ogaške novice [rjhnilu obdliie Logatec i i. j'.Tu i j XW/,»kLUJk XXX V iJ I, 'j i. 01 ^ Med revijami j I in koncerti I in koncerti X' Srebro za Otroški ' zbor Tabor ^NTK v 1. državno ligo ^ Tek prijateljstva ^ Obisk z Nove Zelandije Najprej Katarina Velika Rad verjamem, da je bila Katarina Velika velika ruska cesarica. Rad verjamem, da se je inflacija premaknila od lanskega aprila za 2,5%, storitve celo za 3,4%, regres zaposlenim pa kar za 3,9%. Zato se je upokojencem regres povišal za natančno 0,00 %. In zakaj za 0,00%? Bržčas zato, ker seje upokojencem letošnjega januarja povišala pokojnina za 0,7%. Da niste opazili? Jaz tudi ne. Je pa to opazil Statistični urad, ki je izračunal, da so se glede na lanski december pokojnine zvišale za 0,7% zato, ker so se glede na december v januarju za toliko znižali življenjski stroški. Tako je z govorico statistike, pa če nam je prav ali ne. Da se ne bo reklo, da ostajamo samo upokojenci na nepremakljivi točki. Rad verjamem, da je tudi z našo državno varnostjo vse v redu. Zato je čisto spodobno, da se skrbniku črnega fonda, o katerem tudi njen direktor ničesar nc vc, kupi iz tega črnega fonda pri odhodu v pokoj za pol milijona tolarjev vredna ura. Še bolj spodobno je, da so po naročilu iz urada našega Zaplaninca, ki o tem tudi nič ne vc, plačali iz črnega fonda tudi letalsko vozovnico (nekaj manj kot 300.000 tolarjev) nekemu eksotičnemu alternativnemu medieineu, pa ne za kakega bolnika iz Darfurja niti ne za Strojanovc, ampak za (do nedavnega) predsednika Gibanja za pravičnost in razvoj. Za vse to in šc za to in ono so odhajali denarci iz skrivnoslncga črnega fonda, o katerem tudi nobena parlamentarna komisija nič ne vc. Kaj naj torej vse to briga davkoplačevalec. Saj bi stikanje po predalih obvcščevalke pomenilo razgradnjo državne varnosti. Zaradi vsega tega nadvse rad verjamem, da so pri nas posamezniki in komisije za obrekovanje, ki težko verjamejo, da je državna varnost najbolj prikladna za plačevanje avionskih kart za indijske zdravilce, za nakup zlatih ur in za ustanavljanje misterioznih profitnih podjetij iz črnih fondov. Vse te čednostne aktivnosti naj bi bile le hoja po tankem ledu med legalnostjo in zakonitostjo, kar pa naj bi bilo po vsem demokratičnem svetu nekaj samo po sebi umevnega, kar velja za transparentno (pregledno) in zgledno. In tako je tudi SOVI kot povsod po demokratičnem svetu zgolj spodrsnilo pri hoji po tankem ledu tudi s ponarejenimi spričevali. Nekdanji direktor Sove pa gladko trdi, daje šlo vse po zakonu. Navsezadnje, čemu ne bi rad verjel, da je rešilna bilka za LDS svežina, lepota in um. Pazite: lepota je izražena, morda tudi upoštevana, pred umom. Pri Katarini Veliki je šlo za drugačno zaporedje. Ti šment, ti! Urednik Dober dan - gospod župan! Naravnost iz županove pisarne c/-<< n Župan kljub poškodovani roki tehta idejni načrt novega upravnega središča. Projekt za Upravno središče v polnem teku Ta čas se intenzivno obdeluje projekt novega Upravnega redišča na nekdanji Jaklctovini. Na vrsti so šc zadnja usklajevanja z uporabniki-soinvestitorji zaradi sofinanciranja. Program predvideva gradnjo 3.000 m2 prostorov, in sicer: kletni prostori za arhiv in parkirišča (za zaposlene); pritličje, namenjeno avli, Centru za socialno delo, zavodu za zaposlovanje in za zdravstveno zavarovanje, notarski pisarni, republiškim inšpekcijam, Abanki in Na naslovnici: Da ho lepo cvetelo. Foto: Iz arhiva Doma starejših Logatec. Zavarovalnici Adriatie-Slovcnica; prvo nadstropje bo na voljo poslovnim prostorom za občinsko upravo, za sejno dvorano, ki bo prilagojena tudi za poročne namene; drugo nadstropje je načrtovano za polrebe Upravne enote, Geodetske in Davčne uprave. Na podlagi idejnega projekta gredo h kraju dogovori o sofinanciranju projekta tudi s pristojnimi ministrstvi (le Zavod za zdravstvo se še ni odločil ali bo prostore odkupil ali jih bo najel). Vse kaže, da bo septembra nared gradbeno dovoljenje; vzporedno se bo prek javnega razpisa iskal izvajalec del, ki naj bi dela opravil do konca prihodnjega leta. Po krajevnih skupnostih še kar nekaj nujnih del V pripravi je več posamičnih prenov cest po nekaterih krajevnih skupnostih. V KS I lotedršica se bo obnovil del ceste čez Ravnik do Urbanovca in navzdol do glavne ceste Kalce-ldrija. V KS Tabor čaka skorajšnje prenove del ceste v Logaških Žibršah, in sicer iznad Turkovcga malna proti domačiji Tumlcta. V KS Trate se bo uredila cesta, prepolrebna prometne varnosli, z Veharš proti (iodoviču. V KS Vrh Sv. Treh Kraljev bosta prenovljena dva manjša cestna odseka. V KS Log-Zaplana čaka na preureditev dotrajan most, ki povezuje Ceste z Logom in Zaplano; začetek del se odlaga, pričakujoč soglasje upravIjalca vodotokov z Ministrstva za okolje in prostor. V KS Laze-Jakovica se pridobiva gradbeno dovoljenje za gradnjo čistilne naprave s kanlizacijo najprej v Jakovici, nato šc v Lazah. Prenavljanje ceste v Podpesek Lokalna cesta, ki povezuje Rovte z Vrhniko skoz Podpesek in Podlipo je dolga desetletja klicala po prenovi, celo po tiste vrste prenovi, ki naj zagotovi primerno varnost. ('esto namreč močno najeda erozija, ki jo povzročajo nalivi in krušljivost tal Najprej sploh, še posebej v klancu spodnjega dela cesle i/ Pod lipe proti domačiji Žustovih. Ta del ceste je po vsakem deževju ra/rit, voda odnaša nasutje, in to kar naprej. Kar naprej pa se povečuje po tem delu promet, saj so prebivalci Podpeska močno navezani na Vrhniko; pa tudi do občinskega središča je bliže in udobneje skoz Vrhniko. Usklajuje sc še zagotavljanje sredstev za sofinanciranje gradnje z Ministrstvom za šolstvo in šport. Razmislek je posvečen tudi adaptaciji strehe in prenovi izolacije preostalega še ncobnovl jenega šolskega poslopja. Gradbeno dovoljenje bo pridobljeno v kakem mesecu. Zaradi racionalnih razlogov bi naj z gradnjo začeli prihodnjo pomlad, dela pa bi naj končali do začetka novega šolskega leta 2008/0'). Sofinanciranje adaptacije Zdravstvenega doma še negotovo Kol smo že poročali v Logaških novicah, ostaja šc nedorečeno sofinanciranje širitve, nadgradnje in prenove Zdravstvenega doma. Namreč Ministrstvo - natančneje minister za zdravje je ustno potrdil namero, da sofinancira dela do 20% investicijske vrednosli. Pisni sklep pa naj bi dospel na občino do sv. Vida (15. junija), ko sicer izide ludi naše glasilo. Cc bo sklep ministrstva pritrdilen, bo gradnja slekla tudi z državnim denarjem, sicer se bo morala 1.200.000 evrov težke investicije lotiti občina sama. Torej kako in kaj - bomo poročali v naslednji številki našega časopisa. Špela Istenič "Hrastovo deblo pa še kar vztraja," pravi Miro '/.ust. Ljudje so se tako nenehno spopadali z nevšečnostmi prav tega dela klanca iz Podpeska. Gospodar Miro Žust je pripovedoval in pokazal, kakšno naravnost neverjetno rešitev so si izmislili ljudje, da so rešili cesto pred Sesutjem po strmi brežini. Najbolj nevaren ovinek so zavarovali pred spodkopavanjem vode tako, da so nad oporni zid zavalili kakih 15 metrov dolg hrastov hlod. posekan v .lanežičevem hrastju. Hrast, ki je bil tolike leže, da so ga semkaj pripeljali z dvema paroma volov, so naslonili ob dve bukvi. Ob ta hrast je bil uprt zgornji del cestišča celega zadnjega pol stoletja. Zdaj pa je vendarle že čas, da se varnosti na tem delu ceste streže s sodobnejšimi prijemi. In tako so se na pobudo krajevne skupnosti Rovte in spričo nenehnih upravičenih zahtev tamkajšnjih občanov prenovitvena dela, ki so zaupana podjetju Antona Trevna. začela m vlivajo upanje na skorajšnjo posodobitev ceste, najprej lega kritičnega kilometra od Podlipe do domačije Zusta, postopoma pa še naprej do Cornove domačije. Za prvi del prenove je občina namenila blizu 42.000 e. Dozidava šole Tabor ni več daleč Projekt, upoštevajoč idejne rešitve za dozidavo štirih učilnic in ustreznih kabinetov na šoli Tabor, je že dodobra obdelan. PROSTOVOLJNO ... SLUŽENJE VOJAŠKEGA ROKA Doživite aktivno vojaško življenje, usposobite se za preživetje v najrazličnejših okoliščinah in opravljanje različnih bojnih nalog. Spoznajte osnove vojaške taktike, radiološko-kemično-biološke obrambe, inženirstva, zvez in sanitete. Vojaški rok lahko letos prostovoljno služite v vojašnicah na Bohinjski Beli, napotitev 17. septembra, v Novem mestu, napotitev 17. septembra ter v Murski Soboti, napotitev 26. junija. Prostovoljno služenje traja tri mesece in pol, medtem ste zdravstveno in nezgodno zavarovani, usposabljanje pa se šteje v pokojninsko dobo. Zagotovljene imate prenočišče, prehrano, povračilo potnih stroškov in plačilo. www.slovenskavojska.si Prijavite se lahko na Upravi za obrambo Ljubljana, in sicer na izpostavi na Vrhniki (tel. 01 750 57 18) ali v pisarni v Logatcu (tel. 01 754 12 72). RFPUBLIKA SIOVFNIJA MINISTRSTVO ZA OBRAMBO Prijavite se lahko tudi po elektronski pošti naborna.pisarna@mors.si ... SPOZNAJTE SVOJE MEJE IN JIH PRESEZITE! SLOVENSKA VOJSKA V službi domovine. Izza svetniških klopi r- o tro S< g5 rt t -j o o Občinski svet pobliskoma skoz dnevni red Zadnjega maja nista bili občinskemu svetu potrebni niti dve uri za soglasno pritrditev domala vsemu predlaganemu gradivu zanesljivo, daje svet odlok sprejel soglasno. Denis Kosec Tako gladko in na kratko pa še zlepa ne kot na 6. seji občinskega sveta 31. maja letos. No, pa kaj bi zavlačevali, če ni potrebno. Sistemske rešitve distribucijskega omrežja za zemeljski plin Gvido Bokal, višji svetovalce, je poročal svetu o usklajenosti predlaganega Odloka o načinu izvajanja javne službe sistemskega operaterja distribucijskega omrežja in javne službe dobave zemeljskega plina tarifnim odjemalcem z zakonom. Racionalnost določb tega odloka je bila preverjena tudi s primerjavo med enakimi odloki sosednjih občin. Predlog je bil prepričljiv za soglasen sprejem. Program opremljanja za Plesišče Odlok o programu opremljanja stanovanjskega naselja Plesišče je pojasnil analitik Denis Kosec, ki je razložil tudi način izračuna komunalnega prispevka za zadevnoobmočje. Za komunalno opremo stanovanjskega naselja, ki vključuje ceste (tudi asfalt) s padavinsko in fckalno kanalizacijo, čistilno napravo, javno razsvetljavo, vodovodno omrežje in odkup zemljišč pa so predvidena potrebna proračunska sredstva v vrednosti dobrega pol milijona evrov. Odlok je bil brez posebne obravnave deležen soglasne potrditve. Paket sprememb odlokov vzgojilO-izobraževalnih zavodov Paket je zadeval kar petero odlokov sprememb in dopolnitev odlokov o ustanovitvi vzgojno-izobražcvalnih zavodov, in sicer: za osnovno šolo 8 talcev, OŠ Tabor, OŠ Rovtc, za Glasbeno šolo in Vzgojno-varstveni zavod Kurirček. Spremembe in dopolnitve, ki skladno z zakoni določajo zlasti sestavo sveta zavodov, imenovanje ravnateljev (in v.d. ravnateljev) in pogoje za strokovne delavce je pregledno predstavila višja svetovalka Nevcnka Malavašič. Vse je šlo gladko skozi, kot sc reče. Zataknilo sc je pri VVZ Kurirček, ki naj bi se po mnenju strokovnih delavcev preimenoval v Vrtec Logatec, po sklepu Sveta VVZ pa naj se preimenuje v Vrtce Kurirček. Boris Hodnik, LDS, je v razpravi opozoril, daje sklep Sveta zavoda meritoren, k čemur je pritegnil šc Marjan Grcgorič, SD, in občinski svet jc Sklepu Sveta zavoda soglasno pritrdil. Hiša Pctkovec 59- kulturni spomenik Tudi predlog, da se hiša na Petkovcu 59 (nekdanja domačija Kaja in Grom v Ložanski dolini) razglasi za kulturni spomenik, jc utemeljila višja svetovalka Ncvenka Malavašič tako Nevenka Malavašič Višje plače funkcionarjem V odsotnosti predsednika komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja je Pravilnik o višjih plačah in drugih prejemkih občinskih funkcionarjev, članov delovnih teles občinskega sveta in članov drugih občinskih organov pojasnil Vladislav Pue. Seveda, glasu proti ni bilo. Program prodaje zemljišč, javni interes za projekt omrežja elektronskih komunikacij, novi direktor Zdravstvenega doma in članstvo v nadzornem svetu "Kako homo že glasovali? " Svet jc soglasno sprejel tudi sklep, da se zaradi zaokrožitve parcel v IOC proda četvero parcel po izhodiščni ceni 60 t za m2 ter Sklep o javnem interesu za sklenitev javno-zasebnega partnerstva v zvezi z izvedbo projekta »Gradnja, upravljanje in vzdrževanje odprtega širokopasovnega omrežja elektronskih komunikacij v občini. Pa tudi soglasje k imenovanju dr. med. Mladena Mrkajiea za direktorja Zdravstvenega doma je bilo izglasovano soglasno. Nekaj zadreg je navrglo imenovanje Dušana Ccrnigoja za člana nadzornega sveta Komunalnega podjetja, ravno toliko, da član ni bil potrjen soglasno. Martin Koren Spoštovane občanke, spoštovani občani! Iskrene čestitke ob dnevu državnosti, 25. juniju, ob katerem vam voščim praznovanje, polno doživetij. Vaš župan Janez Nagode Med seboj Logatec v Osrednjeslovenskopokrajino? Pomurska 125.0M y(in,wK) Kornika ■ Savintsko-iilHka. 61.000 p »s-.••.•sin _^HBJfflK3E 217.00» »ni SlXHlntWHtriiv.il> UJNO '."ll'.kl 111.000 ertn)«lovfmlu i Savinjska M.000 Posavska 71.000 Dolenjska M.000 Zakonski predlog rojeva v Sloveniji 14 pokrajin, prav toliko tudi pokrajinskih sedežev. Glede na število prebivalcev bi bila najmanjša Zasavska pokrajina s sedežem v Trbovljah in s komaj 46.000 prebivalci, največja pa Osrednjeslovcnska s sedežem v Ljubljani /, nekaj manj kot pol milijona prebivalci; sem je zapisana tudi naša občina, kije na objavljenem zemljevidu narisana kot skrajno zahodni del ljubljanske pokrajine. Ministrstvo za lokalno samoupravo pojasnjuje, da seje odločilo za 14 pokrajin, ker je toliko tudi dosedanjih razvojno statističnih regij. Številka 14 pa naj bi odražala tudi politično realnost. Ali ne glede na politično realnost)!?) se bodo lokalna okolja lahko v 60 dneh opredelila do predlagane pokrajinske opredelitve. Torej, kaj bomo rekli? - Eno od mnenj objavljamo v nadaljevanju te strani. m A š Načrt štirinajstih pokrajin. Logatec k Ljubljani? Med Notranjsko in Ljubljano Razpravi o pokrajinah na rob K razmisleku o Notranjski pokrajini me DO več letih »zatišja« vzpodbuja naznanilo javne razprave o pokrajinski zakonodaji in pokrajinskih mejah (Delo. S. maj 2007 Razprava o pokrajinskih mejah se začenja ta mesec). O vseh obsežnih gradivih, ki zadevajo pokrajinsko zakonodajo in o pričakovani razpravi o njej ta živo zadeva tudi naš prostor , bomo gotovo tudi doma še kaj slišali. Sani se javno oglašam zalo. ker nakazana regionalizacija Slovenije (glej grafično prilogo Dela, X. maj 2007), čeprav samo kot gradivo »brez teže«, sovpada z nekdaj na Logaškem že nakazano željo po Notranjski kol samostojni regiji. Zavedam se dejstva, da pomeni ta zamisel šele začetek, ne za vse sprejemljive opredelilve meja na Notranjskem. Tudi za današnjo Ljubljano, s katero smo življenjsko povezani, je pomembno dejstvo, da postopoma prerašča okvire »podeželskega mesta« in tudi vlogo središča samo »osrednje Slovenije«. Zavedali se moramo dejstva, da so za državotvorno vlogo Slovenije potrebne nove funkcije (vsebine) glavnega mesta. Ustvariti je treba pogoje, podobne tistim, v drugih državnih središčih Evrope. Ne velikost Ljubljane, pač pa kvalitetna vsebina ter razmestitev in dostopnost številnih dejavnosti, n. pr., oskrbnih, ne samo trgovin, ter urejeno bivalno okolje so temeljni pogoj za ponosno sožitje in zdravo konkurenco v novi evropski družini narodov. Tudi zato in še zaradi številnih razlogov se bo morala Ljubljana »obnašati« (organizirati) drugače kot ostala Slovenija. Zato se zdi sprejemljiva zamisel <> Ljubljani kot samostojni regiji . Vse to pa še ne pomeni, da bi živ-Ijenjski utrip Ljubljane smeli ali celo morali ločiti od dogajanj (razvoja) v širšem Prostoru (zaledju). Po osebnem prepričanju l\aš Logatec - kam bi ga del? more Ljubljana v bodoče organsko rasti in prerasti sedanje meje občinskih plotov in predvsem v prostorsko organizacijskem smislu zaživeli kol urbana regija. Pri tem imam v mislih delitev funkcij in izgradnjo prostorsko razvojnega koncepta, vendar ne v smislu enostavne »tepih pozidave« obmestnega prostora. Prav zato, ker se subur-bana rast Ljubljane vse do obljubljanskih središč, tudi do Vrhnike in celo do Logatca samodejno širi, ostajamo v konceptualnem (prostorskem, razvojnem) smislu povezani z Ljubljano. Ob povedanem se moramo spomniti na večkratne povojne poizkuse, ki so že zadevali pripravo celovitih strokovnih gradiv, namenjenih prostorskemu načrtovanju v Ljubljani. Vse te rešitve pa niso presegle razmišljanj o razsežnostih za svetovne razmere majhnega mesta . Foto: M. Tršar Različni strokovnjaki vedno bolj prihajajo do prepričanja, da bi moral dobili pojem »regionalni razvoj« globlji in bolj obvezujoč pomen, kot mu ga običajno pripisujemo. Za rast Ljubljane naj ne bo pomembna samo rasi števila prebivalcev ali koncentracija delovnih mest, pač pa smotrna organizacija in delitev funkcij s centri v širšem prostoru. Samo v širših okvirih je tudi ljubljanski urbani aglomeraciji mogoče zagotoviti kvalitetno urbano okolje in zadostne površine za vse dejavnosti . Vplivov evropskih razsežnosti, ki zadevajo prometne poti ali rast in zadovoljivo hierarhijo središč, pa tudi ne bomo mogli obiti. Vse to in še marsikaj, kot je, n. pr., gospodarski in zgodovinski razvoj (identiteta), nas privede do razmisleka, da moremo obsežen prostor zahodno od Ljubljane opredeliti kot zaključeno organizacij- 01) ■■■■ Mm m Med seboj sko celoto - Notranjsko regijo (glej tudi zapisano v članku P. M., Notranjska primer regionalizacije na Slovenskem - Delo, X. september 1995). Ta pokrajina zaobseže ozemlje v trikotniku med Ljubljano, Trstom in Reko, obsega pa med 300 in 1300 m visoko razčlenjeno kraško planoto 60 x 60 km. Posamezni avtorji (n. pr., dr. P. Habič) prištevajo po pokrajinskih značilnostih k Notranjski vso današnjo občino Logatec, skupaj z Zaplano in Pokojiško planoto v vrhniški in sosednjih občinah ter Krim z Rakitno, tudi del Hrušiee in Nanosa pa Senožeške hribe, zahodne Brkine z Vrcmsko dolino in Hrpeljsko podolje pod Slavnikom. Tako zaokroženo območje obsega dobrih I800 km2 površja in ima okrog 60.000 prebivalcev. Najteže bo verjetno najti kompromis za opredelitev središča ali središč. Za Notranjsko kot eno izmed nakazanih 14 regij Slovenije sem iz več razlogov. Ne nazadnje, tudi zato, ker mi predstavlja še vedno dovolj homogeno celoto s pomembnimi skupnimi sestavinami planiranja, kot so naravni viri človek, voda, zrak, gozd, les...-, zaščita le-teh zaradi zalog pitne vode, naravnih kvalitet in ohranjanja ustvarjenih dobrin, kot je prometna infrastruktura in drugo. Le na podlagi vsaj na ravni pokrajine dogovorjenih usmeritev bo mogoče skupno ohranjati obstoječe (še ohranjene) danosti tega prostora, kot je, n. pr., območje notranjskega regijskega parka in Barja. Tudi kulturno razvojno pogojena identiteta čeprav izrazito prehodne deželice Notranjske je obstajala, če prisluhnemo J. W. VValvasorju, A. Trstenjaku ali arhitektu Plečniku... Ali smo na to res čisto pozabili? O vsem tem in o gospodarskem razvoju, sloncčem na varstvu narave, gozdu, lesu, turizmu, kmetijstvu in še 0 čem kaže skupaj razmišljati. Odprt, vsaj zame, ostaja problem izbora enega ali več središč in morebitna delitev funkcij med njimi. Pavle Miheve Lr«*> o M to O O HMMMMMI Za višjo kakovost življenja Starejši vam bodo hvaležni za vaš podarjeni čas in za vašo dragoceno pomoč doma Lansko jesen smo v Društvu upokojencev Logatec ustanovili socialno komisijo, ki naj bi opravljala prostovoljno dejavnost na področju socialnega varstva. Pridobili in sprejeli smo vso potrebno dokumentacijo in se lotili projekta »Starejši za višjo kakovost življenja doma«. Osnovna ideja za medsebojno pomoč starejšim se je porodila leta 1995. Projekt želi izboljšati kakovost življenja v Sloveniji starejšim od 69 let, živečim doma. Gibanje »Starejši za starejše« se tako uspešno širi. V začetku leta 2004 je bilo vključenih le 12 društev upokojencev, leta 2006 pa že 87, ki delujejo v 72 enotah. Letos se jih na novo pridružuje še 28. Delovanje se odvija na območju, kjer živi 58.744 vrstnikov, starejših od 69 let; v poltretjcm letu je bilo deležnih obiskov kar 45,8%. Leta 2006 je 1.072 prostovoljcev obiskalo 26.851 starejših. Prvič je bilo obiskanih 17.088, ponovno pa 10.539; v 8.778 primerih so ponudili vsaj eno vrsto pomoči. Skoz projekt naj bi spoznali potrebe starejših, ki živijo doma, naj bi poiskali tiste, ki ne znajo ali zmorejo ali nočejo poiskati pomoči, naj bi vzpostavili stalen stik z javnimi službami in drugimi nevladnimi organizacijami in jim posredovali podatke o potrebah (CSD, Karitas, Rdeči križ...), dalje naj bi organizirali pomoč v lastnih vrstah (servisna dejavnost, delavnice, obiski osamljenih...), seznanjali naj bi lokalno skupnost o kakovosti življenja in o potrebah starjših, živečih doma, ter naj bi vzpostavili nadzor civilne družbe nad delom vseh, ki se ukvarjajo s pomočjo starejšim na domu. Vsako vključeno društvo ima prostovoljca, ki koordinira delo ostalih prostovoljcev v svojem društvu. Če ste namenjeni del svojega prostega časa nameniti pomoči potrebnim starejšim, vas naše društvo upokojencev vabi, da se pridružite koordinatorici v našem društvu upokojencev Min-ki Miheve. Za podrobnejše informacije lahko pokličete na telefon DU Logatec 7541-352 vsako sredo in petek od 8. do K), ure. Minka Miheve »Obogatimo jesen življenja« Knjige smo izročili varovancem doma II. maja letos in bili zelo prijetno presenečeni nad odzivom odbora stanovalcev doma, ki je bil pooblaščen za prevzem knjig. Prevzema knjig se je udeležila tudi direktorica Doma Zvonka Ješclnik in podžupan občine Cerknica Tone Bajt. V imenu Doma se nam je Ješelnikova nadvse lepo zahvalila za donacijo in izrazila veselje nad velikodušnim sodelovanjem; tudi člani odbora stanovalcev so izrazili svojo zahvalo in ob tem izrekli kakšno misel ali življenjski nasvet. Podžupan litiji je poudaril, da ga veseli medobčinsko sodelovanje tudi v prihodnje. Vsi zbrani smo doživeli prelepo popoldne, saj smo se medgeneracijsko družili in ugotovili, da gresta lahko mladosl in starost z roko v roki. Mateju Mlakar Kržišnik, SI) Logatec Knjižni dar. Foto: T. Selan Lanskega septembra smo Socialni demokrati začeli akcijo z. naslovom »Obogatimo jesen življenja«, v kateri smo zbirali knjige za varovance domov starejših občanov. Akcija je bila zelo odmevna, saj nam je uspelo zbrati več kakor 500 knjig in z njimi napolniti knjižnico Doma starejših občanov v Cerknici. Vsem našim zvestim bralcem čestitamo ob dnevu naše državnosti. Uredništvo Med seboj -_- z-—SSl Po sledeh nekega imena Na spomeniku padlim v NOB v Hotedršici beremo tudi ime Anica Plesničar, kije padla 23. decembra 1943 ob nemškem napadu na 3. bataljon Gradnikove brigade NOV pri Skvarču na Javorniku nad Idrijo skupaj s 47 borci - stara komaj 19 let; v partizanih je bila komaj štiri dni Od tedaj je minilo Že veliko let, in malokdo ve o njenem življenju povedati kaj določenega. I'a vendar. Že kot otrok je ostala brez staršev. Tudi 0 drugih svojcih se ni vedelo ničesar. Tako je odraščala pri tujih ljudeh. Vsakdanji kruh si je služila s težkim delom, namenjenim deklam brc/ socialnega in zdravstvenega varstva in drugih pravic. Bednemu in neveselemu življenju se Anica ni mogla izognili. Ostala je brez vsega: brez varnosli. brez slarševske ljubezni in brez upov za prihodnost. V drugi polovici leta 1943 je službovala pri kmetu Jožetu Petkovšku - po domače pri (irižarju na Ravniku nad llotedršico. Vsi domači so sodelovali s partizani, tudi Anica. Življenje je teklo po uhojenih tirih. Toda kaj seje zgodilo, daje morala znenada zbežali z Ravnika? Namreč, partizani so blizu domačije (irižarjevih usmrtili nekega moškega, ker da je sodeloval z domobranci in zanje vohunil tam okoli. Domobranci so za to dejanje osumili in obtožili družino Grižarjevih in tudi Anico. Zagrozili so jim z aretacijami in izselitvijo. Tudi drugi vaščani, ki so sodelovali s partizani, so bili v nevarnosti. Razmere so se zaoslrile do skrajnosti; ljudje so v nemiru iskali izhod iz hude stiske. Kar težko je verjeti, da je uboga Anica poslala žrtev za rešitev nastalih težav. Anica je namreč odločno prevzela nase odgovornost za navedeno usmrtitev in tako opravičila vaščane. Svojo odločitev je sporočila v domobransko postojanko v Hotedršici; odločitev, napisano na listič papirja, je k domobrancem odnesel neki deček. Seveda, Anica je takoj tudi zbežala morda ali celo verjetno na prigovarjanje (irižarjevih ali kakega političnega sodelavca OF, Kakorkoli že: njeno samo žrtvovanje je bilo človekoljubno, hrabro in tvegano dejanje. Žal, ludi Aničin prevzem odgovornosti ni zalegel; družino (irižarjevih so kasneje preganjali. V drugi polovici decembra 1943 seje Oradnikova brigada nekaj dni zadrževala na Javorniku. Poveljstvo brigade je bilo nastanjeno v Vodicah, njen 3. bataljon pa pri Skvarču. Skromne sobice in gospodarsko poslopje so dajale bataljonu težke, komaj mogoče bivalne razmere. Naselje je več kot 1000 metrov nad morjem, Zapadlo je tudi veliko snega in pritiskal je hud mraz. Brigada je tedaj opravljala v Polhograjskih Dolomitih le obveščcvalno- izvidniike dejavnosti ter določene napade na tamkajšnje komunikacije. Naključje je bolelo, da sva se z obveščevalnim oficirjem brigade Le- zi niča Plesničar opoldom Langom IS decembra ustavila pri Županču v Žibršah. Domača hči Marija Popil nama je povedala, da se pri njih skriva Anica Plesničar, ki želi v partizane. Dekleta do tedaj nisem poznal. Z. obveščevalnim oficirjem sva soglašala, da se nama priključi, in kar hitro je bila pripravljena za odhod. Ni imela nc prav ustrezne obutve ne obleke ne drugih potrebščin za bivanje v hudi zimi. Župančcvi ji niso mogli kaj prida pomagali, ker so tudi sami živeli v hudem pomanjkanju. Domačijo so bili namreč okupatorji že večkrat izropali in opustošili. Prav neverjetno je bilo, da se je dekle v tako hudih razmerah odločilo za odhod k partizanom. Ker so se bližali božični prazniki, je bilo njeno ravnanje te leže razumeti. Bila je pač v hudi življenjski sliski. Skromno smo se okrepčali in se poslovili od gostiteljev. Krenili smo skozi noč. sneg in mraz proti neprijaznemu Javorniku. Hodili smo vso noč in z dnem prispeli v Vodice. Po krajšem počitku in zajtrku mi je načelnik štaba Franc Rustja ukazal, naj novo partizanko odpeljem v 3. bataljon pri Skvarču. Tako sem tudi storil. Do tja je bilo še kako uro hoje po slabo razhojeni snežni stezi. Prav na kratko sva se poslovila. In potem je nisem videl nikoli več. Njeno težko življenje se je tragično končalo v cvetu mladosti; že četrti dan pri partizanih seje usodno srečala z rafali nemških brzostrelk. Po vsej Sloveniji so številni spomeniki NOB. posvečeni padlim borcem za svobodo in prijaznejšo prihodnost. Nedokončan je seznam njihovih imen. Podobno kol spomenik v Hotedršici sporočajo mimoidočim nešteta žrtvovanja v boju za plemenite cilje. Mnogi grobovi padlih pa niso zaznamovani, ker nihče ne ve povedati, kje so njihova zadnja počivališča. Pre-nekaterim pa je domovanje odmerjeno v skupni grobnici s svojimi zvestimi bojnimi tovariši. Tudi Anica je med njimi. Frane Dolenc Od uspehov do načrtov V zadnjem poldrugem mesecu so se člani logaškega Društva invalidov Logatec udeležili kar nekaterih športnih tekmovanj in dosegli tudi nekaj prav lepih uspehov. Moška ekipa je v pikadu dosegla 3. mesto, ženske pa so na območnem tekmovanju v balinanju v Žireh osvojile I. mesto. Prav prijetnoje presenetila ženska vrsta na državnem prvenstvu v kegljanju v (lelju Z osvojenim 2. mestom. Sredi aprila so v društvenih prostorih organizirali predavanje in pregled doktorja Tomislava Majica »Živa kapljica krvi«, iz česar dr. Majic lahko ugotovi vsakomur njegovo življenjsko energijo. V torek, 22. maja letos, sta prišla v Logatec na delovni obisk novi predsednik ZDIS Drago Novak in sekretarka mag. Tanja Drugo Novak, Tanja Hočevar (spredaj), Kristina Meze in Olga Milievc (zadaj). Hočevar. Obravnavali so tekočo problematiko s poudarkom na posebnih socialnih programih na državni ravni, na projektu »Občina po meri invalidov« in s poudarkom na projektu parkiranje za invalide. Besedilo in foto: France Brus O O 1» >t/> o Oij o -J Med seboj K rti 3 O Mrtvim v spomin - živim v opomin Po sledeh bridke kalvarije, kakor jo je izrisal v pogovoru Vinko Mihevc, kije namenil obilna in vztrajna prizadevanja za postavitev Križa spomina ob Šemonovem breznu Vinko Mihevc K) O O -^1 Komu seje porodila misel za postavitev spominskega križa oh Šemonovem breznu? Moram priznati, daje bil pomemben pobudnik za postavitev Križa spomina Anton Šemrl, funkcionar Združenja za žrtve komunističnega nasilja, čeprav je tudi res, daje med nami tlela želja, da bi prejšnji manjši križ zamenjali z večjim, ki bi ga blagoslovili ob vidnejši slovesnosti. In to seje zgodilo med mašo zadušnico prvo majsko nedeljo ob prisotnosti kanonika dr. Ivana Mcrlaka, ob asistenci župnikov obeh logaških župnij, državnih predstavnikov, predstavnikov Nove zaveze in več stoglave množice. In kaj je vas pritegnilo, da ste se z obilo volje in vztrajnosti lotili dela, kije terjalo veliko organizacijskih, finančnih in izvajalskih prizadevanj? P r a v z a -prav je vse koreninilo tudi v osebni družinski prizadetosti, ki jc izhajala iz povojnega komunističnega nasilja. Očeta Jožeta (Štefetovcga z Martinj Hriba) nisem tako rekoč nikoli videl, saj sem bil komaj mesce dni star, koje izginila vsaka sled za njim. Mati Frančiška, ki seje bila priženila v Logatec iz Horjula in jc bila sprva zaposlena v Kavčičevi destilarni, mi jc pripovedovala, da jc bil oče gozdni dclavcc-tcsač; nekaj mesecev pred koncem vojne jc bil pri domobrancih. Zato seje 3. maja umaknil na Koroško pred pričakovanim komunističnim terorjem. Od preživelih smo zvedeli, da so našega očeta videli v Vctrinju, predno so ga prek Pliberka vrnili jugoslovanskim oblastem, ki so ga privedle na Teharje. Od tod naprej seje za očetom izgubila vsaka sled. Je torej oče s Teharij izginil neznano kam? Natanko tako. Oče jc dobesedno izginil; uradno ni veljal ne za mrtvega nc za pogrešanega. Ostal naj bi bil izbrisan, kot da ga nikoli ni bilo nc med živimi in nc med mrtvimi. In tako je ostalo sovraštvo do nas, celo do mene, ki kot rečeno očeta še poznal nisem. Torej: sovraštvo do nedolžnega otroka. In kakšno podobo vam je kazalo življenje na domačiji brez očeta, brez, gospodarja? Bedno, Zelo bedno. Mati jc ostala sama z dvema otrokoma z menoj dojenčkom in tri leta starejšim bratom Jožetom nc vede za poslednjo usodo svojega moža. Kot rečeno, ni bil ne mrtev ne pogrešan. Mati seje z družino brez moža-gospodar-ja prebijala skoz revščino, kakor jc vedela in znala. Brat Jože je zaradi zastrupitve želodca umrl 10. julija 1945., kar je mamo še dodatno prizadelo. Domačijo, ki pa ni zmogla več kot kravico, telička in prašička, so takoj po vojni zaplenili, nato sojo vrnili materi in meni, vsakemu do polovice. Z domobranstvom zaznamovana mati jc šele po letu 1990 postala uradno vdova. Kako ste pa sami ubirali svojo pot? Mojo pot, pot mladega in z. ničemer obremenjenega človeka, jc spremljala karakteristika, ki meje označevala za nezanesljivega, pač, iz družine domobranca. In to vsepovsod: skoz. osnov- no šolo, skoz poklicno-ključavničarsko ter srednjo tehniško šolo. Pa še kasneje med vojaščino, pa tudi pri iskanju zaposlitve. Sprva mi je bil celo KL1 nenaklonjen, čeprav meje štipendiral in je potreboval tehniške poklice. Vendar sem vsem preizkušnjam kljuboval trdoživo, kar trmasto sem vztrajal in se nisem predal usodi, ki je bila naravnost nerazumno zapisana šc številnim drugim takim in podobnim, kot sem bil jaz. Kljubujoč vsem preizkušnjam, sem postal obrtnik, še kasneje samostojni podjetnik kovinske stroke in se končno upokojil. Se vas je ob vsem tem kdaj lotevala maščevalnost? Mirne duše in z neobremenjeno vestjo lahko rečem, da kljub preživljanju težke kalvarije nisem živel za maščevanje. Kad pa bi spoznal resnico. Denimo, resnico 0 tem, da so mojega očeta umorili brez dokazovanja njegove krivde, resnico o mestu umora in pokopa, čc se o pokopu sploh lahko govori. Vsaj to zadnjo resnico. - 5«? vam zdi, da se boste kdaj dokopali do te zadnje resnice? Slabo kaže. Najbrž res nikoli. In prav zavedajoč se, da je nekaj hudo bridke resnice tudi v Šemonovem breznu, smo se odločili postavili križ z zglednim posvetilom, ki jc tudi moj življenjski moto: Mrtvim v spomin, živim v opomin. Spoštovani gospod Vinko Mihevc, lepa hvala za čas, ki ste ga namenili najinemu pogovoru. Marcel Stefunčič zaupni t JOB Si žrtev kaznivega dejanja? Pokliči! 08( Vsak dan med 20. in 23. uro 5 „ ■' l7d»ja in odnov(i!J.i faporrmki viluriat Gospodarske diagnoale Podeljeno priznanje Obrtnik leta Obrtna zbornica Slovenije je letos petič podelila priznanje Obrtnik leta - med štirimi nominirancije bil tudi Bogdan Oblak Kriteriji za podelitev priznanja so poslovna uspešnost, razvoj dejavnosti, trajnost dosežkov, poslovna odličnost, uvajanje inovacij in sodobne tehnologije, skrb za varstvo okolja, skrb za kadre in njihovo usposabljanje. Strategija razvoja, prispevek k razvoju okolja, v katerem posluje in aktivnosti v stanovskih vrstah. Kriteriji se presojajo za zadnjih pet let poslovanja. Posebna komisija Obrtne zbornice Slovenije (OZS) je lelos prejela 12 predlogov. Izmed teh so bili štirje nominirani za prejemnika tega najvišjega stanovskega priznanja O/S. Med no-miniranimi je bil tudi Bogdan Oblak - Oblak eommeree d.o.o. in Cementnine s.p. iz Logatca. Cementninarska dejavnost, ki jo nadaljuje Bogdan Oblak ima zares lepo tradicijo; Oblakovi jo opravljajo od leta 1901. Podjetje ima zdaj 30 zaposlenih delavcev, najsodobnejšo tehnologijo za proizvodnjo tudi najzahtevnejših betonskih mešanic in je eden največjih proizvajalcev betonske galanterije v državi. Veliko vlagajo v razvoj izdelkov in lastne blagovne znamke. Skrbijo za izobraževanje lastnik si je pridobil inženirsko stopnjo. Bogdan Oblak je ob tem že več mandatov dejaven v logaški obrtniški organizaciji naj spomnimo na akcijo »Prvih pet minut«, dalje v Združenju delodajalcev obrtnih dejavnosti Sloveniji, za kar je lani dobil posebno priznanje, zdaj pa je dejaven še v sekciji cementninarjev pri Obrtni zbornici Slovenije. Priznanje Obrtnik leta je prejel Prane Krevzcl Krevzcl inštalacije. Poleg Bogdana Oblaka sta bila za prejemnika priznan- Nominiranci (z leve): F. Krevzel, ./. Buvcon , M. Cujhen in B. Oblak). ja nominirana še Jožef Bovcon - Enoop iz Vipave in Matjaž Ca-jhen Cajhen rezilna orodja iz Laškega. Za nominacijo Bogdanu Oblaku iskreno čestitamo in želimo, da še naprej uspešno vodi svojo dejavnost in jo s sodelavci razvija in izpopolnjuje za njihovo dobro in za solidno oskrbo trga. ./. Gostiša Največja slovenska podjetja Med največjimi slovenskimi podjetji po prihodku v letu 2006 je tudi logaški Valkarton med primerljivimi 306 podjetji je na 288. mestu. Med največjimi slovenskimi podjetji po številu zaposlenih jc naš KIJ na 109. mestu s 516 zaposlenimi. Med največjimi slovenskimi podjetji z največjim čistim dobičkom pa ni do 330. mesta nobenega logaškega podjetja. g.ur. Na Brodu nekaj že, nekaj pa še Dvanajstcrica prebivalcev s Ceste talcev in dela Tržaške ceste je 28. aprila prostovoljno izvedla nekatera javna dela: prebarvali so K) cestnih svetilk in tri mostne ograje čez Logaščico. Ob nevarnem delu potoka so postavili 10 m nove ograje. Sredstva za material je prispevala krajevna skupnost. Radi pa bi postavili še luč na brojski kapelici. Načrtujejo tudi čiščenje struge potoka, za kar pa čakajo podporo župana oziroma Vodne skupnosti iz Ljubljane. Most, ki povezuje naselje Brod s Cesto talcev, je pre-Potrcben obnove, enako tudi oporni zid (škarpa) vzdolž struge. Za vse skupaj pa bi bil potreben zajetnejši finančni zalogaj. F. Kogovšek Spoznavanje zdravilnih rastlin Delavnice, ki poteka v Logatcu od začetka maja, sc udeležuje 26 navdušencev (predvsem navdušenk!), ki želijo izpopolniti svoje znanje o nabiranju, pridelovanju in uporabi zdravilnih rastlin. Izobraževanje na Notranjski 14- enkrat ali dvakrat na teden - vodi Jože Majes z zeliščarske kmetije »Plavica«, kjer smo si ogledali vzorčni nasad zdravilnih rastlin, nakupili sadike in izvedeli marsikaj novega, ne samo o zdravilnih rastlinah, pač pa tudi o zdravem življenju. Glavna tema je bila spoznavanje zdravilnih rastlin, njihovo delovanje, uporaba v različnih mešanicah. Učimo sc pravilnega sušenja, shranjevanja in pripravljanja različnih pripravkov: čajnih mešanic, tinktur, olj, mazil.... Organizirali želimo sekcijo »zeliščarjev« v okviru Turističnega društva Logatec, da bomo lahko naše aktivnosti nadaljevali. Znanje bo treba nadgrajevati, zato nameravamo organizirati še kakšno ekskurzijo na kmetije, kjer sc ukvarjajo s pridelavo zelišč, morda sc bomo pojavili tudi na kaki stojnici ob primernih priložnostih. Vse, ki vas zanima zadevna tematika, vabim, da me pokličete na tel. 041 310 187 oz. se oglasite na sedežu Kmetijske svetovalne službe Logatec, Stara c. 8; morda bomo organizirali še kak sklop izobraževanj. Za konec še misel: Zaljubljenost odpira okna in ljubezen vrata na vrl zdravja. Rožmarin je v pomoč ljubezni zunanje, notranje pa, ko gre Ic-ta skozi želodec. Mojca Dolenc t—) Gospodarske diagonale Temelj za prihodnost Kjer se zagnanost in iskrivost mladostne moči povežeta z izkušnjami in žulji preteklosti, tam se ni bati za prihodnost Prav zato gasilci iz llotedršice namenjamo velik pomen izobraževanju in usposabljanju vseh aktivnih članov, predvsem pa mladih. Že jeseni se je pričel v društvu nadaljevalni tečaj za gasilca, v katerega se je vključilo šestnajst mladih gasilcev in gasilk, dve izmed njih sta bili iz PGD Gorenji Logatec. Tečaj je dosegel kvaliteto s predavatelji iz celotne Gasilske zveze Logatec. Vodstvo tečaja je prevzel predsednik PGD Hotedršica Drago Trpin. V maju seje tečaj uspešno zaključil z veliko mokro vajo, v kateri so sodelovali vsi tečajniki, članska moška desetina iz POD (jodovič, poveljnik tega društva Matej Gantar in člani iz PGD Gorenji Logatec. Vaja je slonela na predpostavki, da gori industrijski obrat na obrobju vasi Hotcdršicc, v katerem predelujejo odpadno plastiko v granulat. Z dvema motornima črpalkama je bilo treba pripeljati vodo iz Hotenjkc. Zaradi širine ogroženosti, so tečajniki postavili iz vsake motorne briz-galnc po tri napadalne skupine. Poleg tega so godoviški gasilci gasili z vodo iz avto-cisterne, ki so jo napajali iz hidrantnega omrežja. Z zaključno vajo smo bili zadovoljni vsi, svojo oceno sta dodala šc po- Župun./. Nagode (prvi z leve v prvi vrsti) med gasilci po vaji. veljnik Gasilske zveze Logatec Anton Cuk in predsednik komisije za izobraževanje pri Gasilski zvezi Logatec Tomaž Šcn. Potek vaje pa je pokazal tudi na problem premajhnega števila brezžičnih radijskih zvez, ki bi jih pri taki ali podobni akciji potrebovali. Vajo sta si ogledala tudi župan Občine Logatec Janez Nagode in predsednik KS Hotedršica Franc Nagode. Oba sla pohvalila pripravljenost mladih za vključevanje med gasilske vrsic, saj le tak način dela društvu zagotavlja obstoj in razvoj. Francka Cuk 90 Les En Dan 2007 Prireditev Les Ln Dan, ki se je je udeležilo veliko kmetov in lastnikov gozdov, se je odvijala 26. maja na kmetiji »PrTrjan'« na Zavrhu v Brišah pri Polhovem Gradcu, Proizvajalci in trgovci so predstavili stroje, opremo in priključke za sodobno pripravo in rabo lesa za kurjenje (motorne žage, vitli, cepilniki, rezalno cepilni stroji, sckalniki ter kotli na polena, sekanci in peleti). Prireditev je bila odlično organizirana pod okriljem Zveze strojnih krožkov Slovenije in Marjana Dolenška Icr prizadevnih gostiteljev družine Koširjevih in njihovih sodelavcev. »Les je tradicionalno pomemben vir energije v Sloveniji, saj se z njim ogreva več kot 30% stanovanj. Kot lesno gorivo šc vedno prevladujejo drva, v zadnjih letih pa se hitro uveljavljajo tudi lesni sekanci in peleti. Trg z vsemi oblikami lesnega goriva se v Sloveniji hitro razvija. V zadnjih petih letih se je število sekalnikov povečalo z nič na več kol 30. dobili smo prvega proizvajalca lesnih peletov, število eepilno-rcz.alnih strojev za pripravo polen se povečuje. Povečuje pa se tudi interes posameznikov za pridobitev subvencij za nabavo sodobnih kotlov za les. Spodbuditi želimo lastnike gozdov in kmete k pridobivanju in prodaji toplotne energije iz lesa. Prizadevamo si, da bi se vloga lastnikov gozdov in kmetov spremenila od proizvajalcev in dobaviteljev goriva do dobaviteljev zanesljive in varne toplote, pridobljene iz regionalne ter okolju prijazne surovine lesa,« je zapisala dr. Nika Kranjc z Gozdarskega inštituta Slovenije. Predstavnik Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano jc v svojem nagovoru poudaril, da se v Programu razvoja podeželja 2007-13 predvidevajo tudi sredstva za spodbujanje in povečanje gospodarske vrednosti gozdov in dodajanje vrednosti gozdarskim proizvodom. Razpisi sc predvidevajo za jesen. Predstavniki Srednje gozdarske in lesarske šole iz Postojne so zelo nazorno prikazali delovno opremo gozdarja ter postopek in potrebne ukrepe pri sečnji lesa za čimbolj varno delo v gozdu. Mojca Dolenc Društvo upokojencev Logatec obvešča, da je pisarna odprta ob sredah in petkih med 8. in 10. uro Popravek V majski številki Logaških novic je bil na 9. strani objavljen napačen račun pri NLB za nakazilo prostovoljnih prispevkov PGD Gorenji Logatec. Pravilna številka računa se glasi: NLB 02025 0011115528. Turistične panorame S?« Za jasnejša pota radovednim popotnikom Zaradi zavesti, da smo doma v kraju, kjer Bog ni skoparil z lepoto, zgodovinskimi in siceršnjimi zanimivostmi, smo leta 2003 ustanovili Turistično društvo Medvedje Brdo in Rovtarske Žibrše predvsem z namenom, da odkrijemo vse znamenitosti našega kraja, jih predstavimo in tako kar najbolje pripomoremo k razpoznavnosti kraja, da poskrbimo za urejenost kraja in tvorno poiščemo ideje, kako bi privabili v kraj čim več radovednih popotnikov-turistov Tako smo do sedaj v Turističnem društvu Mcdvednje Brdo in Rovtarske Zi-brse ostvarili kar nekaj pomembnih projektov. Izdali smo zgibanko kraja in njegovih znamenitosti in izdelali krajevni spomin-ček, ki upodablja znamenitega »kontra-bantarja«. Dalje smo izdelali razglednice s prelepimi motivi Medvedjega Brda in Rov-tarskih Zibrš ter izpeljali označbo krajev (I. del). Uspešno sodelujemo in vodimo izvedbo Kmečkega praznika, ki je ena izmed največjih prireditev v naši občini. Aktivno sodelujemo tudi na Gregorjevem sejmu v Logatcu, V sodelovanju s krajevno skupnostjo izvedemo vsako leto obširno čistilno akcijo. Prav označitev krajev je bil naš največji projekt. S pripravami smo začeli že v letu 2005, sama izvedba in postavitev kozolcev pa sta bili opravljeni Icla 2006. Nekaj hvalevrednih označb je bilo že prej. Vendar smo se odločili za smotrnejše rešitve. Tako smo se pri načrtovanju oznak postavili v kožo popotnika, ki teh krajev ne pozna. Pri nas je namreč ogromno cest in razpotij in samo dobra označitev lahko zadovolji popotnika in mu pomaga k ogledu vseh znamenitosti. Tako je prvi del označitev krajev obsegal postavi - Smeri so kar prave. tev desetih kozolcev, na katerih so table z napisi in puščice, ki popotnika usmerjajo do posameznega kraja. Ob dostopih v naše okolje (na Židovniku in na Vcharšah) smo postavili dva pregledna reliefna zemljevida z legendo, iz. katerih je moč razbrati in najti prav vse v kraju. Zamisel, postavitev in zagotovitev financ so terjale kar precej truda. ki je za naše društvo bil kar zajeten zalogaj. Skupna vrednost del jc znašala okrog 13.000 €. Za pomemben delež pri postavitvi navedenih oznak se zahvaljujemo krajevni skupnosti Trate in njenemu predsedniku Bojanu Rupniku. Zahvala gre tudi Občini Logatec oziroma županu Janezu Nagodetu za finančni prispevek (za kar četrtino celotne vrednosti!), akademskemu slikarju Rudiju Skočirju, ki je pripomogel, da je bil projekt kvalitetno izveden in da so postavljeni kozolci tudi estetsko lepo oblikovani. Dalje velja zahvala Gostišču Tavžentroža, Kmetiji odprtih vrat Šinkovc in Domu Medved. Gmotno in z delom pa so naša prizadevanja podprli tudi Marjan in Janez Nagode, Lvgen Gantar, Miran Kavčič, Bojan Rupnik, Roman Dodie, Alojz in Tanja Lazar, Anton Trevcn, Jože Leskovee in Alojz Mihcvc. V drugem delu nameravamo označili manjše zaselke in turistično zanimive kulturne in naravne znamenitosti. Prav tako pa se že aktivno ukvarjamo s pripravami na tradicionalni Kmečki praznik, ki bo letos že devetnajstič zapored. Vojko Pa nič V organizaciji Društva kmečkih in podeželskih žena Logatec bo Binkoštni pohod prav gotovo postal tradicionalen. Binkoštni pohod Tudi letos smo se zbrale na binkoštni ponedeljek, 2S. maja, pred »črno kuhinjo« v Ho-tedršici. Prizadevna predsednica Kulturno /a t/5 CS Turistične panorame Na otoku izjemnih naravnih lepot in bridkega spomina Logaški upokojenci smo se 22. maja odpeljali na izlet na Rab - otok sonca. Potnike je pozdravil podpredsednik društva Franc Verbič, vodič Lojze je govoril o zanimivostih in zgodovinskih posebnostih krajev, skoz katere smo sc peljali. Potovanje je popestril z nagradnimi vprašanji turistične agencije. Šofer avtobusa Rado, pa jc skrbel za udobno vožnjo. Potovali smo preko mejnega prehoda Jclšanc, mimo Reke, ob Kvarncrskcm zalivu. Po krajšem počitku V Senju smo sc odpeljali na ogled trdnjave Nehaj. Sredi dopoldneva pa smo se prek Jablanca odpeljali s trajektom na Rab. Otok je bil videti neprijazen, kamenit. Peljali smo se do poseljenega območja, na katerem je bilo med drugo svetovno vojno najhujše italijansko koncentracijsko taborišče, v katerem je bil tudi Tone Lipovec z mamo in svojci. Skozi taborišče je šlo okrog 15.000 internirancev, med njimi veliko žensk in otrok: dve tretjini Slovencev in ena tretjina Hrvatov iz Ciorskega kotarja in Kastava. Prvi transport internirancev jc prispel na Rab 27. julija 1942, leta 1943 so jim priključili tudi 2.000 Židov. V taborišču so vladale nemogoče razmere pod pekočim poletnim soncem, pod razgretimi in dotrajanimi šotori, brez vode, ob mizerni hrani. Najtežji dan in strašno noč so interniranci preživeli v noči z 29. na 30. september 1942. Malo pred polnočjo jc nastal strašen vihar. Potem seje utrgal oblak. Voda jc preplavila večji del taborišča. Po vsej dolini se je razlegalo vpitje obupanih in nemočnih mater ter prestrašenih otrok, ki jim jih je voda trgala iz rok. Internirani pesnik Igo Gruden je med drugim zapisal: »Otok Rab, v zelenju trt, oljk in p i n i j med zalivi, mnogim dal si strašno smrt, v srcu nosimo jo živi«. Tone Lipovec med bridkimi spomini. Dalje smo sc peljali do spominskega obeležja v Kam-porju, kjer jc pokopanih 1.500 taboriščnikov, med njimi tudi oče lerda Malnarja. Tone Lipovec jc tu pripovedoval svojo življenjsko izkušnjo s tega otoka smrti. Po ogledu spominskega pokopališča smo se odpeljali v mesto na kosilo. Po kosilu smo sc v vročem sončnem popoldnevu vozili po otoku; na rajski plaži smo se sprehodili po nizkem morju. Otok Rab spada v skupino Kvarnerskih otokov izjemnih naravnih lepot. Z bogatim rastlinjem, zlasti črnim borom in oljka-— mi ugodno vpliva na dihalne organe; tam so vsi pogoji za narav-~: no klimatsko zdravilišče. Sploh pa Rab velja za enega najlepših otokov na Jadranu. Nekaj časa smo se sprehajali po starem delu O mesta Rab. Zaščitnik mesta in otoka je sv. Krištof. Arhitekturo so zaznamovali Iliri, Rimljani, Benečani, Francozi, Avstrijci zapustili so bisere romanike, gotike, renesanse... Posebnost mesta jc zvonik cerkve sv. Marije. Pozno popoldne smo sc odpeljali z otoka in se v poznih večernih urah srečno vrnili v Logatec. Marinka Pelkovšek Prijazni kažipoti Tudi na Logaškem so se v zadnjem času po posameznih vaških skupnostih s turističnimi društvi odločili za postavitev ličnih lesenih krajevnih označb in kažipotov, ki se lepo skladajo z okolico in hkrati obveščajo predvsem tuje obiskovalec, ki radi zahajajo na logaško stran na izlete predvsem ob vikendih. Griči in hribi, poraščeni z gozdovi in obsežnimi travniki ponujajo čudovite razglede in sprostitev v neokrnjeni naravi. Dobrodošli v l.ožanski dolini. Pred nedavnim postavljeni kažipoti v Ložanski dolini in v krajevni skupnosti Trate lam seje lepo potrudilo turistično društvo Rovtarske Žibrše-Medvedjc Brdo so resnično dobrodošli, za kar gre polivala prav vsem, ki so si prizadevali za te čedne smerokaze. Besedilo in foto: Irance Brus Urejeno okolje - mm ogledalo vseh nas Ena izmed glavnih nalog, ki smo si jih v Turističnem društvu Medvedje Brdo in Rovtarske Žibrše zadali ob ustanovitvi, jc prav gotovo skrb za urejenost okolja. Zato vsako leto prirejamo obširno čistilno akcijo. Letos je potekala 21. aprila. Sodelovalo je okrog petdeset vaščanov, nabrali pa smo več kot sto vreč smeti. Tako obširne akcije doslej še ni bilo. Na tem mestu se zahvaljujemo vsem sodelujočim, kijih je vsako leto več z zavestjo, da je čisto urejeno okolje ogledalo vseh nas in veliko prispeva h kakovosti življenja. Prav tako se zahvaljujemo Krajevni skupnosti Trate, kije poskrbela za potrebne rekvizite in za okrepčilo po končanem delu. Posebna zahvala gre tudi občasnim prebivalcem naših krajev »vikendašem«, ki se vsako leto v polnem številu udeležijo naše akcije; letos so poskrbeli za odvoz smeti. Vojko Panič Kulturni razgledi Le pridi poslušat slovensko narodno Sekstet Adoramus je v goste povabil Oktet Škofije in - nas Čeprav vem, da ne gre mešati nogometa in slovenske narodne (kvečjemu slovensko himno), me \C malo zaskrbelo, da se pevskega večera listo prvo junijsko sobolo v Osnovni šoli 8 talcev v Logatcu ne bo udeležilo veliko poslušalcev, saj so takrat naši žogobrcarji sklenili izgubiti tekmo Z Romuni. A bilo nas je ravno prav, da smo napolnili tisti tlel akusličnega prostora, ki ustvarja vzdušje pomirjenosti in ugodja. Dekleta Seksteta Adoramus so sklenila nastopili prva in se v duhu povabila s pesmijo na ustih in v srcih sprehodila med nami do odra. Postavila so se kar nekam »na široko«, kot bi hotela ustvariti vtis, da se ho akord oblikoval ne le v prostoru, ampak ludi med njimi. Izbor narodnih in ljudskih je bil raznolik, čeprav dinamično /elo. morda celo preveč uravnotežen. Vendar je bila všečna ubranost nižin, da so lahko svetlo zveneli visoki toni, kar pripisujem umetniški vodji Mihaeli Gostila, Posebej je ugajala Sun se šetao v priredbi Ambroža ('opija; »osnovni« toni altov so ponudili res lepo uglašenost. Na drugi strani pa je sopran zazvenel jasno in čisto v skladbi Vušlejša pa ni Matije Tomca. Svetli in temni toni seksteta so sc igrivo prcpletli še v zaključni Pahorjevi Tri nonice, polni primorske hudomušnosti. Sekstet Adoramus vztraja v utrjevanju komornega ženskega petja, ki me vedno navduši, saj ga v današnjem potrošniškem žuborenju ni slišali, čenč »ugasnemo« radijskih-lclevizijskih-koloscjskih-iPodovskih-InŠeKakšnih oglasnih posiljevanj v svojih glavah. »Glasbeno onesnaženje« smo tega večera pregnali najprej s šestimi glasovi deklet, ki skromno napišejo v koncertnem listu, da priložnostno pojo od bogoslužja do porok, v resnici pa je videli na obrazih veselje, da smo jih prišli poslušat kljub »nogometni soboti«. Tako veselo je zvenel tudi glas povczovalke Mateje Perpar. Posebej močnega ploskanja so bili deležni gostje Okteta Škofije, kot bi obiskovalci pogrešali nekaj prvinskega. Ta sestav že 27 let prepeva po Sloveniji, največ doma, na Primorskem, kjer že sama prireditev Primorska poje, ki je svetovni fenomen pevskega druženja, pomeni pozorno občinstvo in izostreno uho glasbenih zapisovalcev gibanja. Pred nekaj leti je bil njihov trud nagrajen z Zlatim pečatom .lavnega sklada kulturnih dejavnosti Oktet Škofije. na Srečanju izbranih oktetov Slovenije, lani so bili izbrani za najboljšo vokalno skupino na tekmovanju v Postojni, izdali pa so tudi zbornik ob 2()-letnici. kaseto in zgoščenko. Pod zdajšnjim umetniškim vodstvom pevca okteta Vladislava Korošca so nam zapeli izbor pesmi, kjer se niso »zgledovali« le po Primorski. Všečno so nam zapeli Mirkovo !\a trgu iz železnega repertoarja domala vsakega slovenskega okteta, zanimiva in meni povsem nova je bila na Prešernovo besedilo pripisana glasba Walterja lo Nigra VtC srečo ti želim, solista sta sc pogovarjala v (iobčevi Kaj bi te vprašal, posebej zanimiva pa je bila uvodna Kumaijcva Istrske tri. ki je ponujala svežino oktetovske interpretacije. »Moško« so zapeli fantje in občinstvu je lak način ugajal. Zato so Školjoti z dodatkoma še bolj razgreli dlani. Kar vešče so se znašli ta večer, saj jih tudi dvominutno zvonjenje z bližjega zvonika oh intonaciji ni vrglo iz tira. Še kdaj, smo si rekli ob odhajanju domov, ko smo ugotovili, da je bil koncert kar nekam prekratek. Morda bodo dekleta in fantje nastopili tudi skupaj, kar je morda namig, ko bodo I.ogalčanke bržčas šle na obisk k Školjotom. Krm Pevski pozdrav razglednemu stolpu in SmS1 »Notranjska« je zadnjo majsko nedeljo v organizaciji vrhniškega planinskega društva pripravila pri zavetišču na Planini koncert, namenjen predvsem zbiranju sredstev za obnovo tamkajšnjega razglednega stolpa, ki je je po petih desetletjih, odkar sl«ji, že potreben. Pevce-pohodnike je pol peljala od Laza čez Betajnovo, kjer se jim je DO kratkem postanku in okrepčilu pridružila legenda vrhniškega planinstva Jože Šušteršič-( iozdni Joža. Pol čez Spi e»je prijetno minevala pod vodstvom Milana Jermana, kije znal Silno zanimivo pripovedovali o poti. o društvu, o hribih... Vsake toliko so sc pevci ustavili in zapeli katero od pesmi, ki so jih pripravili za koncert. »Vaje I takimi dihalnimi vajami pa še ne!« si i« mislil marsikdo od njih, mimo hiteči pa so petju z zanimanjem Prisluhnili. Devetim pesmim »Notranjske« jih je v koncertnem sporedu na Planini dodal še pet Logaški oktet. Navzoči poslušalci in Planinci so lahko prisluhnili tudi spodbudnim besedam predsednika P|) Romana Novaka in domislicam Marka Škrlja, navduše- spominu na prvi nastop nega občudovalca in solrudnika vrhniškega planinskega društva, kije tudi poskrbel za usklajen nastop obeh pevskih skupin. Izkupiček lega »dobrodelnega« koncerta ni bil ravno majhen, so rekli. Lepo! Nekaj časa smo se po nastopu še zadržali vrh Planine, sc razgledovali proti Ljubljani, ko pa seje začelo grozeče temniti, smo se spustili proti Lintvernii, od tam v Star mahi ter sc spet povzpeli v Laz. Med potjo smo bili deležni rahlega blagoslova izpod neba. Pripovedkam o ajdih in njihovih pritiklinah pa o zmajih in vraževerju kar ni bilo konca. Poučili smo sc tudi o razliki med Vršnčani in Vrhnčani. »Kdor ne ve, naj poizve,« seje včasih reklo v pravljicah. In morda zaradi lega, ker ni bil Vršnčan, ni bila pred leti ob jubileju planinskega društva niti omenjena še ena legenda vrhniškega planinskega pohodništva Franc Lenaršič, rojeni Lo-gatčan. kasneje Ložan. Kdo ve?! »Notranjska« seje s koncertom ozrla tudi proti dvajsetletnici svojega prvega nastopa na notranjskih tleh; bilo je jeseni 1987 prav pri tem stolpu, koje zapela vrhniškim obrtnikom. Jogo « c >tz> 03 5Al O —J Športni kalejdoskop NTK Logatec v L slovensko ligo i t 54. Zagiping Na 54. mednarodnem turnirju Zagiping v zagrebški dvorani Dom sportova, ki je sredi maja gostila posamično svetovno prvenstvo v namiznem tenisu, je od 4. do 6. maja nastopilo preko 1.000 najboljših mladih igralcev iz 16 držav. Naši mladi kadetinji Nina Zupančič in Katja Gutnik sta dosegli izjemen uspeh, saj sta v ekipnem delu osvojili 3. mesto. Njun uspeh je še toliko večji, čc povemo, da sta na poti do pokala premagali prvi nosilki turnirja Matejo Jeger, vodilno na hrvaški lestvici in evropsko prvakinjo med mlajšimi kadetinjami, ter Ivano Tubikancc, drugouvrščeno na hrvaški lestvici, iz ekipe .Icgerstar Zagreb 1, nato pa še drugo ekipo državne reprezentance Francije. Nina in Katja. V tekmovanju posameznikov je iz našega kluba najboljši rezultat dosegel Tom Sfiligoj, ki seje z zmago nad tretjeuvrščenim hrvaškim najmlajšim kadetom Brunom Lončarjem uvrstil v osmino finala. 16. državno prvenstvo za mladinke in mladince Na 16. državnem prvenstvu za mladince in mladinke posamezno, dvojice in mešane dvojice od 19. do 20. maja v Izoli so se uvrstili med mladinci posamezno: Blaž Bončina na 9,- 16. mesto; med posameznimi mladinkami: Sanja Smiljanič 5,-8. mesto, Ana Verdinek 5.-8. mesto in Nina Zupančič 17.-32. mesto; med dvojicami mladink: Ana Verdinek-Sanja Smiljanič 5. -8. mesto ter med mešanimi dvojicami: Ana Verdinek-Grcgor Vukovič (ARR) 5.-8. mesto in Sanja Smiljanič-Boštjan Krascr (Muta) 5.-8. mesto. 1. evropsko srednješolsko prvenstvo V Zagrebu je evropska namiznoteniška zveza liTTU med svetovnim prvenstvom v namiznem tenisu 24. in 25. maja priredila I. evropsko srednješolsko prvenstvo. Slovenijo je zastopala Gimnazija Ljubljana Šiška, zanjo pa sla zaigrali naši mladinki Ana Verdinek in Tamara Novak. I'o vrsti dobrih iger sla Ana in Tamara na koncu za Slovenijo dosegli odlično 3. meslo. Uspešne kvalifikacije za I. državno ligo Ana Verdinek, Sanja Smiljanič, Nina Zupančič, Nina Špruk, Lca Lazar in Tamara Novak so v dodatnih kvalifikacijah izpolnile svojo nalogo z odliko in dosegle svoj cilj: uvrslilev v 1. SNTL za članice. Najprej so naša mlada dekleta 23. maja na gostovanju pri NTK Vesna v Zalogu visoko zmagala s 6 : 3, na povratni tekmi v Logatcu v soboto, 26. maja, pa so zaigrala še bolje in še bolj odločno in tako preprečila kakršnokoli presenečenje, saj so svoje nasprotnice premagale kar s 6 : 0 in si tako povsem zasluženo priigrala vstop v najvišji državni razred. Dekletom iskreno čestitamo za vstop v prvo ligo! 6. pregledni turnir \ll<\ I /. Ljubljana za učenec in učenke Na zaključnem 6. preglednem turnirju MRNTZ Ljubljana za učence in učenke od I. do 9. razreda v športni dvorani Zgornji Kašelj v Zalogu je 27. maja nastopilo preko 180 mladih tekmovalcev in tekmovalk. Naši igralci, tokrat jih je nastopilo 16. so zopet dosegli lepe rezultate, saj smo osvojili 3 prva, 2 drugi in 4 tretja mesta: I. mesto: Tom Sfiligoj - učenci 4.-5. r.; Nina Zupančič - učenke 6. - 7. r.; Anže Vrabl - učenci 6.-7. r.; 2. mesto: Tjaša Mihevc - učenke 4.-5. r; Nejc Golnik - učenci 6. -7. r.; 3.-4. mesto: Katja Krzen - učenke 1.-3. r.; Deni Kožul - učenci 4.-5. r.; Katja Golnik - učenke 6.-7. r; Blaž Bončina učenci 8.-9. r. Več lahko izveste na spletnih straneh NTK Logatec: http://www.klub-ntk-logatec.si. Mateja Sfiligoj In šport skozi poletje? V prihajajoči poletni sezoni pripravljamo v Karate klubu Logatec kar nekaj športnih - rekreativnih aktivnosti (karate, tai-chi-chuan in tek), primerne za vse starostne skupine, poučno predavanje o vzdržljivostnem teku ter ogled dokumentarnega filma o največjih mojstrih borilnih veščin - menihih iz templja Shaolin na Kitajskem Predavanje o vzdržljivostnem teku in ogled filma o menihih iz templja Shaolin bosta na OŠ "8 TALCEV" 18. junija ob ob 17.30. Predaval bo Milan Doganoe. Po predavanju bo ogled filma. Zborno mesto bo v avli šole 15 minut pred začetkom predavanja! Predavanje in ogled filma bosta brezplačna. Poletni treningi karateja, teka ter vadba Tai-chi-chuana & chi-gonga Začetni in nadaljevalni treningi bodo v Grajskem parku. Urnik vadbe Karate ter Tai-chi-chuan: ponedeljek in sreda od 17.31) do IH.3I) (osnovnošolci) ter od IH.3II do 19.30 (dijaki, študentje, odrasli) Začetek vadbe ho 2. juliju! Tek: četrtek od IS. do 19. ure! Treningi potekajo že od začetka letšnjega maja! Za vse dodatne informacije lahko pokličete na (iSM: 031/641- 200 ali pišete ne elektronski naslov:horis pecek@t-2.net Športni kalejdoskop Tradicionalni karate je antična borilna veščina brez uporabe orožja. Temelji na uporabi telesa v celoti (sinhronizacija dihanja, mišična kontrakcija in relaksacija, telesna dinamika) in se ne zanaša na mišično moč rok in nog. V karateju sta um in telo neločljiva. Karaleist razvija samozaupanjc. stabilna čustva in jasno presojo. Z uporabo vseh orodij, ki jih daje tradicionalni karale, velikosl nasprotnika postane nepomembna, tako da lahko karale vadi vsakdo, ne glede na spol, starosl ali fizično moč. Skozi trening se olrescmo slabih navad, ki jih prinaša moderni čas. Vaja izboljša posameznikovo fizično pripravljenost: mišično moč, fleksibilnost, hitrost, agilnost, koordinacijo in kardiovaskularno kondicijo. Skozi skrivnosti karateja vas bo vodil izkušeni inštruktor Boris Peček, mojster Tradicionalnega karateja 3. Dan Vzdržljivostni tek - o njem si lahko več preberete v Uspešni TrnovSKI maratonci Med udeleženci trojk v počastitev 9. maja, praznika Ljubljane, so bili člani ŠD TrnovSKI maraton ponovno aktivni. Izmed 749 trojk, ki so tekmovale izpod sv. Urha prek Golovca do Prešernovega trga, je naša ekipa sodelovala s tremi trojkami. I kipa 3, v kateri so tekli Mitja Maček, Tone Vilar in Marc Župančič, se je tekmovanja udeležila prvič in je progo pretekla v solidnem času. Ekipa 2 v postavi Peter Kosmač, Breda Kosmač m Zlatko Zimšek pa je v mešani setavi s časom 1.14.58 dosegla zelo dobro 73. mesto. Maratonci od leve: M.Zupančič, T.Vilar, H.Kosmač, M.Maček, I'.Kosmač,.K.Merlak, Z.Zrimšck in I.Pergovnik. Foto: I'. Pergovnik Ivan Pergovnik pa je sodeloval v ekipi TK Kobarid in s časom 0.58.41 dosegel absolutno 27. mesto, v kategoriji nad 50 let pa 2. mesto! David Rupnik je sodeloval v ekipi Krajec, kije s časom 1.02.56 dosegla absolutno 47. mesto. Konrad Merlak, čigar ekipa je razpadla, je opravil le trening in omogočil Pergovniku udeležbo v ekipi Kobarida, da je lako dosegla boljši rezultat. Na maratonu Radenci pa sla dober rezultat dosegla Breda Kosmač in Zlatko Zimšek. ki sta mali maraton (21 km) ponovno pretekla v manj kot dveh urah. Breda je med 220 tekačicami zasedla 109 mesto s časom 1.55.37, Zlatko pa je med 831 tekači zasedel 528. mesto s časom 1.54.34. Med udeleženci tega maratona sta bila tudi Peter Kosmač na 237. mestu s časom 1.36.26 in Ivan l'ergovnik na 129. mestu s časom 1.30.03. Oba sta tekla primerno trenutnim sposobnoslim. Do ljubljanskega maratona pa lahko svoj eas še popravita. i.p. prejšnji številki Logaških novic! Tai-chi-chuan & chi-gong je stara kitajska veščina gibanja. Nastala je pred mnogimi stoletji in je danes razširjena po celotnem planetu. Lahko bi jo imenovali tudi tehniko dobrega počutja, saj vsestransko vpliva na telesno in duševno počutje Vadba Tai- ehi-ehuana je primerna za vse starosti, oba spola in različne fizične zmožnosti. Obstaja mnogo različnih oblik, a namen je vsem enak dobro počutje. Vadbo bo vodil Milan Doganoc pod strokovnim mentorstvom mojstra kitajskih borilnih veščin ( luna učitelja pristnega kitajskega tai-ehi-chuana ter ustanovitelja šole Slovenskega združenja Taijiquan hram CSN. Več informacij o Chenu in Tai-ehi-chuanu dobite na spletni strani: www.taiji. si. Borit Peček v Športna zveza s svežimi zamahi Na pobudo izvršnega odbora Športne zveze Logatec, Občine Logatec in Olimpijskega komiteja so se 22. maja na razširjeni skupščini Športne zveze zbrali predstavniki športnih društev občine Logatec. Predsednik Janez Smole jih je seznanil z začetki in delovanjem logaške Športne zveze v preteklosti ter nanizal nekaj dejstev o sedanjosti, ki se predvsem združujejo v vprašanju »kako naprej?«. Prisotni so v živahni razpravi soglašali, da športniki potrebujejo krovno organizacijo, ki bi zastopala njihove skupne interese. Tej ugotovitvi je pritrdil tudi župan Janez Nagode, ki jc v svojem nagovoru poudaril, da občinska uprava potrebuje sogovornika, in sicer zvezo, ki bo predstavljala interese športnikov ter z občinskimi službami tvorno sodelovala pri oblikovanju različnih aktivnosti na področju športa, kot so: sodelovanje pri pripravi pravilnika o sofinanciranju dejavnosti Sporta, pravilnika o podelitvi priznanj na področju športa, organizacija večjih športnih prireditev, oblikovanje letnega programa, načrt investicij v objekte in opremo na področju športa itd. Ob koncu razširjene skupščine, ki jo jc s svojimi predlogi in mnenji dopolnil tudi gost, predstavnik olimpijskega komiteja Slovenije Aleš Šolar, so prisotni soglašali, da do sredine letošnjega junija sporočijo društva občinski upravi, ki v tem trenutku opravlja administrativna dela za Športno zvezo, svojo odločitev o pristopu v članstvo zveze ter si s tem zagotovijo možnost za sooblikovanjc športa v občini ali pač ne, in ostanejo zunaj zveze ter tovrstno možnost iščejo skoz druge oblike delovanja. NevMu PLANINSKI POHODI Organizator Planinsko društvo Logatec, Stara cesta 8, 1.370 Logatec Nedelja. I 7. junij KOB VRISKI STOL, info: Janez Slabe Nedelja. 25. junij - PLANINA RA/,OR, info: Marinka Kozamernik Gregor Dolenc-040/796-703, Simona Dernulc-041/283-010, Dušan Jo/elj-03 1/455-721, Marinka Kozamcmik-031/506-734, Jože Kobal-()l/7543-13l). Alenka Mrak-041 /564-757, Tomaž Naglič-051/313-815, Jernej Rus-040/468-648, Janez Rudolf-041/594-545, Janez Slabc-041/544-561, Matej Vidmar-041/379-156 CM C o C RS Oij Športni kaleidoskop Tek prijateljstva 2007 Športno društvo Hotedršica je 26. maja organiziralo tradicionalni, letos že 36. Tek prijateljstva Dejstvo, daje ta tek uvrščen med teke za Pokal Slovenije, Slovenija teče za zdravje ter za pokal Tekov Primorskih novie, razveseljuje organizatorje Teka prijateljstva, saj tudi zaradi tega pride vsako leto v I lotedršieo tekmovat večje število tekmovalcev, kot bi jih prišlo sicer. Letos je še lepo vreme pritegnilo tekmovalec in njihove navijače. Za tekmovalec jc bilo vse dobro poskrbljeno. Novost letošnjega teka prijateljstva jc veljala sodelovanju policistk in policistov v obstoječih in ločenih kategorijah. Tek prijateljstva seje letos pričel ob 14. uri s startom otrok v IX kategorijah, članice in člani pa so startali ob 17. uri v 15 kategorijah t 4 MNZ. Izmed 49 članic jc sedemkilometrsko progo s časom 00:28:54 prva pretekla Aleksandra Fortin, ŠD HIT, drugo mesto si je pritekla Scrgeja Lipušček, TK KOBARID, s časom 00:29:15, kot tretjcuvrščeno tekmovalko pa so navijači v cilju pozdravili Alenko Radelj, MNZ-POLICUA, s časom 00:30:00. Na 13 km dolgo progo jc steklo 149 članov. S časom 00:46:47 je prvi v cilj pritekel Uroš Vodopivec, ŠI) NANOS-PODNANOS, drugi jc bil v cilju Miro Vogrič, KS SPORT-OPTIKA IDRIJA, čas: 00:48:15, tretje mesto pa jc osvojil David Curk, ŠD NANOS-PODNANOS čas:00:48:46. Med našimi najmlajšimi so se najbolje uvrstili - v kategoriji dečkov letnik 1999 (600 m): I. Žiga Igličar, TSK Valkarton, 2. Andraž Jereb in 3. Marko Rupnik, TSK Valkarton; - v kategoriji deklic: 2. Sara Dodič, Logatec; v kategoriji dečkov letnik 1998 (600 m): 2.Tine Eržen, ŠD Hotedršica; - v kategoriji dečkov letnik 1997 (700 m): 3. Domen Krasna, Logatec; v kategoriji deklic letnik 1996 (1200 m): 3. Ana Likar, TSK Valkarton; - v kategoriji dečkov letnik 1995 (1200 m): 2. Žiga Pckaj, ŠD Hotedršica, 3. Miha Šimenc, TSK Valkarton; - v kategoriji deklic letnik 1994 (1200 m): 2. Špela Molk, TSK Valkarton; v kategoriji dečkov letnik 1993 (1500 m): 2. Jernej Šcmrov, ŠD Hotedršica; v kategoriji deklic letnik 1993 (1500 m): 1. Sara Brus, SI) Hotedršica. Do cilja je bilo še daleč. Člani Kulturno turističnega društva Hotedršica so obiskovalcem na stojnici ponujali dobrote, ki so jih pripravile domače gospodinje. Na voljo je bila tudi zgibanka, v kateri so predstavljene turistične zanimivosti Hotedršicc. Za liste navijače, ki so si med čakanjem na Start svojih tekmovalcev želeli malo razgibali in uživati v lepotah narave, je bil organiziran voden pohod po sedemkilonietrski progi. Udeležilo se gaje 10 pohodnikov. Kar jc enkrat več kot lani. .36. tek prijateljstva je bil izpeljan zelo uspešno, v prijaznem vzdušju in brez. poškodb. Organizatorji se zahvaljujejo vsem, ki so kakorkoli pripomogli k izpeljavi teka. Vsem tekmovalcem in njihovim navijačem pa sporočajo, da so bili veseli njihovega obiska na teku, želijo jim še veliko dobrih športnih uspehov in jim kličejo na svidenje tudi prihodnje leto. Darja Merlak O Planinsko srečanje v Šentjoštu lafete . 2,i Zamišljeno utrujeni ali kaj? Foto: M. Bogataj Planinsko društvo Šcnljošt je 20. maja v svojem kraju pripravilo srečanje planincev MDO PD Notranjske. Planinsko društvo Logatec je pod vodslvom Janeza Slabcta zastopala manjša skupina planincev. Sredi dopoldneva smo se planinci po pozdravnem nagovoru v velikem številu podali na 4-urni pohod okrog Šentjošla, ki leži na razgibanem Icrenu, prepredenem z mnogimi grapami in vzpetinami. Med najnižjo in najvišjo domačijo je 400 m višinske razlike. Posebnost Šentjošta sta dve cerkvi: starejša, posvečena sv. Joštu, jc dala kraju ime in sega v 12. stoletje, mlajša farna cerkev sv. Janeza Evangelista stoji neposredno pod cesto in nosi letnico 1664. Opoldne smo dospeli v Smrečje in se ustavili v »Kasarni«. Tu smo se odžejali in ob počitku klepetali z, znanci. V opoldanski vročini smo pol nadaljevali po delno senčnih poteh in sc ob poldveh vrnili v Šentjošt na prireditveni prostor. Pohodiuki smo si lakoto potešili z golažem. Po krajšem kulturnem programu, na katerem nas jc pozdravil tudi novi podpredsednik PZS Marko (loršič, nas jc zabaval ansambel ».lurčck«. Pozno popoldne smo se poslovili od gostiteljev in se po ovinkasti poti prek Smrečja, 11 leviš in Rovt vrnili domov. Marinka 1'etkovšek Športni kalejdoskop Po prelepi Koroški Na pobudo članic iz skupine ročnih del Športnega društva Baron je bil 9. maja organiziran izlet na Koroško Potovanje smo si na avtobusu krajšali s »posebnim src-čclovom«. Po prihodu v Velenje smo se ustavili ob lepo urejenem Velenjskem jezeru. Vinko nam je kot poznavalec krajev, kjer smo se vozili, predstavljal odotne zanimivosti. Pot smo nadaljevali skoz Slovenj Gradec in se ustavili v Kotljah, slikoviti vasici rojstnem] kraju Prežihovega Voranca. Tu sta se nam pridružila Bogo in Rozalija Ajdič. Skupaj smo sc odpeljali na ogled Iverčkcga jezera, kije poleti obiskano zaradi igrišč in kopanja, in na Prežihovino, kjer je spominski muzej Lovra Kuharja. Skozi Ravne pod Urši jo goro, znani po dolgoletni železarski tradiciji, smo sc odpeljali na kosilo v Šentanel, staro koroško hribovsko vas. Po kosilu smo sc odpeljali na ogled prizorišča konca II. svetovne vojne v Polani. Sredi popoldneva smo sc pripeljali v Mežico, rudarsko-turistično Kdo bolj, če ne družina Vrtec Kurirček Logatec je konec maja v okviru Lokalne akcijske skupine organiziral predavanje na temo Pri merjenju moči z otrokom nekdo vedno izgubi. Na predavanje so bili vabljeni starši in strokovni delavci. Predavanje je na preprost, zanimiv in humoren način vodil dr. Aleksander Zadel. Dr. A. Zadel o družini. Pri vzgoji otroka je posebej poudaril pomen družine, ki ima veliko večjo vlogo kot vrtec in šola. Govoril je o trmi, vztrajnosti in doslednosti. Starši si morajo vzeti čas za otroka, sc z njim pogovarjati, mu postaviti mejo, da se bo počutil varnega. Tudi otrok ima lahko zadnjo besedo in zmaga, vendar je potrebna Utemeljitev glede na želje in potrebe. Za lažje razumevanje je predavatelj pospremil teorijo s konkretnimi primeri. Prisotni starši so izkazali veliko zanimanje in predavatelju postavili kopico vprašanj. Srečanje je bilo zelo zanimivo za vse starše in strokovne delavec, ki imajo otroke v vrtcu, osnovni ali srednji šoli. Čeprav udeležba poslušalcev ni bila majhna, bi takšno predavanje koristi-k> vsem staršem pri vzgojnih težavah ali pa pri lastni potrditvi. Alenka Pečeni k središče Mežiške doline. Rudarstvo ima v Mežiški dolini več-stoletno tradicijo, saj so pod Peco izkoriščali rudna bogastva že Rimljani. Prišli smo do nekdanje uprave rudnika svinca in cinka in si v dveh urah ogledali rudnik. V rudnik smo sc peljali 3,5 km s pravim rudarskim vlakom, kije nekoč vozil rudarje na delo v podzemlje. Peš smo odšli po rovih in se ob razstavljenih predmetih seznanili z zgodovino rudarjenja. Po ogledu rudnika smo se ponovno odpeljali v Kolijc, kjer smo si na pokopališču ogledali grob Prežihovega Voranca; prijazni župnik pa nam je opisal zgodovino cerkve ob pokopališču. Ob cesti stoji spomenik pastirček s solzicami v rokah v spomin na pisatelja Voranca. Tu smo sc poslovili od Rozalije in Boga, ki smo se mu še posebej zahvalili zaradi vodenja In poživljajočega humorja. Marinka Petkovšek Šolski odmevi Zadovoljstvo z glasbeno šolo v domačem kraju (ilasbena šola Logatec je z dislociranimi oddelki v Rovtah poskrbela tudi za glasbeno izobraževanje rovtarskih otrok v domačem kraju. Na ta način so tovrstno izobraževanje močno približali otrokom iz Rovi, saj ni več treba staršem voziti otrok k glasbenemu pouku v Logatec. Tako so staršem prihranili kar precej dragocenega časa, ki so ga prej porabili za vožnjo otrok v Logatec, pa še kak strošek zaradi prevozov je odpadel. Marsikateri otrok se verjetno sploh ne bi mogel vključiti v glasbeno šolo. Pri pouku violine. Ravnatelj Glasbene šole Primož Malavašič je dejal, da je v glasbene oddelke Rovtah vpisanih 46 učencev, ki obiskujejo pouk harmonike, klavirja, kitare, violine, kljunaste in prečne flavte, oboe pa tudi nauk o glasbi, ki sodi v tovrstno neobhodno izobraževanje. Besedilo in Joto: France Brus Šolski odmevi Mreža šol in vrtcev Notranjskega regijskega parka V Notranjskem regijskem parku smo 24. maja na evropski dan parkov uradno razglasili mrežo šol in vrtcev parka. S pridobitvijo projekta LIFE 06 NAT/SLO/000069 Presihajoče Cerkniško jezero so se odprle možnosti za tesnejše sodelovanje parka z lokalnimi šolami - V mrežo se je vključilo devet šol in vrtcev, med njimi tudi Osnovna šola 8 talcev Logatec in Zavod za vzgojo in izobraževanje Logatec Na razglasitvi smo predstavili načrte parka na področju naravovarstvenega ozaveščanja otrok in mladostnikov ter šolam in vrtcem podelili plakete o sodelovanju. Namen naravovarstvene mreže Notranjskega regijskega parka je izboljšati poznavanje naravne in kulturne dediščine parka in okolice med mladimi. Spodbujati želimo njihov pozitivni in odgovorni odnos do varstva narave ter strokovno pomagati učiteljem pri uvajanju naravovarstvene vzgoje in izobraževanja v šole in vrtec. V mrežo so se vključili vrtec »Martin Krpan« in Osnovna šola Notranjski odred, oba iz Cerknice, Osnovna šola Jožeta Krajca z Rakeka, Osnovna šola Toneta Šraja Aljošc iz Nove vasi. Osnovna šola heroja Janeza Hribarja iz Starega trga pri Ložu, Osnovna šola A.M. Slomška z Vrhnike, Osnovna šola X talcev in ZVI oba iz Logatca ter ŠC Postojna. Osnovna šola iz Logatca je že v preteklem letu aktivno sodelovala v projektu »Ljubljanica, kje si ti doma?«, zato smo zelo zadovoljni, da so se na šoli odločili za sodelovanje v mreži šol in vrtcev Notranjskega regijskega parka. S sodelovanjem želimo otrokom približati naravne lepote Notranjske. Dr. Gregor Torkur Iz sveta mladih Srebro z zlatim sijajem Neizmerno veselje zaradi izjemnega uspeha našega Otroškega pevskega zbora na 2. regijskem tekmovanju v Zagorju V Zagorju ob Savi je bilo 16. maja 2. regijsko tekmovanje otroških in mladinskih pevskih zborov, na katerem je med šestnajstimi otroškimi in mladinskimi zbori Osrednje Slovenije sodeloval tudi Otroški pevski zbor OŠ Tabor. Pod taktirko zborovodje Zdravka Novaka in ob klavirski spremljavi Mihe Nagodeta je zbor osvojil 77,7 točke in srebrno priznanje. Ker je to po njihovem predlanskem bronastem priznanju s I. regijskega tekmovanja najvišje priznanje, ki gaje dosegel kateri od otroških ali mladinskih zborov v logaški občini, je zares vredno zlata. Z odličnim petjem so se pevci predstavili že na letošnji občinski reviji in že takrat smo vedeli, da bodo zagotovo več kot dostojno zastopali našo občino tudi na regijskem tekmovanju. Tekmovalna žirija v sestavi dr. Dragice Žvar, Manje (iošnik Vovk in Maje Cilenšck pa je nagradila tudi zborovodjo Zdravka Novaka za najboljši izbor tekmovalnega sporeda. Zbor je edini od otroških zborov zapel kar štiri skladbe: Tomaža Habeta Potok je slekcl senčno obleko, Cmrlj Jakoba Ježa, Tula tu Albince Pesek in priredbo ljudske Alda Kumarja Papjcv, ki jc tudi v Zagorju izvabila največji aplavz. Na dan odhoda je bilo že na avtobusu čutiti veliko napetost in resnost pred regijskim nastopom. Spraševali so me, kaj jaz mislim o njihovem petju, zanimalo jih je, kje je pianist Miha Nagode. Ko smo prispeli v Zagorje, jih je bilo strah, da bo Miha zamudil nastop. Po Mihovem prihodu je vse steklo kot po maslu. Pevci so sc mirno in disciplinirano pripravili na vajo, in kljub temu da so med otroškimi zbori nastopili zadnji, so povsem zbrano dočakali svoj »srebrni« nastop. Publika v dvorani jih jc nagradila z bučnim aplavzom, da so si pevci kar oddahnili. Žarečih oči so pevci, zborovodja in pianist sprejemali iskrene čestitke za uspešen nastop. Še posebej so bili veseli, da jih je ves čas spremljala in vzpodbujala tudi nova vodja Območne izpostave .ISKD Tanja Pina Škufca. Novico o srebrnem uspehu so pevci prejeli šele naslednjega dne in na šolskih hodnikih smo ves dan gledali njihove sijoče nasmehe in vzklike navdušenja in ponosa. Veselili smo se z njimi. Vgradili smo še cn dragocen delček v bogat kulturni mozaik našega delovanja. Rojunu Levinger CD 3 Zabaval jih je pop-rock-jazz Ob šolskem kulturenem dnevu v Rovtah nepozabno gostovanje okteta Pushluschtae Letošnji zadnji kulturni dan smo na OŠ Rovte namenili glasbi, ki ima v Rovtah kar veliko privržencev. Povabili smo glasbenike iz logaške Glasbene šole, ki so nam predstavili glasbo v vsej njeni lepoti in pestrosti. Otroci, predvsem mlajši so na zanimiv način spoznavali godala, trobila, pihala, brenkala, pa tudi harmonika in klavir nista manjkala. Krasni ritmi in zvoki so ta dan odmevali po naši šoli. Na naše povabilo so sc tokrat odzvali mladi fantje, ki so združeni v oktetu z zelo zanimivim imenom Pushluschtae. So fantje iz vseh vetrov, ki jih druži ljubezen do glasbe. Delujejo sicer v Ljubljani, saj jc tam sedem članov do nedavnega gulilo srednješolske klopi, eden pa še sedaj obiskuje škofijsko klasično gimnazijo. Vsi so bili člani tamkajšnjega pevskega zbora, skupaj pa so se v laki zasedbi zbrali čisto po naključju. Dva izmed njih prihajata iz rovtarske družine Logarjevih: baritonista Martin in Bert. Davnega leta 2004 so se predslavili na neki prireditvi v prestolnici, od tedaj pa njihova zagnanost in uspeli samo še rasteta. Za slovenske razmere so si izbrali kar malo nenavadno glasbeno zvrst; klasično tradicionalno slovensko a eappella formo moškega okteta so nadgradili z. zabavnim "pop-rock-jazz" repertoarjem in ji dali nove razsežnosti s svojo mladostjo in svežino ler "pri-smuknjenosljo", kol sami pravijo. Ponosni so na številne uspehe, najbolj pa na vidno uvrstitev na tekmovanju vokalne popularne glasbe " Sredi zvezd" lanske pomladi v Žalcu. Iz sveta mladih Sredi razigranih ritmov. Foto: M. Bogataj S svojo neposrednostjo in dovršenostjo, predvsem pa mladostno nagajivostjo so navdušili Cisto vse v polni dvorani. Neverjetno, kaj vse se da pričarati samo z glasom. Človek tu inštrumentov sploh ne pogreša. Ubrano petje, predvsem pa skrbno i/bran program, ki je bil pisan na kožo "mulčkom, navduši prav vsakogar. Aplav/ so poželi /a čisto vsako izvajano pesem, vzdušje je bilo nepopisno srce je igralo ob sanjavih. nežnih čustvenih melodijah. Vmes pa je nitko koncerta spretno vodil kar kdo izmed njih. Kako prijetno je bilo videli naravno razigrano vedenje mladih fantov, Ob končuje dvorana zahtevala dodatek. V eno samo zibajoco se kolono se je zlilo skoraj dvesto rovtarskih otrok in prav vsi so rekli: Bilo je enkratno. Čisto ob koncu pa še majhna zahvala Mariji Logar, kije bila pobudnica, da so fantje sploh prišli med nas. Metka Bogataj Vsi smo peli V koncertnem listu so nas opozorili, da je bila gornjelogaška osnovna šola pred skoraj 40 leti prva organizatorica občinske revije otroških in mladinskih pevskih zborov in da Radio Slovenija, nekdaj še Radio Ljubljana, hrani posnetke gornjelogaških pevcev Tudi TV Ljubljana, danes seveda IV Slovenija, ima posnetke mladih nadobudnih pevcev, ki so bili venomer podmladek 'odraslih' zborov kot danes. Vse to ponazarja redna 'koncertna sezona', ki jo vztrajno vzdržuje glasbeni učitelj gornjc-logaške šole Zdravko Novak in. kar je še posebej zanimivo, nas radosti že celo vrsto let. Pevovodja Zdravko najde vsebino in obliko, da pritegne mlade v zbor. In kaj je ta oblika? Kakšna je vsebina? Poglejte si koncertne sporede, poglejte, kdo vodi nastope, poglejte, kdo skrbi za luč in posnetke, in boste videli, da je vse omenjeno Tul kul'. 'Valjda', bi še dodali tisti, ki morda še dvomijo, daje mogoče peti sodobno popevko, roekovsko priredbo ali celo filmski hit »Ne čakaj na maj«, ki so ga po- Srebrni otroški zhor. ci, torej mlajši. Žareli so obrazi, njihova osnovna šola seje potrudila in za vsakega posebej razmnožila srebrno listino, da jo je lahko odnesel domov. Starejši pevci so peli znali ojoj, a tako dolgo je že! babice tudi ob spremljavi pianistke Lare Hvala in in dedki naših mladih pevcev. V Slovencih nas posebej navdušili z. moderno skladbo je pesem doma, v duši in srcu, bila in bo, Veter Brine Jež Brczavščck, kjer smo pri- pa naj sc doma ponuja še tako hiter hiter- sluhnili le šumenju in šelestenju. Ionom iz net in DVD filmi za 5 € ali pa občutek, da narave in 'glasbi tišine', kar so nam pev- te s televizije gleda Orvvellov Big Brolher ci pričarali s posebnim veseljem. Pevci in ali da li pravzaprav gledaš njega. Potroš- šola so se posebej zahvalili 17 pevkam, ki nišlvo v glasbi je najti na vsakem koraku, cenenosti je obilo, kratkotrajnih vrednot za Tippano' glasbo, ki je na voljo, najdemo na vsakem koraku, medtem ko moramo lislo glasbo, ki nas presune ali razburi, vznevolji ali navduši poiskali sami v svojem srcu. In h) pol nam kažejo lisli, ki vedo, kako se lem stvarem streže, Bodimo jim hvaležni. Te misli so me obšle, ko sem prisluhnil tistega majskega petkovega večera, ki je bil nekoč davno celo Dan mladosti, pa tudi rojstni dan Marjane Derž.aj(!), Mladinskemu in Otroškemu pevskemu zbore šole Tabor, ki je dobil na mcdobmočnein tekmovanju letos srebrno priznanje. Tokrat se je namreč prvič zgodilo, da so najprej nastopili starejši pevci in potem slavljen- so ves čas šolanja prepevale v zboru. Posebej pa se je predstavilo h učencev in učenk iz mešanih zakonov. Slišali smo francosko. Foto: P. Sark dansko, nizozemsko, albansko in špansko govorico, glasbo in videli celo ples. Poleni pa so nas tudi pevsko navdušili najmlajši pevci, ki so nam pokazali, kako so zapeli tekmovalni program in kako radi imajo slovensko pesem, skupaj s prijateljem pisanistom Mihom Nagodetom. In vmes so deževale besede pohvale: Zdravku za predanost, Branki, njegovi soprogi za prepoznavna besedila. Koncerl sta povezovali učiteljica Špela Zupan in učenka Ma-nucla Lisjak z medsebojnim vzpodbujeva-njem in navdušenjem. Tega dne smo peli vsi. Kras Urnik knjižnic na Logaškem Logatec: pon., sred., pet.: 9-19, tor., čet.: 12-19, sob.: 8-13; poletni urnik: pon., sred., pet.: 9-16, tor., čet.: 12-19, sob.: zaprto Rovte: tor.:15-19, čet.:15-19; poletni urnik: tor.:zaprto, čet.:15-19 Hotedršica: sre.:16-19, pet.:16-19; poletni urnik: sre.:16-19, pet.: zaprto Vrh Svetih Treh Kraljev: čet.:11.30-12.30, pet.:18-19; poletni urnik pet.: 18-19 Za poletni urnik velja čas od 1. julija do 31.avgusta. Org. in info: Knjižnica Logatec, 01/7541-722 t— o rN S ai O C ti M a Sij o Iz sveta mladih Cvetnih mladih zborov Revija otroškega in mladinskega cerkvenega prepevanja iz vrhniške dekanije Sončna nedelja, 13. majnika, v llotedršici. V amfiteatru pred župnijsko cerkvijo je kakih dvesto /branih prisluhnilo sto-petdeseteriei mladih pevcev i/ šestih cerkvenih pevskih zborov vrhniške dekanije. Med temi smo, žal, pogrešali vsaj še pevec iz Dolenjega Logatca in z Vrhnike. Radovednemu poslušalstvu pa so namenili svoje pevske veščine zbori iz Sentjošta pod vodstvom Anite Kavčič Klančar, iz Gorenjega Logatca pod vodstvom Karmen Kune (spremljava Uroš Šemrov), iz Borovnice pod vodstvom Natalije Rot (spremljava Taja Levstik), iz Horjula otroški zbor pod vodstvom Majde Zdc.šar in mladinski zbor pod vodstvom Veronike (irdadolnik (spremljava obeh zborov Maruša Mole), iz Rovi pod vodstvom Urške Logar. Revijo je sklenil domači holenjski zbor pod vodstvom Janje Dolenc (spremljava Tine in Nace Nagode). Vsak zbor se je predstavil z dvema pesmima. Cisto na koncu pa so pevci združeno zapeli pod spretnim vodenjem Mihaele Gostiša. /. združenimi zbori je dirigentka tako navdušila, da je grmeči aplavz naravnost terjal še kak dodatek, ki ga pa, škoda, ni bilo. Lepa predstavilev mladega cerkvenega petja, ki se je oglašalo prijetno in še bolj prijetno. In še prijetneje bi bilo, ko bi zborovodje odstopili spremljevalni instrument drugemu spremljevalcu, sami pa bi se posvetili natančnejšemu vodenju. Nastopajoče jc domiselno vodil in povezoval Matjaž Pctrovčič; organizacijo revije pa je pogumno izpeljal domači župnik Srečko Turk, ki je s hotenjskimi gospodinjami poskrbel za sladko pogostitev nastopajočih in vseh poslušalcev. A rte m is Do zadnjega zbrano poslušalstvo. Reciklirajmo za nasmeh Društvo za pomoč bolnim in trpečim Rdeči noski in podjetje KMBA z Bleda sta leta 2005 pričela s projektom Recikliranje za nasmeh - reciklažni program v korist Rdečih noskov-klovnov, zdravnikov. V preteklih šestih mesecih jim je uspelo v projekt vključiti preko 100 podjetij in zavodov. V projekt so vključene vse enote iz vrtca Kurirčck: centralni vrtce, Tabor, Rov-tc in Hotedršica. Projekt vključuje brezplačno zbiranje kartuš za dobrodelni namen, pri čemer se združujeta varstvo okolja in veselje do življenja za bolne in trpeče; vsaka reciklirana kartuša pomeni donacijo 1 cvro za Društvo za pomoč bolnim in trpečim Rdeči noski. S to donacijo sc pomaga društvu pridobiti finančna sredstva za obiske v bolnišnicah, ki jih izvajajo prav Rdeči noski klovni-zdravniki, profesionalni umetniki, ustrezno izšolani za obiskova- nje bolnih otrok v bolnišnicah. Klovni-zdravniki prinašajo zaupanje in življenjski pogum ljudem, ki jih je prizadela huda bolezen ali poškodba. S svojim humorjem tolažijo bolnike, jim lajšajo depresije, blažijo boleče terapije, podarjajo naklonjenost in voljo do življenja. Vsaka reciklirana kartuša tako pomaga bolnikom. Projekt omogoča podjetjem, javnim zavodom, tudi šolam brezplačen prevzem izrabljenih kartuš, ki gredo namesto v smeti na reeiklažo v blejsko podjetje limba. Pri nas je projekt naletel na velik odziv staršev in otrok, saj v vrtec pridno prinašajo kartuše. Tako se otroci skupaj s starši okoljsko osveščajo, navajajo se na varovanje okolja, obenem pa se zavedajo, da s svojimi dejanji pomagajo tako naravi kot svojim bolnim vrstnikom. Torej; Reciklirajmo za nasmeh! Mariju Rupnik O 'K CD T" n O -^1 Lgfe Ob sireni in modri luči Na pomoč! Ste prepoznali gasilski pozdrav, kaj ne? Petelini iz Miklavževega vrtca smo obiskali Gasilski dom v Dol. Logatcu. Tam nas je pričakal gasilec Tomaž. Po krajšem teoretičnem uvodu in ogledu gasilske opreme smo smeli splezati v gasilsko vozilo (celo za krmilo!). Na glave smo si nadeli čelade in sc brž spremenili v »prave gasilec«. Kako dobro znamo »špricati«, smo ugotovili zunaj, ko smo z vodnim curkom podirali stekleničko na podstavku. Bili smo zelo uspešni. Tomaža smo pridno oblivali z vodo in se pri tem odlično zabavali. Še dobro, da so gasilci tega vajeni, in nam Tomaž, ni prav nič zameril, ko je pridno pobiral stekleničke in jih vračal na podstavek. Za konec smo sc odpeljali v vrtec kar z. gasilskim avtomobilom za hipec celo ob sireni in modri luči. Po »gasilsko« smo preživeli prav zanimivo dopoldne. Hvala, gasilec Tomaž! Vtisi so bili tako močni, da smo v vrtcu podoživljali dogodke še precej časa. Glavni rekviziti pri naši igri so bile cevi... Nekateri naši Petelini so sc v igro tako vživeli, da seje že dalo v njih prepoznati bodoče gasilec. Darinka, vzgojiteljica Iz sveta mladih Olimpijski pokal v Rovte Tja, kjer sicer še ne premorejo primernega igrišča Otroci i/ rovtarskega vrtca so se pridno pripravljali na otroško olimpiado, ki je potekala 10. maja v Logatcu. Otroci iz skupine Vcveričk so sc kot najstarejša skupina udeležili tekmovanja na igrišču pri logaškem vrtcu. Sodelovalo je pel skupin: dve iz centralnega vrtca Logatec, dve iz enote Tabor in Vevcričkc iz Rovi. Tekmovanja so se otroci in njihove trenerke lotili zelo resno, saj so si žc prej vsak lep dan nabirali kondicijo in izkušnje pri točno določenih igrah. Nad njimi pa sta bdeli trenerki Irena in Urša. Tekmovanje seje odvijalo po vseh olimpijskih pravilih. Predstavniki so nosili čisto pravi olimpijski ogenj. Pozdravni govor je pripadel predstavnici olimpijskega komiteja vzgojiteljici Alenki Pleško. Vse pa so spremljali odlični navijači, ki so spodbujali svoje favorite. Zanimivo je bilo opazovati, kako so se mučili na hoduljah mimo ovir, s skiroji, z nošenjem nagajivih ko-lalečih se žogic na pladju ali pa prav po košarkarsko voditi žogo po igrišču. Najlepše seje tekmovanje izleklo za najmlajše iz Rovi, ki so postali prvaki in osvojili pokal, ki bo eno leto krasil vitrino njihovega vrtca; vrtcu pa bo prihodnje leto pripadala prireditelj-ska časi. Ne gre dvomili, da prizadevne vzgojiteljice (iabi, Mojca, obe Ireni in obe Urši ne bi bile temu kos. Računajo pa lahko ludi na našo pomoč, saj se tudi one po najboljših močeh trudijo za naše otroke. Pomembno je gojiti v glavicah čut pripadnosti športu, ki je za razvoj naših naslednikov še kako pomemben. Ob koncu pa še ena skrita želja vrtca in vzgojiteljic: radi Zanimivo pri urah pravljic V krajevni knjižnici v Rovtah vsak četrtek ob 16. uri redno pripravljajo ure pravljic za najmlajše, ki se jih udeležuje od 15 do 30 otrok. Že dve leti skrbi za prijetno druženje najmlajših ob uri pravljic učiteljica Metka Rogelj. Med pravljicami. Kamera je v četrtek, 17. maja letos, ujela srečanje najmlajših prebivalcev Rovt pri interpretaciji pravljice Janko in Metka pravljico poznamo vsi odrasli in vsi otroci po vsem svetu. Besedilo in Joto: France Brus Veveričke. Olimpijske zmagovalke. Foto: M. Bogataj bi pridobili čislo pravo, dovolj veliko in opremljeno igrišče. Sredi prelepih rovtarskih širjav se namreč otroci stiskajo na sramotno majhnem in skoraj neprimernem igrišču - kot v kletki živalskega vrta. Naenkrat ne morejo na njem sproščati svoje energije vsi otroci vrtca. Pa še ta presneta zastrupljena mivka jim jemlje prostor! A zakaj se vse ustavi, ko gre za najmlajše? Mogoče še ne znajo povzdigniti glasu, razen takrat, ko je treba zamenjati pleničko. Zato v njihovem imenu srčno upamo na ušesa, ki bodo slišala, in oči, ki bodo videla. Besedilo in foto: Metka Bogataj Mladi raziskovalni duh Petra s svojo nalogo med šestimi najboljšimi v državi Vse večje napisanega o tem, kako daje problematična današnja mladina, da seji nič ne da, da ima vsega zadosti; motivacije za delo pa ni in ni. A svetle izjeme, ki potrjujejo pravila, obstajajo. Tako imamo ludi na OŠ Rovte pridno, delavno in prizadevno mlado raziskovalko, devetošolko Petro Bczcljak. Zakaj jo omenjam? Na prvi pogled v ničemer ne izslopa od ostalih. A ima tisto, česar marsikdo njene starost i nima: izjemno voljo do dela, nc tarna zaradi obremenjenosti, ampak ji je vse v še večji izziv. Kar sama sc je odločila, da se loti dokaj zahtevnega raziskovanja. V splošni skrbi za zdravje in prehrano je kar doma dobila idejo, da razišče že stoletja znan napitek, ki izhaja z daljnega Kavkaza. Seveda, beseda je o kelirju. Raziskovala je, kako se mala kefirna zrnca obnašajo v različnih vrstah mleka. Stvari se je lolila zelo resno. Seveda, potrebovala je tudi pomoč, ki jo je v prvi vrsti dobila pri svoji učiteljici biologije Magdi Kune. Ta jo je nato usmerjala na zahtevni raziskovalni poti. Rezultat njenega dela si bo mogoče prebrati v njeni nalogi, ki bo v knjižnici. Pohvaliti gre predvsem mladostni entuziazem, ki ga tako pogrešamo pri dandanašnji mladini. Petra jc s svojo nalogo navdušila tudi stroge ocenjevalec, saj je bila izbrana med šestimi najboljšimi avtorji nalog z. biološkega področja v državi. To pomeni najmanj srebrno priznanje, ki ga bo skušala v začetku junija pozlatili na državnem srečanju raziskovalcev v Murski Soboti. A pri vsem tem nc gre lc za odličja. Ta človek spravi v omaro, na plaketah se nabira prah. Gaza pozitivni odnos do dela in za željo nekaj doseči s svojo prizadevnostjo. Vse to Petra ima. In zato Petri želimo prizadevnosti šc naprej. Metka Bogataj m. • mm Ne nazadnje Bralci pišejo Igrišče ali smetišče? V družini imamo dva mala nadohudneža in živimo na borih 40-ih kvadratih. Zato poletne popoldneve preživljamo na mestih, ki so namenjena otrokom na otroških igriščih. V Logatcu jih je pohvalno kar nekaj. Problem pa je njihova urejenost. Mnogi starši razmišljamo, na katero igrišče naj peljemo svoje otroke, da ho primerno higienskemu minimumu. Ko se s svojima otrokoma odpravimo na bližje otroško igrišče, nas najprej pozdravijo prepolni smetnjaki, ki zevajoče molijo odprte pokrove, iz katerih neznosno zaudarja. V deželi tej. pred vstopom na otroško igrišče, stoji talila, s katere se komaj razbere/o pravila vedenja na igrišču in podpis Dl'OM in Občina Logatec. Po nepokošeni travi nadaljujemo pol po otroškem igrišču. Polomljene in prevrnjene klopi onemogočajo počitek in nadzor otrok. Ko pa človek le najde še kakšno »normalno« klop in izpusti otroka z »vajeti«, začneta pobirati odmetane cigaretne ogorke. Tudi polni koši in smeti okrog njih so zelo privlačni za otroke. Dotrajana igrala, potrebna manjših popravil, so za manjše otroke nezanimiva. Raje brskajo po smeteh, ki so jih brezbrižni obiskovalci odvrgli in jih nihče ne pospravi. V urbanem okolju bi človek pričakoval vsaj tedenski odvoz smeti, še posebno z otroškega igrišča. Le kolikokrat letno odpeljejo smeti z igrišča? Morda enkrat ko sneg skopni, morda dvakrat, trikrat...? Jeza in hkrati žalost me prevzameta, ko se moj otrok (na sliki) na otroškem igrišču počuti kol na smetišču. Tudi otroci iz bližjega vrtca se raje izognejo igrišču, da ne bi pritekel kak potepuški pes in (kot na sliki) malo označil svoj teritorij. Tudi »kamnolom« pod Narodnim domom v prijetni senci ni premogel gostoljubja na podrtih klopeh in nepokoševi travi, polni smeti. Ali smo v Afriki, kjer se otroci igrajo na smetišču' Alije tO le malomarnost skrbnikov ali obiskovalcev otroškega igrišča? Karkoli že - treba ho kaj storiti, da bo smetišče spel postalo igrišče! Robert Debevee Še o izgradnji pločnika ob Notranjski cesti (pojasnilo ob pismu) Na decembrski seji Sveta staršev Osnovne šole H talcev smo se starši dogovorili z gospo ravnateljico, da preko pisma nagovorimo prebovalce Notranjske, naj sodelujejo z gospodom županom pri iskanju učinkovitejše rešitve izgradnje pločnika. Pismo smo posredovali prebivalcem oh Notranjski cesti ter poslali Logaškim novicam v objavo. Objavljeno je bilo IS. februarja; 15. marca pa smo v Logaških novicah prebrali mnenje, v katerem nismo zaznali razumevanja namena staršev, ki je v spodbujanju hitre in varne rešitve izgradnje pločnika. Že več let vzpodbujamo go- spoda župana, občinski svet za preventivo v cestnem prometu ter s pismom še prebivalce ob tej prometno nevarni cesti, ki ne telijo prodati svojih zemljišč, da bi tO vendarle naredili in da hi skupa] dosegli želene premike. Tanja Cerne, predsednica Sveta staršev OS 8 talcev Sebastjan Selan, predstavnik Sveta staršev v ohč. svetu za preventivo v cestne prometu Pomanjkanje prostora v vrtcih Spoštovano vodstvo občine Logatec! V prejšnji številki Logaških novic beremo, kako uspešna je naša občina - prejela je celo Modri trak (prvo mesto!) za najbolj razvojno naravnano občino v Sloveniji, liravo, smo ponosni! Kazali i, na podlagi katerih je bila izbrana prav naša občina, so med drugim višina dohodnine, število zaposlenih, število s.p.-jev, izdana gradbena dovoljenja, število novih stanovanj ter demo-~ grajski potencial: priseljevanje, rodnost, poroke, izobraževanje... Res laskavo! Tudi novica o enkratni pomoči oh rojstvu otroku v višini 100 evrov za novorojenčke po 1.1.2007je spodbudna. Mimogre- ~ de, nekatere občine ne dajo nič, Izola in Bled pa 500 evrov. (In še zanimivost, za 100 evrov se kupi II paketov ali 616 najcenejših pleničk, kar zadostuje za približno 12 tednov). Po novem torej O starši dobijo spodbudo ob rojstvu otroka, ki je celo pospremljena z besedami »v upanju, da se bo rodnost v kraju še povečala...«, smo najbolj potencialna občina, nove soseske se gradijo, vsak dan se priseljujejo novi in novi ljudje v kraj, poslovna cona se širi, kar predstavlja še dodaten razvoj, mlade družine pa trepetajo, kam z otročkom, ko ho treba spet v službo... V 21. členu Zakona o lokalni samoupravi jasno piše, da je naloga občine med drugim tudi, da pospešuje službe za pred šolsko varstvo. Tu isti člen nalaga občini tudi, da načrtuje prostorski razvoj. Zato sem se pozanimala, kako je potekala gradnja sedanjega vrtca. Bilo je v sedemdesetih letih, sredstva pa so se zbirala s samoprispevkom. Tudi ko seje gradilo novo naselje blokov na Pavšičevi ulici, je bil določen delež kupnine, ki seje stekal za namen gradnje vrtca za novo nase/je (prostori so bili sicer zagotovljeni, vendar do odprtja vrtca ni prišlo s strani občine, pač pa dobro desetletje s strani Karitasa). Nadalje slišim, da je prvot- Ne nazadnje ni investitor naselja Semeni log imel v planu graditev vrtca, potem pa seje na tO pozabilo. V stanovanja pa se je vselilo veliko mladih družin. Ob vsem tem mimogrede še opazka: večina prebivalcev, ki so v tem času postidi stari starši, je torej prispevala k izgradnji vrtca. Moji. na primer so. pa ga niso niti nikoli izkoristili, ker sem se varovala doma; so bili drugi časi. In zdaj se potihein pričakuje, da hi ti isti prebivalci vskočili na celodnevno pomoč tudi prt varovanju vnučkov. kar je zelo drzno. Pa ob tem seveda ne mislim na to, da bi imeli kakršnokoli prednost, želim samo opozoriti na izredno slabo in kratkoročno prostorsko politiko. Spoštovani župan, spoštovano vodstvo občine, glede na uspešnost občine, kot mladi starš, pa tudi zato. ker sem po stroki prostorski planer, ne morem mirno mimo problematike, in v imenu mnogih mladih družin, vam postavljam vprašanje, kakšni so kratkoročni plani na tem področju. Zanima nas že za letos. Kam naj starši, ki so dobili negativni sklep oziroma so uvrščeni na rep čakalne liste, z otroki.' Ho padla pobuda za dajanje koncesij varuškam, ki hi zagotovile zavarovanje in legalizirale dejavnost' Ho do septembra odprta še kakšna enota? Bo ta zagotovila, da bo vseli zavrnjenih 43 otrok sprejetih7 Prosimo za zelo konkreten odgovor, kaj svetujete staršu, ki ho dobil negativno odločbo. In naj še povem, da občutki mladih družin niso prijemi. Ali ima občina namen poslali mladim družinam prijazna in kateri ukrepi bodo tprejeti? Ne nazadnje, kakšni so načrti občine, da čez S let naši otroci ne bodo strpani v razrede s po 35 otrok? Zahvaljujem se vam za dejanja (in odgovor). PS: Odprlo pismo je napisano v mojem imenu, a oh ustni podpori mnogih mladih družin. Stuša Mesec Odmevi iz Doma starejših V«1 Krasni maj v Domu starejših Prvo jutro v maju nas je zjutraj pozdravila godba z ma-žorelkami iz Logatca. To je bil res enkraten pozdrav. Sicer smo v maju sadili rože v lončke za naše balkone. I 'si Stanovalci, ki imajo balkone, SO pomagali, saj rože na balkonih lepo poživijo celo hišo. Maja nas je obiskal tudi ženski pevski zbor iz Borovnice. V zboru pojejo starejše upokojenke z zelo dobrimi glasovi, /.apele so veliko lepih pesmi; kot solist je zapel tudi zborovodja Rudi Cerk. Pevke SO zaigrale tudi na domači1 inštrumente, S čimer SO našlo/) še bolj poživile, in stanovalci smo bili res dobre volje. Obiskali so nas ludi otroci z osnovne šole lahor Logatec. Uprizorili so lepo igrico. Trije so bili oblečeni v čarovnike z velikimi klobuki. Eden od dečkov je tudi zaigral na harmoniko. Tudi eden izmed stanovalcev je čaral. Otroci so ga z zanimanjem spraševali, kako mu tO uspeva. Na razstavi ročnih del naše stanovalke Francke ( cšno-var smo občudovali kvačkane izdelke, cvetje iz papirja in nogavic. Vse to je delala najprej za vnuke, na/o za pravnuke; sedaj pa dela za SVOJO dušo. Malo ji nagajajo oči. a to je ne ovira. Na otvoritvi razstave so zapeli pevci našega pevskega zbora, dve stanovalki pa sla igrali na harmoniko. Zunaj poti senčniki so se na obisku ustavili tudi otroci iz Miklavževega vrtca. Bili so zelo pogumni in so nam zapeli, pri čemer jim /<• pomagala vzgojiteljica. Nato so se odžejali. Bili so res luštni. Ivanka Pečenih Pobožali so tudi - kačo Varovanci v živalskem vrtu. Pa smo dočaka/i! V lepem majskem dopoldnevu smo se slonova/ci Doma starejših odpeljali proti Ljubljani. Polni pričakovanj, dobre Volje in nasmejanih obrazov smo se podali t živalski vrl. Prijazna vodnica Petra nas je seznanila z nekaterimi prebivalci živalskega vrla. Nekatere smo lahko celo podržali in pobožali tudi kačo! V prijetni senčici smo poslušali različne glasove živali, ki so nas pozdravljale in nam prav lako hrupno zaželele srečno pot ob odhodu. / vedno glasnejšimi želodci smo se odpeljali v Bistro pri Vrhniki, kjer nas je čaka/o dobro kosilo in prijazna postrežba. Ko smo trebuhe napolnili in bi se nam prilegclpočitek, se je oglasila harmonika. Naša stanovalka je igrala tako lepo. da smo morali še mi pritegniti. Namesto sprehoda okoli grajskega ribnika, smo se utrujeni in zadovoljni raje odpravili proti Domu. Zdenka Breneie O O CM 3J > O C u M >!/) C3 o Ne nazadnje Bralci pišejo Igrišče ali smetišče? V družini imamo dva mala nadobudneža in živimo na borih 40-ih kvadratih. Zato poletne popoldneve preživljamo na mestih, ki so namenjena otrokom - na otroških igriščih. V Logatcu jih je pohvalno kar nekaj. Problem pa je njihova urejenost. Mnogi starši razmišljamo, na katero igrišče naj peljemo svoje otroke, da bo primerno higienskemu minimumu. Ko se s svojima otrokoma odpravimo na bližje otroško igrišče, nas najprej pozdravijo prepolni smetnjaki, ki zevajoče molijo odprte pokrove, iz katerih neznosno zaudarja. V deželi tej. pred vstopom na otroško igrišče, stoji tabla, s katere se komaj razberejo pravila vedenja na igrišču in podpis DPOM in Občina Logatec. Po nepokošeni travi nadaljujemo pot po otroškem igrišču. Polomljene in prevrnjene klopi onemogočajo počitek in nadzor otrok. Ko pa človek le najde še kakšno »normalno« klop in izpusti otroka z »vajeti«, začneta pobirati odmetane cigaretne ogorke. Tudi polni koši in smeti okrog njih so zelo privlačni za otroke. Dotrajana igra/a, potrebna manjših popravil, so za manjše otroke nezanimiva. Raje brskajo po smeteh, ki so jih brezbrižni obiskovalci odvrgli in jih nihče ne pospravi. V urbanem okolju bi človek pričakoval vsaj tedenski odvoz smeti, še posebno z otroškega igrišča. Le kolikokrat letno odpeljejo smeti z igrišča? Morda enkrat ko sneg skopni, morda dvakrat, trikrat...? Jeza in hkrati žalost me prevzameta, ko se moj otrok (na sliki) na otroškem igrišču počuti kot na smetišču. Tudi otroci iz bližjega vrtca se raje izognejo igrišču, da ne bi pritekel kak potepuški pes in (kot na sliki) malo označil svoj teritorij. Tudi »kamnolom« pod Narodnim domom v prijetni senci ni premogel Med igrali in smetmi. gostoljubja na podrtih klopeh in nepokoševi travi, polni smeti. Ali smo v Afriki, kjer se otroci igrajo na smetišču? Ali je tO le malomarnost skrbnikov ali obiskovalcev otroškega igrišča? Karkoli že - treba bo kaj storiti, da ho smetišče spel postalo igrišče! Robert Dehevec Še o izgradnji pločnika ob Notranjski cesti (pojasnilo ob pismu) Na decembrski seji Sveta staršev Osnovne šole H talcev smo se starši dogovorili z gospo ravnateljico, da preko pisma nagovorimo prebovalee Notranjske, naj sodelujejo z gospodom županom pri iskanju učinkovitejše rešitve izgradnje pločnika. Pismo smo posredovali prebivalcem ob Notranjski cesti ter poslali Logaškim novicam v objavo. Objavljeno je bilo 15. februarja; 15. marca pa smo v Logaških novicah prebrali mnenje, v katerem nismo zaznali razumevanja namena staršev, ki je v spodbujanju hitre in varne rešitve izgradnje pločnika. Že več let vzpodbujamo go- spoda župana, občinski svet za preventivo v cestnem prometu ter s pismom še prebivalce oh tej prometno nevarni cesti, ki ne želijo prodati svojih zemljišč, da hi to vendarle naredili in da hi skupaj dosegli želene premike. Tanja Čeme, predsednica Sveta staršev OS S talcev Sebastjan Selan, predstavnik Sveta staršev v obč. svetu za preventivo v cestne prometu Pomanjkanje prostora v vrtcih Spoštovano vodstvo občine Loga teci V prejšnji številki Logaških novic beremo, kako uspešna je naša občina prejela je celo Modri trak (prvo mesto!) za najbolj razvojno naravnano občino v Sloveniji. Bravo, smo ponosni! Kazalci, na podlagi katerih je bila izbrana prav naša občina, so med drugim višina dohodnine, število zaposlenih, število s.p.-jev, izdana gradbena dovoljenja, število novih stanovanj ter demo-zz- grajski potencial; priseljevanje, rodnost, poroke, izobraževanje... Res laskavo! Tudi novica o enkratni pomoči ob rojstvu otroka v višini 100 evrov za novorojenčke po 1.1.2007 je spodbudna. Mimogre-zž de, nekatere občine ne dajo nič, Izola in Bled pa 500 evrov. (In še ■zz: zanimivost, za 100 evrov se kupi II paketov ali 616 najcenejših U pleničk, kar zadostuje za približno 12 tednov). Po novem torej O Starši dobijo spodbudo oh rojstvu otroka, kije celo pospremljena Z besedami »v upanju, da se bo rodnost v kraju še povečala...«, smo najbolj potencialna občina, nove soseske se gradijo, vsak dan se prišeljujejo novi in novi ljudje v kraj, poslovna cona se širi. kar predstavlja še dodaten razvoj, mlade družine pa trepetajo, kam z otročkom, ko bo treba spet v službo... V 21. členu Zakona o lokalni samoupravi jasno piše, da je naloga občine med drugim tudi, da pospešuje službe za predšolsko varstvo. Ta isti člen nalaga občini tudi, da načrtuje prostorski razvoj. Zato sem se. pozanimala, kako je potekala gradnja sedanjega vrtca. Bilo je v sedemdesetih letih, sredstva pa so se zbirala s samoprispevkom. Tudi ko se je gradilo novo naselje blokov na Pavšičevi ulici, je bil določen delež kupnine, ki seje stekal za namen gradnje vrtca za novo naselje (prostori so bili sicer zagotovljeni, vendar do odprtja vrtca ni prišlo s strani občine, pač pa dobro desetletje s strani Karitasa). Nadalje slišim, da je prvol- Ne nazadnje •11 ni investitor naselja Saneni log imel v planu graditev vrtca, potem pa seje na tO pozabilo. V stanovanja pa se je vselilo veliko mladih družin. Ob vsem tem mimogrede še opazka: večina prebivalcev, ki so v tem času /'ostali stari starši, je torej prispevala k izgradnji Vrtca. Moji, na primer so. pa ga niso niti nikoli izkoristili, ker sem te varovala doma; so bili drugi časi. In zdaj se potihem pričakuje, da bi ti isti prebivalci vskočili na celodnevno pomoč tudi />ri varovanju vnučkov. kar je zelo drzno. Pa oh tem seveda ne mislim na tO, da bi imeli kakršnokoli /'rednost, želim samo opozoriti na izredno slabo in kratkoročno />rostorsko politiko. Spoštovani župan, spoštovano vodstvo občine, glede na Uspešnost občine, kol mladi starš, pa tudi zalo. ker sem po stroki prostorski planer, ne morem mirno mimo problematike, in v imenu mnogih mladih družin, vam poslavljam vprašanji', kakšni so kratkoročni plani na /cm področju. Zanima nas že za letos. Kam naj starši, ki so dobili negativni sklep oziroma so uvrščeni na rep čakalne liste, z otroki' Bo padla pobuda za dajanje koncesij varuškam, ki bi zagotovile zavarovanje in legalizirale dejavnost' Bo do septembra odprla še kakšna enota' Bo ta zagotovila, da bo vseh zavrnjenih 4i otrok sprejetih/ Prosimo za zelo konkreten odgovor, kaj svetujete staršu, ki ho dobil negativno odločbo. In naj še povem, da občutki mladih družin niso prijetni. Ali ima občina namen postali mladim družinam prijazna in koleri ukrepi bodo sprejeli? Ne nazadnje, kakšni so načrti občine, da čez 5 let naši otroci ne bodo strpani v razrede s po 35 otrok? Zahvaljujem se vam za dejanja (in odgovor). PS: Odprlo pismo je napisano v mojem imenu, a ob ustni podpori mnogih mladih družin. Staša Mesec Odmevi iz Doma starejših V«1 Krasni maj v Domu starejših Prvo jutro v maju nas je zjutraj /'ozdravila godba z ma-žoretkami iz Logatca. To je bil res enkraten pozdrav. Sicer smo v maju sadili roži' v lončke za naše balkone, i si stanovalci, ki imalo balkone, so pomagali, saj rože na balkonih le/m poživijo celo hišo. Maja nas je obiskal ludi ženski pevski zbor iz Borov niče. V zboru pojejo starejše upokojenke z zelo dobrimi glasovi, /.apele so veliko le/nh pesmi: kol solist je zapel tudi zborovodja Kudi ( erk Pevke so zaigrale tudi na domače instrumente, s čimer SO nastop še bolj poživile, in stanovalci smo bili res dobre volje. Obiskali so nas tudi otroci z osnovne šole Tabor Logatec. Uprizorili so lepo igrico. Trije so bili oblečeni v čarovniki' z velikimi klobuki. Eden od dečkov je ludi zaigral na harmoniko. Tudi eden izmed stanovalcev je Čara! Otroci so ga z zanimanjem spraševali, kako mu to uspeva. Na razstavi ročnih del naše stanovalke Francke (cšno-var smo občudovali kvačkanc izdelke, cvetje iz papirja in nogavic. 1 se to je delala najprej za vnuke, nato za/navnukc: sedaj pa dela za svojo dušo. Malo ji nagajajo oči. a loje ne ovira. Na otvoritvi razstave so zapeli pevci našega pevskega zbora, dve stanovalki pa sla igrali na harmoniko. Zunaj pod senčniki so te na obisku ustavili tudi otroci iz Miklavževega vrtca. Bili so zelo pogumni in SO nam zapeli, pri čemer jim je /'omagala vzgojiteljica. Nato SO se odžejali. Bili so res luštni. Ivanka Pečenki Pobožali so tudi - kačo Varovanci v živalskem vrtu. Pa smo dočakali! V lepem majskem dopoldnevu smo se stanovalci Potna starejših odpeljali proti Ljubljani. Polni pričakovanj, dobre volje in nasmejanih obrazov smo se podali v živalski vrl. Prijazna vodnica Petra nas je seznanila z nekaterimi prebivalci živalskega vrla. Nekatere smo lahko celo /'održali in pobožali tudi kačo' l 'prijetni senčici smo poslušali različne glasove živali, ki so nas pozdravljale m nam prav lako lirn/ino zaželele srečno pot ob odhodu. Z vedno glasnejšimi želodci smo se odpeljali v Bistro pri Tr/miki. kjer nas je čakalo dobro kosilo in prijazna /iiislrcžba. Ko smo trebuhe napolnili in bi se nam /irilegelpočitek, se je oglasila harmonika. Naša stanovalka je igrala lako lepo. da smo morali še mi pritegniti. Namesto sprehoda okoli grajskega ribnika, smo se utrujeni in zadovoljili raje odpravili proti Domu. Zdenka Breneič M (J 0> 03 D/J O Ne nazadnje Zahvala Ob smrti našega dragega moža, očeta, tasta, dedka in pradedka Blaža Glavatovića Blažo Cilavatovič sc iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena in izražena sožalja, darovano cvetje in sveče ter za spremstvo na njegovi zadnji poti. Posebno zahvalo izrekamo Katarini Turk, dr. med.spec., za vso skrb med zdravljenjem, pogrebnemu zavodu Menart, Lovski družini Planina za lepo opravljen lovski pogreb, govornikoma Občinskega odbora Zveze združenj borcev NOV Logatec Viktorju Senu in Lovske družine Planina Janezu Sabcu za sočutne besede ob slovesu. Hvala pevskemu kvartetu za zapete poslovilne pesmi in trobentarju za zaigrano Tišino. Žalujoči vsi njegovi Zahvala Marija Senu 11 1914 2007 Ob smrti naše drage mame, tašče in stare mame sc iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izrečena sožalja, darovane sveče in cvetje. Posebej se zahvaljujemo g. župniku Janezu Selanu za lepo opravljen pogrebni obred, cerkvenim pevkam ter Ivici in Dragici. Iskrena hvala zaposlenim v Domu Marije in Marte, dr. Jožetu Skvarču za dolgoletno zdravljenje, pogrebnemu zavodu Menart za skrbno in lepo opravljene pogrebne storitve. Hvala vsem, ki sle pospremili našo mamo k poslednjemu počitku. Ohranite jo v lepem spominu in sc je spomnite tudi v molitvi. Vsi njeni Zahvala Zdaj v družbi svele si Marije, na zemlji ti si jo častil, sipevaš rajske melodije, saj vedno vnel si pevec bil. Ob boleči izgubi našega dragega moža, brata, strica Dorcta-Martina Modica Dore-Martin Modic sc iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste nam bili v težkih trenutkih v oporo in tolažbo. Hvala vsem, ki sle ga pokropili, zanj molili, darovali cvetje, sveče, darove za svete maše ter ga pospremili na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala gospodu župniku Janezu Selanu za lep pogrebni obred, pevcem za občuteno zapete pesmi. Zahvaljujemo se Janezu Peckaju za poslovilno organizacijo. Iskrena hvala vsem gasilcem PGD Gorenji Logatec in pogrebecm, ki ste ga pospremili k večnemu počitku. Hvala dr. Jožetu Skvarču za dolgotrajno pomoč pri njegovi bolezni. Zahvaljujemo sc tudi pogrebnemu zavodu Menart. Žalujoči vsi njegovi Rezbarske mojstrovine Pelinsedemdesellelni Rudi Dolenc iz Rovt sc jc kot mladenič izučil v Žireh za čevljarja, vendar ni ostal v tem poklicu. Zaposlil se je v Kl.l Logatec kot monlažer, kjerje tudi dočakal zasluženo upokojitev. Rudi med svojimi mojstrovinami. Svojemu prvotnemu čevljarskemu poklicu pa se ni nikoli izneveril. Iz. lipovega lesa je izdelal celo vrsto lesenih »Svedrovcev« ali gojzerjev, ki so jih ob odhodu v pokoj izročali sodelavci čevljarjem iz žirovske Alpine. Pred nedavnim jc izdelal v naravni velikosti avstrijskega vojaka, ki s koškom cvetja krasi vhod na njegov dom v Rov-tah Besedilo in Joto: France Brus Ne nazadnje Zmagovita kreacija Prek cerkniške Vitre na mednarodno mladinsko izmenjavo v Anglijo Po predstavitvi mladinskih programov na gimnaziji v Postojni v organizaciji Vitre i/ Cerknice sem se prijavila na letošnjo mednarodno mladinsko izmenjavo v Angliji. Osem nas je bilo v ekipi iz Slovenije poleg mene še: Tjaša Blaško, Ajda Račečič, Irena Udovič, Tita Breeelj, Saša Klančar, Jure Kolarič in Vanes llusie. Izmenjava je trajala od 23. marca, do 2. aprila v vasi Dcr-vventvvatcr blizu Keswicka, ki leži v Lake District National Park. Dežela je ob zahodni obali Anglije lik pod mejo s Škotsko. Vodeča organizacija je bila (irampus iz Anglije. Srečanja se nas je udeležilo 36 mladih iz 5 držav: iz Anglije, Slovaške, Poljske, Nemčije in Slovenije. Inovativnost in ustvarjalnost smo izražali v mednarodnem projektu Fashion by the lake. Program sla sofinancirala Kvropska komisija ter Urad RS za mladino. Tjaša v slovenski kreaciji, izbrani za naslovnico modne revije (ilamour. Program je povezoval umetnost, kulturo in okolje. Druženje je temeljilo na skupnem delu, poznavanju držav, predstavitvi Slovenije. To smo udeleženci pripravili že doma na pripravljalnem srečanju na Vitri. Program je temeljil na ustvarjalnih pristopih k modi in umetnosti, temelječ na inspiraciji jezera, obenem pa je Logaške novice, glasilo občine Logatec: izdajatelj Občinski svet občine Logatec: odgovorni urednik Marcel Štefančič: grafična zasnova Goran Rupnik; tisk: Grafika Gracer, d.o.o., Celje; naklada 3950 izvodov Časopis je brezplačen. Naslov uredništva: Logatec, Tržaška 15, 1370 Logatec, telefon 041 915 705, ob sredah od 10. do 12. ure (01) 7590-626 ali (01) 7590-600, E-mail: logaske@logatec si. ISSN 0350 9281 _ prispeval k strpnosti in kulturni raznolikosti vseh vključenih. Na tamkajšnjih delavnicah smo iz različnih materialov izdelovali zapestnice,verižice, prstane, dežnik, ribice, celo obleko in barvite volnene šale, modne dodatke; sama sem se uspešno lotila klobuka. Za izdelovanje zanimivih in na pogled prijetnih oblek so bile potrebne originalnost, domiselnost ter iznajdljivost. Svoje kreacije smo javno predstavili na zaključni modni reviji, kjer so bili prisotni tudi novinarji in fotografi. Kot najlepšo kreacijo so si izbrali našo, ki jo je nosila Tjaša in je bila objavljena na naslovnici znane modne revije (ilamour. Kljub mnogim obveznostim smo si ogledali tudi zanimivi mesti Ldinburgh in Carlisle; nedeljsko popoldne pa smo preživeli na obali Atlantskega oceana. Vesela sem bila, da sem svojo angleščino lahko izpopolnjevala v praksi. In ravno to naj bi bilo bistvo izmenjave sporazumevanje z drugimi narodi. Lahko rečem, daje bila to najlepša izkušnja v mojem življenju Vsem svojim sovrstnikom priporočam, da se vključijo v programe in projekte, ki jih ponuja Kvropska skupnost, saj so namenjene nam mladim. Pri teh evropskih programih že K) lcl aktivno sodeluje Vitra. ki vabi mladostnike k izmenjavi. Mladinska delavka Tatjana Gostiša nam je na razpolago na sedežu Vitre v Cerknici, Cesta 4. maja 51 in na telefonu 01/70 97 350 ali na c-mailu info@vitra.si. Naše dogodivščine pa si lahko ogledate na spletni strani www.vitra.si, kjer smo v mednarodnih projektih tudi mi spletni soustvarjalci. Klara Mihevc Kupujete 7 rabljeno vozil« Preverite zaUM*! »»> www.avnhisa-sellskar.si A SELISKAR d. O.O. AvtohišaSeliškar d.o.o.. Betajnova 16,1360 Vrhnika E: infoMavtohisa-seliskar.si P. E. Postojna, Kosovelova ul. 10b, 6230 Postojna E: postojna@avtohisa-seliskar.si T: 01/750 22 52 T: 05/720 26 50 o CJ. 3 M >tzs C3 Sij O rra n 3 O O rs C B O O Ne nazadnje Le kdaj bo obnovljen dom na Griču? Razpadajoči nekdanji logaški ponos. Dobrodošlica v Grčarevcu Zelo lepo in pozorno. Ker so tu doma prijazni ljudje! Foto: Srečo V stari Jugoslaviji so logaški orli s ponosom telovadili v Prosvetnem domu na (iriču. Se dolgo po vojni smo v zimskem času generacije dijakov nižje gimnazije telovadile v tako imenovanem »didl domu«. Še v letu 1962, ko sem kot praktikant dijak učiteljišča prišel na prakso v logaško osemletko, sem pri športnem učitelju Bogdanu Cominu v tej dvorani izpopolnjeval in utrjeval svoje teoretično znanje, pridobljeno skoz petletno pedagoško šolanje. In kaj je danes z nekdanjim domom logaških orlov? Ograjen, na pol podrt sameva na Griču in ni ravno v čast ne mestu ne meščanom Logatca. Sliši se sicer za neka prenovitvena prizadevanja. A kdaj bo kaj iz tega? Besedilo in joto: France Brus Zahvala ob postavitvi Križa spomin Ob postavitvi Križa spomina ob Šemonovem breznu gre zahvala vsem, ki so nesebično pomagali z vzpodbudami, z materialom, z denarjem. Še posebej hvala Mojci Šemonovi-Tomazinovi, ki je dovolila postavitev križa na Šemonovem, Branetu Vegelju, kiparju-samouku za izdelavo Kristusovega razpela, Klemnu Nagodetu za izdelavo križa, Ivanu Sajovcu, Ivanu Gantarju in Slavku Šinkovcu za neposredno pomoč, dr. Ivanu Merlaku in logaškima župnikoma za zadušno mašo in blagoslov križa, našemu županu Janezu Nagodetu in županoma občine Vrhnike in Dobrova-Polhov Gradec za gmotno pomoč. Vinko Mihove Spoštujmo naravo, Ohranimo jo za naše otomce. Vsi se radi sprehajamo po neokrnjeni naravi In uživamo v njeni lepoti. Če jo želimo ohraniti tudi za naše potomce, moramo sprejeti ukrepe, da jo zavarujemo. V ta namen smo se v Abanki odločili ponuditi nove ekološke kredite, ki jih lahko koristite za gradnjo aH prenavljanje okolju prijaznih nepremičnin aH nakup energijsko učinkovitih gospodinjskih aparatov ter okolju prijaznih motornih vozil Izkoristite ekološke potrošniške aH stanovanjske kredite Abanke - in narava vam bo vrnila skrb. www.abanka.sl | info@abanka.sl | Abafon 080 1 360 AB A N K A Ne nazadnje Mavrični vrt Kako se rado dogaja, da so lepe stvari tako blizu in tako daleč hkrati! Kje je že Nova Zelandija? Mnogo dlje od Zaplane ['opoldne, kakršnih jc lelos po mokri Zofiji dan za dnem, in vendar ludi docela drugačno. Predvsem drugačno na clomačiji Jerebovih na lislem delu Zaplane. ki sodi k Logatcu, lani domujeta, gospodarita in ustvarjala čudeže Alenka in njen mož Samo. Človek se pač zatopljen v svoje misli vozi tam mimo še vedno po zaprašeni cesti ne da bi sploh opazil vrt vznemirljivega obilja: bojda kakih tisoč petsto, če ne še več, rastlin iz širnih naravnih okolij od vsepovsod se je udomačilo na vrtu prevzema jočih občutij. bili zgrešili. Gostoljubje gospe Alenke in gospoda Sama, lepota okolja in ta biser v njem. Vse je vredno občudovanja: Čudovit skalnjak. potoček z ribnikom, razkošne zasaditve po razgibanem zemljišču. Mavrice razsežnega raz.cvctja. Vse negovano z naravno pozornostjo. Okolje za rojevanje prijateljev in prijateljstev, Skoraj za občutje presežnega. Jerebovim je kajpak laskalo priznanje in potrjevanje ne le gospe Margarethe, ampak mdi vse preostale druščine velikih mojstrov vrtnarstva, ki so se občudujoče sprehajali po vrinili stezah in odkrivali tudi premnoge redkosti, ki jih ponuja la lepo urejeni vrt na sončni strani Zaplane. Presenečeni torej nad mnogočim. tudi nad ajdo -odkritjem, ki ga sicer ni bilo moč opazili po vrtnih gredicah, pač pa na krožnikih pisano ponujene domače gostoljubnosti Alenke in njenega moža. Koliko zadovoljstva vrtnarskih lepol razviijanih gostov iz Nove Zelandije. Slovenija pa jim je sploh nedopovedljivo všeč. Meni pa jc bil všeč miselni preblisk, da tudi po ** s** JvJBBfc» . Po vrtu neslulenih lepot. lakih poteh lahko najde naša Slovenija pol v širni svet. Marcel Štefunčič Margaret l.ong med gostiteljema Alenko in Samom. To dragoeenosl si je zaželela 9. junija ogledali 25-članska druščina profesionalnih gojiteljev vrtov iz Nove Zelandije. In želja jim je bila izpolnjena, pričakovanja pa presežena, vsaj tako je prepričljivo navdušeno dejala Margaret Long, ki je goste iz daljno daljne dežele pripeljala v livropo. »(lospa Margaret,pa kako, da sle se iz daljne Zelandije odločili za ogled prav vrta Jerebovih?« Seveda, v prvem hipu se tega vrta nismo zavedali, saj je naša dežela, kot sami pravile daleč, zelo daleč. Vendar ljubezen do vrtov in skrbno negovane narave v njih zbliža še tako oddaljene kraje in ljudi, Ko smo se že odločali za obisk Evrope, njenih lepot s poudarkom na naravni urejenosti vrtov , smo si v istem hipu rekli, da ne smemo obiti za nas vsekakor zanimive in radovednost vzbujajoče Slovenije, ki je na šolskem globusu ni mnogo več kol za dober zbodljaj igle. »Ja. Ho kar res Ampak kako ste lorej našli pol do domačije Jerebovih?« Dokaj preprosto, V načrtu smo imeli obisk osmih vrtov po Sloveniji. In naši slovenski prijatelji so nam priporočili tudi la vrt. In bilo hi nepopravljivo narobe, čc bi ga ODTRGAJTE SE OD RUTINE Če želite izboljšati svoje psihofizične sposobnosti, se naučiti ravnati z orožjem, se izuriti za preživetje v različnih okoliščinah in okusiti vojaško življenje, se pridružite Pogodbeni rezervni sestavi Slovenske vojske. Če izpolnjujete pogoje, se ji lahko pridružite kot vojakinja oz. vojak, podčastnica oz. podčastnik ali častnica oz. častnik. Vključili vas bomo v ustrezen program usposabljanja, kot pripadnica oz pripadnik rezervne sestave pa boste prejemali tudi plačilo. wvvw.sfovenskavojska.si Prijavite se lahko na Upravi za obrambo Ljubljana, in sicer na izpostavi na Vrhniki (tel. 01 750 57 18) ali v pisarni v Logatcu (tel. 01 754 12 72). Prijavite se lahko tudi po elektronski pošti naborna.pisarna@mors.si. ... IN SE PRIDRUŽITE POGODBENI REZERVI SLOVENSKE VOJSKE! REPUBt IKA SLOVTNIJA MINISTRSTVO ZA OBRAMBO SLOVENSKA VOJSKA V službi domovine. rs O C K/1 to Sij o OBNOVA Nudimo vam veliko izbiro gradbenega materiala po ugodnih cenah, svetovanje pri nakupu in tudi dostavo kupljenega blaga na dom. Prepričajte se, mi vas pričakujemo. Obnova Trgovina d.o.o. Gradbeni center IOC Zapolje, Logatec tel: 01 I 75 64 265, tac 01 , 75 64 275 AUT^jA Stiropor EPS 70 8 cm TERVOL lamela fasadna FPPL12 cm Kematerm 25 kg Okenske police Zaključni fasadni sloji Modularni blok 29x19x19 cm Gips plošča 2000x1200x13 mm Jupol 161 Betonski tlakovec Nostalft - multicolor Vhodna vrata A10105x210 cm UVOZ 4,81 € 1.153 SIT m TERMO 13,95 € 3.343 SIT m KEMA 8,99 € 2.154 SIT vreča KAMN0SEŠTV0 ŽUNK0 -10% BAUMIT, JUB, R0FIX, TER. -15% GORICA 0,52 € 125 S LAFARGESSI 4,92 € 1.179 SIT kos JUB 15,39 € 3.688 SIT kos JARC 8,9 € 2.133 SIT m' FURLAN 299,99 € 71.890 SIT kos AVTOTRADE, d.o.o., VRHNIKA Sinja Gorica 11,1360 Vrhnika tel.: 01 750 51 99,755 79 00 www.avtotrade.si BRAVO. NEKDAJ IMAMO JASEN CILJ: [BOLJŠATI VASE REZULTATE DELA Ć« to -M« UTMM na na«*«! rv*m. bodo »m**r» t** v«a> izukw £aao j* raem fm P S*»" #m od tnti avtottnov v FwnfM m uaMBna m oara>*> Ourata naftne* ■ mq*wwu 7 114uai|«l BO mw (170 kmv. 320 Nm 6 pmaav ponbe oorve OOBLOCJJIOO- LAHKA DOSTAVNA VOZILA OD SAM E GA ZAČfTKA OD 25. MAJA DALJE AVTOTRADE, d.o.o., Vrhnika Sinja Gorica 11,1360 Vrhnika tel.: 01 750 51 99, 755 79 00