sem prestopil k Libertasu, po šestih letih pa sem se zopet vrnil k Alpini, ki je med tem nastopala celo v A ligi. Pozneje se je sicer zopet vrnila v B ligo, ko pa so ustanovili A l in A-2 ligo, ie postala članica slednje lige. Letos je Alpina, ki je prevzela ime Missouri Jeans, uspešno nastopila v prvenstvu Al lige, saj s« je celo uvrstila na drugo
Iztok Valič (desno) v položaja branilca
mesto in s tem napredovala v r.ajvišjo ligo, ki jo imenujejo «tri-colore*. Menim, da bo v tej ligi stanje res zelo težko, saj je prepad .ned ligama velik.*
«Prej st omenil slovenske igralce. Kakšno je stanje v ekipi danes?»
«Danes sem od vseh Slovencev, ki so nastopali v prvi ekipi, ostal sam. Nekateri so se poročili, drugi pa so odšli zaradi napačne politike društva. Ekipa je danes sestavljena skoraj iz samih Italijanov.*
«Ko ste bili mladi, ste slovenski igralci kdaj pomislili, da bi sestavili lastno ekipo?*
«Menhn, da je ekipo bezbola zelo težko sestaviti. Najprej je problem igrišče. Na Tržaškem sta dva ^diamanta*, prenasičena in zelo draga. Tudi nabava opreme terja veliko finančno breme, problem
zase pa je tudi prevoz, saj bi morali igralce, ko bi sestavili slovensko ekipo, voziti iz vasi, ki so precej daleč od igrišča. Omenil bi sicer, da je Carlo Tavčar v Trebčah sicer že skušal sestaviti ekipo bezbola in sofboia (ženska inačica bezbola) pri Primorcu, da pa je padlo vse skupaj v vodo. To se je dogajalo, ko smo bili mi še razmeroma mladi, vendar menim, da bi od nas le malokdo prestopil k Primorcu, če bi poskus uspel. Igralci smo namreč že v B ligi, zaradi česar bi se s težavo ločili od ekipe, kjer so obstajali dobri pogoji za delo.* sPovrnimo se za trenutek sprt k športu samem. Povej nam. kaj o tehnični plati te igre.*
«Za uspeh v bezbolu je treba imeti dobro fizično pripravo in izredno psihično ravnotežje. Še bolj
kot v drugih športih pa potrebujejo igralci bezbola zelo izpiljeno tehniko. To je tudi razlog, zaradi česar je vzgoja novih igralcev zelo težka. Idealno bi bilo namreč, da bi bezbol začeli igrati otroci pri 10 ali 11 letih, ki pa bi se začeli uveljavljati šele pri 16 ali 17 letih. Tedaj bi namreč imeli že razmeroma dobro tehniko. Če bi uporabljal številke, bi rekel, da je uspeli v bezbolu odvisen 70 ali celo 80 od sto od tehnike, samo 30 oziroma 20 pa od fizičnih sposobnosti, čeprav tudi mi potrebujemo dobro kondicijo in še posebej vzdržljivost. Igra je namreč lahko tudi zelo dolga. Večkrat moramo šprintati, vmes pa so seveda daljši premori, nato pa spet sprinti. Prav ti počitki pa dovoljujejo, da se z bezbolom lahko ubadaš tudi do take starosti, pri kateri bi v drugih športih že prenehal z aktivnim igranjem. Veliko težo pri bezbolu pa ima tudi psihično ravnotežje. Napake so namreč večkrat lahko usedne, prav zato mora biti igralec stalno zbran.*
tKakšno je stanje bezbola v Jugoslaviji?»
«V Jugoslaviji se bezbol ni uveljavil. Prvi bezbolski klub so sicer ustanovili že leta 1919-24 v Splitu, vendar se igra tam ni udomačila ir klub je razpadel. Sedaj poskušajo bezbol uvesti v Sloveniji, kjer deluje klub Ježice iz Ljubljane. Le-ta pa nastopa v italijanski C ligi, ker prvenstva v Jugoslaviji, žal, še ni. To pa tudi dokazuje, kako malo zanimanja vlada za ta šport v sosedni državi.*
tKaj ti bezbol pomeni danes?*
«Meni kot igralcu je bezbol dal že vse, kar mi je lahko dal. Prav zato pa mi ne pomeni več to, kar mi je pomenil v mlajših letih. Igram še vedno, čeprav sem že izgubil voljo. Zato se skušam u-kvarjati tudi z drugimi stvarmi.*
Ne gre pozabiti namreč, da je Iztok Valič podpredsednik ŠZ Sloge in načelnik odbojkarske sekcije pri istem društvu.
(meko)
Uredništvo, uprava, oglasni oddelek,
TRST. Ul Montecchi 6, PP 559	Tel. (040)	79 46 72 (4 linije)
Podružnico	Gorica, Ul. 24 Maggio 1 — Tel. (0481) 8 33 82 57 23
Naročnina
Mesečno 3.500 lir — vnapre| plačana celotna 32.000 lir. Letna naročnino za inozemstvo 48.000 lir. za naročnike brezplačno revijo »DAN*.
V SFRJ številka 3,50 din, ob nedeljah 4,00 din, za zasebnike mesečno 50,00, letno 500,00 din. za organizacije in Dodjetja mesečno 65,00, letno 650,00 din
Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374
PRIMORSKI DNEVNIK
Stran 6	8, avgusta 1979
Za SFRJ 2iro račun 50101-603-45361 »ADIT» • DZS • 61000 Ljubljana, Gradišče 10/11. nad., telefon 22207
Oglasi	Ob delavnikih: trgovski 1 modul (šlr. 1 st., viš. 43 rnrn)
18.800 lir. Finančni 700, legalni 600, osmrtnice 300. sozalia 400 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 150 lir beseda. Ob praznikih: povišek 20%. IVA 14%. Oglasi iz dežele Furlanije - Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih dezei v Italiji pri SPI.
Odgovorni urednik Gorazd Vesel
in tiska ^ ^
ZTT
Trst
Član Italijanske zveze časopisnih Založnikov F1EG
la*

% '!*,R| Kv ■ r^Pjl
m&m
PO DVELETNIH DELIH
Pred vrhom neuvrščenih je v Havani vse nared
Na Kubi pričakujejo, da sc bodo konference udeležili najvišji predstavniki iz več kot 90 neuvrščenih držav
HAVANA — V dveh letih so v Havani zgradili moderno konferenčno palačo, ki je zdaj že popolnoma pripravljena, da sprejme prve goste — šefe držav ali vlad neuvrščenih dežel, ki se bodo tu sestali 3. septembra letos na svoji šesti konferenci in prvi na tleh Latinske Amerike.
Kuba kot gostiteljica pričakuje, da se bodo konference udeležili najvišji predstavniki iz več kot 90 neuvrščenih držav, predstavniki o-svobodilnih gibanj in mednarodnih organizacij. Nad 400 posebnih dopisnikov iz vsega sveta se je prijavilo za poročanje o tem zgodovinskem dogodku. Večina jih je seveda iz neuvrščenih držav. Tolikšno za nimanje esedme velesile* iz vseh krajev sveta za to konferenco o-čitno kaže, kako močno je zrastel ugled neuvrščenih.
Konferenčna palača, ki jo je projektirala skupina kubanskih arhitektov. je zelo lepa in funkcionalna stavba. Ima štiri posebne vhode, za šefe držav in vlad, za druge člane delegacij, za novinarje in za pomožno osebje. Poslopje je kombinacija betona, stekla, opeke, marmorja, lesa.
Iz zraka je poslopje videti kot orjaško letalo, postavljeno v trop sko zelenje in cvetje, idealno vključeno v ambient modernega havanskega predmestja Cubanacan.
Prednji del «letala» je rezerviran za najuglednejše osebnosti, za šefe držav in vlad. V srednjem delu je plenarna dvorana, ki ima 2.000 sedežev z vsemi pomožnimi prostori za prevajanje, snemanje in spremljanje konference. Levo «krilo» je namenjeno za novinarje, v desnem pa so restavracije, bari, trgovinice, turistični uradi, banke, pošta itd.
V palači je še veliko drugih, različno velikih prostorov, dva velika salona, ki imata 400 oziroma 350 sedežev, in osem manjših salonov z 80 do 100 sedeži. Palača je o-premljena z najsodobnejšimi nanra-vami in pohištvom. Znotraj palače je tudi več majhnih vrtov, polnih zelenja in cvetja.
Moderno urejen je tudi tiskovni center. Ima štiri velike dvorane v katerih bodo lahko novinarji spremljali konferenco neuvrščenih v štirih jezikih — španskem, arabskem, francoskem in angleškem.
Na drugi strani ceste je center za komunikacije s 34 mednarodnimi teleprinterskimi zvezami in 30 med narodnimi telefonskimi linijami, povezanimi z vsemi deli sveta.
Konec vojaške hunte v Ekvadoru
RIO DE JANEIRO — V popolnem miru, brez večjega presenečenja se
Ekvador pripravlja, da v petek zapluje v demokratične vode. Novoizvoljeni civilni predsednik Jeime Rol-dos bo namreč prav v petek prevzel oblast od vojaške hunte. Tako se bo po devetih letih končala sorazmerno vihrava vejna uprava v tej državi.
Ekvador, ki je zelo bogat z nafto, bo skoraj dobil tudi civilno vlado, saj bodo 10. t.m. volitve, na katerih bo ljudstvo izbralo svoje predstavnike v novem parlamentu, katerega predsednik bo, kaže, Assad Bu-caram.
Ceremoniji, ko bo dosedanji predsednik admiral Alfrede Poveda simbolično izročil oblast v druge roke, bo prisostvovalo tudi veliko tujih državnikov, ameriškega predsednika Jimmyja Carterja pa bo zastopala njegova soproga Rosalyn.
MLADINA MNOGO POTUJE IN TUDI PRECEJ POTROSI
V Italiji preveč podcenjujejo «turizem s spalno vrečo»
Sprejemne storitve so pomanjkljive in neurejene • Visoke cene na letališčih • London cilj najštevilnejših italijanskih mladih turistov
RIM — Turistični operaterji zgrešijo, ko podcenjujejo «turizem s spalno vrečo*, oziroma mladinski turizem, ki je v zadnjih letih postal izredno pomemben dejavnik turističnega priliva. Samo organizacija SA TA (Študent air travel association) je s čarterskimi poleti inkasirala več milijonov dolarjev. S 3.600 poleti predstavlja študentski turizem celih 30 odstotkov vseh čarterskih letalskih poletov v svetu; v Italiji pa je odstotek nekoliko nižji in ne presega 15 odstotkov.
Iz statističnih podatkov je razvidno, da se italijanska mladina poslužuje čarterskih poletov v 50 odstotkih primerov za potovanja v London, v 15 odstotkov primerov za potovanja v Grčijo, v 25 odstotkov primerov pa za potovanja na Daljni vzhod ih v Ameriko. Preostalih 10
odstotkov odpade na ostale evropske države.
Po dolgi ekspanzij, so v zadnjem času zabeležili upadanje potovanj v London. Samo v letošnjem poletju so odpovedali kar 40 poletov za glavno mesto Velike Britanije. To upadanje, ki ga je treba pripisati pora stu cen vozovnic zaradi podražitve goriva, sedaj še ni zaznavno na medcelinskih poletih, predvsem na poletih za ZDA. Čarterski poleti s ciljem New York in San Francisco beležijo 95-odstotno zasedbo mest, v primerjavi s 70-odstotno zasedbo poletov za London in 75-odstotno za sedbo poletov za Grčijo.
Sicer pa je predsednik vsedržavne konference za študentski turizem Lucio Albergo poudaril nujnost stvarnih posegov na področju šolstva, da bi lahko tudi v Italiji raz-
fiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiniiiitiiimiiMiHuiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiimi
V PONEDELJEK ZJUTRAJ V KALIFORNIJI
Potres preplašil prebivalstvo a ni povzročit večje škode
Epicenter potresa je bil kakih 50 km od San Francisca - Glavni sunek dosegel 5,9 stopnje Richterjeve lestvice - Deset ranjenih
SAN FRANCISCO - Val umir-jevalnih sunkov je zajel širok pas od Tihega oceana pa do Sierre, potem ko je v ponedeljek prizadel Kalifornijo najmočnejši potres v zadnjih 68. letih. Zaradi potresa so vzvalovali nebotičniki v San Franciscu, sunek pa je povzročil tudi nekaj škode nad točko epicentra. Vsaj deset oseb je bilo ranjenih, največ se jih je zateklo v bolnico zaradi srčnega, napada,ki ga je povzročil strah.
Po mnenju seizmologov je bil potres med 5,5 in 5,9 stopnje po Richterjevi lestvici, glavnemu sunku pa je sledilo še kakih 12 manjših. Epicenter so lokalizirali na področju Calverasa, 50 km od San Francisca, na področju torej, kjer poteka kalifornijski tektonski jarek, ki se začenja pri Hollisterju in gre do Walnut Creeka.
Hollister, ki je kakih 150 km južno od San Francisca, je poimenovan tudi kot «svetovna sizmična prestolnica*. Strokovnjaki «U. S. Geological Survey» pravijo, da je bil ponedeljkov potres najmočnejši po tistem, ki so ga zabeležili 11. julija 1911 in ki je dosegel 6,6 stopnje Richterjeve lestvice. Neki strokovnjak pa je izjavil, da epicenter
potresa ni bil kdove kako globoko v zemlji, po njegovem mnenju največ 10 km v zemeljski skorji.
Carveraški tektonski jarek je e-na izmed najvažnejših vej znanega tektonskega jarka svetega Andreja, ki je bil leta 1906 prizorišče najhujšega potresa v Kaliforniji. Ta potres je popolnoma porušil San Francisco in bil tudi vzrok strahotnemu požaru, ki je pokončal še vse Uatoi česar ni. potres, ki je dosegel 8,3 stopnje Richterjeve lestvice. Kljub ponedeljkovemu močnemu po tresu pa seizmologi napovedujejo, da bo v prihodnjih 10 letih še močnejši potres, ki ga tudi pričakujejo, vsaj na osnovi študijev o gibanju zemlje v zadnjem stoletju.
V San Franciscu so torej hiše vzvalovile, kar je seveda povzročilo precej panike. Tudi v kalifor-niškem središču San Joseju se je zemlja tresla in to prav v tistem trenutku, ko je nadzorna komisija tega okrožja odobrila odlok, ki daje vse pravice homoseksualcem. Pred dvorano pa je demonstriralo kakih 1000 kristjanskih radikalcev, ki so bili proti odloku Ko se je zemlja zatresla so le-ti začeli vzklikati: «Zahvaljen bodi Gospod,* «To je božja roka. ki vam ukazuje,
Potres je povzročil le manjšo mate rialno škodo. Na sliki razbit strop v starejšem poslopju (Tel Ansa-Upi)
da morate glasovati proti odloku.* Kljub vsemu pa je komisija ukrep odobrila s štirimi glasovi proti enemu.
Sicer pa potres ni povzročil večje škode, v San Franciscu je samo na nekaterih krajih zemlja popokala, za nekaj časa ni bilo električnega toka, nekaj škode so utrpele tudi vodne in plinske napeljave. Neki mladenič, ki je bil na visokem nebotičniku «Transamerica» je dejal; da " še je počutil kot na spolzki banani, (mč)
NA CESTI ZENICA - DOBOJ
Pet mrtvih v trčenju tovornjaka v stoenko
DOBOJ — Na magistralni cesti Zenica - Doboj nedaleč od Lijesnice pri Magiaju se je včeraj zjutraj zgodila huda prometna nesreča, v kateri je izgubilo življenje pet oseb. in sicer voznik stoenke do 704-33 Izudin Dubravac. 37, iz Doboja, njegova zena Remza in njuni trije otroci. Nesreča se je zgodila, ko je tovornjak iz Ljubljane LJ 526 26, ki ga je iz smeri Zenice upravljal Mladen Brzica, iz neznanega vzroka zapeljal na levo stran ceste in trčil v stoenko. Šofer tovornjaka in njegov pomočnik sta bila v nesreči le laže ranjena, čeprav se je tudi tovornjak prevrnil v jarek. Obe vozili sta popolnoma uničeni, kot tudi 19 ton kave n tovornjaka. Voznika tovornega avtomobila so priprli.
Na polotoku Pelješcu gozdovi v plamenih
DUBROVNIK — Velikega gozdnega požara na polotoku Pelješcu med vasjo Ponikve in zalivom Praprat-no, ki je izbruhnil v ponedeljek dopoldne, še vedno niso pogasili. Požar se je v noči iz ponedeljka na torek zaradi močnegr. vetra, ki je oteževal gašenje, še razširil. Po podatkih štaba civilne zaščite je požar med vasjo Ponikve in zalivom Prapratno z južne strani pe-lješke ceste uničil velike površine borovega gozda v dolžini šest in širini okoli pol kilometra. Prizadeti so tudi nasadi oljk in vinogradi. Kljub prizadevanjem gasilskih enot, pripadnikov JLA, štabov CZ in prebivalcev območja Stona, ki so požar gasili vso noč in včeraj zjutraj, je ogenj včeraj dopoldne preskočil pelješko cesto in se razširil prori vasi Broče in proti Stonu.
Se vedno zaskrbljenost ob Etni
CATANIA — Etna se še ni umirila. Nasprotno, v zadnjih urah so nastali novi krateriji in zaselek For-nazzo, katerega so že v nedeljo izpraznili, je ponovno v dometu raz; beljene lave. Gmota se vije pr°“ dolini iz treh kraterijev: z višin« 2.950 m proti neobljudeni dolini Boj ve, z višine 2.150 m in z višine l.™| metrov. Prav s tega kraterija vije lava proti Fornazzu na viši® 800 m. Prebivalci tega zaselka ze četrto noč niso zatisnili očesa z®' radi razbeljene gmote, ki se s hitrostjo 200 m na uro vedno nevarneje bliža njihovim domovom. Jasno J?> da upajo, da se bo Etna umirila ® lava strdila vsaj 100 m od vasi, kot se je zgodilo v prejšnjih dneh.
Radovedneži trumoma hodijo n* izpostavljene razgledna točke, zaradi česar je morala policija na vec krajih napraviti cestne bloke. Med tem pa so na dnevnem redu seje, med katerimi ugotavljajo škodo id razpravljajo o podpori, ki bi jo m®; rali nuditi prizadetim. Ti pa so bolj skeptični, saj jim še niso povrnili škode, ki jim je Etn:: povzročila že 1971. leta.
Na slikah: levo znani vulkanolo? Haroun Tazieff, ki je kot številni ostali vnlkanoiogi vsega sveta, P®' hitel na Sicilijo; spodaj slikovit nočni prizor Etne.	(Tel. ANSA)
RIM — Nadzomištvo rimskega sodišča bo po vsej verjetnosti obravnavalo prošnje bivšega ministra Maria Tanassija in bratov Leebvre za izpustitev na nadzorovano svobodo na svoji seji dne 23. avgusta.
vili študentski turizem. O tem bodo razpravljali na tretji skupščini te konference, ki bo v kratkem v Bariju. Italija je namreč na zadnjem mestu med evropskimi državami, kar zadeva strukture za sprejemanje mladih turistov. Na Apeninskem polotoku je 56 mladinskih hotelov, medtem ko jih imata Francija in Velika Britanija po 200, Zahodna Nemčija pa kar 600. V Rimu so uredili tak hotel v nekem starem poslopju na Foro Italico, manjkajo pa vse družbene storitve. Gostje nimajo na razpolago nobenega turističnega u-rada, v večernih urah pa ni niti avtobusnega prevoza do mestnega središča. Turist se mora tako po-služiti taksija (ki je za mladega gosta vse predrag) ali pa prespati v spalni vreči kar v kakem mestnem parku. Poleg tega pa je združenje mladinskih hotelov v Italiji AIG v čedalje slabših finančnih vodah in nima dovolj sredstev, da bi upravljalo že obstoječe strukture, kaj šele, da bi gradilo nove. T stanje postaja iz leta v leto slabše.
Isto veija za storitve, ki dopolnjujejo letalske prevoze. Mladi turisti pogosto sprašuje; v turističnih uradih, kako lahko pridejo na letališče Ciampino, odkoder vzletajo vsi čarterski poleti. Na razpolago je avtobus, ki pa vozi le enkrat vsako uro. kar je glede na veliko število turistov vse premalo. Edina alternativa je tari, ki velja okroglih 20 tisoč lir, to je eno tretjino cene vozovnice čarterskega poleta za Atene.
Tudi na Ciampinu čakanje ni najugodnejše. Cene bara v letališkem poslopju so zelo visoke, celo višje kot v mastnem središču, v čakalnicah pa je premalo stolov, da bi lahko sprejeli številne potnike, ki včasih čakajo tudi nekaj ur, saj tudi čarterski pole pogosto beležijo večje zamude. To pa ni značilno le za rimsko letališče, ampak se ponavlja drugod, še zlasti v Firencah in v Benetkah, ki sta za Rimom najbolj obiskani !talijanski mesti a razpolagata dejansko z zelo slabo urejenimi letališči, (bbr;
Walter Arce novi predsednik Bolivije
LA PAZ — Bolivijski kongres je včeraj izvolil za predsednika republike Walterja GUevaro Arceja. Arce, ki je bil doslej predsednik sena-	_____________________________________________________________
ta, bo na predsedniškem mestu le	;
začasno in to za dolto enega leta.	JMA
Tako se je končno končala pole-mika v zvezi z izvolitvijo predsed-
nika, saj kot znano, nihče od kandi	JjHHH	,	' -.s31
(latov na predsedniških volitvah ni
d bil absolutne vtčine glasov. Tako	1	,.o.^	t'-
je bila nujna balotaža v parlamentu,	' e ' č .	.	” \" č/eč 1 všj.: : :
ki je privedla Arceja na začasno iBffifffflffffli	■	- -i${H
predsedniško mesto.	.	JaVJ
..■■....lil.imiimim...m...........................m,,,,,,......................................................................
NEAPELJ — Komaj 13-letni otroki Antonio Attanasio, je včeraj postal žrtev nesreče na delu, 18-letni Gae-tano Russo pa se je v isti nesreči, ki se je pripetila med gradnjo hiš«, ranil. Sodna oblast je uvedla pr®" iskavo in odredila pripor lastnika
SPOČETKA SO MISLILI, DA JE V ROKAH UGRABITELJEV
Nameščenec pobil gospodarja in zagrebel razkosano truplo
Zločinec priznal umor sredi riževih polj pri Novari
VIGEVANO — Alberta Varvella, 58-letnega zavarovalnega agenta, ki je sredi julija letos izginil brez sledu, zaradi česar so menili, da je padel v roke ugrabiteljski tolpi, je ubil njegov nameščenec, traktorist na posestvu v Ceranu pri Novari, 42-letni Emilio Cerri, Mož je včeraj priznal zločin in preiskovalcem pokazal, kje je skril dele telesa Varvella, katerega je, da bi zakril sledove, razkosal.
Varvello, direktor agencije zavarovalnice »Toro Assicurazioni* v Vigevanu, je glavno breme dela prepustil svojemu 30-letnemu sinu, sam pa je večji del dneva posvetil svojemu posestvu z riževimi polji, katerega je bil kupil jeseni lani, ko je vzel v službo tudi Cerrija.
V SZ BENCINSKA SUŠA - V EKVADORJU PA POTRATA
MOSKVA — Na zadnjem zasedanju Sveta za vzajemno gospodarsko pomoč SEV so z velikim poudarkom podčrtali, da so socialistične države «imune» pred kakršnokoli krizo. Te trditve pa so se kaj kmalu razblinile, saj svetovno gospodarstvo ne pozna ločenih prekatov, le majhna vrzel lahko povzroči nepričakovane zaplete. Monolitni SEV se je najprej zamajal v svojem južnem delu, Romuniji, ki ni odvisna od uvoza sovjetske nafte
Z energetskimi problemi pa se u-badajo vse države SEV, kljub temu, da so uradne izjave skrajno rožnate. Dovolj zgovore' je podatek, da nihče nima tako množičnega načrtovanja jedrskih elektrarn kot prav države vzhodne Evrope. Avstrija z
zaskrbljenostjo gleda češkoslovaški jedrski program, saj bodo rasle e-lektrame kot gobe po dežju tik njene meje.
Pred dnevi pa je moskovska Pravda objavila kurziv, ki so ga na za hodu prebrali z neprikritim zadovoljstvom. Pisec članka se huduje nad poslovanjem sovjetskih bencinskih črpalk. Kot sami robro vemo, je zasebni avtomobilski promet v Sovjetski zvezi med najmanj razvitimi v industrijskih državah. Nekateri izvedenci računajo, da kroži v SZ približno 5 milijonov zasebnih avtomobilov. Država, ki ima 260 milijonov prebivalcev, je namreč usmerila ves svoj promet v javne prevoze, ki so na zavidljivi ravni. Temu primerno je tudi skrajno omejeno šte-
vilo bencinskih črpalk, da jih je v devetmilijonski Moskvi le nekaj več kot ducat. Samo po sebi umevno je srečni lastnik zasebnega avtomobila vezan na omejeno število bencinskih črpalk. Ob tem pa se je Pravda na široko razpisala. Dolge vrste na bencinskih črpalkah naj bi bile posledica nezaslišanega obnašanja u-službencev, ki na debelo sleparijo in zapirajo črpalke, kljub temu, da je dovolj goriva. Večina črpalk je avtomatičnih, kar pomeni, da jih upravljajo iz osrednjega poslopja. Uslužbenec, v veliki večini so to ženske, skoraj nikoli ne odmeri količine, ki je bila plačana, vedno nekaj manj. V Dnjepropetrovsku je policija odkrila v tankih kar 4.500 litrov bencina, ki so ga na tak način
prigoljufali. Kontrolo so izvedli le nekaj ur preden bi količina romala na «čmo borzo*. Marsikateri avtomobilist zato raje tanka kar od nepoštenih voznikov avtocistem, ki si tako zaokrožijo svoje mesečne dohodke. V tem čudnem poslovanju s tekočimi gorivi cvete, po pisanju Pravde, trgovina z bencinskimi boni, ki jih rabijo vozila javnih prevozov. Utajevanje bencinskih zalog in špekulacija na ceni nista le značilnosti zahodne tržiščne politike: z njimi se torej sooča tudi sovjetski državljan.
Na drugem koncu naše Zemlje, v Ekvadorju pa se borijo s čisto drugačnim problemom. Tu je cena bencina smešno nizka, 135 lir za štiri litre, da si avtomobilist lahko daje
duška svoji vozniški strasti. Na srečo spada Ekvador med države v razvoju, kjer še ni tako razvit avtomobilizem, kljub temu pa za domačo porabo potrosijo kar 21,6 milijona sodčkov letno, izvozijo pa 70 milijonov. Vojaška hunta je lani sprožila širokopotezno akcijo varčevanja, ki pa se je izjalovila zaradi ostrega nasprotovanja prebivalstva. Problem je prepustila civilni vladi, novemu predsedniku Roldosu. Izvedenci zahtevajo štirikratno podražitev, nova vlada se bo torej znašla pred težavno izbiro podražitve, ki bo sprožila val nezadovoljstva med prebivalstvom. V pričakovanju podražitve pa se srečni Ekvadorci prepuščajo svojemu najbolj priljubljenemu «špor-tu», razmetavanju z bencinom, (voc)
Zvečer 16. julija pa se Varvello, proti svoji navadi, ni vrnil ob določeni uri domov. Zaskrbljena žena je telefonirala Cerriju na posestvo in ker je dobila odgovor, da je odšel kot redno vsak večer domov, je zasumila, da je mož, ki je bil sicer še kar premožen, postal žrtev ugrabiteljske tolpe. Ta sum je potrdila najdba Varvellovega avtomobila: imel je odprta vrata, ključev in njegove torbice z dokumenti pa ni bilo nikjer. Preiskava je stekla, a ker se ugrabitelji niso javili z zahtevo po odkupnini, (oglasili so se samo šakali, od kateri;. je eden končal za rešetke) ! so preiskovalci opustili to sled. j Morda zločina ne bi odkrili, če ne bi Varvellova žena, med ogledom posestva, našla moževo torbico. Ta j najdba je bila povod za ponovne zaslišanje, ki se je zavleklo pozno v noč, Cerrija. Državni pravdnik je Cerriju postavljal vsa mogoča vprašanja in ko mu je včeraj ob zori pokazal Varvellovo torbico, je traktorist klonil in priznal. «Jaz sem ga ubil* je izjavil in povedal, da sta se tistega usodnega večera pošteno skregala. Oba sta se spoprijela z železnimi palicami, vendar je možno, da je Cerri s silovitim udarcem podrl gospodarja na tla, pri čemer je z glavo udaril ob cementni rob in mrtev obležal. Cerri je tedaj sklenil zabrisati vse sledove zločina. Mrtvega Varvella je stlačil v bencinski sod, ga pokril s plastičnim materialom in ga nato zažgal ter vse skupaj skril v vodnjak. Tri dni kasneje je pogledal, če je ogenj upepelil nesrečneža in ker je bilo mogoče Varvella še vedno spoznati, ga je sklenil razkosati. Počasi se je lotil srhljivega dela in nato zakopal kos
za kosom na riževih poljih v dolžini
1 kilometra.
S priznanjem zločina se je začelo pietetno iskanje delov Varvellovega izmaličenega telesa, pri čemer je sodeloval tudi Cerri. Posmrtne o-stanke nesrečnega zavarovalnega agenta, ki je končal na posestvu, kjer je hotel preživeti preostali del svojega obstoja, so spravili v krsto, Cerrija pa so poslali v zapor
Ljubezen buri pekinški dnevnik
Emilio Cerri
in ga prijavili državnemu pravd-ništvu v Novari, ki je pristojno za sodni pregon, pod obtožbo namernega umora in skrivanja trupla Pripor Cerrija so potrdili z zapornim nalogom, ker imajo preiskovalni organi vse dokaze za njegovo krivda Ugotovili so celo, da je Cerri podrl na tla gospodarja s traktorjem m nato mrtvega Varvella raz-
KOS žil.
PEKING — «Tudi ljubezen -U* 1® svoje meje,* piše pekinški dnevu® in poziva madino, naj pazi in naj «ne išče slepe ljubezni za ljubezen in pri tem pozablja, da je smis® življenja v študiju in v delu.*
Časopis nadalje ugotavlja, da j* ljubezen kot premog: «ko se vžge j® treba počakati, da se ohladi, sic®* bi zažgala srce.* To pomeni, razi®' ga pekinški dnevnik, da je sic®1 res, da ljubezen pomeni sreč® enako pa je tudi res, da, če Je ljubezen divji konj ;n je človekov® vest uzda, je treba s to uzdo ukf0" titi divjega konja, To je potrebno zato, ker mora biti pri delu, P11 študiju in pri ljubezni na prven' mestu «revolucija» in ljubezni troba torej pripisati tisto mesto, ji dejansko pripada.
Pekinški dnevnik pa se ne ust®v’ pri tem, ampak polemizira tud' * »romantičnim vedenjem* zaljubljen' cev ter ugotavlja: «Ko zaljubljen®® delata v istem mestu, se prepušča*, mrmrajočim izjavam v mesečini ^ med cvetjem ter občutita, če min® d''n, ne da bi se sestala.* Če P_ živita daleč drog od drugega, z® dostuje, «da en dan ne prejme*® pisma, pa postaneta žalostna in bf® volje do dela.* Posledica tega J®j da je »njihovo delo in njihov študU neuspešen.*
Dnevnik nato citira Lenina, J1® ugotavlja, da je politika pred Uu' beznijo in pred spolnostjo, ter ko® čuje, da značilnosti mladosti n® »lepi lasje in barvasta oblek®^ Mladina ne sme »zapravljati ča®7 za ljubimkanje med lepimi gor®'1' in ob studenčkih*. Resnična nalog® mladine, pravi pekinški dnevu®’ je, da naredi »iz puščave oazo 1 iz suhega drevesa drevo, na ka*®" rem bo raslo sadje.*
ROVINJ - Pasadke izvidnišj^J čolnov ljudske milice so zajele PJ ribiških čolnov iz Forlija, ki so r* barili v jugoslovanskih teritorialPJ vodah. V Forliju so prepričani, ° se bodo italijanski ribiči v kratk«£ vrnili domov. Še prej jim bodo veda sodili in jih obsodili na narno kazen.