Katoliški
UREDNIŠTVO IN UPRAVA:
G o r i z 1 a , Rlva Plazzutta, 18 - tel. 3177
PODUREDNIŠTVO:
T r i e s t e , Vicolo d. Rose, 7 - tel. 37603
Polletna naročnina...............L	1.000
Letna naročnina..................L	2.000
Letna Inozemstvo ................L	3.000
Poštno čekovni račun: štev. 24/12410
	1 k_^_. u p. - H . ■
	m
wm
Leto XVII. - Štev. 45 (870)
Gorica - četrtek, 4. novembra 1965 - Trst
Posamezna številka L 50
nas vabi k
V mesecu novembru, ko je listje že iŠpadlo ih ko narava počasi lega k zimskemu spanju, nas bogoslužje kar štirikrat vabi, da usmerimo svoj pogled v tiriostranošt, v neizmerne daljave večnosti.
Na praznik Vseh svetnikov nam jfe bil ftredočen naš cilj: občestvo svetnikov, ka-Oior spadamo po svojem krščanskem poklicu in kamor moramo priti, če hočemo Uresničiti sniisel svojega življenja.
Naslednji dan smo se spomnili vseh rajnih, ki jih je večnost že sprejela vase ln vklenila v svoj objem. Iz grobov so »am ti mrtvi molče trobentali, 'da kar je Nadelo včeraj nje, bo jutri zadelo nas: Preko istega mostu — naj hočemo ali ne l— bomo enkrat nastopili svojo zadnjo pot.
Zadnjo nedeljo v cerkvenem letu — letos bo 21. novembra — in nato na prvo adventno nedeljo nam bo pa Kristus sam v evangeliju spregovoril o koncu sveta ter pl **as opozoril na poslednjo sodbo.
Zakaj toliko besed o našem koncu? Ali W to vse preveč nasilno, ali ni v vseh re9 teh opominih vse preveč strašila?
Nfe! Nfe Kristus ne njegova Cerkev nas brav nič ne mislita strašiti. Le to bi rada dosegla od naš, da se od časa do čaša tesno zamislimo, kam nas vodi čolnič flašega življenja.
Uče pesnik Oton Župančič je izrekel re-opomin: »Moriiar, feb jfe najvišji dah, kftieri daljo ih nebesno stran.«
Vedeti moramo zato, kam gremo in kani smo namenjeni. To seveda ne pome-naj ne skrbimo za svoje potrebno zemeljsko blagostanje in ne posegamo v dodajanje vsakdanjega življenja; pomeni le, ^ moramo kot kristjahi v Iliči evangelija ta krščanskih načel Usmerjati svojfc želje *>> stremljenja tet- z njimi prekvašati svttje Nelo, veselje iii zabavo, {ja tudi svoje 'fpljenje, bolečine ln tegobe.
Vse v življenju človeka Ima nahireč *ttlisi:l lb, čfe vodi k poveličanju v božji
*favi.
Ro bo vsakemu Izmed nas potekel čas, ^ nam ga je odredila božja Previdnost J liaineriohi, da po svojih močeh prispemo k vsestranski — materialni in du-JWilI — rasti človeštva ter k svojemu Ustnemu posvečenju, bodisi v delu, trpanju ali hiranju, bo tudi za nas prišel n, pa naj verujemo ali pa ne, ko šfe
1J SI.
3J B.
4.1 mKlb,
°>no večnosti zazrli v obraz iz oči v oči,
irJi*
0$
,rtf*
rit
1	^fez krinke in brez	šminke; tedaj bomo
taorall dati odgovor	o upravljanju svojih
dušnih ter telesnih	zmožnosti ter kako
'Ulo izpolnili svoje poslanstvo v življenju, .^oda samo če verujemo in če živimo Iz ve1' ''Panja In ljubezni do Boga, bomo mogli ^ Kristusu na dan poslednje sodbe gledati Mojega usmiljenega Odrešenika namesto Strogega in neizprosnega Sodnika.
»Ni praznik, predragi mi, naše življenje,« opozarja naš goriški slavček pesnik ® duhovnik Simoti Gregorčič! Prav zato, er življenje ni praznik, si ga mnogi ho-■1° spremeniti V praznik, a to brez Bo-, ln mfhio njega. V tem pa je tragika taveškega življenja. Iščejo raj na zemlji, k ***	”lore> odkar sta Adam
]otr J Eva jedla od prepovedanega drevesa. J ato take vrste ljudje sčasoma otopfe za kar je dobro, vzvišeno, lepo ln ple-»*^*teftlto. Njih življenje postane živalsko in konfec podoben usodi poginulega psa, ‘ ga zagrebejo In ga ne bo nikdar več. Vsak kristjan, če to res je iz prepričanja,
M
i
Is#
ve, da je življenje kljub razočaranjem * težavatn lepo; tudi grozeča Ih neogibna ta>rt mu te lepote ne more vzeti, kajti ^Ira se vsak dan znova na besede sv. *Ueza (Pn 3, 18-17), ki Je zapisal Iz glo-'Ue svojega vernega srca:
“Zakaj Bog Je svet tako ljubil, da Je dal ,0Jega ediriorojenega Sina, da bi se nihče, JW vanj veruje, ne pogubil, ampak imel !^tio življenje; Bog namreč ni poslal svo-Ka Sina na svet, da bi svet obsodil, 4rveč da bi se svet po njem zveličal.«
OB SEDMI OBLETNICI IZVOLITVE JANEZA XXIII.
Koncil je uzakonil
Pred sedmimi leti, 28. oktobra 1958, je bila zbrana na trgu svetega Petra v Rimu velika množica ljudi, ki je nestrpno čakala, če se bo pojavil beli dim, ki bo naznanil izvolitev novega papeža. Kajti vse je kazalo, da se kardinali v kon-klavu kar niso mogli zediniti, koga naj izberejo za naslednika velikemu papežu Piju XII. Po desetih glasovanjih je breme Kristusovega namestnika na zemlji predlo na ramena beneškega patriarha Angela Jožefa Roncallijd. Nihče ni takrat slutil, da bo prav ta na videz nepomembni 77-letni kardinal povzročil v Cerkvi pravo revolucijo in priklical nadnjo novo pomlad.
Ta pomlad je prišla š sklicanjem 2. vatikanskega cerkvenega zbora. Letds, ko so se koncilski očetje zbrali že na četrto zasedanje, so sami lahko Videli sadove svojega dela, pa tudi zgodovinski pomen odločitve Janeza XXIII., ki je kakor navdihnjen gklical koncil, ne da bi sprva vedel, kako se bo razvijal in kaj bo prinesel. Malokdaj v zgodovini katoliške Cerkve je prišla tako do izraza navzočnost Sv. Duha, ki ga je Kristus svoji ustanovi obljubil kot prav ob priliki tega koncila.
Kaj bolj naravnega, če se je papež Pavel VI., ki je sprejel iz rok svojega prednika delikatno dediščino delo koncila nadaljevati in uspešno končati, odločil dati letošlijeinu 28. oktobru posebno slovesen pečat. Naj vsi koncilski očetje ter ves svet, tako krščanski kot ostali, začutijo, kaj dolgujejo nepozabnemu Janezu XXIII.
SLOVESNOST V BAZILIKI SV. PETFfcA
Sedanji vesoljni cerkveni zbor, ki se je pričel kot znano li. oktobra 1962, je v prejšnjih zasedanjih že uzakonil pet osnutkov: dva 4. decembra 1963 (o bogoslužju in sredstvih družabnega obveščanja) ter tri lani, 21. novembra (o Cerkvi, ekumenizmu in vzhodnih Cerkvah).
Letos se je tem dekretom pridružilo pet novih: o dušnopastir-skih dolžnostih škofov v Cerkvi; bil je sprejet z 2319 glasovi proti trem; nato o verskem življenju (2321 proti 4); o duhovniški formaciji (2318 proti 3); o krščanski vzgoji (2290 proti 35) ter o odnosu Cerkve do nekrščanskih ver
WILS0N JE POPUSTIL flLEDE RODEZIJE
Skoro teden dni se je mudil angleški ministrski predsednik Wilson v Rodeziji z namenom, da prepriča ondotne belce, naj ne proglasijo enostransko, brez odobritve britanskega parlamenta, rodezijske neodvisnosti. To mu je pa uspelo le na ta način, da je v znatni meri popustil Smithovi vladi, ki zahteva, naj bo podlaga novih pogajanj ustava iz leta 1961, ki je belim naseljencem naklonjena.
Wilson je odpotoval iz glavnega mesta Rodezijo Salisbury preteklo soboto. Pred odhodom je hotel govoriti po televiziji, toda ker je Smith zahteval, naj bo govor v obliki razgovora s tremi časnikarji, ki ga bodo spraševali, je Wilson to zahtevo odklonil in se nato odločil za tiskovno konferenco. Na njej je povedal, da bodo ustanovili posebno kraljevsko komisijo, ki
naj ugotovi, ali se da rešiti rodezijski problem na podlagi nekaterih sprememb iz leta 1961. Izjavil je tudi, da Anglija ne misli uporabiti šile proti Smithu, pač pa bi uvedla gospodarske sankcije v primeru enostranske razglasitve neodvisnosti. Ker bo potrebno še nekaj časa, da se odstranijo strah in razni plemenski predsodki, zato Velika Britanija zaenkrat še ne bo dala Rodeziji neodvisnosti na podlagi večinske vlade, to se pravi, ne misli izročiti državne uprave črncem.
Seveda so črnci to Wilsonovo stališče sprejeli z negodovanjem. Oni hočejo večinsko, t. j. svojo vlado pred proglasitvijo neodvisnosti. Ker pa imajo Angleži v svojih rokah škarje in platno, zato se bodo morali pač črnci prilagoditi novemu položaju in čakati nadaljnjega razvoja dogodkov.
in
(tu je vključena izjava o Hebrejcih, ki je vzbudila toliko pozornosti, pa tudi različnih mnenj). Sprejeta je bila z 2221 glasovi proti 88.
Glasovanju je sledila koncele-brirana sv. maša, ki jo je opravil sv. oče v sodelovanju s 24 koncilskimi očeti. Preganjano Cerkev so predstavljali kardinali Slipy, Wiszinsky ter Beran — vsi Slovani, misijonske pokrajine pa kardinal Gracias iz Indije.
Po evangeliju je imel sv. oče nagovor. S hvaležnimi besedapii se je spomnil najprej papeža Janeza XXIII., kajti »njegovi navdihnjeni odločitvi dolgujemo sklicanje tega koncila.« Tudi je izrazil svojo solidarnost s škofi in verniki, ki trpijo zaradi zvestobe Kristusu. »Njim izrekamo — je dejal — svojo veliko željo, da bi dočakali lepše dneve.« Izrekel je upanje, da bo delo koncila olajšalo Cerkvi njeno poslanstvo v novih razmerah, v katerih se nahaja človeštvo. Tople besede je imel tudi za ločene kristjane in za pripadnike ostalih verstev, med katerimi zavzemajo posebno odlično mesto Judje, saj so »naši duhovni sorodniki po Abrahamu in zatd ne več predmet prezira ali Obsodbe, temveč predmet spoštovanja, ljubezni ih upanja.« Sv. oče je svoj nagovor zaključil z besedami: »Tako Kristusova Cerkev s pomočjo tega koncila napreduje v resnici in veri ter razširjanju pravice in ljubezni. To je vsebina njenega življenja.«
Po sv. maši je prišel potem najbolj vzvišeni trenutek: slovesno proglašerije novih dekretov. Sveti oče je prebral formulo, ki pravi: »Dekreti in izjave, ki so bili sedaj prebrani na tem svetem in vesoljnem 2. vatikanskem cerkvenem zfeolii, zakonito zbranem, so bili kbricilskim očetom všeč. Žato jih Mi z oblastjo, ki nam je bila dana od Kristusa, skupaj s častitimi očeti v moči Sv. Duha, uzakonjamo in odločamo, da se v čast božjo javno objavijo vse stvari, ki so bile skupno sklenjene na koncilu.«
Tako se je petim dekretom iz prejšnjih let pridružilo še pet novih. Na uzakonitev pa čakajo še nekateri drugi, kar se bo zgodilo v prihodnjih tednih, kajti vse kaže, da se bo koncil, kot je ponovno izrazil željo sv. oče, končal z letošnjim zasedanjem.
-jk
Od 6. do 10. oktobra je bil v Konig-steinu blizu Frankfurta v Zahodiii Nemčiji vsakoletni kongres »Cerkve v stiski«. Na kongres je prišlo 500 udeležencev iz 35 držav. Slovencev je bilo 19, Večina duhovnikov. Iz Argentirie je bil navzoč msgr. Anton Orehar.
Tema kongresa je bila: Gre za človeka, predavanja pa so obravnavala teme kot: človek v sodobnem svetu; človek pod komunizmom; človek po božji zamisli; kakšen naj bo človek, da bo pomagal krščanstvu v sodobnem svetu, zlasti v komunističnem.
V debati je bil sprejet sklep, da je treba sedanjo Jugoslavijo prištevati v polni meri k narodom zd železno zaveso, ker je komunizem in položaj Cerkve v tej državi tak kot v ostalih komunističnih državah.
Med kongresom je bila odprta tudi razstava tiska od komunizma zatiranih narodov. Na njej je bil zastopan tudi slovenski tisk, ki izhaja izven mej matične države.
Na kongresu so bile sprejete naslednje resolucije:
1. Ne smemo se naveličati govoriti polno resnico o komunizmu, ki oropa človeka njegove časti; prav tako se ne smemo
utruditi govoriti o stiski Cerkve v komunističnih vladavinah.
2. Tudi oblastem in javnim osebnostih* je treba dopovedati, da gre pri komunizmu predvsem za človeka in ne toliko za določen gospodarski sistem.
3. Kongres naproša vatikanski koncil, naj izreče tolažilno in bodrilno besedo bratskega sočustvovanja vsem, ki so od komunizma preganjani, komunistične oblastnike naj pa opozori, da je treba po državnih postavah zagotovljeno versko svobodo tudi dejansko spoštovati in izvajati.
4. Samo dosledno izvajana krščanska socialna načela lahko rešijo človeka pred sebičnim izžemanjem in kolektivnim zasužnjen jem.
5. Kongres ponovno poziva ljudi v svobodnem svetu, naj ne pozabijo bratov, ki niso svobodni. Ponovna srečanja med vzhodnim in zahodnim človekom so zato velikega pomena. Treba je imeti pogum za resnico in odločnost v pomoči. Tucli majhna pomoč že veliko pomeni.
6. Današnji čas zahteva od kristjanov, da so edini med seboj in da so čuječi, ko gre za spoštovanje resnice, svobode in človečanskih pravic med vsemi ljudmi.
V Sovjetski zveži narašča verska nestrpnost
Prbtikatoliški izbruhi v Ukrajini
Osrednji odbor ukrajinske komunistične stranke je ob popolnem soglasju sovjetske vlade sklenil ustanoviti leposlovno nagrado na ime Haroslava Aleksandrovi-ča Galana. Ta nagrada bo podeljena vsako leto dne 9. maja na dan, ki je posvečen tisku in knjigi, tistemu, ki se bo po svojem leposlovnem delu najbolj odlikoval v razkrinkavanju »laži« katolicizma.
Vest je objavilo samo uradno glasilo ukrajinskega centralnega odbora komunistične stranke Sovjetska Ukrajina. Član-kar hkrati izreka javno obžalovanje spričo »zahrbtne« katoliške propagande, ki da se vrši zlasti v južni Ukrajini, nasprotno pa posveča vzvišene besede protikatoliškemu pisatelju Galanu, ki je leta 1949 umrl v kolhozu blizu Kijeva.
Letošnjo riagrado so podelili ukrajinskemu pisatelju Juriju Stepanoviču Melni-čuku za njegovo zbirko povesti, ki so vSe prežete z zagrizenim antikatolicizmom. Gre za delo, ki grobo napada in žali katoliško duhovščino. To zbirko posebej širijo po Ukrajini in tudi po Poljskem, češkoslovaškem ter v Vzhodni Nemčiji, član-kar zaključuje svoj članek s silovitim napadom na jezuite, katere obtožuje, da vršijo ne samo aktivno protisovjetsko propagando, marveč da so tudi krivi raznih terorističnih dejanj, ker da so poslali agente, ki so leta 1948 umorili v Lwowu msgr. Kostelnika, ki je bil pobudnik povezave vzhodnih katoličanov z moskovskim patriarhatom.
Vse vere so orodje meščanske reakcije
Kakšno je stališče sovjetskega režima do vere, je pojasnil tale odgovor urednika časopisa Sovjetskaja Moldavija nekemu bravcu: »Vse vere, kot je dejal že Lenin, vse cerkve in vse verske organizacije vseh časov pojmuje marksizem kot orodje meščanske reakcije, ki jih ta izrablja z izkoriščanjem in zavajanjem delavskega razreda.
njihov nekdanji somišljenik, bivši notranji minister OlaR s svojo novo ustanovljeno stranko lahko vzel mnogo glasov.
kot znano, so se socialisti in miriištri ljudske stranke razšli v zvezi s proračunom za leto 1966. Finančni minister ni bil pripravljen kriti velikega primahjkljaja, ki ga iiiiajo avstrijske železnice ter jih upravljajo v glavnem socialisti. Stal je na stališču, naj si železnice same poiščejo vsaj 'del dohodkov, naj se zato povečajo tarife, število uslužbencev pa primerno mehanizaciji dela zmanjša. Socialisti so v tem ministroverii sta-liščti videli cist proti seBl in sprožili padec vlade.
Kdaj bodo državnozborske volitve, še ni dokončno odločeno, na vsak način pa bodo že spomladi prihodnjega leta.
Ozadje vladne krize v Avstriji
Avstrijski zvezni kancler dr. Klaus je v svojem zadnjem radijskem govoru odločno obsodil socialiste, da so oni krivi, če je vlada padla. Socialisti bi namreč šli radi čimprej na volitve. Bojijo se, da Če bi bile volitve šele drugo jesen, da bi jim
De Gaullov zunanji minister Couve de Murville je pred nekaj dnevi obiskal Sovjetsko zvezo. To sodelovanje spada v okvir zamisli, ki jo ima general De Gaulle o Evropi, da morajo imeti namreč v Evropi prvo besedo evropske države in da je treba pospeševati evropsko enotnost od Atlantika do Urala.
Francoski zunanji minister je poudaril tiujno potrebo, da Pariz in Moskva vskla-dita svojo politiko. V razgovoru je omenil tista vprašanja, glede katerih imata obe državi enake poglede in sicer: Združeni narodi, Vietnam ter večstranska jedrska Sila, kateri se pa upirajo Francozi iz drugačnih razlogov kot Sovjetska zveza.
Sovjetski zunanji minister Gromiko je pa s svoje strani izjavil, da sta si sovjetsko in francosko stališče zelo blizu in da obstaja soglasje glede mnogih problemov, ki nudijo podlago za trajno franco-sko-sovjetsko sodelovanje. Gromiko je govoril največ o Evropi, o Južnem Vietnamu ter OZN, omenil je tudi poljsko-nemško mejo na Odri in Nisi, izognil pa se jte omembi Kitajske.
Iz Moskve jfe de Murville odpotoval v Leningrad, preteklo nedeljo je pa odletel na polotok Krim, kjer se je v letoviškem kraju Soči sestal s predsednikom Sovjetske vlade Košiginom in predsednikom prezidija vrhovnega sovjeta Mikojanom.
Tako francoski kot sovjetski krogi so zelo zadovoljni s temi srečanji. Pravijo, da so potekali v ozračju prijateljstva in bili preižeti z duhom medsebojnega razumevanja.
Cerkveni zbor in misijonstvo
Misijonsko poslanstvo Cerkve je danes tako kot prve čase: njeni udje morajo biti pričevavci za Jezusa, njegovo ljubezen in nauk. Njihovo pričevanje naj vodi ljudi k veri v Jezusa. Nasproti temu je precej razširjeno tako pojmovanje misijonstva, ki preveč izključno išče njegovo nalogo v pridobivanju krščencev. Kakor je celotna podoba Cerkve postala preveč organizacijska, tako se tudi misijonski uspehi merijo enostransko po ustanovah in številkah. Statistika je zasedla prevladujoč položaj.
To pa ni brez nevarnosti. Nevarnost je v tem, da nismo pravični pomenu krščanskega pričevanja v deželah, kjer je opaziti malo neposrednih misijonskih učinkov. Še večja je nevarnost, da iz pomena misijonskega delovanja napravimo neodvisen cilj. Nekristjani lahko dobe vtis, da se Cerkev bori z drugimi ustanovami za vpliv v sodobnem dogajanju in za osvojitev ključnih položajev.
Pričevanju Cerkve za Kristusa moramo spet priznati veljavo prvega misijonskega citja. V razgovorih o shemi o Cerkvi je bombajski kardinal Gracias poudaril, kako se mora Cerkev ravno v misijonskih deželah izogibati videzu, da zasleduje lastne cilje, kot da bi bila država v državi.
Kristus je prišel na svet zato, da služi in da daruje življenje. Tako mora tudi Cerkev sodobnemu svetu stužiti, pomagati, mu kazati pot. V prvi vrsti mora ljudi notranje prenoviti. Naj se ne ponaša s svojimi ustancnmmi, marveč naj svet blagoslavlja in posvečuje. Poznati mora usodo sodobnih ljudstev in pereča vprašanja naših dni. Iz obilja svojih izkušenj naj išče odgovore za ljudi naše dobe. V prvi vrsti mora prikazovati zveličanje v Kristusu kot med nami bivajočo božjo ljubezen, ki se daruje za vse ljudi in objema tudi sedanji čas.
MANJ PROČELJA, VEČ DUHA!
Na koncilu je bilo precej govora o Cerkvi revežev. Govorniki so zahtevali odpoved zunanjemu sijaju. To velja še posebno za Cerkev v misijonih. Priznati je treba, da sO mnogi škofje v misijonskih deželah resnično preprosti in ponižno vdani svojemu poslanstvu. Je pa prav v misijonih, kjer je Cerkev neznatna manjšina, tudi skušnjava, da se z zunanjimi stvaritvami, s pročelji dokazuje pomembnost Cerkve. Z nekakim pokolonialnim častihlepjem poskušajo posnemati zapadne ustanove, zato da ne zaostanejo.
A mnogo važnejše bi bilo vestno preučevanje problemov, ki tlačijo deželo, in pri spevati v krščanski ljubezni k rešitvi verskih, moralnih in družbenih težav. Kako važno bi se bilo na primer z vso odločnostjo zavzeti za delavstvo. Danes so delavci v večini razvijajočih se držav še razmeroma majhna skupina, kmalu pa bodo odločilno sooblikovali prihodnost: razen tega jih nikakor ne gre prepustiti komunističnemu obdelovanju.
LASTNA ODGOVORNOST MISIJONSKIH CERKVA
problem domače duhovščine ni vprašanje številk, marveč kvalitete, prave verske in teološke usmerjenosti in ozke povezanosti z ljudstvom.
Bilo je v navadi, da so poskušali vzdigniti kvaliteto s tem, da so duhovniške kandidate pošiljali v inozemstvo, v Evropo, v Rim. A tak duhovnik se odtuji svojemu ljudstvu. Zato bi bilo treba vso skrb posvetiti izboljšanju domačih ustanov za duhovniško vzgojo. Potrebna je obogatitev knjižnic, izpopolnitev profesorskega zbora, vzgoja strokovnjakov za preučevanje okolja, v katerem bodo bogoslovci pozneje delovali. Semenišča naj postanejo središče misijonskega razmišljanja in načrtov; tudi dušni pastirji naj bi v njih našli orientacijo. Nadarjeni duhovniki naj bi hodili v tujino šele kot zreli ljudje s ciljem, da se specializirajo. Prava duhovniška vzgoja pa naj bi bila delo misijon skih dežel. Dokler ni domače duhovne tradicije in samostojnega teološkega razi-skavanja v mladih Cerkvah, ni mogoče govoriti o ukoreninjenju krščanstva, tudi če je domača hierarhija že čisto razvita.
Ne gre pa pozabiti tudi drugih misli, ki so jih koncilski očetje izrekli o pastirski službi, npr. o razmerju škofa do njegove krajevne Cerkve in njegov odnos do vesoljne Cerkve. Na lastnem ozemlju si mora škofovska služba prizadevati za krepitev in rast božjega ljudstva. Nikoli ne sme zatirati darov in pobud, ki jih navdihuje Bog. Prav za misijonski položaj ve-Ijajo besede svetega Pavla: »Ne ugasite Duha!« (1 Gal 5, 19).
Ravno tam, kjer naj Cerkev raste in se prilagaja, mora veljati načelo subsidiarnosti: da naj nadrejena avtoriteta nastopa le tedaj, če to zahtevata enotnost in red; v tem okviru pa naj se pobude
in energije prosto razmahnejo. Ravno v misijonih mora biti razmerje škofa do duhovnikov očetovsko, spodbujajoče in polno zaupanja.
MISIJONSKA ODGOVORNOST VESOLJNE CERKVE
Misel sotrudništva je plodna — tako smemo pričakovati — tudi za razmerje vesoljne Cerkve do misijonov, že v preteklih letih je bogato obrodila, posebno v darovih, ki odhajajo iz Evrope mladim cerkvenim občinam. Na koncilu so prišli škofje v osebne stike in misijonski škofje se poslej čutijo dosti bolj pritegnjene v življenje celotne Cerkve.
A zaupanje misijonov v koncil gre še mnogo dalje: cerkveni zbor mora zbuditi misijonsko odgovornost v celotni Cerkvi. Za to, da izpolni Cerkev svoje poslanstvo v modernem svetu, je potrebno še mnogo več žrtev oseb in tvarnih sredstev, še mnogo več svetovne povezanosti. Sodobnim nalogam bo kos samo nova misijonska pomlad v celotnem krščanstvu.
To je nekaj primerov, ki kažejo, kako so misijonski problemi najtesneje povezani Z bistvom Cerkve. Rešiti jih je treba z novega stališča Cerkve, kakor ga gradi koncil. Cerkev mora dobiti spet mnogo močnejšo zavest, da je božje ljudstvo, ki ima svetu oznaniti veselo oznanilo, odrešilno in zedinjajočo božjo ljubezen. Cerkev kot celota in posamezniki, duhovniki in laiki, morajo spet razumeti, kaj se pravi biti Kristusov pričevavec: ne žlobudrav učitelj, ne vseved, ne človek prikrite ošabnosti in zavesti nadmoči, temveč človek, ki je Jezusovo ljubezen sprejel v svoje življenje in ki ve, da se svet more obnoviti samo v tej ljubezni.
K. M.
'i'
-»V V- * •
a r. •	»*-,
čeprav ta zamorska koča ne odgovarja ravno evropskemu načinu stanovanja, so ti, ki v njej prebivajo, srečnejši kot mnogi naši ljudje, ki živijo v obilju in razkošju. Kajti prava sreča je v zadovoljstvu srca. Tile na sliki ga imajo v polni meri
žarišče vsega misijonskega dela bodo poslej misijonski škofje. Cerkveni zbor je na novo podčrtal važnost škofovske službe. Okrepitev škofovstva pa se ne omejuje na razširjenje pravnih polnomočij, temveč sega prav v notranje življenje Cerkve.
Če je kje potrebno, da se močneje upoštevajo krajevne razmere v življenju Cerkve, je to v misijonskih pokrajinah, kjer se mora Cerkev znajti v novem okolju in se neprestano prilagajati hitro se menjavajočim spremembam. Doslej smo misijone pojmovali preveč kot nekako zunanjo cerkveno provinco, ki naj jo »osrednja Cerkev« oskrbuje in vodi.
Ni čudo, da je zato v misijonih bilo premalo lastnega življenja in čuta za lastno odgovornost. To lastno življenje je treba odločno gojiti. V tem je glavni pomen okrepitve škofovstva za misijone. Kaj je mišljeno z lastno odgovornostjo, je lepo videti v liturgični konstituciji, ki se še posebej ozira na misijonske dežele. Domači jezik in navade naj dobe v liturgiji svoje mesto; predvideva se celo razvoj novih obredov v skladu z domačimi tradicijami.
življenja
Sestanek o podeljevanju odpustkov
V četrtek, 11. novembra se bodo sestali predsedniki škofovskih konferenc. K sestanku bo prišel tudi sv. oče, ki bo udeležence pozdravil. Pri tem sestanku bodo verjetno razpravljali o novi uredbi za podeljevanje odpustkov. Enako zasedanje je bilo že pretekli teden, ko so predsedniki razpravljali o novi ureditvi spokornih del, kakor sta post in zdržek mesnih jedi. Kaže, da bo glede posta in zdržka mesnih jedi ob petkih prišlo do kake spremembe, ki naj bi bolje odgovarjala današnjim časom.
nika. To se ne bo zgodilo. Morda bo zanj postopek za razglasitev poenostavljen, a se ne bo oddaljil od sedanjih predpisov, ki določajo, kako je treba ugotoviti in dokazati, da kdo zasluži svetniško čast. Kot potrdilo svetništva so najvažnejši čudeži.
DUHOVNIKI MORAJO BITI POVEZANI S SVOJIM LJUDSTVOM
A liturgija je le erio iz področij, na katerih naj se razvije cerkvena množenstve-nost. Podobna načela se bodo morala uveljaviti tudi drugod v cerkvenem življenju, npr. v vzgoji laikov in njihovem apostolatu. Najvažnejze pa je vprašanje duhovniškega oblikovanja, ki se gotovo mora priličiti kulturnim in socialnim razmeram posameznih dežel. Res se je to poudarjalo že desetletja, a praksa često ostaja daleč za ideali. Danes mora biti čisto jasno, da
Nov blaženi
17. oktobra je sv. oče Pavel VI. v baziliki sv. Petra v Rimu slovesno proglasil blaženim jezuitskega misijonarja iz Francije Jakoba Berthieu, ki je pretrpel mu-čeniško smrt na otoku Madagaskar 8. junija 18%. Pri obredih proglasitve so bili med drugimi navzoči diplomatski predstavnik Francije in Madagaskarja, 16 kardinalov, mnogo koncilskih očetov ter general jezuitske družbe p. Arupe. Ob tej priliki je prejel sv. oče običajni dar: šopek rdečih rož (simbol mučeništva) ter posodo 7. relikvijami blaženega mučenca.
Razglasitev Janeza XXIII. za svetnika
Omenili smo že, da si mnogi prizadevajo, da bi bil Janez XXIII. že v teku koncilskega zasedanja proglašen za svet-
Knjiga, ki bo vsakogar pretresla:
Franc Ižanec: ODPRTI GROBOVI
C
u
V Gorico je prišla pošiljka knjige, ki človeka napolni z grozo in privede do zaključka, da tisti, ki so storili to, kar knjiga opisuje, res niso bili ljudje.
Gre za dokumentaren opis usode tistih tisočev domobrancev, ki so bili koncem maja 1945 po Angležih vrnjeni s Koroškega ter izročeni sedanjim oblastnikom Jugoslavije.
Vsebino je avtor knjige predstavil s temi besedami: »Pričujoče dela je zbirka dokumentov o morilskih orgijah komunistične stranke v času rdeče revolucije in ob koncu le-te, opis morišč in okoliščin, ki osvetljujejo dogodke. Zaradi lažjega razumevanja sem opisom dodal črteže (o krajih, kjer so se pokolji izvršili). Pričevanja so zapis izpovedi domobrancev, ki so se rešili iz groba. Opustil sem vsa imena, ki bi mogla kompromitirati; zapisana so pa v zapiskih, ki so v arhivu, a vsi dokumenti shranjeni na varnem.«
Na koncu knjige je »Celotni pregled« komunističnih pobojev in morišč v maju, juniju in juliju 1945.
Kako drugače bi lahko bilo danes po dvajsetih letih med nami, če bi se mogli
spominjati le tistih grozot, ki so jih povzročili naši narodni sovražniki nacisti in fašisti. Res, vsi bi bili združeni okrog besede rezistenca!
Tako pa nam prav ta beseda vedno znova prikliče v spomin strahotno dejstvo: v imenu rezistence je slovenski komunist, pijan zmage, pobijal več tednov po koncu vojne svoje idejne nasprotnike, potem ko je dosegel oblast in imel vso priliko, da se izmiri s svojim bratom.
Knjiga Odprti grobovi je strahotna obsodba sistema, ki si je priboril oblast nad našim narodom, pa tudi vseh tistih, ki se mu zlasti v svobodnem svetu hlap čevsko udinjajo. Prav pa bi bilo, da jo preberejo prvi oni in prav oni! Morda jih bo le obšlo spoznanje, da podpirajo sistem, ki človeka poniža pod žival.
Knjiga je izšla v samozaložbi v Buenos Airesu. Ima 120 strani velikega formata, 12 slik in 4 črteže. Dobiti jo je mogoče, dokler traja zaloga, ki je zelo omejena, na upravi našega lista, Riva Piazzutta 18, Gorica, ter po naših knjigarnah. Cena izvodu je 1000 lir.
-ek
V dob Pre sev. v n
IZ ŽIVLJENJA NAŠIH LJUDI
Novi monsignorji goriško-koprske administrature
Goriško-koprski administrator msgr. Janez Jenko je imenoval izmed svoje duhovščine štiri nove monsignorje in sicer: msgr. Ivana Kobala, župnika v Črnem vrhu nad Idrijo, msgr. Jožeta Miliča, žup nika in dekana v Povirju na Krasu, msgr. Franca Štegla, župnika v Izoli in msgr. Vladimirja Širclja, župnika v Hrušici v severni Istri. Vsi štirje novi monsignorji so zaslužni duhovniki, ki so za Cerkev veliko naredili in za svoje ljudstvo tudi veliko pretrpeli. K imenovanju iskreno čestitamo!
Novo slov. župnišče v Torontu
Župnija Marije Pomagaj v Torontu, ki do sedaj ni imela pravega župnijskega: poslopja, zida novo župnišče. V poslopja no poleg stanovanjskih in uradnih prostoj rov še dvoranica, zakristija, sobe za sin vensko šolo in ministrante. Načrt je izdelal g. Vilko Čekuta. Župnik Marije Pomagaj, č. g. Andrej Prebil CM je začel z zidanjem pred nekaj meseci in upa, da bo zgradba končana še pred zimo.
Slovenski misijonar žrtev prometne nesreče
Že leta 1935 je odšel v Brazilijo kot misijonar slovenski redovnik p. Simon di Lenardo. Doma je bil iz Stolbice v Reziji. Sedaj pa je prišla žalostna novica, da se je pred kratkim v Braziliji smrtno ponesrečil z avtomobilom.
Tudi ta slovenski misijonar je moral doživeti grenko spoznanje: medtem ko je v daljnih misijonih učil spreobrnjene pogane v njih lastnem jeziku spoznavati in častiti Boga, je bilo njegovo ljudstvo v Reziji ter Beneški Sloveniji vse do sedaj primorano v domačih cerkvah moliti in peti v jeziku, ki ga mu ni posredovala mati, temveč šola ter duhovniki, ki so bili njegovega jezika nevešči, pomirjujoč svojo vest z že stokrat obrabljeno krilatico: »Tutti capiscono 1’italiano.«
Za pokojnim p. Simonom je te dni opravil v Stolbici mašo zadušnico p. Fur-lanis. Udeležili so se je vsi prebivavci te nekdaj močne fare, ki pa ima zaradi izseljevanja iz leta v leto manj prebivavcev.
Slovenske šole v Kanadi
Slovenski naseljenci v Torontu imajo dve lastni župniji in slovenski šoli: p h Mariji Pomagaj v središču mesta in pri Brezmadežni v New Torontu. Otroci slovenskih staršev, ki hodijo čez teden v aff, gleške šole, se tudi sistematično učijf jezika svojih staršev. Slovenski šoli delujeta ob petkih zvečer in ob sobotah če* dan. Letos obiskuje slovenski šoli 325 otrok.
Slovenska šola Marije Pomagaj bo & letos izdala nove učbenike, primerne Z* slovenske šole v Kanadi, kajti tudi 1 mnogih drugih mestih in krajih v Kanadi kjer bivajo naši naseljenci, delujejo slovenske šole. Mnogi starši pa, ki nimajo prilike in možnosti, da bi pošiljali svojo otroke v slovensko šolo, si želijo slovenski učnih knjig, da bi učili svoje otroke dofflU
Ravnatelj slovenske šole Marije Pomagal-č. g. Tone Zrnec -CM je s svojim učiteljskim zborom pripravil izdajo dveh učbenikov: Materina beseda je ime knjige, V bo služila za prva dva razreda; Veseli dot5
Pri]
zap
več
T
tov
siji
Upr Ui ;
kar
lija
Sla
jeti
U
Pra
sist
Vav
v I Ble< Pra iN tov
ietii obč Vpr Vsa Iz ,
«čt
>riz
Pid
Sitr
Pan
■N
sesi
ške
Pok
stoj
Vav
to,
vili«]
*Ye1
pa bo učna knjiga za višje razrede.
knjigah bo poleg bralnih vaj še zemljepi* in zgodovina Slovenije, slovnica, sestavil o nekaterih slovenskih slavnih možeh 18 podatki o naseljevanju Slovencev v Kana^-
hitj
Ž
han Pri V ; sPr< ftial
Čes;
P
Prei
Bra,
sk0
vor:
šjej
K
lev;
»Po
Plu
Pra-
li
S
RAZNE NOVICE
Novi turinski nadškof
V nedeljo, 17. oktobra je prejel škofovsko posvečenje novi nadškof v Turinu, msgr. Pellegrino. Novi nadškof je znana osebnost. Bil je več časa univerzitetni profesor. Po svojih izjavah in nastopu na koncilu je pokazal veliko razgledanost in čut za potrebe sedanjega časa. Kaže, da bo med italijanskimi škofi zavzel odlično mesto. Njegovega posvečenja se je udeležil tudi predstojnik protestantske redovniške skupine iz Taize, ki obhaja letos 25-letnico obstoja. Listi poročajo, da je novi turinski nadškof odklonil dragocen naprsni križ in se bo zadovoljil z navadnim lesenim.
Dnevi srečanj so lepo uspeli
Zaključili so se dnevi srečanj med katoličani, pravoslavnimi in protestanti, ki so se vršili v benediktinski opatiji Nieder-alteich na Bavarskem v Nemčiji. Udeležili so se jih predstavniki posameznih veroizpovedi iz Nemčije, Avstrije, Italije, Francije, Holandske, Danske, Švedske in ZDA. Bilo jih je nad sto. V teku del, ki so imela kot temo »Cerkev ubogih«, so kongresisti proučili možnosti in značilnosti prepričljivega pričevanja Cerkve spričo ogromnih duhovnih in materialnih potreb sedanjega sveta.
V državi Santo Domingo vlada zmeda
Zadnja poročila iz Dominikanske republike vedo povedati, da je začasna vlada Garcije Godoya, ki je na posredovanje medameriške organizacije 3. septembra prevzela na otoku oblast, skoro brez moči in potrebne avtoritete, da uveljavi svojo voljo. Odkar je Garcia Godoy prevzel vodstvo države, je bilo izvršenih že nad sto političnih umorov. Dnevno prihaja do novih izgredov, ministri prihajajo in odstopajo, ulica ima vedno več besede.
Ti dogodki pričajo, da polovičarske rešitve, kjer so v ozadju komunisti, ne nudijo demokratski strani nobene prave zaščite, pač pa so voda na mlin levičarskim silam, ki prav v neredih in zmedah najbolj uspevajo i-n si pripravljajo odločilni trenutek, ki se bodo znova skušali pridobiti oblast kot letošnjo pomlad.
tedne med katoličani in anglikanci in m6" katoličani in luterani, Te prve razgovori teološkega značaja med predstavniki rilske Cerkve in ameriškimi protestantski**1 Cerkvami je organizirala komisija za ekumenske zadeve ameriškega episkopata smislu odloka drugega vatikanskega *** soljnega cerkvenega zbora o ekumeniz**111. Omenjenega sestanka so se prvič ud# žile tudi predstavnice ženskega giba# V katoliški delegaciji je bila -Margari* Mealy, ravnateljica narodnega sveta W toliških žena; med predstavniki prezbi** rijanske Cerkve pa je bila gospa Clj#
predsednica sekcije za ekumenske zad«1
organizacije United presbiterian wort*«
ii#
Katoliško delegacijo je vodil msgr. Er#, Huntekoefler, škof iz Charlestona v J# Karolini, prezbiterijansko pa Richard ^ vies, predsednik komisije za ekumens*1 odnošaje prezbiterijanske Cerkve.
Pi
in ,
*avi
Ijav
kop
D
ki :
%i
vod
klinu
k
kri\
Ekumenski razgovori v USA
Nedavno sta se sestali delegaciji katoliške Cerkve in ameriške prezbiterijanske Cerkve v Washingtonu in pričeli proučevati probleme teološkega in doktrinalnega značaja, da bi tako pričeli s koristnim ekumenskim razgovorom. Podobne medkonfe-sionalne konference so se vršile pretekle
Verska propaganda se v Sovjetski zvezi kaznuje
Radio Stavropol je sporočil, da je sko sodišče obsodilo dva evangeli*3
h 4
prvega na deset let in drugega na tri zapora, ker sta vabila sovjetske d# Ijane, naj vstopijo v evangeljsko vero-
lesi
le
šed
*%{
koš,
tor£
.
V
'•ob
'ret
kos
Doberdobski levičarski občinski I upravitelji ne trpijo opozicije
V četrtek 21. oktobra je bila v Doberdobu občinska seja. Ko so čitali zapisnik Prejšnje seje, so naši svetovavci, ki so seveda v opoziciji, ugotovili, da ni bilo v njem prav nobenega njihovih predlogov, Pripomb in opazk. Nasprotno pa je v zapisniku bilo več brezpomembnih besedi večinskih svetovavcev.
Tudi seje vodi župan po čisto diktator-;i navadi. Ko je na primer šlo za imenovanje manjšinskega zastopnika v komi-siji za pregledovanje računov preteklega ^Pravnega leta, katerega zakon predvideva, Ui župan ničesar hotel slišati, da bi manj-a (opozicija) sama predlagala svojega kandidata, katera je bila svetovavka Malija Ferletič, ker je svetovavec Ferletič Slavko izjavil, da bi naloge ne mogel spre-jeti zaradi preobremenjenosti z delom.
Meni nič tebi nič je župan predlagal Prav g. Slavkota in tako so večinski marksistični svetovavci tudi glasovali. Sveto-vavka Marija Ferletič jim je namreč trn peti. Bojijo se, da bi ravno ona pregledovala račune njihove lanskoletne u-Pravel...
Niti ni bilo v zapisniku županovega odgovora ne številna vprašanja Marije Ferličeve. Zares čuden način upravljanja občine! Županovi odgovori na posamezna 'Trašanja seveda niso nič zalegli, saj je ?sak odgovor bil le prazno besedičenje. It odgovorov samih sledi, da so bili nastopi Marije Ferletičeve tehtni in upra-vi£eni. To je namreč moral tako ali tako Mznati ves občinski svet. Zato pa je tadi poročanje komunističnega »Dela« o-fttno klavrno, ko skuša dajati prav žu-fanu.
Na seji sami so imenovali komisijo za Sestavo lestvice glede občinskega prispevka za študijsko nakazilo in vozne stroge za dijake revnih družin, ki obiskujejo Izklicne zavode in srednje šole druge riopnje. Tudi pri tej točki so se sveto-vavci slovenske liste odločno postavili za to, da se vprašanje reši pošteno po ipra-rilih zakona. Pri tem moramo povedati, da je župan ob zaključku seje opomnil affl Svetovavko Marijo Ferletič, naj ne nosi ij' dan pripombe glede zakona. Očividno tttti zakoni delajo preglavice...
Župan in njegovi večinski svetovavci "amreč trdijo, da razni zakonski predpisi fri majhnih občinah ne pridejo v poštev. ^ zmoto jih je zapeljal kak prefekturni Spregled kršitev manjših zakonskih formalnosti. Toda nad prefekturo je še državni svet, ki pa ne sme spregledati ni-^sar.
Prav zaradi neupoštevanja zakonskih Predpisov, na primer glede finansiranja Vadbenih del itd. ostane doberdobsko šolsko poslopje še naprej zapuščeno. Odgo-v°rnost pade pri tem na župana in na Negove večinske svetovavce! Svetovavci ®Wenske liste pa se bodo vedno poslušali pravice kritike v meji zakona in "Itozarjali javnost na vse napake in zamujene priložnosti levičarske občinske u-ftave.
se občuti zlasti v poletnem času in v teto mesecih, ko se pripravljajo grobovi za dneve Vseh svetih in vernih duš.
Kljub temu pa do sedaj še ni bilo slišati, da bi občinska uprava imela kaj v načrtu za to zadevo, ki brez dvoma ne bi povzročila občini velike škode, pač pa bi bila vsem občanom v veliko olajšanje.
S tem v zvezi vprašujeta nadalje, zakaj ni nobenega občinskega nadzorstva pri postavljanju nagrobnih spomenikov. V tej zadevi namreč dela vsakdo po svoje, kar povzroča, da zadobiva kljub številnim in lepim nagrobnim spomenikom doberdobsko pokopališče iz dneva v dan slabše lice, ki pušča na žalost vtis velike nemarnosti in brezbrižnosti.
Končno, kot je po zakonu predpisano, bi morala imeti občina pravilnik tudi za pokopališče in če ga nima, vprašava, kaj je temu vzrok.
Doberdob, dne 30. oktobra 1965.
Rezultati lahkoatletskega tekmovanja Memorial »Prof. Mirko Filej«
Kot smo že na kratko poročali v zadnji _ številki »Kat. glasa«, je odbor športnega kluba 01ympia tudi letos — in sicer že četrtič — organiziral športno tekmovanje Memorial »Prof. M. Filej«. Prvi del se je izvršil v nedeljo, 24. oktobra na goriškem šolskem stadionu. Udeležilo se je tekmovanja 45 lahkoatletov. Vreme je bilo idealno, število gledavcev zadovoljivo.
Rezultati so bili sledeči:
Troboj (250 m, skok v daljavo, kopje) Naraščajniki: Špacapan B. (35”6; 4,67 m; 27,16 m), 975 točk; Makuc M. (36”5; 4,69 m; 26,71 m), 921 točk.
Juniorji in seniorji: Tavagnutti N. (31" 2; 6,04 m; 37,77 m), 1760 točk; Sussi Ivan (32”3; 5,55 m; 28,50 m), 1442 točk; Prinčič Jože (33”7; 5,21 m; 30,92 m), 1334 točk. 80 m (naraščajniki)
Kodrič M. 10”1, 600 točk; Tomšič B., 10”7; Leban G. 11”3.
100 m (juniorji in seniorji)
RZASKE
NOVICE
INTERPELACIJA DVEH OBČINSKIH SVETOVAVCEV DOBERDOBSKEMU ŽUPANU
, ^odpisana občinska svetovavca Slavko '4 Marija Ferletič vprašujeta, kaj name-taVa storiti občinska uprava glede napeljave vode na doberdobsko občinsko pokopališče.
hobro je znano, da morajo naši ljudje, k* z veliko ljubeznijo do pokojnih pogoltna obiskujejo to pokopališče, nositi V°do za cvetje z doma. Pomanjkanje vode
Nagrajeni slovenski dijaki
Rimski dnevnik »II giornale dltalia« organizira vsako leto umetAiško razstavo študenta. Vršila se je tudi letos od 15. do 30. junija. Od 4388 izbranih del jih je komisija nagradila 739. Kar šest nagrad je bilo dodeljenih slovenskim dijakom iz Trsta. Nataša Kalc iz učiteljišča je prejela srebrno medaljo, Mojca Okorn, Novela Benedeti, Sergej Verč jz učiteljišča ter Ivan Verč in Robert Stepančič iz realne gimnazije so pa prejeli bronasto. Ta uspeh je za naše dijake tem bolj pomemben, ker so slovenski dijaki edini predstavljali mesto Trst na svečani proglasitvi in razdelitvi nagrad, ki je bila 25. oktobra na rimskem Kapitalu. Velika zasluga za ta'uspeh gre seveda akad. slikarju prof. Avgustu Černigoju, ki od vsega začetka obnovitve slovenskih šol na Tržaškem uspešno deluje in uči na učiteljišču ter realni gimnaziji v Trstu.
Ugodna turistična sezona na tržaškem
Kljub nenaklonjenim vremenskim razmeram je bila letošnja turistična sezona na Tržaškem razmeroma ugodna. V prvih devetih mesecih (januar-september) se je ustavilo v hotelih 259.988 ljudi, kar je 12.788 oseb več ali 5,14% z ozirom na isto obdobje lanskega leta. Domačih turistov so letos našteli 135.996, kar pomeni napredek za 2,18%. Iz inozemstva je narastlo število turistov iz Jugoslavije, Francije, Belgije, Anglije in ZDA, skrčilo pa se je število Nemcev iz Zahodne Nemčije, Švicarjev in Dancev.
Plavajoči ali zidani dok?
Tržaška trgovinska zbornica je naročila skupini strokovnjakov, naj se izjavi, katere vrste dok bi bil za tržaško pristanišče primernejši: plavajoči ali suhi.
Kraj za plavajoči dok naj bi bil med arzenalom in ladjedelnicami Sv. Marka. Plavajoči dok bi stal eno tretjino več kot zidani, toda bil bi bolj donosen kot zidani.
Kljub temu so se strokovnjaki odločili za zidani dok in to iz več razlogov: vsi novi doki velikih razmerij (300 m dolžine
in 50 m širine) so zidani; plavajoči doki zahtevajo mirno vodo, kar pa v Trstu zaradi pogoste burje ni mogoče; plavajoči dok nima neposredne zveze s cesto in železnico; plavajoči dok se ohrani le 40 do 50 let, nato ga je treba nadomestiti z novim.
Novi dok naj bi financirale država, dežela, krajevna industrija ter razna brodarska podjetja. Država naj bi krila 80% stroškov, ki bi v primeru, da se zgradi suhi (zidani) dok), znašali 6 milijard lir.
Buttignon S. 12,1, točk 560; Kodrič M. 12,4; Kacin V. 12,5.
1000 m (juniorji in seniorji)
Miani L. 2’45"5; Vetrih K. 3'08”8.
Skok v višino
Naraščajniki: češčut L. 1,55, točk 470; Fantini S. 1,45;
Juniorji in seniorji: Medesani 1,90, točk 769; Bensa D. 1,65.
Skok v daljavo
Naraščajniki: Verdoliva (1955-letnik) 3,17 m.
Juniorji in seniorji Marchesan R. 6,27 m, 664 točk; Buttignon 6,02 m.
Skok s palico
Naraščajniki: Tavagnutti M. 2,70, 570 točk; Leghissa M. 2,60 m.
Juniorji in seniorji: Medesani 3,70, 728 točk; Kacin V. 3,00 m.
Krogla
Naraščajniki: Podberšček E. 13,88 m, 688 točk; Antoni 12,22 m; Špacapan P. 11,12 m.
Juniorji in seniorji (5 kg): Busana 13,75 m, 555 točk; Bensa 13,15 m.
Met diska
Naraščajniki: Podberšček E. 44,11 m, točk 802; Antoni 21,41 m.
Juniorji in seniorji (2 kg): Orzan 31,46 m, 507 točk; Busana 28,72 m.
Kopje
Naraščajniki: Antoni 34,12 m, 392 točk; Kranner M. 32,57 m.
Juniorji in seniorji: Busana 45,03 m, 565 točk; Orzan 4430 m. švedska štafeta (400-300-200-100 m)
1. Buttignon - Tavagnutti - Zadio - Medesani 2’19”7.
2. Palla - Brajnik - Špacapan - Sussi 2’ 29”5.
Pokal je dobil že tretje leto zapovrstjo Sussi Ivan. Medalje pa so dobili za najboljši tehnični rezultat med naraščajniki Kodrič za teke, Tavagnutti v skokih ter Podberšček v metih. Med juniorji-seniorji je bil v tekih najboljši Miani, v skokih Medesani, v metih Busana.
Najboljši tehnični rezultat je dosegel Podberšček v metu diska (44,11 m); je to letos druga njegova najboljša mera (njegov rekord znaša 45,33 m).
'""Hiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiu
Že nekaj mesecev je na dnevnem redu v zainteresiranih krogih, zlasti turističnih, vprašanje igralnice v deželi FurlanijiJulij-ski krajini. Gre za izredno delikatno vprašanje, v katerega posegajo številni faktorji pravnega, moralnega in finančnega značaja. Vprašanje je aktualno spričo najnovejšega razvoja.
Sedeži za morebitno igralnico v deželi Furlaniji-Julijski krajini so trije. Lignano je vložil formalno prošnjo na deželo; Gra-dež se sklicuje na dovoljenje, ki ga je imel še v avstrijskih časih (o tem se je bavil deželni svet na vprašanje socialnega demokrata Devetaga); in končno sledi Se-sljan, za katerega je predložil prošnjo predsednik Turistične ustanove odv. Ter-pin na ministra za turizem in prireditve Corono.
Če bo torej dovoljena otvoritev igralnice v Furlaniji-Julijski krajini, bo treba izbirati. Toda vse prezgodaj pa je še o tem govoriti, ker je vprašanje silno delikatnega značaja. Ob zadnjem obisku ministra Co-rona v Lignanu so mu predložili to vprašanje. Toda odgovor, v kolikor se je zvedelo, ni bil ugoden. Vlada bi naj bila proti otvoritvi igralnice.
Zdi se, da je tak tudi odgovor notranjega ministrstva na prošnjo občine Lignano, ki jo je predložila na deželo, a jo je ta morala zaradi kompetence odposlati vladi. Dejansko dežela ne more v sedanjem
llll!INIII!IIIIIIMIIIII!IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIUIIIIIIIinilllllNIIIIIIIIIIIIIII|||||||||||MI!llllllll!ll!llllllillllMIIIIIIIIIIIIIIIIIIUIIIII!INII)ll!IIIIIHI!llllllllllllllll!lllllllllllllllllllllllllllllll
Vprašanje igralnice
položaju rešiti tega vprašanja na osnovi svojih postavodajnih pooblastil. Dežela ne more storiti drugega kot priporočiti pri vladi zadevo in zagovarjati razloge, ki so bili predloženi od raznih strani in ničesar več.
Z igralnico se je bavila tudi agencija »Giulia«, glasilo Krščanske demokracije in je med svojimi vestmi prinesla tudi novico, da zadeva pravna stran neposredno najvišji zakonodajni državni organ in pa občinske uprave. Tržaška KD meni, da je neverjetno, da bi se parlament zanimal za vprašanje te vrste. V krogih KD ugotavljajo tudi škodo, ki jo trpi turizem Furla-nije-Julijske krajine zaradi igralnic v Istri. Zatrjujejo pa obenem, da bi se morali uradno za to zanimati vladni organi in primerno rešiti to vprašanje.
Kar pa zadeva zadržanje fašističnih mi-sovcev o tem vprašanju, se pa v krogih KD poudarja, da je sedanja negativna izjava te stranke grede igralnice delno nasprotujoča z izjavo, ki jo je dal v tržaškem mestnem svetu načelnik skupine Mo-relli, na seji 22. julija 1965, ko je dejal: »Ce so Italijani, ki gredo preko meje po bencin in meso ter tam puščajo denar, zahvalimo Boga, da z igralnico v Portorožu, ki jo upravlja kazino iz San Rema, ni tako, saj gre samo polovica denarja v Beograd, ostala polovica pa se vrača v Italijo.«
RADIO
TRST A
Spored od 7. do 13. novembra 1965 Nedelja: 8.30 Kmetijska oddaja. — 9.00
Prenos sv. maše iz župne cerkve v Rojanu.
— 11.14 Oddaja za naj mlajše: »čudežno listje«. Dramatizirana pravljica. — 12.00 Nabožne pesmi. — 12.15 Vera in naš čas.
— 13.00 Kdo, kdaj, zakaj... Odmevi tedna v naši deželi. — 15.30 »Nemški malome-ščani«, veseloigra v štirih dejanjih, ki jo je napisal August von Kotzebue, prevedla Nada Konjedic. — 18.30 Izbor iz oddaje »Plošča za poletje«. — 20.30 Iz slovenske folklore: Lel ja Rehar: V starih časih: »Na semenj svjetega Martina«. —■ 22.10 Luigi Dallapiccola: Pet pesmi za bariton in nekaj glasbil.
Ponedeljek: 11.45 Italijanski akvarel. — 12.15 Brali smo za vas. — 18.00 Ne vse, toda o vsem - radijska poljudna enciklopedija. — 18.30 Simfonična dela Johan-nesa Brahmsa. — 19.15 Poglavja iz slovenske književnosti: Vinko Beličič: (5) »Anton Janežič in "Slovenski glasnik”«. —
21.00 Jacques Offenbach: »La Perichole«, komična opera v treh dejanjih. V odmoru (približno ob 21.55) Opera, avtor in njegova doba, pripravil Gojmir Demšar.
Torek: 11.45 Sodobni motivi. — 12.00 Iz slovenske folklore: Lelja Rehar: V starih časih: »Na semenj svjetega Martina«. —
18.30 Koncertisti naše dežele. — 19.00 Plošče za vas. — 21.30 Humoreske preteklega stoletja: Branislav Nušič: »Nagrobni govor«. •— 22.55 Mikoslav Istvan: Godalni kvartet. Izvaja kvartet Novak iz Prage.
Sreda: 11.45 Tržaški motivi. — 12.15 Pomenek s poslušavkamj - pripravila Marjana Prepeluh. — 18.00 Ne vse, toda o vsem -radijska poljudna enciklopedija. — 1830 Slovenska klavirska glasba. — 18.50 Motivi, ki so mladim všeč. — 19.15 Higiena in zdravje. — 21.00 Simfonični koncert. Pie-tro Ferro: Persefona, koreografski miste-
Širite »Katoliški glas"
rij v treh epizodah (zgodbo je avtor povzel po Ovidovih »Metamorfozah«); druga epizoda: »Had«. V odmoru (približno ob 21.40) Socialne vede.
Četrtek: 12.00 Za smeh in dobro voljo.
— 18.30 Francis Poulenc: Simfonietta za orkester. — 19.00 Pisani balončki, radijski tednik za najmlajše. — 2035 Morje v slovenski pesmi. — 21.00 »Vožnja v Osoje«* kriminalka v enem dejanju. — 22.40 Slovenski solisti.
Petek: 11.45 Italijanski pevci in ansambli. — 12.15 Pomenek s poslušavkami. —
18.00 Ne vse, toda o vsem - radijska poljudna enciklopedija. — 18.30 Znani dirigenti in skladatelji v Trstu: »Felix Wein-gartner in Pierre Monteux«. — 19.00 Pevski zbori Furlanije-Julijske krajine: Zbor »Ernesto Solvay« iz Tržiča. — 19.15 Zlata žlica - napisal Tone Penko. — 2035 Gospodarstvo in delo. — 21.00 Koncert operne glasbe. Igra simfonični orkester italijanske radiotelevizije iz Turina. — 21.50 Saba pripovednik: Aldo Marcovecchio: (4) »Najdene povesti««
Sobota: 11.45 Orkestra Martyja Golda in Artura Mantovanija. — 12.15 Največ, najviše, najdlje - mozaik prvenstev in rekordov. — 15.00 Glasbena oddaja za mladino. •— 16.00 »Volan«. Oddaja za avtomobiliste.
— 1720 Drugi vatikanski koncil. Poročila in komentarji. — 17.30 širimo obzorja: »Acquataurus - čistilec rek«. Napisal Slavko Andree. — 19.15 Družinski obzornik. — 20.35 Teden v Italiji. — 20.45 Slovenski oktet. — 21.00 Za smeh in dobro voljo, —
22.30 Jean Sibelius: Koncert v d-molu, op. 47.
lllllllillllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllltlllllllllllltlllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllltUiiiiiiiiMiiiiiHtlllllllllllllllllllltllllllllllllltlllllllllllllllllMItlUlllllllllllllllllllllllllllilllllllliiiiilliiiiiiHlltllllltlUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIU
MEJA
42
^Gospod Simon je spet veliko zvedel. °veljnik nima vezanih rok, le bolj po-a«i misli ali pa se dela, kot da ne razume, J4 se ne bi prenaglil ali komu delal , f>vice. Je značajen mož in se bo z njim govoriti. Copernica pa mu sploh ni ?6sla vsega mesa in še tisto, kar ga je, e končno sama zase spravila. To bo v ^dcljo osramočena, ko bo oznanil s priž-?*Ce, da gospod poveljnik ni dobil niti °sčka mesa! Z veliko večjo korajžo je ‘re.i spregovoril:
*v nedeljo bom to slovesno oznanil. Ako °vek sme oznaniti, da se je našel ali ■Rubil kak predmet, je toliko primerneje, . se na ta način vam vrne izgubljeno . r° ime. Prav zato pa se mi zdi po-ctono, da razčistimo drugo, podobno l4evo.«
‘trosim vas, govorite, prečastiti!«
‘Ni
10j
a Slemenici tudi ni več nobena taj-
's|' — kmalu utegne o tem govoriti vsa
župnija, — da sta od ostale polovice orožnika, ki sta bila včeraj na Slemenici, dobila vsak četrt prašiča.«
»Kot ste videli, gospod župnik, moramo biti v sodb; zelo previdni. O zadevi bom zaslišal oba orožnika. Ako se govorica potrdi, izgubi obtožnica seveda vso veljavo. Vsekakor me veseli, da je vse to prišlo na dan. Seveda bi bilo boljše, ako bi mi vi vse to povedali takoj v začetku in bi tako meni prihranili branje obtožnice, sebi pa ves zagovor.«
»Hotel sem vas počasi pripraviti na to. V tej zvezi bi še rad omenil, da je gospod narednik pozabil v obtožnici omeniti dve podrobnosti: prvič, da je zaplenil v župnišču mlečno konzervo, ki jo je prinesel Ignacij Fer-derbar iz taborišča. Jaz sem mu jo nato sicer podaril, vendar smatram, da je ne bi smel zapleniti;
drugič, da je istemu Ignaciju zaplenil 4 britvice.«
»še to povrhu!« je poveljnik odkimaval z glavo. Očividno mu je bilo nerodno, da
je zadeva pričela dobivati tako grdo lice. Vljudno je nagovoril dušebrižnika:
»Prečastiti, v resničnost vaših besed ne dvomim. Vendar moram zaslišati tudi orožnika. Ste torej pripravljeni, da te obtožbe, če treba, ponovite vpričo njiju?«
»Zakaj ne, če želite?«
Poveljnik je pritisnil na gumb, da je dvakrat pozvonilo. V urad je stopil orožnik, ki je odkril Naceta pod posteljo. Spoštljivo je pozdravil poveljnika. Brž je moral odgovarjati na poveljnikova vprašanja:
»Koliko časa sta se včeraj zamudila pri Bogataju?«
»To se pravi, prvič kake pol ure, drugič okrog tri ure.«
»Ob korej ste bili tam prvič?«
»Kmalu po prihodu na Slemenico. V gostilni so nama rekli, da ondi največ vedo.«
»Torej pred preiskavo v župnišču?«
»Da, gospod poveljnik.«
»Sta ondi tudi večerjala?«
»Da, gospod poveljnik.«
»So vama dali tudi veliko mesa?«
»Dali, gospod poveljnik.«
»Sta ga plačala?«
»Ne, gospod poveljnik.«
»Zakaj ne?«
»Jaz pravzaprav ne vem točno. Gospod
narednik je sprejel in nič plačal. Zato se tudi jaz nisem upal drugače ravnati.«
Poveljnik je zopet pozvonil. To pot le enkrat in hkrati zabičeval orožniku:
»Strogo vam prepovem, da bi o zadevi s komer koli govorili. Tudi z osebjem te postaje. Ziasti vam prepovem vsak stik z Bogatajevimi. Ste razumeli?«
»Razumel, gospod poveljnik.«
Med tem je že vstopil narednik. Bil je čisto drugačen kot prejšnji dan na Slemenici. Ponižno se je predstavil poveljniku. Nobene sledi nadutosti ni bilo opaziti na njem. Morda je tudi že prej ujel kako besedo skozi vrata.
Poveljnik je najprej odslovil orožnika. Narednik je v zadregi pogledal na gospoda Simona, češ ali ne bo tudi ta odšel. Toda dušebrižnik ni trenil niti z očesom. Moral je torej odgovarjati vpričo njega. Saj je
llllllllll!lllllllllllllllllllll!lllllllllllllllllllll!llllll|IIIHH
on prejšnji dan tudi vpričo drugih njega poniževal!
»V kateri hiši ste dobili včeraj največ podatkov za obtožnico?« je resno vprašal poveljnik.
»Pri Bogataju.«
»Koliko časa ste se pri njem zamudili?«
»Kaki dve uri.«
»Od katere do katere ure ste bili v hiši?«
»To se pravi, prvič mimogrede, drugič malo dlje.«
»Zakaj ste se vrnili?«
»Obljubili so mi veliko podatkov.«
»Zakaj vam jih niso dali že popoldne?«
»Niso utegnili.«
»So vas povabili na večerjo?«
»Da, kmet je bil zelo prijazen.«
»Ste imeli vtis, da so Bogatajevi proti gospodu župniku nerazpoloženi?«
»Ne bi mogel trditi. Morda nekoliko.«
»Zakaj sprejemate podatke od takih ljudi? Ali ne veste, da pričevanje pristranskih ljudi nima vrednosti?«
(se nadaljuj»Ji
□ RIŠKE
Novice
ZVEZA SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE NA GORIŠKEM vabi na
kulturni večer
ki bo posvečen skladbam Sebastjana Bacha
S SAMOSTOJNIM KONCERTOM
bo nastopil prof. Humbert Bergant iz Nove Gorice. — Koncert bo v petek 12. novembra ob 2030 v Cerkvi sv. Ignacija na Travniku v Gorici
Vsi ljubitelji orgelske glasbe toplo vabljeni!
Organist iz Slovenije v Gorici
V petek, 12. noverrfbra ob 20.30 bo v cerkvi sv. Igiiacija v Gorici orgelski koncert. Igral bo prof. Humbert Bergant. Program, ki ga bo izvajal, obsega izključno skladbe Velikega mojstra Sebastijana Bacha (preludije, fuge, korale itd.).
Prof. Bergant se je rodil v Kamniku pri Ljubljani 1. 1934. Študiral je umetnostno zgodovino in na ljubljanski glasbeni akademiji diplomiral v klavirju in orglah. Sedaj poučuje glasbo na srednjih šolah v Novi Gorici. Obenem je tudi honorarni profesor na orglah na ljubljanskem konservatoriju. Zaradi svojih izrednih tehničnih zmožnosti je bil več let korepetitor pri ljubljanski Operi in v tem česu je bil tudi na skupni turneji v Sovjetski zvezi in v Italiji.
Orgelske koncerte je priredil v Beogradu, Ljubljani, Mariboru in v Novem mestu.
Zdaj pa bo prvič igral na največjih orglah v našem mestu. 2e sedaj mu želimo mnogo uspeha, pa tudi zadoščenja, ki mu ga moramo izkazati zlasti s tem, da se bomo množično udeležili tega kulturnega in umetniškega večera.
Seja odbora goriške turistične ustanove
Na zadnji seji je odbor pokrajinske Ustanove za turizem sprejel več sklepov. Tako naj bi se v Gorici organiziral šestmesečni tečaj za nemščino in slovenščino, ki naj b; ga obiskovali karabinerji ter razni redovi vojske. Poleti naj bi delovala v Gra-dežu igralnica, da bi na ta način dobile podobne igralnice v Jugoslaviji (Bled, Portorož, Umag, Opatija) na tej strani meje vsaj enega konkurenta. V rimskem čašti naj bi igralnica iz Gradeža prenesla svoj sedež v Gorico. Goriški aero-klub je sprožil predlog glede zračnega hodnika skozi Jugoslavijo. Ker pa zahteva ta zadeva bolj podrobno preučitev, so predlog preložili na eno kasnejših sej. Propagandna akcija za Gorico je bila letos v povezavi z Vidmom in Trstom izvedena na Madžarskem, v Nemčiji in Avstriji. Ker so neka-tfere propagandne brošure o Gorici in Goriški pošle, jih je sklenil odbor ponatisniti. Izšel bo tudi koledar za 1. 1966.
Zavod »Contavalle« bo dobil nov sedež
V ulici Garzarolli so delavci stavbne družbe Alderico Ziani že začeli z deli za novo stavbo zavoda »Contavalle«, ki je doslej imel svoj sedež na gradu. V soboto popoldne je goriški nadškof msgr. Parigrazio blagoslovil temeljni kamen nove zgradbe ob navzočnosti oblasti, redovnic iti gojeni zavoda ter drugega občinstva. Gradbeni prostor, ki meri 15.027 kv. metrov, je zaslužni ustanovi podarila goriška občina, ki je ves ta prostor odkupila za ceno 14.606.400 lir.
Posvetovalna komisija za pomorstvo
Na sedežu trgovinske zbornice so pretekli tedfen ustanovili Stalilo komisijo za jHimorstvo. Seji je predsedoval ing. Bagon, ki je orisal glavne naloge novoustanovljene komisije. Predvsem bo komisija za po
IŠČEMO STENOTIPISTKE
ki izpopolnjujejo naslednje pogoje: biti mOrajo italijanske državljanke, ne imeti več kot 35 let,
popolnoma obvladati slovenščino
ter imeti vsaj nižjo srednjo šole.
Ponudbe, s podrobnimi podatki o sebi (curriculum vitae), je poslati najkasneje do 10. novembra t 1. na naslov: »Stenotipistka« - Uprava »Katoliškega glasa« - Gorizia, Riva Piazzutta, štev. 18
Na željo 'mnogih bo dekliška Marijina družba v Gorici ponovila v nedeljo 7. novembra ob 16,30 igro v 4 dejanjih
ZMAGALA JE LJUBEZEN
ki jo je napisala Zora Piščanc
Letošnje knjige
Celovške Mohorjeve družbe
Vstopnina 200 lir, za Jugoslovane 200 din. še zlasti vabljeni naši ljudje iz okoliških goriškili vasi in vsi, ki se preteklo nedeljo te lepe igre niso utegnili udeležiti!
morstvo skrbela za klasifikacijo tržiškega pristanišča, za obalno plovbo med Tržičem, Benetkami ib Locarnom, za obnovitev vodne poti med Benetkami in Posočjem do Tržiča ter za mednarodni sporazum o ribolovu.
Nova pisemska nabiralnika v Gorici
Z namenom, da avtomobilisti dosežejo pisemski nabiralnik kar s ceste, je dala poštna uprava v Gorici 28. oktobra namestiti v bližini glavnega poštnega poslopja dva nova nabiralnika, ki sta oba na robu pločnika. Eden nabiralnikov je pred barom »De Rocco«, drugi pa pred vhodom na zelenjadni trg, oba torej na korzu Verdi. Poštni uslužbenci bodo nabiralnike praznili vsake pol ure ter pošiljke nemudoma odpošiljali naprej.
Novosti na mestnih avtobusih
Sedanja občinska uprava v Gorici ima v načrtu, da bi bil v bodoče na avtobusih mestnega prevoznega podjetja ATA po en sam uslužbenec; istočasno pa je pohitela zagotoviti pristojni sindikat, da nihče od sedanjih uslužbencev ne bo zaradi te redukcije izgubil službe. Promet po mestnih ulicah je sedaj v upravi družbe Ribi, ki zadovoljivo vrši svoje delo. Stranke levice, med njimi zlasti komunisti, od časa do časa dvignejo svoj glas, naj občina že enkrat prevzame mestni promet v svoje roke; da bo potem kaj boljše, zelo dvomimo, kajti znano je, da so podržavljena podjetja splošno pasivna, pa še vse prej kot uslužna za potnike. Poleg tega pa si goriška občina težko privošči ta luksus, da bo s prevzemom avtobusnega mestnega podjetja še povečala svoj primanjkljaj v proračunu. Zato je zelo verjetno, da bo tudi še naprej družba Ribi v imenu občine prevažala goriške meščane. In bo verjetno to še najbolj prav za občino in za vse, ki se poslužujejo mestnih avtobusov.
Prosvetno delo v Števerjanu
Prav je, da se mladino vzpodbuja h kulturnemu delovanju, vendar se nam zdi članek pod Goriškimi vestmi v predzadnji številki Kat. glasa le preveč črnogled. Nimamo se hvaliti ne vem s čini, vendar v števerjanu smo še polni optimizma in nekaj zanimanja za prosveto je še tudi med nami.
Na zadnji društveni seji še je veliko govorilo o našem prosvetnem delu. Tako smo sklenili, da bomo januarja in februarja prihodnjega leta organizirali kuhinjski tečaj in vabimo že sedaj naša dekleta in žene, naj se prijavijo.
Odločili smo se tudi, da bomo naštudirali igro »Divjega lovca«. Vemo, da bodo s tem težave, a upamo, da jim bomo kos. Tudi kulturnih večerov letos ne bo manjkalo. Tu pa bi apelirali na našo inteligenco iz Gorice, naj bi kaj lepega prišla povedat naši mladini.
Društvo si je oskrbelo tudi glasbeni ansambel. Več časa že vadijo naši fantje. V zadnjem času smo si s pomočjo ZSKP oskrbeli potrebne električne instrumente in upamo, da bomo imeli uspeh. Padel je tudi predlog, naj bi organizirali malo glasbeno šolo za mandolino. Morda se bo
dalo predlog še letos uresničiti1, saj nam mladih, ki bi se vadili, ne manjka, manjkajo le sposobni učitelji.
Končno imamo tudi našo športno ekipo, ki ne dosega sicer kakih velikih športnih uspehov, vendar se stalno vadi.
To so majhni drobci, ki hočejo dokazati, da v Števerjanu z našo mladino le ni tako hudo. Priporočili bi le eno: naši pevci in pevke naj se udeležujejo redno pevskih vaj!
Praznovanje misijonske nedelje v Štandrežu
Na misijonsko nedeljo nam je delavno Katoliško prosvetno društvo pripravilo prijeten večer. Prireditev so odprle študentke in deklice z zbornimi deklamacijami in živimi slikami o misijonski ideji. Mali zbor je ubrano zapel dve pesmi.
Nato so se naši fantje postavili s šalo-igro »Zgubljena stava«. Za njimi sta fant in dekle odigrala veseli prizor »Pogodba med možem in ženo«. Z zadovoljstvom smo gledali te naše mlade igravce: nikomur ni prišlo na misel, da so šele prvič na odru, tako so naravno in sproščeno igrali.
Sledil je odmor, med katerim je bil srečoloV za misijone. Srečke so bile takoj razprodane in komur je bila sreča mila, je zadovoljen odnesel dobitek.
Za sklep so nam dekleta in deklice prikazale še ganljivo misijonsko igro s petjem in rajanjem: »Uniijmo zamorčka«. Tu di orte so prikupno odigrale svoje vloge
FILM
      in
Kardinal Ottaviani o komunizmu
Kardinal Ottaviani je nedavno izjavil, da so še vedno veljavni predpiši sv. ofi-cija glede komunizma, ki prepovedujejo katoličanom sodelovati s strankami, katere slonijo na materialističnem ateizmu. Tisti, ki bi radi komunistično stranko prikazali kot demokratsko, so v veliki zmoti, ker je komunizem zagrizen nasprotnik vsake resnične svobode. Na žalost imamo katoličane, ki menijo, da je treba tudi komuniste pritegniti k delu za mir, ko je vendar znano, da je tudi mir za komuniste le eno od gesel, s katerimi operirajo med ljudskimi množicami. Taki kristjani, ki vedno dvorijo komunizmu, zaslužijo ime »kropilnikarjev«, ker se jim zdi dovolj, če se ob vstopu v cerkev prekrižajo z blagoslovljeno vodo, ko so pa v Cerkvi, se drže daleč od prižnice in še bolj daleč od vsega, kar slišijo s prižnice. Kardinal Ottaviani je tudi mnenja, da ni prav nič res, da bi bil komunizem na umiku ali v upadanju. Prav v Italiji je opaziti, da stalno napreduje in da se njegova napadalnost ni nič zmanjšala.
Poročno potovanje in potem
ločitev, to je zakon zvezdnikov in zvezdnic
Filmski, televizijski in odrski umetniki ter umetnice, ali kot jim danes pravimo zvezdniki in zvezdnice se kosajo med seboj, ne kdo bo večji in boljši umetnik, temveč kdo se bo prej in večkrat raz-poročil.
Liz Taylor, ki ob njej norijo množice, ko se je prvič poročila z Nickom Hilto-nom: »Srečna sva; nič naju ne bo ločilo.«
Po poroki z Mihaelom Wildingom: »Prav čutim, to pot pa bo šlo.«
Ob tretjem zakonu z Edijem Fisherjem: »Čudovito je; naša poročna sreča bo trajala vsaj 40 let.«
Ali ji verjamete?
Anita Ekberg: Ko se je leta 1956 prvič poročila, je vzkliknila: »Končno sem našla ideal svojega življenja!« Danes je pri tretji poroki.
Lešlie Caron, istega leta: »Moja poroka s Petrom Hallom ni kakršen koli zakon; trajal bo vekomaj.« In vendar se je potem poročila še dvakrat.
Te dni je prišla v svet vest, da se bosta ločila Marija Pierangeli in muzicist Armando Trovaioli.
NovoporoČenca sta tudi Jane Fonda in Roger Vadim. Ta slednji je že prej bil poročen z Brigido Bardot, Anetto Stroy-berg, Katarino Deneuve. Ko so ga vprašali, čemu se je znova poročil, je izjavil: »Tako je lepše.« Njegova Jane pa: »Tako bom bolj prosta,«
Italijanski dnevnik, ki o tem poroča, pravi, da je nekaj neverjetnega, kako takile zvezdniki in zvezdnice obravnavajo svoja srčne in intimne zadeve: vse v javnosti kakor v kravjem hlevu. Tiskovne konference jim služijo v ta namen, izjave v časopisih, v filmu, na televiziji. Marija Pierangeli je npr. izvedela iz časopisov, da se misli ločiti od nje njen mož. Ameriški dramaturg Miller pa v drami Po padcu obravnava svoje intimno življenje z Ma-rilyn Monroe, brez spoštovanja do te svoje tako tragično umrle ljubice.
Zaključiti smemo z opombo: In to so ideali današnjih mladih tjudi, to so učitelji nove morate. Kajti ni malo raznih ilustriranih tednikov (npr. Europeo), ki takele osebe sprašujejo, kaj se jim zdi o spolnem življenju, zakonski zvestobi, javni morali in podobnem. Njih odgovori so potem zakon modernega testamenta. Kajti podoba je, da imamo tri zaveze: staro Mojzesovo zavezo, novo Kristusovo in sedaj še moderno zvezdnikov in zvezdnic.
Mira
in liavdušile gledavce, ki so bili veseli ih ponosni na te pridne deklice.
Hvaležni smo vsem, ki sO se trudili za to uspelo prireditev: najprej mladim igrav cem, a zlasti še tistim, ki so jih pripravili Za nastop. Z veseljem bomo spet napolnili našo dvorano, ko nam bodo kaj novega pokazali. Bog daj, da bi bilo to kmalu in pogosto!
Števerjan
Izgledalo je, da ne bo letos porok v števerjanski fari, saj do meseca septembra, ni bilo nobenega para, ki bi bil stopil pred oltar. Toda sedaj lahko poročamo, da ima tudi Števerjan nove družine, ki bodo okrepile našo župnijsko skupnost.
Koncem septembra sta si obljubila zvestobo domačinka Sava Rožič in Jameljc Jožef Foccaro, v soboto, 16. t. m. domačinka Ana Sošolj in Goričan Ferrante Urši, v sredo 20. okt. pa domačina Bruna Stanič in Florijan Vogrič, ki se pa bosta preselila v Pevmo, kjer sta kupila stanovanjsko hišico. Novim dhjžinam želimo obilo sreče in božjega blagoslova.
* * *
Ožji občinski odbor je sklenil, da bo tudi naša občina podelila dijakom pomoč. V ta namen bo uporabila približno 600.000 lir. Pomoč bo prejela večina dijakov, ki obiskuje slovenske srednje šOle v Gorici. Dijaki višjih razredov so zelo redki, zlasti ker morejo po deželnem zakonu prejeti pomoč le tisti dijaki, ki ,so zadnje leto izdelali brez izpitov.
Mohorjeva družba v Celovcu je pravkal izdala za svoje ude 4 knjige: koledar zs leto 1966, daljšo povest znanega pisatelja Karla Mauserja »Kaplan Klemen«, ki j« vzeta iz življenja vernih ljudi po barakah v predmestjih Ljubljane, potem knjig* »Malo spomina«, nekaj zanimivih zgodi iz življenja pok. dekana Benetka kot jft je sam napisal ter knjiga o Indiji in njenih zanimivostih izpod peresa g. Vink* Zaletela. Da jo krasi mnogo slik, ni treba posebej poudariti.
Nekaj izvodov teh knjig bo imela & razpolago tudi uprava »Kat. glasa«.
Obenem pa javljamo našim bravcem n* Goriškem in Tržaškem kakor drugod & svetu, da bo tudi letos Goriška Mohorji va družba izdala svoj običajni knjižni dar Kakor hitro bodo knjige dotiskane, j® bodo naročniki prejeli.
NAMENI APOSTOLSTVA MOLITVE 0
NOVEMBER 1965
Splošni papeški molitveni namen: Da jj
vsi priznali pravice zakonitih oblasti i» jim bili pokorni v skladu s svojo vestjo-
Misijonski molitveni namen: Da bi m C'
hamedanci spoznali, kakšnega pomena i1 za človeštvo Kristusov evangelij in njegof socialni nauk.
APOSTOLSTVO SVETIH CIRILA I* METODA je izdalo v Trstu knjigo Kralji štvo Božje za leto 1964-65. Uredila sta t msgr. dr. Janež Vodopivec in dr. Stan$ Janežič. Posebna vrednost letošnje izd$ je v teni, da objavlja V slovenskem pi* vodu koncilski odlok o ekumenizmu t# odlok o katoliških vzhodnih cerkvah, ^ sta bila sprejeta ria tretjem koncilske^ zasedanju 21. novembra 1964. Koncil P sprejel ta dva odloka z namenom, # pospeši obnovitev edinosti med vsemi 0. stjani. — Zbornik »Kraljestvo božje«, stf ne pri poverjenikih 300 lir, v knjigarni® pa 400 lir. Knjigo vsem rojakOin tol$ priporočamo!	1
TE DNI JE IZŠLA DRUGA ŠTEVIL# »PASTIRČKA«, lista za našo slovensik* mladino. Je prav zanimiva in polna P11’ jetnega branja. Zgodbi »Spremeni življf
nje!« in »Iz vic je prišla« nas vodita ; onostranost in opominjata, naj bomo tud
RAZNO
Bodoči kongres laičnega apostolata
Tretji svetovni kongres laičnega apostolata bo v Rimu meseca oktobra 1967. Na dnevnem redu kongresa bodo naloge in odgovornosti katoliškega laištva spričo novih izgledov, ki jih je ustvaril koncil.
Dušno pastirstvo za inozemske delavce v Nemčiji
145 tujih duhovnikov, povečini Špancev in Italijanov, skrbi v Zapadni Nemčiji za dušno pastirstvo za 700.000 tujih delavcev, med katerimi je 300.000 Italijanov, 158.000 Špancev, 160.000 Grkov in 92.000 Turkov.
Jezuiti v Indiji
Ta najvažnejši red v katoliški Cerkvi ima v Indiji 4 province z 2636 člani. 44% je domačinov. Bogoslovje za vse province je v mestu Kurseong pod Himalajo. Poleg tega imajo še 7 noviciatov za vzgojo redovnega naraščaja.
Katoličani v Avstraliji
V Avstraliji je danes 2 milijona 592.806 katoličanov, dvakrat toliko kot leta 1945. V istem obdobju je avstralsko prebivav-stvo naraslo od 7 milijonov 291.000 na 11 milijonov 312.000.
V nedeljo 14. novembra ob 17,15 btf imel g. Vinko Zaletel s Koroškega ¥ dvorani Katoliškega doma v Gorici
SKIOPTIČNO PREDAVANJE O INDIJI
v zvezi z lanskim mednarodnim evharističnim kongresom v Bombayu, & se ga je predavatelj sam udeležil. Pridite in razširite si svoja obzorja-
mi stalno pripravljeni na odhod s t el* sveta. Nadaljuje se kramljanje o Sv. $ želi ter prijetna povest Franca Jeze godivščine dveh dečkov«, ki bo izhaja^ skozi vse leto. Je še nekaj drugih zgodbi1-’ precej pesmi, oglasili so se tudi ska'’!1 in razni mladi dopisniki. Toplo pisan nek je posvečen prerano umrli učitelji Veri Polakovi. Ne manjka tudi ugank ^ zank. — »Pastirček« bo izšel osem kr}! in stane letno 800 lir. Tako staršem naši mladini ga močno priporočamo. Ta** vrste listi so nam nujno potrebni, če r čemo, da bo bodoči naš rod sloveni zaveden in moralno neoporečen.
LISTNICA UPRAVE
Ker je letos sredi leta poštna upr^ nepričakovano povišala tarifo za odpi'^ našega lista za celih 400% (ta usoda * zadela vse tednike!), je bila uprava šega lista prisiljena, da za prihodnje $ nekoliko poviša naročnino »Kat. glasll‘ Ta bo znašala za Italijo 2500 lir, za zemštvo pa 3500. ProsiniO blagohotn^ razumevanja, saj krijemo stroške izdiU? nja le z naročnino in nimamo dn$ fondov za vzdrževanje našega edinega & toliškega tednika na Tržaškem iri <3° škem.
OGLASI
Za vsak mm višine v širini enega trgovski L 30, osmrtnice L. 50; v# davek na registrskem uradu.
Odgovorni urednik: msgr. dr. Fr. Tiska tiskarna Budin v Gorici