Шжж IN Ш TEDENSKA REVIJA ŠTEV. 8. KNJIGA 23. (LISTO XII) V LJUBLJANI, 21. FEBEUARJA 1933 _ GENSKA GLAVA (radlranka) H. WOLFF ČLOVEKOVI PREDNIKI OB OSEMDESETLETNICI ET7GENA DUBOISA FrlT. doc. D B. B O 2 O SKEBLJ »Izrecno bodi tu ie poudarjeno, kar je prav za prav samo ob selil umevno, da ne more biti niti ena vseb sedaj živetih opic, in torej tudi nobena navedenih Človeku sUćnih, praded človeštva. Misleči pristaši razvojne teorije takega mnenja tudi nikoli niso izrazili, pai pa so jim ga nemisleči nasprotniki podtikali Opicam sličn) pradedje človeštva so že davno Izumrli Morda bomo nekoč njihove okamenela kosti našli deloma v terciarnih hribinah južne Azije ali Afrike.« E. HAECKEL, NatUrUche SchSpfungsgeschicbte, HL Izd. atr. 577. Berlin 1876. V-П »vojl knjižnici imam Se dolgo knjigo, ki jo do letos — priznavam — nisem imel često v rokah. Prelistal sem jo svoj-čas, ko sem jo za majhen de- _ nar kupil v Berlinu, nekje za univerzo, pri nekem potujočem antik-varju, ki je imel svoje knjige na vozičku. Nepregledno, vse nepregledno. Iščem, kaj bi bilo za mene. im glej — v rokah držim »Naturliche Schopfungs-geschichte« Ernesta Haeckla, tretjo izdajo Iz leta 1875. 2al mi je bilo, da ni prva, ampak tudi tretja bo nekoč morda prav prišla Iz nekake pietete in zaradi večje popolnosti svoje knjižnice sem jo kupil, po vsebini je itak zastarela, za penzijo bo morda be dobra in zanimiva ... Pa je le prišlo drugače. Pred dobrim mesecem sem bral v neki novi knjigi*, da je bil Eugen Dubois rojen 28. januarja 1858. Tedaj je »moj« »Haeckel« dobil drug pomen zame, kajti vedel sem za Haecklov vpliv na znamenitega najditelja najstarejšega predhodnika človeka. V zgodovini razvojne teorije imamo nekaj letnic, ki so kar nekako skrivnostno povezane med seboj: Istega leta, ko je Lamarck učil svoj razvojni nauk (1809.), se je rodil tudi C h. D a r w i n Ko je le-ta točno 50 let kasneje izdal svojo za tedanjo dobo revolucionarno delo o nastanku vrst, se je bil leto prej rodil Eugen Dubois, ki je potem imel tako važno vlogo v primeni razvojne teorije na človeka. Deset let po Dubois j evem rojstvu pa je napisal E Haeckel v prvi izdaji svoje »Schopfungsgeschichte« za Dubois j a kasneje tako odločujoč stavek: »Opicam slični predniki človeka •) Gieseler, W.: Abstammungs- und Rassenkunde des Menschen. I., Oehringen 1936. (208 str., 105 slik r tekstu ш 56 prilog, cen* din 54. Po vsebini jako priporočljiv«, Mana in informativna knjiga 1) so Se zdavnaj izumrli; morda bomo njihove okamenele kosti našli nekoč v terciarnih hribinah južne Azije« Na str. 619 1П. izdaje pa napoveduje Haeckel kot možno pradomovino človeštva med drugim tudi prav Sundske otoke! Dubois je bil Se kot Študent medicine vnet pristaš novih naukov Študiral je dela Lyella, Darsvina, Wallacea in R. Virchova in pod njihovim vtisom in po Haecklovih napovedih sklenil, da mora najti manjkajoči člen (»mis-sing link«) v verigi pričakovanih prednikov in predhodnikov človeka Prosil je nizozemsko vlado, da bi smel kopati na Sundskih otokih, pa ni usneL Popustil pa tudi ni in je našel drugo pot. Bil je 29 let star, ko je proti nasvetu svojega šefa, anatoma Fiirbrtrv-gerja v Amsterdamu, zapustil započeto varno vseučiliško kariero in se javil т kolonijsko službo kot navaden vojaški zdravnik. Vkrcal se je konec oktobra 1887 na ladjo, ki jo je zapustil v Pa-dangu na Sumatri. 20 let po Haecklo-vi napovedi začne sistematično kopati — brez haska. Ko mu pa pošlje neki prijatelj z Jave nekaj ostankov lobanje, ki se je izkazala za avstraloidno, se 1889. Dubois preseli na Javo, kjer prične sistematično izkopavati ob reki Solo pri kraju Trinil v srednjem vzhodnem delu Jave. Septembra 1891 najde 3. desni zgornji kočnik, ki ga prideli nekemu velikemu šimpanzu. To je bilo dosti pogumno, kajti Haeckel je prvotno napovedal sorodnost predhodnika človeka z eibonom in je celo na podlagi te podmene napovedal južno Azijo kot možno pradomovino predhodnikov človeka. Simpanzov tam ni, toda Dubois je zob, ki ga je bil našel, prisodi) šimpanzu, velikemu šimpanzu! Komaj 3 m oddaljeno od najdišča tega zoba pa najde mesec kasneje — torej na mesec 4 leta po odhodu iz domovine — vrhni del (ali ka* loto) lobanje, ki je bila sicer tudi šim-panzovi podobna, toda izredno velika. Njena dolžina je bila preko 18 cm, širina 13.1 cm, oblika torei jako podolgovata. In zopet Haeckel: »Oblika njegove lobanje bo zelo podolgovata .. .« (str. 620, 1875) Prostornina te lobanje je pribl. 900 cm' — toliko možganskega prostora ni dosegla nobena najvišja ali največja opica, saj ima le gorila v prav izjemnih primerih do 600 kub. cm. Težko bi bilo prideliti novo najdenino v vrsto šimpanzov. Torej le človek? Ostala je še tretja možnost, namreč da ne gre ne za opico niti za človeka, temveč za neko vmesno stopnjo, za napovedani in sistematično iskani »missing link«. Dubois in slavni nemški anatom G. Schwalbe sta se odločila za to možnost. Ze prej pa je Dubois v popolnoma jasnem spoznanju dal novemu bitju rodovo ime, ki ga je že mnogo prej ustvaril sam Haeckel, »Pithecantropus« z označbo vrste »e r e c t u s« — pokončni. Da je ta »opica-človek« hodil pokonci, je sklepal Dubois iz stegnenice, ki jo je našel avgusta 1892. čisto blizu prvotnega najdišča. (Kasneje je našel Dubois v materialu, ki si ga je bil dal poslati z Jave, še štiri stegnenice istega tipa.) Duboisjev in Schwalbejev nazor je zbudil odpor in diskusijo, kajkrat jako nestvarno in neznanstveno, ampak tembolj vehementno, zlasti s strani »nemislečih nasprotnikov«. Toda še v dvajsetih letih našega stoletja ste mogli slišati resne antropologe, kj so odklanjali Duboisjev nazor in so progla-Sali, da gre samo za velikega šimpanza ali celo za gibona ... Od L 1927. — torej po 35 letih utrudljivega in še vedno brezplodnega boja! — se je pa stvar začela sukati v prid staremu Duboisju. Vedno več naj- de nin nekega človeškega predhodnika je prihajalo na dan pri Cukutienu blizu Pejpinga na vzhodnem Kitajskem. Najditelj Black je očividno v prvem navdušenju postavil nov rod Sinanr thropus pekinensis Toda, kakor se danes že lahko reče, gre tu za pravega pitekantropa, morda samo druge vrste — tako da je znanstveno ime te oblike edino pravilno Pithecan* thropus pekinensis. Od tega pitekantropa imamo do danes ostanke že skoraj 30 individuov! Poleg teh ostankov pa tudi ostanke neke primitivne kamene kulture in sledove ognja. Sedaj stoji torej stari P i t h e c -anthropus erectus Dubois v povsem drugi, jasnejši luči! In. ne dosti tega, v avgustu lanskega leta (1937) je odkril v. Koenigswald blizu prvega najdišča na Javi še drugi primerek pitekantropa erekta, poleg popolne lobanje tudi spodnjo čeljust, Ta pa je — po dosedanjih poročilih — povsem podobna oni iz Mauerja pri Heidelbergu (Schoetensack 1908) ki je tudi skoraj 30 let samevala kot nepopolna najdba, s katero si veda ni znala prav pomagati. Dasi se po mnogih mlajših najdbah danes še ne more reči, ali spada Pi-thecanthropus erectus med premočrtne predhodnike človeka, ne more biti dvoma, da so človečnjaki nekoč morali iti tudi skozi ta Stadij. V tem bo trajni pomen pitekantropa. Tako je doživel E. Dubois na pragu svoje 80 letnice popolno znanstveno zadoščenje, pač najlepše darilo, najlepše priznanje. ki si ga more želeti znanstvenik — čeprav morda malo prej! Toliko osovraženi in od »nemislečih nasprotnikov« osovraženi Haeckel pa se je izkazal logično mislečega naravoslovca. Bil je pravi znanstvenik, ki Je znal Iz bistrih opazovanj tudi pravilno sklepati in napovedovati. ARHEOLOŠKE NAJDBE V TUNIZIJI Lapeyre, ravnatelj starin osi. ivnega muce ja v Kartagini, je nedavno na griču Byr-ai razkril grobove Iz 6. ln 7. stol. pred na-Sim Štetjem Tu so se našli punski dragulji, papirusove ovratnice, povsem zlat kip nekega boga. Grobnice so. kakor strokovnjaki opravičeno domnevajo del prastare nekropole, t. J. podzemeljskega pokopališča, ki je stalo na tem prostoru. Spričo tega bomo smeli sklepati, da je bil hribe« Byrsa sprva grobišče Potemtakem mesto Karta gina nI bilo sezidano na tem kraju, kakor eo doni e i wdno domnevali, pe£ pa na morskem obrdju. nk NOVINE IN LES Novine ln umetna svila so gotovo največji sovražniki gozdov. Velikanske množice lesa morajo pasti, da nam pridejo na dom dnevniki. Za industrijsko predelavo iglastega drevja v celulozo se poseka samo v Evropi na leto okrog 200 milijonov kubičnih kilometrov lesa! V tem času poženejo ostali gozdovi le 120 milijonov km*! Ostanek mora Evropa uvažati, ker drugače bi bili naSi gozdovi že v nekaj desetletjih iztrebi jeni. Puščobni Kras. redko po-gozdena Grčija ln Angleška potem ne bi bile več tako osamljene na naSi celini. SPOLNE ZABLODE DR. PRAN G б S T L. N A D A L J IV Abnormalnosti in zablode ^^ polni nagon je izražen pri ne-f katerih v večji, pri drugih v V manjši meri. Pri nekaterih je X zelo močen in se stopnjuje J celo do nasilnosti, zlasti ako ——— je vzbujen pod vplivom alko-lola. Nekateri moški v vinienem stanju ne puste nobene ženske v miru, nadlegujejo jih z besedo in dejanjem, ne meneč se za to, da je tako početje nedostojno in kaznivo. Zelo veliko trpe žene pijancev, ker se alkoholikom če-sto pridruži bolezenska domneva o ženski nezvestobi, ako se ga žena brani v tem stanju ali ako išče pomoči proti surovostim in silovitostim pri sosedu. Zene alkoholikov so res prave mučenice. Alkoholiki pa uganjajo pogosto tudi razne seksualne nenormalnosti. Nepremagljiva prevelika seksualna pohotnost porodi dostikrat zločine, zlasti ako je združena s perverznostjo; ona pa je tudi dotičniku baš zaradi tega usodna Pogosto se zagreši proti nravnosti in proti postavam Zvečine so ti pogrežki in zločini bolezenskega izvora. Posebne vrste perverznosti sta sadizem in mazohizem Sadizem imenujemo ono abnormalnost, kjer ženski osebi prizadeto mučenje izzove seksualno požel jenje. Ime ima po francoskem markizu de Sade. ki je v svojih opolzlih romanih opisoval te perverznosti. Nenormalno uživanje pri mučenju živali se opazuje včasi že pri otrocih, a tudi v poznejši dobi To ni samo izraz trdosrčnosti in neizobraženosti, temveč dostikrat bolezenski pojav Sadisti Izvabljajo s pretepanjem in drugimi trpinčenji prostitutk ali svojih soprog seksualno požellenje Sadizem ima sličnosti z jezo. ki se tudj razodeva v svojem višku z grozo-vitostjo in mučenjem, v čemer ižče to-gotnež zadostitev svoji strasti. Mazohizem pa — v nekakem na-eprotstvu — izvabi to poželienje ako je dotičnik običajno v bordelih od ženske mučen (navadno pretepen) Svoje lm* dobil po židovskem pisatelju ŠeP-PRIMARIJ v pokoju S V A N j E Sacher-Masochu iz bivše avstrijske Palestine (Galicije), k: je v svojih novelah opisoval to abnormalnost Nekateri ljudje, zlasti verski eksaltiranci. občutijo pri mučenju svojega telesa posebno veselje meneč da si s tem pribore plačilo v nebesih — O raznih puščav-nikih in svetnikih nam to pripovedujejo legende. Ne bom obširneje razpravljal o teh dveh abnormalnostih, niti ne bom navajal vzgledov kakor to delajo razni nemški pisatelji-znanstveniki. predvsem prof Krafft-Ebing, v svojih delih o seksualnih psihopatijah. Med Slovenci je oboje zelo redko. Po veliki kugi (»črni smrti«), ki je v 14. stoletju grozovito morila in pustošila po Evropi, so nastopili bičarji ki so med prepevanjem psalmov bičali sebe in druge po da pasu nagem životu. Romali so od kraja do kraja, od cerkve do cerkve V začetku so bili spo-korniki. ki so hoteli potolažiti božjo jezo. kmalu pa so se jim pridružili razuzdana ki so uganjali razne grdo-bije. Brez dvoma so bili tudi taki per-verzneži. ki so izrabljali ugodno priliko (saj so med bičarji bile tudi ženske). da so zadoščali svojim strastem. Vsaka velika nezgoda poraja poleg pravega pobožnjaštva tudi veliko uživanje pohotnosti. Saj tudi sedaj pri božjih potih včasih ni drugače. In narodni pregovor pravi: Kjer ima Bog hišo, tam tudi hudič razpne svoi šotor. Omenim naj še dejstvi, ki ste izraz erotičnosti Tisto umazano »klafanje« in »svmjarjenje«, ki je v nekaterih gostilniških družbah tako priljubljeno in katerega se ne sramujejo niti inteli-genti. Pri tem jih ne moti navzočnost ženstva. nasprotno — ako so že »v rožicah«, jih ta prisotnost le ie bolj vzpodbuja. Razgaljenje spolovin je še mnogo ostudnejša perverznost Nekateri moški jo uganjajo pri oknu pred ženskami ali otroci Ako jih opazi stražnik, ali ako jih kdo ovadi, pridejo seveda pred sodišče ter so kaznovani Nekoč so me poklicali na sodišče da po preiskavi ugotovim, ali je zagovor starčka ki je to preerešil a je trdil da se ne spominja. opravičen ali ne. Ker so prič« O LJUBEZNI Angleški dramatik in romanopisec So-mersel Maugham je v svojem lastnem življenjepisu napisal naslednje črnoglede besede o ljubezni: Velika tragedija življenja nI v tem, da te ljudje postaralo in un,to. temveč v tem, da nehajo ljubiti Ni na/manjše zlo v življenju. zoper katero skoraj n pomoči, ako človek, ki ga ne iiubimo več, še dalje ljubi. Ko je La Rochetoucauid odktti, da od dveh zaljubljencev eden ljubi, drugi pa se pustt ljubiti, je s tem kakor v epigramu izrazil veliko nesoglasje, ki je večna ovira da bi ljudje našli v ljubezni popolno blaženost. Ljudje ne gledajo radi resn.ci v obraz. Posreči se jim. da varajo some sebe m da blagohotno lemtjejo na znanje, če se njih ljubezen skrči v nekaj, kar imenujejo »solidno in trajno naklonjenost« Kakor da bi imela naklonjenost kaj skupnega z ljubeznijo! Naklonjenost se roai iz navade, skupnosti interesov, dogovora In iz želje po družbi. Ona je prej tolažba nego osrečitev. Mi v tem letu nismo ista oseba kakor lani, prav tako je s človekom, ki ga ljubimo. Srečen slučaj je, če sami spremenjeni še naprej ljubimo spremenjeno osebo. ip izjavile, da je bil vedno dostojen ter se ni nikdar prej pregrešil teko ali podobno, a je sedaj ves izgubljen in ker je preiskava dognala, da trpi na že zelo izraženi starostni slaboumnosti, sem izjavil, da je bil pregrešek najbrž storjen nezavestno, nakar je bil obtoženec oproščen. Razgaljajo se sicer tudi pohctneži, največ pa umobolni. Od teh tudi bolnice, seveda nasproti moškim Tako je bila na dunajski kliniki bolnica iz boljših krogov, ki je vselej, ko je prišla vizita, pričela tako umazano kla-fati. kakor nisem slišal ne prej in ne pozneje. Skušala se je razgaliti, kar so strežnice komaj preprečile. Id vendar je bila tako prej (pred obolenjem) kakor pozneje (po ozdravljenju) prav sramežljiva in decentna. Tudi v ljubljanski umobolnici smo imeli bolnico, ki je vselej, ko je stopil zdravnik v sobo, pričela »svinjariti« in se razgaljati. O starčkih naj še pripomnim, da se pri niih včasi v poznih letih Drične vnovično pož^Henie tore* pravo »cvetje v iefeni« Zat^ nrav 'ahko- m'seln^ -orrkp ^a' ~e vedn« d žen чкз dosf'kra1 zelo mlada 'n b^hka. k; se rarfa ooro'i s Dogoiem da H starček prepiše svoje imetje, kar vodi do prepirov to pravd s sorodniki. V Fetiši Kot fetiš se zaznamuje stvar, ki vzbuja seksualnost To so lahko deli ženskega telesa ali predmeti, katere rabi. Predvsem lasje. Saj so bili dolgi lasje res pravi okras ženstvu. Moderni čas tega me razume več, ker vlada povsod navada ostriženih las Tudi oko, oziroma žareči pogled navdušuje zaljubljenca. Nekdaj so se tu in tam pojavljali ljudje, ki so ženskam nenadno odrezali kite. To so storili najbrž zato. da so si pridobili ta fetiš. Obred ostriženja las redovnicam ima menda tudi ta pomen: da morajo izgubiti vse, kar hi komu ugajalo. Od predmetov naj omenim robce, tra-ke, rokavice, čevlje. O nekem možu, ki je v robcu videl fetiš, je znano, da jih je nakradel celo zbirko. O trakovih in rokavicah je znano, da so jih nosili vitezi kot znamenja svojih izvoljenk. Klasična parodija je, da natakne Don Kihot rokavico Dulcineje na svojo čelado ter zahteva od vsakega, naj jo prizna kot najlepšo ali pa naj se bojuje z njim. Iz čevljev so baje nekateri pili zdravico izvoljenki. Pripovedka o »Pepelki« nam tudi kaže velik pomen čeveljčka za njeno usodo, kajti z njim si pridobi kraljeviča. Tako imajo fetiši tudi svoj pomen v poeziji. Zlasti so male nožice ono, kar mnogim moškim zelo ugaja. Morda izvira navada Kitajcev, ki prično deklicam kmalu po rojstvu noge tako močno po-vezavati, da postanejo povsem okrnjene. iz tega vzroka, dasi jim hojo izredno otežkočujejo. Iz fetišizma razlaga Binet, zakaj pri mladenkah ugaja ena stvar temu, druga onemu. Dobro je pri tem tudi to, da ima »vsako oko svojega slikarja«, sicer bi bilo le preveč tekmecev. Zenstvo se je vedno zavedalo svojih obvladajočih lastnosti Pravljica, katero je Heine povzel v pesem, pripoveduje, da je ob Renu na visoki skali vila »Loreley« česala svoje »zlate lase« ter s petjem omamljala veslača iin ga vabila v pogubni vrtinec. Tudi ženskam so nekatere lastnosti ori moških fetiši Tako si razlagajo, zakai mladenke trumoma obožujejo pevce in igralce, zakai jim je tako všeč vojaška uniforma, zakaj iim lepa oostava in mogočna brada (preden je prišlo v modo popolno britje) tako zelo ugaja. D. A L 1 — B ARTHUR SCH K STOPETDESETLETN] IV. P i __I red 150 leti (22. febr.) se je rodil gdanskemu patriciju, navdušenemu nemškemu republikancu ta istočasno dvornemu svetniku poljskega kra- _ lja, bančniku in trgovcu Heinrichu Florisu Schopenhau-e r j u ter njegovi dvajset let mlajši ženi, pisateljici brez duše, Johanni Hen-rietti Trosiener sin A r t h u r, čigar življenjska pot bi vzlic njegovemu imenu v znanstvenem svetu in kljub njegovemu »Curriculumu vitae«, ki ga je poslal filozofski fakulteti berlinske univerze (na Silvestrovo 1819), ostala bistveno prikrita, da niso njegovi učenci in poznejši biografi do naših dni odkrili zasebnih listin njegovega življenja, kajti Schopenhauerjevo načelo ie bilo vzlic njegovi zgovornosti na stara leta: »Vse svoje osebne zadeve moramo imeti za skrivnosti.« Arthur je bil star komaj pet let, ko je njegov oče nekaj ur preden so Prusi zasedli Gdansk, zbežal v Hamburg, ker ni hotel biti priča padcu stare republike. Tako je deček že v rani mladosti izgubil svojo domovinsko pravico. Oče ga je določil za trgovski stan. Do desetega leta se je šolal v nekem zasebnem zavodu, nakar ga je oče vzel s seboj na Francosko, kjer ga je izročil nekemu trgovcu, da napravi iz njega »pravega Francoza«. Po dveh letih, ki sta bili zanj po lastni izjavi najpri-jetnejši del njegovega otroštva, se je vrnil sam s parnikom v Hamburg kjer se je nadaljnja štiri leta pripravljal za svoj trgovski poklic. Ker je neprestano prosil očeta, naj ga pošlje nr gimnazijo. da se izobrazi v humanističnih vedah, se je oče poslužil zvijače. Vedel je. da sin želi videti svet, zato mu je rekel: Z materjo greva na dveletno potovanje po Evropi. Lahko greš z nama. če se boš Dotem posvetil izključno trgovskemu poklicu. Deček je obljubil. Po vrnitvi je moral seveda izpolniti svojo obljubo toda čutil se je silno nesrečnega Žalost, da izgublja čas. se je spremenila v nevarno pobi-tost. ko ie iel niegov oče prostovoljno v smrt. Krivdo na samomoru ie pozneje zvalil na mater, ki je menda povzročila očetov finančni propad. Kljub očetovim trdovratnim namenom se je OPENHAUER I NJEGOVEGA ROJSTVA DRŽAJ A. SCHOPENHAUER sin s hvaležnostjo spominjal »prozaičnega gdanskega trgovca«, kateremu je posvetil pozneje drugo izdajo svojega glavnega dela. Dobro leto po očetovi smrti se je mati preselila v Weimar. Sin je ostal sam v Hamburgu kot trgovski vajenec Skoraj dve leti je vztrajal. V pismih na mater, ki je živela vzlic napoleonskim vojnam udobno življenje v Weimarju in prirejala čajne večere, katerih se je udeleževal celo sam Gorthe, je tožil o svoji izgubljeni mladosti in jo prosil, naj mu omogoči klasično izobrazbo, ker čuti, da je rojen za znanstveni poklic. Mati, o kateri je dejal W. v. Humboldt: »Zame je s svojo postavo, glasom in afekti-ranim bitjem fatalna,« in o kateri se je izrazil sin: »Resnična matj postane po moževi smrti pogosto mačeha,« spočetka ni imela umevanja za sinova stremljenja, slednjič pa je pokazala njegova' pisma svojemu prijatelju jen-skemu profesorju L Fernowu. kj mu je poslal pismo, v katerem mu je svetoval naj pusti vse in se posveti učenju starih jezikov Osemnajstletni mladenič, ki se je doslel ob vsaki odločitvi obotavljal, se je razjokal nad pa- кшиш, takoj odpovedal svojo ehifbo trgovcu in odpotoval v Weimar (v začetku 1807). Mladi Schopenhauer je napravil prvi korak na poti svojega znanstvenega življenja. Zmagala je njegova volja po svobodi. Ne smemo biti krivični nasproti materi Iz njenih pisem (sinova se niso ohranila) se vidi, da je bila kljub svoji »pisateljski strasti« (njeni romani so pozabljeni prav tako, kakor romani ljubljenca tedanje dobe Avg. Lafon-tainea) talentirana in da je po svoje skrbela za sinovo bodočnost. V pismu z dne 19 dec. 1806 piše, da je govorila z Goethejem o njegovi želji po učenju jezikov In slavni Olimpijec je menil, da je skoraj prepozno, češ da bi se bil moral učiti že kot otrok, vendar je pripomnil, naj mu ne odsvetuje, čeprav ne bo nikoli spravil do popolnosti svojega zinanja jezikov. (Da se je Goethe motil, dokazuje to, da se je Schopenhauer v dveh letih naučil latinščine in grščine in da je omenjeni »Curriculum vitae« napisal v tipični latinščini učenjakov.) V drugem pismu mu pripoveduje o slabih gmotnih razmerah učenih ljudi, v poznejšem pismu mu pa pravi, naj postane zdravnik ali pravnik, če res hoče biti učen, če se ne boji dolgoletnega učenja daleč od sijajnih zabav in če se more odreči upanju na bogastvo in veliko-mestnemu življenju. Toda v Weimar naj ne pride, ker noče, da bi jo s svojo prisotnostjo motil. Prepričana je, da ne bo ostal na široki cesti povprečnosti, ampak da se bo povzdignil do nečesa višjega. Učenjakovo življenje je naporno in utrudljivo. Nato hvali in poveličuje dobrote trgovskega stanu s tihim upanjem, da se bo morda le še premislil. (Iz teh pisem je tudi razvidno, da je mladi Arthur že tedaj trpel na posledicah »žalostne očetove dediščine« — na »otožnem razglabljanju« in na bolečinah v ušesu.) Po kratkem obisku v Weimarju se je šolal en semester na gimnaziji v Gothi, kjer je spesnil nekaj stihov, pa tudi sramotilni spis na nekega svojega profesorja in na tamošnje filistre. Moral je zapustiti Gotho. Mati mu Je določila za nadalinje učenje Alten-burg ali Weimar Odločil se je zi Wei-mar, skoraj gotovo le zaradi Goethe-jeve bližine, kajti stanovati nI smel pri materi, ki je hotela imeti »prostost in mir«. Tu je prebil dve leti, do svoje polnoletnosti. Profesorji so izjavili, da j« sposoben za univerzitetni študij. Mati mu je Izplačala del njegove dediščine (tretjino očetovega premoženja, kolikor ga je še ostalo in ki je po njegovi izjavi zadostoval, da je mogel vedno brezskrbno živeti). Sel je v Got-tingen, kjer se je vpisal kot medicinec, toda že v drugem semestru se je posvetil zgolj filozofiji Tam je ostal dve leti. Živel je zase, se učil in mnogo braL Nato se je vpisal na berlinski univerzi, kjer je poslušal Schleiermacher-ja in Fichteja. Tudi v Berlinu je živel ločen od svojih tovarišev. V vojnih zmedah je zbežal v Draždane. kjer je nameraval ostati, pa ga je vojna fu-rija pregnala dalje v Rudolstadt, kjer je v neki gostilni končal svojo doktorsko disertacijo. V tem času je posebno hudo trpel na »očetovi dediščini«, ki so jo še povečale vojne grozote. Najvišjo filozofsko čast mu je podelila univerza v Jeni. Prihod zime in zasedba njegovega pribežališča po vojaštvu sta ga navdala z veliko otožnostjo, katere se je rešil z bivanjem v Weimarju, kjer je bil deležen Goethejevega prijateljstva, kar mu je bilo »v tolažbo za velike grenkosti« ter »najveselejši in najsrečnejši dogodek v življenju.« Pomladi se je preselil v Draždane, kjer je začel delati na svojem filozofskem sistemu in kjer ga je tudi končal. Draždani pa so bili tudi sicer važen mejnik v njegovem življenju. D A C J E SFINGA S ČLOVEŠKIMI ROKAMI V Egiptu (Teli el Amarne) so razkrili v kamen vklesano sfingo, staro nad 3000 let. Stoji na dveh plateh peščenastega balvana, Izhajajočega iz dvora kralja Akhuna-tena, ki je vladal Egiptu okoli 1. 1375 pred Kr. Sfinga obožuje kolobar, simbol sonca. Na drugih ploskorezbah vidiš godbenike, plesalce, stavbe, sprevode, vozove in nekakšne poskuse hieroglifov. Severni del palače je po vsem videzu služil rezbarjem za delavnico, kajti tla so bila pokrita s kamnatimi drobci V istem delu palače so našli lepo nedokončano glavo faraona Najtehtnejša najdba pa je odlomek kipa iz apnenega kamena, od katerega sta ohranjeni le roki. držeči zaobljubno pločo. na kateri je vpisano ime boga med Imenoma faraona (Akhuta)) Akhunatena in njegovega očeta Amenhotena III Po-takem sta menda oče in sin skupaj vladala blizu 9 mesecev. Prava morala in moratiteta nista odvisni od nobene vere, čeprav ju vsaka sankcionira in jima tako zagotovi zaslombo. ScnopoohatMC PRIJATELJSTVA Z BAKTERIJAMI odločeno«. Prišlo je s kompromisom, ki je še baš znosen za obe stranki, do nekakšnega »premirja« med njima Bakterije so dobile mesta, kjer jih telo trpi, toda neomejeno širjenje po telesu jim je prepovedano. Ta teorija, ki je videti tako umljiva, pa se ni mogla obdržati. Polagoma sc. namreč dognali razna dejstva. ki kažejo iasno, da izkazujejo žuželke svojim »sostanovalkam«, bakterijam, naravnost »nežno« skrb. S često prevejanimi pripomočki skrbijo »gosti- TRIJE MUŠKETIRJI МПР« OtlW»S »T. e ILUSTRIRA! NArhCTPANDER« © P riint°'ii pa so bili pono'noma oboroženi. To pot jih je kard nal ošvrknil z ostrim «— pomignil d'Ar- tagnanu, naj mu sledi. »Mi bomo tako dolgo čakali, dokler se nc vrneš,« je rekel Athos tako glasno, da ga je moral slišati kardinal, ki je namrščil čelo, se za trenutek ustavi m nato bres besede šel naprej. . teljiee« za to, da se tudi njih potomci infitjrajo s temi oakterijanu Za ta namen imojo pjse'jue »mazilr.f priprave«, ki nanašajo r.a vsaKo jajcer-e, preden se izleže, plast bakterij. Pri drugih bakte-iijah so odkrili prave »brizgalne za bakterije«, ki rabijo istemu namenu. To pač ne upravičuje naziranja, da bi bile bakterije vsiljivke, ki bi jih gostiteljica samo pod silo razmer trpela, a bi ji bile v bistvu nadležne Nadaljnja raziskavanja so celo pokazala, da živali, ki jim umetno odstranijo bakterije, obolijo. da postanejo lene v svojih gibih OBDOLŽITE V Ko je Rochefort čez nekaj časa poklical d'Artagnana, jc stal Richelieu naslonjen ob kamin. »Ukazal sem, da vas primejo,« je začel kardinal, »ali veste zakaj?« »Ne. Eminenca, kajti edina stvar, zaradi katere bi me mogli morda prijeti, Vaši Eminenci še ni znana.« Richelieu je oetro pogledal mladega moža. »Kaj naj to pomeni?« je vprašal. »Najprej moram vedeti* česa me JVasa Eminenca dolžL* in kmalu umro. Gostje opravljajo torej na vsak način delo, ki je za žuželko življenjsko važno. Pri nekem hrošču so pred kratkim celo lahko natančno ugotovili, kakšne vrste so naloge, ki jih bakterije opravljajo. Uspelo je namreč, da so hrošča, ki so mu na umeten način odpravili vse bakterije in ki je potem obolel, ozdravili na ta način, da so mu dali v primerni obliki vitamina B — to pa je baš snov, ki jo hrošč dobiva od bakterij! V živalskem svetu torej v resnici obstoji neko prijateljstvo z bakterijami. »Dolže vas, da ste dopisovali s so» vražnikom države, da ste vohunili za državnimi tajnostmi...« »In kdo me obdolžuje tega? Ženska, ki ima istočasno enega moža na Francoskem in drugega na Angleškem! Ženska, ki je zastrupila svojega moža in ki je skušala storiti isto tudi z me® noj!« »Kaj pravite?« je začuden vprašal kardinal. »Kdo je to?« »Lady Winter,« je odgovoril d*Ar« tagnan mirno, »katere številni zločini Vaši Eminenci morda niso bili |to ste ji zaupali!« ^ pri katerem Je žival, žuželka, vodilni del. Bakterije so pod strogim nadzorstvom, nikakor jim ni dovoljeno, da bi se razmnoževale na poljuben način. V tem pogledu jim je žuželka določila neki »numerus clausus« tn si pridržuje pravico, da vse odvišne bakterije enostavno sune čez prag svojega telesa — stvar, ki so jo v resnici opazovali. _ Po razpravi dr. H. Riemanna —kX V FRANCOSKIH ALFAH rancija je turistično ena izmed najzanimivejših držav Na tem kraju Evrope niso zbrani sa-_ mo zgodovinski ostanki preteklih stoletij, Francija je polna tudi prirodnih lepot Če izvzamemo morske obale s svetovno znanimi kopališči, so v Franciji najlepši planinski predeli. Predvsem Alpe in Pireneji. Silno različni sta ti gorovji Pireneji divji in zapuščeni. Res je, da vodi preko njih že vrsta avtomobilskih cest, toda ako prideš v višino čez 2000 m, boš le redko našel izhojene steze in planinske koče. Razen Angležev, Nemcev ter kakšnega Čeha srečaš malo obiskovalcev tega prekrasnega pogorja. Drugače je v Mpah. Sem zahaja mnogo Francozov, posebno Parižanov. Obilno imajo planinskih koč. Povsod najdeš elektriko in toplo vodo. Francoske Alpe imajo čisto svojo krasoto. Mont Blanc, najvišji vrh v Evropi, je že zdavnaj privlačil turiste. Pod njegovim vznožjem se je iz majhne vasi razvil Chamonix. Posebno se je razmahnila tujska industrija z zimskimi športi. Danes je v Francoskih Alpah razen dveh letovišč velikega slovesa, Chamonixa in Megere. še kakih petdeset krajev v velikosti naše Kranjske gore in Planice, ki so vso zimo polni smučarjev. Narava je bogata prekrasnih smu-ških terenov, ki jih poznamo mi nemara le v visokem Triglavskem pogorju. Posebna privlačnost za smučarje so tri vrste prometnih sredstev ki te v nekaj minutah pripeljejo več sto metrov v hribe odkoder imaš prekrasno smuko v dolino. To so predvsem zračne vzpeniače, ki jih imajo vsi pomembnejši letoviščni kraji. O taki vzpenjači so svoj čas veliko govo- rili v Mariboru. Za lažji pristop na Pohorje je neogibno potrebna, vendar zadeva mnogo stane. Mnogo cenejša naprava so tako imenovani tćleski. Je to neke vrste vzpe-njača po tleh; na tekoči žici so pritrjeni držaji, za katere se smučar prime in v par minutah ga od elektrike ena- T£U3TRAINEAU — sanice, privezane za tekočo žico na žica potegne v višino. Tretji način je tako imenovani t£-lčtraineau. To so velike sanke s sedeži za 18—20 oseb. Elektrika tudi tu žene železni kabel, za katerega so privezane sanke. Višino 300 m premagajo v sedmih minutah. Slednji dve napravi veljata od četrt do pol milijona naših din. Modernega zimskega kraja vsaj brez ene izmed teh naprav si je težko zamisliti. Ta sredstva so privabila v kraje tujce, ki nimajo prevelike turistične častihlepnosti, saj je znano, da ima večina smučarjev smuko le najrajši. Tudi pri nas bo treba sčasoma misliti na take pripomočke, ki ob ce-nenj elektriki in majhmh režijsk'h stroških prinašajo primeren dohodek Tu je mnogo takih naprav v rokah kmečkih ljudi ki namesto da bi v zimskem času sedeli križem rok, upravljajo vzpenjače ter služijo lepe danarje. Rr. & p e H ADMIRAL TOGO JAPONSKI NARODNI JUNAK ^ rl aprilu 1871 se je vkrcalo več \ / I mladih japonskih kadetov na \/ angleško šolsko ladjo Wor-. T cester. Bili so prvi niponski mornarji, poslani v dveletno šolanje k največjemu vojnemu brodovju na svetu. V tistem času je štelo japonsko brodovje le nekaj lesenih parnikov. Edina novejša bojna ladja Riojo je bila deloma oklopna. Med Japonci, ki so daleč od svoie domovine spoznavali mogočno angleško moč na morju, je bil tudi šibek tri in dvajsetletni mladenič. Molčeč, zaprt *ase je posvetil ves svoj prosti čas — kakor vsak Niponec v inozemstvu — opazovanju in učenju. »Johnny Chinamann« so mu nagajali njegovi angleški tovariši Mali Japonec pa si je kmalu pridobil spoštovanje. 21 oktobra 1873 — bila je 68. obletnica trafalgarske bitke — so stali kadeti na krovu ladje Viceroy in poslušali spominski govor, v katerem je bilo rečeno, naj bi bil Nelson vzgled vsem mornarjem. Vsi so gledali v vetru plapolajoč Nelsonov signal: Anglija pričakuje, da bo vsak storil svojo dolžnost! Nihče na krovu ne bi bil mogel prerokovati. da bo eden izmed njih — neznaten japonski kadet nekoč razpel prav tako znamenit signal. Osem let je služil mladi častnik v angleški vojni mornarici. Med tem časom je objadral na ladji Hampshire v sedmih mesecih svet. Sele v maju 1878 je spet stopil na domača tla. Tri nove, na Angleškem zgrajene bojne ladje 13.000 tonskega tipa so se pod angleškim vodstvom vsidrale v Jokohami. Na krovu ladje Hiei je bil edini Japonec. Čez štirideset let, 29. junija 1911, je bivši kadet spet stopil na Worcester kot svetovno znani admiral grof Hei-hathiro Togo. Med grmenjem topov in med zvoki niponske himne je po pregledu mladih kadetov stiskal roke osivelim možem — svojim starim tovarišem. Princ in princesa Higaši Fušimi sta zastopala niponsko cesarsko rodbino na kronanju kralja Jurija V. Princema sta se na izrečno željo pridružila admiral Togo in maršal Nogi, vojskovodji v rusko japonski vojni. Ninon-skemu admiralu so izkazovali v Londonu nenavadne časti. V Štiridesetih letih _ 1871 do 1911 — se je skoraj nepoznano, v srednjeveških oblikah okostenelo majhno oto- ško cesarstvo razvilo v vzhodnoazijsko svetovno silo. Zmage niponskega vojnega brodovja nad Kitajsko in skoraj nepremagljivo Rusijo so utemeljile moč dežele vzhajajočega sonca. Ta razvoj prikazuje angleški major R. V. C. Bod-ley v svoji knjigi »Admiral Togo, življenje junaka, dvig naroda«. Kot gojenec vojne šole je videl Bodley za kronanja prvič »junaka svojih deških let« — 5. junija pa je spremljal mrtvega admirala v Tokiju k njegovemu zadnjemu počitku. Srednjeveška Ni-ponska, prvi spopad z angleškim brodovjera 1865 v zalivu Kagošima, drobne bitke med japonskimi lesenimi vojnimi ladjami pristašev cesarja in pristašev So-guna v državljanski vojni 1868 so prvi podvig k obema velikima japonskima vojnama. Bitka v Rumenem morju in obvladanje Veihaiveia 1895 kažeta veliki napredek niponskega vojnega brodovja po angleškem vzoru. Nato višek v admiralovem življenja, kronanje njegovega tihega, neprestanega dela: velika bitka v Japonskem morju 27. maja 1905. »Dvig ali propad naše države zavisi od te bitke: Vsak naj stori svojo dolžnost,« se je glasilo povelje. Značilen ie admiralov odgovor, ko mu je štabni načelnik svetoval, naj zapusti most in stopi v poveljniški stolp. Admiral je stresel z glavo: »Kmalu bom šestdesetletnik, ni torej vredno varovati to staro telo. Vi ste pa še vsi mladi možje z veliko prihodnostjo, zato se varujte in živite v službi svoje domovine«. Togo je ostal v toči granat nepoškodovan. Bodley popisuje napeto in jasno potek boja, dokler ni za zadnjo rusko bojno ladjo, ki je izginila v valovih, zasijalo rdeče sonce na belem polju. Admiral Togo je vodil sedem let vzgojo prestolonaslednika, sedanjega vladarja Niponske. Tako živi njegov duh v voditeljih japonske velesile. —les RAZVED PRI ŽIVALIH Naravoslovne vede so dandanes silno napredovale in odkrile v živalskem svetu stvari, ki so _i tisočletja ostale ljudem prikrite. Tako je tudi razved (orientacija), kakor znano, pri divjih človeških plemenih nenavadno razvit, ostal v živalskem svetu še danes vprašanje, ki zbuja med naravoslovci živahne razprave. Pri otoku Ascensionu severno od Sv. Helene v Atlantskem oceanu so nekoč ulovili angleški mornarji veliko želvo. Vzeli so jo s seboj, ji v hrbet vžgali kraj in dan najdbe ter jo blizu angleške obale, v Rokavskem prelivu spet spustili v morje. Slučaj je nanesel, da so dve leti kasneje ujeli drugi mornarji isto želvo blizu Ascensiona. Želva se je tedaj vrnila v domovino po dolgi oceanski poti. Naravoslovec Franklin pripoveduje v svojem »Živalskem svetu« zanimiv primer. Na krovu angleške bojne ladje »Ister«, кл je plula iz Gibraltarja na Malto, je bil tudi osel pehotnega stotnika Dundasa. Po neprevidnosti je brod ponoči nasedel na plitvino. Moštvo je bilo prisiljeno, pometati odvišni tovor v morje. Tako je moral v temni noči tudi osel v neprostovoljno kopel. Po nekaj dnevih so javili kapitanu Dundasu iz Gibraltarja, da je njegov dolgoušec prispel v hlev Žival je preplavala več kilometrov dolgo pot po morju in se zatekla v poznani kraj. Raziskovalec Rengger poroča v svojih spominih, da je potoval v Para-gvayu iz mesta Villa Real po več sto kilometrov v divjino s konji Na farmah so pustili konje same in po nekoliko mesecih tamkajšnjega dela so se živali brez vodnika vrnile v mesto Pes buldos ie nekoč spremljal Ob-eonvillea iz Pondicherija v Vzhodni Indiji na tri tedne dolgem potovanju, preko številnih rek potokov in težko prehodnih gorovij v Bangalor V četrtem tednu je pes izgubil gospodarja in na veliko začudenje se je nekega dne poiavil pred vrati hiše tooničarskega polkovnika Bevliera Dri katerem ie Ob-sonville stanoval Za vrnitev ie žival potrebovala polovico mani časa kakor do Bangalora 7nsnc ie kak r 'astovlce vsako leto vračalo v svnia gppzda Naravoelovp? so napravili zanimive ooizkuse z golobi -pismonoši Zaprli so goloba v kletko da ptica ni videla, kod jo prenašajo Z vlakom so potegnili goloba ponoči daleč proč od rodnega kraja in ko so ga zjutraj izpustili, je odletel v ravni smeri naravnost v svoje gnezdo, ne da bi se le količkaj obotavljal. Mačka nima tako razvitega voha kakor pes. Vendar se je brez odloga vrnila na svoj dom, ko so jo zavili v vrečo in odnesli več kilometrov proč od bivališča. Iz teh primerov se vidi, da ne gre tu samo za oster vonj, ne vid, temveč neko izredno sposobnost orientacije, ki je znanosti še vedno predmet proučevanja. Mnoge živali občutijo že davno prej bližajoči se potres ali vremensko izpre-membo. Prav tako so že opazili lovci, kako leti divjad preko ledu, skrbno se izogibajoč pretankih ploskev. Nekatere živali slutijo že naprej, kakšna bo zima. V tem pogledu je mali hrček pravi vre-menoslovec, kadar zbira svoje jesenske zaloge zrnja. Po količii* nabranih rezerv lahko sklepamo, bo li zima ostra in dolga, ali ne. Ribe se že nekaj dni pred morskimi viharji in nevihtami umaknejo v globine ali varnejše pristane, da jih ne bi razburkani valovi vrgli na obale. Problemu ploditve jegulj so posvetili mnogi naravoslovci vse svoje življenje Danski učenjak Smith je n. pr dognal, da se jegulje plode le v velikih globinah Me-hikanskega zaliva. To pomeni, da se vse odrasle jegulje v naših rekah tako tudi Neretvi, napotijo oreko Sredozemskega morja in Atlantika, na ženitovanjski ples! Mlade jegulje, tako imenovane leptokefali dospejo komaj centimeter dolge po isti poti iz dahne Amerike do naših rek in ko odrastejo, v manjše potoke in jezera notramosti. Kolikšen čut razvedenostl drobnih biti i v temnih globinah ogromnega Atlantika' fPrim. »Skrivnostno življenje jegulj« Zis knj. VIII, str 146) —lne SVILOPREJKA V USA Združene države Severne Amerike so danes naiboli^i odjemalec evile na Niponskem. Lani so ie kup'1* za 127 mili:onov dolarjev. Bile bi pa znatno manj odviflne od dežele vzhaiakrega -onca ko bi bile razvile gojitev sv'lopreike. ki so jo uvedli v Ameriko franco-k' pro'pptantj* Leta 1НОД ie skupina države V nrni|e odrekla na> v«ak nfppln'k 7a<;ai' 10 murv пз hitro »emUe d-usačp ho dolžan 10 fuii tov tohaks finen p mh)'I'( 11. Srbi ичжнм.ер — večina je torej za -jer, če se hočemo ravnati po slovanskih bratih. Ce pa damo slovenskemu knjižnemu »uzusu« besedo, zmaga seveda pisava -It. — Dokler je popravljena izdaja »Slov. pravopisa« v veljavi, se je morajo vse šole in vsi uradi držati; stanovske organizacije pa — menda — niso pod-vrženu temu ukazu. /. Koštial VPLTV FRANCOŠČINE Neki umenški prof-seor je proučil število francoskih, španskih, italijanskih. nemAkvh beeed, rabljenih v enem letu po 8 velikih ameriških obzornikih »Unevnik živiJh iezi-kov< ie priobčil ta seznam, ki dokazuj i, Z0. v mali filharmoničm dvorani. Predava eden najboljših naSih strokovnjakov v tem področju vseučilišči asistent in člen PK1 | Brane. Svoia izvaianta bo ilustriral • mnog'm< barvnimi •actfcj deuučik tlajcv. usiauvwvfc»vih vlaken. V angleškem brzem vlaku, ki vozi med Newcastlom m tjondonm ->o jvedi a vne knjižnico Knjižničar in upravnik knjižnico je vlakovodja. PRAKTIČNE NOVOTE Plošča za rezanje mesnih lzdelkov V varčnem gospodinjstvu si narežemo za zajtrk ali večerjo od cele klobase, salame Ltd. le toliko rezin, kolikor Jih trenutno potrebujemo. Rezanje na porcelanskem pladnju pa ni posebno lahko Popolnoma drugače je to z dvodelnim nareza- nim pladnjem iz kamenine z lesenim vložkom. Pladenj omogoča lahko rezanje o« samo zavoljo svoje široke, ravne oblike, temveč tudi zavoljo gladkega vložka ia Javorovine. ki zavzema polovico prostora. Na gladki leseni podlagi režemo, kakor znano, z lahkoto Ce vzamemo potem še enega izmed znanih nazobčkanih nožev, nam to opravilo v gospodinjstvu M bo delalo već skrbi. EŽ \ A M 09 j*. Mat t treh potezah ReSltev problema 231 / L 1x1—M d ZA BISTRE GLAVE 880 Teka« aa Šahovnici V nekem kotu Šahovnice stoji tekač. Po. Vesti ga je treba preko deske tako, da stopi v eni potezi preko čim več polj. Nobenega polja ne sme dvakrat prestopiti. Ko-tko polj lahko največ prečkat. 881 Enačbi ' V naslednjih enačbah je črke nadomestiti s Številkami, tako da bosta obe enač-bi pravilni: (er)» ai« -tea)« eir. i* 882 Skrivnost porcelansko prodajalne V neki porcelanski prodajalni Je visel kavni vrč na tenki niti ln iz njegovega lztočnika je tekel debel curek kave neprestano v posodo pod vrčem. Ker je vrč visel popolnoma prosto in je bil kakSen trik a zrcalom Izključen, si ljudje niso mogli razlagati, od kod se Je pritakala kava neprestano v vrt Kako bi to stvar razložili VIT Rešitev k št. 378 (Netočna ura) Lahko si je izračunati, da je A-jeva ura šla za 40 minut naprej. Rešitev k št. 377 (Število z rojstnimi podatki) Pojasnilo dobimo iz formule : L (100 T +] M) .2 + 1] . 5 + 1 : 10 + J — 60 = rojstni podatki in iz njene strukture. Rešitev k št. 378 (Baloni nad vodo) Nad takšnimi ozemlji je ohladitev večja, balonski plin se stiska in njegov vzgon se zmanjša. Rešitev k št. 379 (Zanimivo število) To je število 54. REŠITEV GLASBENE UGANKE V ST 6. Soaie, Smole, sunce, slabč, satje, Spake. Pokonci: sonata. — Za nagrado je bila izžrebana Katarina Mihelak, učit. Sv. Andraž v Slov. gor. ZVEST SPREMLJEVALEC * UREDNIK IVAN PODRŽAJ — TELEFON ST 3126 — UREDNIŠTVO NAČELNO NE VRAČA ROKOPISOV — IZDAJA ZA KONZORCIJ ADOLF RIBNIK AR — TISKA NARODNA TISKARNA V LJUBLJANI. PREDSTAVNIK FRAN JERAN. JJndai&tve ta uprava v Ljubljani, Knafljeva ulica 5 - Mesečna naročnina Din t-j (o laznatoiclb dostavljeno Din