Vredniitvo: •a Traraika it. »77. I. «a4«tr. (»m •kri i 1*41 (k raipallljaaja liata). Prejemaj« ae aa plačila vi-akartaa aaaanila («4« » apalavanaka* jaaiku. riaAa a« aa Vaak« »alUao Trala 6 mU .r.c a« oaaaaila »aaaa enkrat aa-tiaaa, dvakrat, B aold., 6» trikrat, 10 a. v. a. — Pa*rk l<|» ia vaak klal 311 a. aa ile«>|ielj. V Gorici, v petek 6. Avgusta 1869. domovina. TEČAJ III. LI81 31. Izhaja vsak palak. Valja po ftoi/l paliljaaa aa c«la lat* a» »aU«u I falf ao a„ ^ žeirl lala SO kdor mn» ii\ja, fla. a aa ecla |p(a, ua« J|.M a., >a tft 11 g. SO a., ia A* t rt I. 70 a. NaroČila« pifa> i« ra.laiaa^J« ««J aa poliljaja vrcdaiilv«-' roaamal liali a. yr«4)0»J« » «arUI v bukvaraioi K. ftahar-Jrvi aa Travniku pO h »olduv. Razmejitev iiipanij po farah ali duhovnijah. „K£rnthnor Malt" (.fttov. 29 od. 22 jul t. I) navaja lo-lo beaodo i z Vino. ttizzi o»o „deulaoho Monutasehrift": „ Koli kor nn vemo, niao občino v nobeni drugI državi na svetu na drugi podlagi uravnavo, nogo nn podlagi ccrkiene sosesko (t. j faro uli dubovnijo)" in pravi, da on ( „K Bl.„j jo nepogojno /.a oblino po /arah ( Pfarra-/jnmeintlrtn). To iniieujo in zulltcvanjc podpira z iiaslod- , njimi razlogi : „Kara (duhovuiju) jo život, ki ima voraki namen- i Karani iinajo svojo sk.ipnn farno oorkov, hodijo k skup- i ni službi Itožjl, imajo skupnega duhovnega predstoj- '< nika; imajo totlaj priložnst spoznavali mo iu ao po več-kralnom ohčcnji drugi drugemu tako privudijo, da ao imajo ta aoaede. Tako nanlano tisto prisrčno razmerje • [uranov med acboj, da ao Čutijo, kakor on život, iu da jim dč težko, če so kak posamezen ud ud njih loči. In fa-rani, ki jih taka vez bratovatva in aosestva vežo, no bi lahko tudi v žiijiunijo združeni skup tivuliV Ko ho ao sedanjo občino uravnalo fpiiiatolj govori o občinah na KoroAkoin Vr.), ao so farno aoscako posililo trgalo iu ločevalo, tako, da ao je kaka fara na 2, 3 in Ao več kntastralnih občin razdelila. Jo bilo li to nouaturiio ločenjo iii rar.vlaČoujo pametno? Kar je v politiAkih iu cerkvouib zadevah io stoletja in stoletja združeno, ostane lahko združeno ludi v Župuniji, ki ae iina na novo uravnnti. l>rugi razlog ao Aula in dobrotno naprave, ki so v lari. laaamo poatavo, da ao mora v vsaki turi šola ustanoviti. Farno Aolo so tndi občinsko Aole; občina mora za šolo akladati in učitelju preskrbovati. Deoimo, da bi se mogli stroški za Šolo in plača aČUeljeva- skladati po dokludih na davke ponizueljeuih na vso farnno: če jo fara v več katastraluih ubčiu razdrobljena, kake nepriličuoali no nastanejo po tem! Učitelj mora tekati od enega župana do druzcga in prositi in beračiti, naj bi bili župaui tako dobri, da bi šolske stroške od šol-ake občine, oziroma farno občiue, potirjali. To opravilo opravlja pa, kakor skušnja kaže, redko kedaj kteri župan, ker mu prizadeva mnogo delu in truda, ker se morajo šolski stroški na vsak oddelek vseh tistih far, ki segajo v njegov Župauijski okraj iu v kterih so Šole, posebej porazdeliti. Ravno taka je tudi s preakrbovanjem občinskih ubozib. Navadno se seže, kedar gro za provluenjo ali podpiranje kakega ubozega, narpred po doličnem zaloga ali po preskrbovavniei ubogih in potle še lo pride,na vrsto občina sama. Ubogi poda svojo prošnjo za pod- r^odlistolt. Navdušenost V žilah jo Blavjanska kri, Duh Blavjanski mo živi; 8lavi bijo lo srce, Moje pomni njej done. Slavi juz z'ata ne dam, Rojen revež ga nimdm; Djanjo kaže ko cckin, Slavo vredou kdo jo sin. Sprejmi mati Slava, Dala kar narava: Srco naj in glava Tvojo vedno bol Tebi lo živeti, Z4-to čem umroti; Vso za te trpeti, Zdaj, vselej, voljnd I F. Ferfit. poro narprej fujiuoštru; fujmoštor, če mu sam nima s čem pomagati, zavrne ga na župunu, in tfl nastanejo mursikterc zmešnjave in mnogoteri razpori. Zupan večkrat uhozo^a še ne pozna ue, in ga pošlje k fajmoltru mizi«j, rekoč, da on ne moro za zd.ij nič zu • nj storiti, dokler ue ve, uli revež ros k občini spada, uli uc. FaJ-iiioAtcr mora Ao lo pozveduvati, v ktero izmed raznih jtu-panij, ua ktero jo njegova fara razkosljana, ta ubožce upada. Ko bi bil ves farni okraj eni Hitini županiji vdiužen, bi podporo potrebni ubogi, kterih ni moč l'z tlotičnu napravo za uboge pruakrboli, tciu lože iz občinsko denarnico kaj podporo dobili. Župan bi jiui je uo mogel Ink o luliko odreči, kajti ubožec ima pravioo bili prositrhljon v liali farni občini, v ktero spada, kor vau la oblina v občinako denarnico občinske davke plačuje. Ko bi uo tedaj oolo furo ( dubovnijo) In ue le puHauiui njih kosi ali odlomki v politiške občine (Žu-pauije_) V(||iiJ.il), dalo bi so vso zadeve ubozib po uo-ru/.umeiiji m ponicdovanji fajmoštrov iu županov veliko bolje iu ložo uravnati, da bi bili pravi in resnično potrebni uhozi pri doliČnih občinah bolje preskrbljeni, nogo zdaj. (Komo prih.) VhI<>I>ln<->tniJ priohčcui pastirski list prevzv. kueza-uadškota Goriškega ac glasi daljo tako-le: (Ktmec.) „ V redu očitne aluibe Božje, podučevanja vernih itd., ki ga jc priobčil naš prednik srečnega spomina, Akof Jožef dne 4. junija IHI9, kterega naj bi ae č. nadškofijska duhovščina natančno držala, jc pod naslovom „ UoUnonti in pravice gg. dekanovu gg. dekanom mod drugim zapovedano, da naj vsako leto vso furo iu dubovnijo v svoji dekaniji vsaj enkrat obiščejo iu skrbno pozvejo, kakšni so duhovni, ki pri vsaki cerkvi služijo, ali so zapovedanega roda službe Božje držč, ali ukrbč za bolne, ubogo in za podučevanje mladine v šoli, ali zunaj Aqje. Kedar gg. dekani dekan ijo obiskujejo, naj ue pozabijo, šolsko mladino iz kr-Ačuuskcgu nauka izprušovati, naj si dajo naznaniti, kako kuj šolska mladina k službi Božji hodi, kako je njeno obnašanje, kako so obnašajo nčitolji ; vso to naj zvesto na posebno polo zapišejo io škofijskemu or-dinariatu pošljejo. Fujmoštri, kurati iu vikarji so rojeni udje ravnateljstva domačo šole; kakor taki bodo na v-ho moč šolski napredek pospeševali. Njih dolžnost je, šolsko mladim^ v krščunskem nauku ueutrudljivo po-dučevnti, nravnost njeno gojiti, in s pastirsko gorečnostjo siliti na to, da bodo hptglili učenci u pravem času h službi Božji ter da bodo^rcjemali sv. aakramente. Ako pri učiteljih knj zapazijo, kar jc veri ali nravnosti nasproti, naj skrbč, da se tako pomanjkljivosti po predstojnikih pokarajo. Dandanašnji je navada, malo da no vsakoršno aocialnn (družbinako) zlo, bodi ai rCRnično ali izmišljeno, katoliški duhovščini na rož zareza vat t Kdo sc ne spominja, kako se je vpilo proti duhovščini, kedar je šlo za ločenjo šole od ccrkvc V K »r so tičo Goriško Akofijo, reklo ao jo— kakor beremo v časnikih — unidan, ko sc je deželno šolsko HvelovavstVo pričelo,— daje pri nas javni poduk skoraj čisto zapuščeno polje. To trjenjc jo prenapeto, celO uo prav resnično. Kajti v Goriški škofiji imamo mnogo rednih farnih šol, ktero imajo potrjene učitelje. Res je, da v nekterih, sončimo gorskih krajih rednih šol ni, ali njih pomanjkanje dopobmje duhovščina h nvojimi polnočnimi šolami (šolnini za silo) in to za uiujbno podporo, som ter tjo celrt brez vse denarno pomoči. Da jc pa mulo šol jc li tega duhovščiua kriva V ■Iaa iWli m ac ao Ualsaadjaajo im laJagaija iol je balo tadi 4oukaul po •■na od obtia io ardiik obluuij udmao Kadtioijakl koMiitoi je poolal detdoi vladi vna Lo Ido obfcroo poročalo o aliaa IjaMih M, v kima bo ac pndao ftfautfale pouajkljnoaii, ki oo ae po loUk aikajik; sluti to ae je očital«, da |e pirmalo irdaik tol, 10 da Oo otroci v oboLuraaji a^laice u-aikoM. Ah lo je balo K*«*tur« drlo. Kote Make abbitaije, lo bodo utele uptl^ao paljC »UlrloTali, bodo isck aamkaka tciiio peeasa-f;ali VLIjab Iroa »orou apili, da sc Mctilo aaaoii ia daar oilnulai >a didaktiča: ajik dia U. M cd trna iabioo čč daUc paaluie, Lic oedaj • jtomočuiau iolaaai tradih, a*j bi tkljab oc kiakiaoati u Uripla^ao deLraaje lodi ic u dalje u silo i Soli a/ili, dalltr oc * a,ik L raja irdai iola oc aapiaii Podočrvaoje aiUdiue jc lako Talaa, da b« ga ami! ■ ilc« poapticiah, tadi ko Im aobcaa oklul l ja laujc oc oarila. Kajii ai aJkot aof^tfr, oUdiao r rrnLili irdaoallk Irnacljito pod nče vali. čo brali mc iu Kdo« iaa brati, beic labko k.lrtl/f« aaolilicoc bokiC H d (JiHutu oc bi k*lo lo pieo;at>o, U la k diU mktrai ta poved, do saj ae mb/c k pri rana a«, obhajila oc paUi, fce oc iaa brali, io če ai, kakor me mnmu. po arb« laiaoe, v kiičaaokra aiala zadosti podira Zri mu, da bi ai t dakoikiaa Ia mora poalanla 10 to tako Lanalao aliar oa «00 poaprkeiala O aipnilfiaji »o« 1 k Ii4. kode tirba roarkao dvofe t da v piraupaii acmUalao kenlo apoooboib ahleljer 10 apb plaC*> Sekaj dokodkor 00 dobivali do aikaaal ■Cilrlji od UmI, da 00 biL ocglaiji io oeakaiaiki. Nove ji pieaaiep«a lolatn oeaija, da ae Ia laka opravila aa a f atelje 00 Spodobijo (te ar lo zgodi (da ac moicč ačilrlji cerkovac alatbe od|wr«Uj, raiaaač ae labko. da ae aoeajeai miirai dbkodLi od ačatdjere plate aJkijcj*. ia lo po iuara £t»Is _ Plača oc di za delo (keoefcaaaa prop tri oAoaa) Itmmm r (ivrici, Jm* 24. jml^m 1869. Aodrof L r. La aadskot < >glc svetu-Hnliyl» spm ila država. Pretakava r taderi karnaclitaoke Barbare Uknk-otke bo očki le v kralkcaa dogaaaa. Ilrap po časatkik ae je ar kako alegeL Ne, kakor da oe bi btli katoličana! ra. ali bolje i&dn splok loiiilai lt»ii stojc rfoliaoiii darili : — M on h ao jo t palm meri, ker ao krog Krakovske dogodke ie cd reaee iz eaakik uardljivik rrrtl c spletali - pa oe spletli. Pnaa-šah ao, »»oirf, tz ie dragik galiikik orat, a Prage, z l)nap ia iz oekleaik na«liaor aa Ogrrskem eaakib poba j*lj> vik »poročal, kakor »ai teden is kra k ora, toda ae je aazadaje pokazalo, da je bilo vae od kooea do kraja kodobao izsaišljeao r aiaea, da 00 Ijadi zoper dnbovae red« vai k e (eaoaooUtoe) ičarali. Daoegli so orajara ia iaatarei r radar le toliko, da ao kaonije, aoaebno r Pragi, oekc redorae kise preiskale, pa, ac se da, aikjsr aae aepoalarae^a aaiie. Ia x radar Meso reči. da aiafkrap tistega aeiiji, ka-korsoega smo po t* k o rak. - Kar oe tiče Bark- Ubri kovke v bolaišaia v Ki, je oje stao toinj eask. — Spoiedaik, ki je — kakor smo aaikrat rekli — aa nagim aad, ai aedaaji spoiedaik, sapak ajegor paedaik (luraeliba t Crni>_ Ikal ajegor pa zdaj razglaša. da ai oaarl aa aagleaa, aaapak po dalji bolezni. Pokazalo M je le lodi, da ai bilo aikaka taka akn<-aoot lo, da so imele knodiuske aa Ve^Ji eso sestro zarad ackc aemaradne aoraoti ia pokajUjue^a govor jeaja zaprto; * rdela sta to zdrsi ntka, posledaji ia ajegor prednik. vedela jo ilakta Barbarina. tedda sta spovednika ia drage ooebe, ps sc ai to aeada aiko mar lako rodao ia atraioo zdelo, da aaae stojo oe orrčao tonnboo raji d»aa v uooMasi »knajeso iosjo, ko da bi jo izročile w oonšoioo, črt, da ».j ae lodi v privatnik drniiaak večkrat take aorte bol a 1 ki doma oskrbujejo. Bodi kakor koli, gotovo oi ic. da 00 kaimelUsake res takega slrainega kadodelolia kri- " I ve, kakor ki ae bilo dalo p« ■ oda a jem bropa sodili. 8 lena po muiemu reči, da se niso odgovora« predaiee r saaaoolaoo v aičcmar pregrciile ; pro E«rilc •• ac mečao t tens, da ao Barbaro preveč aa-aeaiiilc, do so kolikor toliko ojeao boJeiea brez po-tiebc znak iti preveč prikrivale ; kiire ao fiaerso veti -kega pokajiaoja, ki je po Ladobaib časnikih ia jeiikik zarad Ubrik orke po strta usalalo — G. miaisler liakra jc zaakazal voditelja aaaacstsiitvs galiikega, aaj bi saai picadaril, pa ladi porazsmel se s ikofoaa v K lakot a, ab oc U bilo bolje, da bi Sc kloiler aa Ve> soli odpis« iL Sc najnejio pa so zdi »laislia, odtcgaili aiaia ustik 1800 gld., ki jik dobivajo iz d rta v 00 k ase 1 Io lo paie aa C iskra ie popred, ko j« soda 1 Jaka p* nakara koočaas ! ! I>a ao čas a IZ i avojo goajbo ko-lik o« toliko astsrih, pribaja brl ko ae od lod, ker vidijo, da 00 [nedaleč črs alj Bsticldi j da odpravo aa ■aoataoov lirjoti, ki ImIo asta«o podirali; v koakordat ia 00 r a zdaj vitali. se jia nli zaabiti prcdolgočaaao. h IVmjm 31. jalija popoldirfs jo bil pogreb slav- rrake-a ačcojaka ia aarodafaka /o. Km. /WliaJfa I*, jc. tojca Idizo Uloaeiia 1. 1787. laač ajegovo ao odličao avetli aa aebo aatarosaaaske, aooebao adravai-ikc vcdoosti. Kekaj časa je ImI I*, piariat, potlo jo iel aa iscačiliičc. poslal doktor io priiel za profesorja oarpoprrd v Vraiislavo. pozaeic aa vseačiliič« v IVa-ga, kjer je astaaovil fiuologičai laslitoL Od leta 1849 jc ačd r črikeaa jezika Gojil jo ladi slovaaske jesiko 10 jMicsjjo Bil jc častni ad brezitovilaik aicaib dra-ktev , tadi aaia p slov Matice " čaalai ad je baL l>cta 1861 ga jc izvolil aaro 1 čeaki za dei. psalaacs. Po-grek ojegov jc bil aaj vdičaotacjii, kar jik jo te aaoogo let »ca Pra-a vid«U Od vaek draMcv po Čeokc* ia iz *sck aseot 00 prikli poolsoci izkazat ai posledajo časi. Vse aliec, koder je id sprevod so bilo aitratko okiočaoe, gazac ste iloaee ao v za aaae a jc taissti gorelo. 300 pevcev maogik pevakik draitev m jo pelo osd-giokoico. Lka, Ček. zaajo svoje vdike saoie slaviti I B »E«1«, _ . so asprsvili Ncad prvi svoj skod aa jak-aeas Slajšiskeai v Sloveaaki Batna; zdaj so segli za par korakor dalje doli Naaaea Irk skodov je: aaiifi ae z astavoljabooaljo, podirati SJoveaeeaa lo, kar ao aa rszaib Uborjib skleaiE ia sssebao, kar se tiče ediae Sloveaijc ia odcepljeaja apodajega Stajarskcga od zgoreaiega. oea^ikega- Po razgovorik aa tek akodik asi slijo Sena sttjsrske Slovcaee razdvojiti ia vsaj ae-klcre aa svojo stran spraviti. Kar jim je v SL Bistrici spodletelo, 00 asaarmk zdsj v Cd ji pookasitL Ali Sloveaei aios driali krit« rok. Napravili so a al daalc v okolici Celjski pogovor, ler skleoiK. vddetiti se oemikrga škoda (kajti skod je očilea m se ga lakko vsak vdeleti); odločili so to tadi svoje govornike- Kam merijo Slo< eae 7 To jejoa-00 : Oai se koče jo v tako okUoeaa Merila zbrati, da jik bo rečiaa, da o gfamoraajik Ncaoee premagajo ia jim tako vse točke ajik programa podere jo, ves ajik aačrt prek rita jo. Vateo ko aeddjaki skod. ds morda ie oobedea slov. tabor ae lako. Zz Ijmtljmoa Za detdaega poolaaca za okolico I.jabljaasko ia Vrkaiiki okraj je rzVoljča od draitvm m Slovenije" priporočeni kandidat g. Framc Kat mik. ia sicer s 73 glasovi. M;ej»r protikaodidai je bil okraj-ai glavar Pajk, dobil je—«n glase! To je rpliv, Tag-biatioTcev • v dctdi! Tadi o voli I rak za kmpitjaLm- ukvtuijtLm rWmca je narodna strsaka sijajno zmagala. I'o »Slo* eaiji" za Ugovski oddelek priporočaai ntiodni m^jc ao prejeli po 168 giaaov, koastitadjoa^lca le po 61. sa obrt nijski oddelek priporočani okrodai po 3ltS( Loaabla eijonalei le po 7*36; za radarski oddek je bd boroo Mik Zou enoglasno izvoljen Slava tolUcem! Dijaki l>annjskega ia Gratkcgs raeočiliiča aa pranjo ladi lelo« v Ljnbljani 4 sepC akod Na dnevni red ao pootavib te Ic točke : CohV ko prihodnjo oeddjo, 8. Ukor - , Y r 1 faaaaaga« ag * — ta pred S. Ura »a atnliea trn alovsnsko Jeaikn oa gralkeaa nwtlllUI; 4. r. »govor ab osnovi i« programu slovenska oaaladlM. — Sliko Vitmartkcga tabora a podobami govornikov jo kaj uinetuo naredil fotograf g. E. Pogoreloe. Ceua krasni podobi je 1 gold. U Trsta V iti) listu. „ Djui. " smo povedali, da jo iinel biti v Borsni dvorani t« imo nedeljo, 25. jal, prvi občni zbor novoustanovljenega „ katoliškega društva aa Trot in okolico Tržaško. tt itomna dvorana je bila inen-du društvu ie obečaua, ali, ko je bila brezbožna xlra liku, ki hoče zdaj Trstu s straficnjem zapovedovati, to zvedela, začela je groziti iu dvorana so je društvu • odrekla. Tudi v neki gostilnioi ni hotel gospodar dvorano katoliškim zbornikom prepustili. Tako dalrč smo priAli ie v Trstu! Tako predrzno ho upajo svobodomi-selnik* ljudi strahova ti! Ker ni bilo moč dobiti druzoga primernega prostora za zborovanje, ponudil Jo v-zvišeni g. Akof, dr. Jernej IiCgat, svojo stanovanje. Zbor ui bil 25. juliju, ampak Ae lo zadnjo preteklo nedeljo, I. avgustu, pa no brez demonstracij iu nagajanja od strani brezbožnežev in pmtšuntuno drhali. „VČoraj"— tako pišo „ Osscrv. Tr. " od 2|H -„ proti 4 ur. pnpold-iie hc je zbiralo vao polno ljudi različne podobe povsod okoli blizo Lipnkcga trga ali Akofovega poslopja, kjer jo imelo kaloliAko društvo imeti svo) prvi občni zbor. Ko ho se prikazali družuiki, ki ho hoteli iti v Akofijo, se je zuslišulo Žvižganje in glasno zabavljanje. To ncjioHtavno obnašanje je primoralo nektcrc oddelke civilnih policijskih stražnikov, da so zbrani množici v in pred kapuciiinko kavarno zapoveduli, naj bi nikar ne Hraiuotila uiemogredočih ljudi. Odgovor tej zapovodi je bil, da so zdajci prvo civilno stražnike h pestmi dobro nalnli. Ti so hvojo razžalivcc zgrabili in izročili tiHleuiu oddelku vojaške policije, ktori jc bil pritekel tje, kakor hitro se je bilo zvedelo, kaj ho pri Škofiji godi. Na to je policija ulioo iztrebila in skoz nekaj časa jo bilo spet moč iiicino hoditi. — Ker so hc ljudje pri kapucinski kavarni in-bližnji krčmi Tobia-cvi Ao zmiraj zbirali. dali ste se zn proli obe, in policija jo pazila, da je bila ulica pred Akofijo ubčenju odprta; inetl tem pa je zasačila mnoge osebo, ktere so si, bodi s tem, da ho sc policiji vstavljalo, ali l judi ščuvale, prizadevale ubranili, kar jc ona zaukazalu in storila za vzdr-žavanje redu. Ko so priAli po ti. uri Nj. cksc. g. Akof Jem. Legat in ž njim za predsednika izvoljeni gosp. podinarftal grof M.ireuzi, kanoniki iu cela vrsta družniknv *) iz škofije in so botehti v bližnjo cerkev sta- I rega sv. Antona iti, bila ie goječa na ulici, da ni bilo moč hoditi. Kakor je navadno, bilo jc nar več radovednežev in ti so so vedeli kakor si hodi kratkočasiti; kajti ui ga bilo cel6 nikakega vzroka za demoustro-vanje ali shajanje. Nektcri šuntuvri iu mnogi radnvedni so ustali onde, dokler ui bilo vsega konca Vjctih jo oknli 30 nseb ; enega, ki jc butci ubežali, lovila je policija po vsi pravici v neko hišo, iu nek drugi, ki je bil policiji uAel, se je držal župana dr- Maksimilijana d' Angeli-a, kteri je nagovarjal okolistoječe, da naj sc razidejo- Trinajst izmed vjctih je bilo izpuščenih koj tisto noč in danas zjutraj „• drugi se zaslišujejo. Obžalovati moramo, da je bil en policijski stražnik ranjen na očesu med ravsanjem pri kapuc, kavarni in da je jiudel na nekega ubozega dečku iz III. nadstropja eu krožnik, k> je bil namenjen na glavo kakemu policaju blizo njega. **) — Danas ao v Tergesteju z žvižganjem in kričanjem zemljiAkega mešetarja g. Basni a, že stau-ga moža, prisilili, da jc moral oditi, ker jc bil izvoljen za enega itO lavnatcljev katoliškega društva - Tega sporočila pravih koncu „Oss.ne •) „k.loliika dtulba« ilrjo lo «100 dnih.ikov. V »r.lrljo •« Jih J.- vdrlol.lo »tiors »50. T.|.grafo*..|o s. j« |rt,.eju, da so jo skor U-U...M.I •.. prosilo as NJ.Im.v bl.go.lov. *•» Orngi dsn, 3. 1 m., jo imet-; rcitnn sUrri.««4ro po ia-lilrvsnji ,lr IWiola-o in «0 »tirnim uradno Bojo, h klen Jn priil • tH alsrriin (V. k......... J« l.il dvomi avclovavrn Pi.-dler. SUri.l- 1» .n ,r. podal. B vo.lilolji, ■isaie.lniilvs ra.loil.o iieiloljtkill dogodkov. V ktrri »•• I.) trdi. da vtsda kaloliiko dmltvu prevor podpirala in s« |.rrKfr».li .opor liberalne d.Uvi.e prinr.ipo, t.l .Is so so policijski organi iio nagajav.-ov in nploh glolsvr.ev »r po slavno otinsiali. Več prihodnjič. ,V.r. kakor Is... m.-rr. julij, J>.) 1». K Ifaun raiglaft. v „0*s. Tr.-utt, da on ni bil nikdar odbornik kalol. družbe; v nedrljo ie ob 11 IjZ u. ds sr Je odpeljal na avoje po-cslvo pri ŠkeJnjrin in a« vrnit r mnslo Ia Ia ob tt IjS u. i večer. moremo bolje skleniti, ko s tem, da potrdimo tadi ml politični uk, ki ga jc razglasil pretekli petek v Cltta-diuo u, kleri noče nič vedeti „ od samovoljuosti, krivie in posilnoHti tudi proti katoličanom ne, Ičleri mislijo zborovati v škofiji. Spoštu jmo " — pravi „ Oilt. " svojim nrijatlom—„ spoštujmo avobodo vseh, če hočemo, daao bodo MpoŠtovu Ja naša svoboda, in uo zapuŠČajmo nikdar postavne poti. " — Itazglasc — v ital. iu slovoiiskcm jeziku — v kterih je bil niipovcdati za nedeljo, I. t. in, zbor „katoli-Akeg« društva", in ktori so bili visoko prilepljeni, bo dali novosvobodnjuAki kullurci skor vso jirav ostudno porua-zati. — Ilili no ludi po inuogih mestih prilepljeni listki z napisom: "M-n allu socictk eattolica." — To jc cvet omiko in svobode? Ilortin odbor Jo vslnd ruzŽuljoiyu g. Bassia piiobČil razglas, v kterem opominja vac, ki borno ohi skujejo, lilij bi se spodobno oknašali. Rebolje bi bilo da bi kallvcem miru in nrumotivcem kupč.ijskega stanu prepovedali t|c hoditi. Krnkovnka zadeva jo (udi v Trstu Ijuhcznjivi dihali možgane sogrola. 211. jul. so jo zbralo na trgu zu drva pod stopnicami, ki držijo h kupucinom na Mon-luno, kakih KM) oseb, ki no ae začelo unliti h slavnozua-110 kulturo „Smrt miilhuni" ! (lori k Hanioslaiili pa vendar iiino Ali ; hali no ne znabili, da nc bi jih babo lu-čale, kakor lani. Nicer jia no bili postavljeni blizo Hiimo-Hlana tudi pohci|ski vojaki, lu tako jo zlezel junakom pogum v lilučo. <1. 7.itr a mislijo neki res prestaviti r llregui-ou. Tako „<>sh Tr " „( Mladino" bo zdaj zadnvolleu. Nova, Čudna predrznont I 2. t. m. ho piišli 4 mladcnči v neko tolmkariiico, kjer hu prodajajo tudi čanniki. ICdeu vprušu, ali ho prodajajo ludi ulovciinki časniki. Odgovori so mu, da. Na to odvrne: „ Spo-ininjujtc se, da jih v prihodnje ne hote več prodajali." „ Haj policija jo to dovolila," pravi prodajavcc. „ Policija nc ukaže nič, mi uknžumo — Sto jih slišali frknvco Tržaško V! — Menda nikjer na svetu so bvo-hoda tako z nogam i no tepta, kakor v Trstu. — Srčnost velja! En okoličan Tržaški, stražnik okoličucga bataljona na Greti, jo vadljul, da bc upa iti v uniformi v obleki okoličucga bataljonu) v mesto. Itil jo vvinjen in jo šel, uboga žena njegma za njim ( bala se jo namreč, da ga meščani pobijejo.) Ko ga ljudje v mestu zagledajo, začnejo žvižgati in zabavljati in zbirati bo krog njega. Policija ga ie spravila pod streho, da se je Blrcznil. — Viiiuiu facit rusticum - optimo du jiatria scnticntcm .' —„ Pri moreč" ni nič kaj srečen, kar jo nekaj časa. Imel so je začenši z II. polletjem izdajuti „Slovcuski Primorec", kakor lani ; a to izdajanje je ustavljeno, češ, da „Primorec" in „SIov. Primorec" 8la le enti in islo časnisko pod vzet jc,in torej kavciji podvrženo. Vnled tega je imel menda šo nadalje izhajali ^Primorec" Bani, kakor letoB prvega pol leta, policija pa je poslednji list (od I. t. m Wv' nrepovcd^dj.ila, ker ni izdajatelj še kavcijo poloŽllHV lz Zatira. Men m irnarji italijanske vojne ladijo „ Mo/.ambano," ki je prišla jul. v ladjostnjo Sil>c-niško (v DalmacijiJ, in ondašnjimi kmeti jc bila v su-bolo večer krvava tepežnja; 17 mornarjev in nektcri kmetje so ranjeni. Kaj jo bilo vzrok tepežnji, ni Ae znano Vojni paruik Mozambano jc brž drugi dau zjutraj Šihcuik zapustil. - Važna jc ta Htvar za to, ker zna zarad tega nastati kako mrzenje med Avstrijo in Italijo. Delegaciji. Med delegacijo dunajsko in ogersko je razpor gotov ; ta zadeva dohodnino (ICinkomensleacr), ki jo družba Lloydova odrajtujc vladi; ogerska delegicij.i tirja (in ne bo odjen/alu) ;«) o stoikov v ogerski žep. — Drug razpor pa bo mnil delegacijo iu vojnim mietrom Kuhnomr kteri zahteva, da hc tudi višim oficirjem ponikSa plača, delegacijo pa jo volja jo povikšati le do uiajurja in no viAe ; miniHtcr hoče službo pustiti, uko sc mu no dovoli, česar želi. Deželni zbori sc imajo začeti 20. prihodnj. meseca ia končali 15. oktobra. 25. oktobra se začne spet državni zbor. T>Oirirt<*5l novl^ui-. V O urici 6. anjvifa. (Ena petarda) Je počila v aaboto, .31. jnl., ob H*/4 zvečer pred farno cerkvijo sv. Iguattja ua Travnika.— Kakor au v Gorici io dalj tuhu niti aa boml>e same, iiikče več ne zmeni — ker an nam rdi to enaka igrača, kakor kedar ho otroci n pušuimi kapicami igrajo--laku tudi ue u njih pomen iu nameu, bilo bi dobro ko bi nuši umetni ognjodolci v prihodnje pri vsaki pe-tardi kak listek h poivctiloiui napiaom puHtili, da bodo ljudje vedeli, kaj ali koga da nlavijo. 31. jnl. je bil sv. |;;uaci ; ao boleli mar njega počaiititi ? ali ujegovo voj-Ščakc (jezuite)? aH cesarske vojake v hlilnji kosami? ali ho boleli le pokazati svoj junuški pogum policiji ? (f G. /ajmoiter v VoUuh), pič. gosp. Andrej Ve Urnr.L, je 28. |ul. Ulinl. Para j« razpisana do 10. aeptembra Za jdrninistratorja je imenovan pr{. g. dr. Ji>I Gaberjeot.if. ''/ai tolika itnlovavtlvo okraju Goriškega) je izvolila skupnima učiteljev prelekli ponedeljek za druzega svojega zastopnika učitelja nu c. k vadnici (normalki) v (Sonci, g. Val Kumar ju, cdiuog'asuo. (1'rcdeltko ielezuica ) zdaj prav pridno merijo. Med Trbižem nt Gorico unu čez uioč opraviti 40 inženirjev pod vodnlvoui miiiisterstveuega komisarja gosp. F- Lo-oubardt a, kteri ima svoj uradni sedet za zdaj v Bovcu Konce lega meseca vzamejo ua pomoč še 40 it šolauih teknikarjev. Te dni jc pohodil črto med IU beljnom in Bovcem g. viši nadzornik od glavnega železniškega nadzorstva na Dunaji, g. Ilofmau. Ta I*re-delski kos .je nar letji. I*ri Logu, kjer so pride iz predora (liiucla), misli izpeljati g. II. neko posebno umetno delo, tako da ne bo po tem treba težavnih del (do dosedanjih načrtih) ob Koritniei in tudi ne čez toliko potokov mostov narejali. Po nar novejšem načrtu bi imela biti črta precej krajša. .Sploh sc po novem merjenji na mnogih krajch od poprejšnjega načrta odstopa. (Iz Tominu) se poroča, da se, je 25. t. m. predon-dašnjo zemljiAčno od vezno komisijo dognal prevažen porazumek zarad državnega gozda „ TomiftSks. " Cesarski firar je prepustil ta gozd za 15000 gold. obči-uam in 21 zasebnikom, ki so si ga lastili. Teklo jo zavoljo lega gozda nič manj ko 24 pravd, ktero so zdaj z enim mahom poravnane. {G. Jernej Stepantič), naš rojak, je postal prised-liik kr. Baltskega stola v Zagrebu iu bo opravljal ob enem službo višega državnega pravdnika. Postava otrobujočim, po lein med lakkuu iu težkim deloin naj se priiaonio gleda. g. 25 Natrt vrt t Um t tarifa. Obrazce II. Okrajne ccnilno komisije predsednik dš, uajpred vrslilno tarifo načrtati, in sicer poacbcj po komisijakem poročevalcu in posebej apel po odboru, ki ga komisija iz avojc srede izbere. Ta dva načrta, ki ao morala z razlogi utrditi, naj okrajna ecuiliin komitiju ua Luiko pretresu in naj po tem domeujeuo tarifo napravi. Pri napravljanju vrslilno tarilo naj ae areduji čisti prinos za dol.av oral vsake podobrolno vrste poaamca-nih obdelovanjskib redov ustanavlja z okroglo številko po tabeli v obrazcu III- priloženi. Obrazce III. Če pade čisti prioos, ki ga komisija najde, med dve stopnji v vrstilni tabeli (obrazec III.) vmes, naj se cena ustanovi po bližoji višji ali bližuji nižji stopnji, kakor se najdeni čisti prinos eni ali drugi bolj bliža. 26. Kako ta podtrjujejo cena. Ako bo preiskuje, ali bo cene pravšne ali ne, s primerjanjem k knpščinam in zakapščinem (AUnlnirmm), takrat naj se pomni, da ao ti poinočki samo za podporo pri prerajtovanju, in da se misli le navadna kupna in zakupna vrednost, lo je liste zaslran tega nabrane kupščine, in zakupščine, kakor jib kupec ali zakupnik fštantnik), ki je z navadnim obdelovalnim^ kapitalom založen, po navadi plača za oral srednje zemi,e dotič-nih dobrotnih Vrst in obdelovanjskih redov z upanjem, da obresti, ki bo v deželi navadne, od kupščine ali zakupščine iz nje dobi. Navadna obrest v deželi je tista, ktero v kakem okraju za zemljišče dani denar po akušnji za res nese. (Dalja prik.) Nsva zalaga naj boljših vin jo v Mavrovii etri hiii v italijanskem predmestji {nasproti kapucinskemu vrtu) h. štev 4. Prodajajo se vina na debelo in na vedro (Smer). Franc V en .'uri ni Borzni kurz 4. avgusta Mcllall. (53: -; narodno posojilo 72:35; I/ontlon 124:20; adžjo srebra 121:—; cekini 5:89»/,,. V Gradcu 3lj7. IT, S9. 4. ft«. «Ji; na Duuaji 3lj7. »3, 70. HO. I t, XV. žitna cena v Gerici: Pšenica nova po 2 gld. .10 kr.; do -:—; (goriški kazuanik); turšica 1:45 do ; tarAica bela 1:40; ječmen, delan 2:85 do — ; nedclan uo« -:— fižol 2: du -: - ; ajda 1:30; oves 1:2«J. _