Slo/emki JU* Ihmeljar
Glasilo hmeljarskega društva za Slovenijo
Izhaja Štirinajsta«»« ♦ NsražMM M« 2T—. z« mHm* Bia St*—; »samezna Številka Mn 2 — ♦ UreMftn in uprava : brije. Vodnikova ul. 2, telet» 211
Leto III
Mac A1 a n :
Pivo in hmelj v Kanadi
V Kanadi pivovarstvo prav lepo napreduje, ker zahajajo v Kanado vedno bolj pogosto sosednji Američani, da si privoščijo čašo res dobrega piva, kar jim doma radi prohibicije ni mogoče. Tako prohibicija v Zed. državah Severne Amerike pivovarstvu v Kanadi donaša prav lepe koristi ter mu v obilni meri pomaga k večjemu razmahu.
Po uradnih statističnih podatkih je v letu 1930 obratovalo v Kanadi 73 pivovarn, ki so navarile skupno 2,650.632 hi piva, porabile 589.479 stotov slada in 12.368 stotov hmelja. Skupni obratni kapital vseh pivovarn je bil 67,637.142 dolarjev (nad tri milijarde dinarjev). V pivovarski industriji je bilo zaposlenih skupno 805 uradnikov s plačo 2,250.850 dolarjev (103,539.100 Din) in 3929 delavcev s plačo 4,505.784 dolarjev (207,266.064 Din).
Pivovarska industrija v Kanadi uporablja predvsem domači slad, vendar pa ga precejšnje množine tudi uvaža, in sicer je znašal uvoz v letu 1930 skupno 77.626 stotov v vrednosti 431.001 dolar (19,826.046 Din), v letu 1931 pa 15.744 stotov v vrednosti 92.855 dolarjev (4,271.330 Din). Pretežno večino slada uvažajo v Kanado Zedinjene države Severne Amerike, zadnji čas pa vedno več tudi Češkoslovaška. V splošnem pa, kakor je iz navedenih podatkov razvidno, uvoz slada v Kanado vedno bolj nazaduje, ker domača produkcija krije vedno večji del potrebe. Napredek domače industrije slada v Kanadi je razviden tudi iz okolnosti, da Kanada zadnja leta vedno več slada tudi izvaža, in sicer je v letu 1930 znašal izvoz 17.871 hi v vrednosti 64.736 dolarjev (2,977.856 Din), v letu 1931 pa že 142.517 hi v. vrednosti 284.866 dolarjev (13,103.836 Din).
Štev. 13
Hmelj prideluje Kanada deloma sama, večinoma pa ga uvaža, ker domači hmelj za varjenje kvalitetnega piva ni sposoben. Domači pridelek hmelja je v letu 1930 znašal 6350 stotov, v letu 1931 pa 5600 stotov, dočim se je v letu 1930 uvozilo 15.359 stotov hmelja v vrednosti 530.873 dolarjev (24,420.158 Din), v letu 1931 pa le 4032 stotov v vrednosti 161.148 dolarjev (7,412.808 Din). Uvozile
leta 1930:	leta 1931:
Anglija .............. 2.638	stotov	524	stotov
U. S. A.............6.137	»	763	»
Češkoslovaška	.	.	1.940	»	1.641	»
Nemčija.............3.165	»	284	»
Razni kraji	.	.	1.479	»_______820	»
skupaj	.	.	15.359	stotov	4.032	stotov
Tudi uvoz hmelja je torej v letu 1931 nazadoval, in sicer za celih 74%. Vzrok temu je predvsem okolnost, da se je v prejšnjem letu uvozilo v Kanado za 2991 stotov hmelja več, kakor pa je znašala dejansko skupna potreba vseh pivovarn sploh. Kakor je iz navedenega pregleda razvidno, je lansko leto največ hmelja v Kanado uvozila Češkoslovaška, dočim je najbolj padel uvoz ameriškega hmelja. Jasno je, da tudi v Kanadi pivovarniška industrija vari vedno bolj le kvalitetno pivo, za katero pa potrebuje žlahtni hmelj, ki ga pa sama ne pridela in ga mora uvažati. Nekaj hmelja pa Kanada tudi izvaža, in sicer je znašal v letu 1930 izvoz 981 stotov v vrednosti 48.443 dolarjev (2,228.378 dinarjev), v letu 1931 pa 567 stotov v vrednosti 23-101 dolar (1,062.646 Din). Izvoz kanadskega hmelja je usmerjen skoro izključno le v Zedinjene države Severne Amerike.
Tako moremo v Kanadi kakor tudi večinoma v vseh drugih državah ugotoviti razveseljivo dej-
Celje, dne 17. junija.1932
stvo, da žlahtni hmelj povsod vedno bolj izpodriva slabšega, za varjenje prvovrstnega piva nesposobni grobi hmelj.
Tudi nekaj piva se uvaža v Kanado ter je v letu 1930 znašal uvoz 10.635 hi v vrednosti 497.829 dolarjev (22,900.134 Din), v letu 1931 pa 8896 hi v vrednosti 396.583 dolarjev (18,242.818 Din). Največ piva uvaža v Kanado Anglija (8735 hi in 7183 hi) in, kakor se tudi glasi nevejetno, Japonska (1799 hi in 998 hi). Istočasno pa Kanada pivo tudi izvaža ter je znašal v letu 1930 izvoz 23.698 hi v vrednosti 665.428 dolarjev (30,609 688 Din), v 1.1931 pa 801 hi v vrednosti 16.305 dolarjev (750.030 Din), Izvoz kanadskega piva je seveda usmerjen skoro izključno v Zedinjene države Severne Amerike, ki pa so v preteklem letu radi poostrenih prohibicij-skih ukrepov kontrolo na meji zelo poostrile in je zato tudi izvoz piva iz Kanade zelo nazadoval.
Na hmelj, slad in pivo ima Kanada tudi posebne uvozne carine. Uvozna carina na hmelj znaša po angleški preferenčni tarifi 8 cts za 1 libro (Din 810 za 1 kg), po srednji, pogodbeni in splošni tarifi pa 16 cts za 1 libro (Din 16-20 za 1 kg). Za uvoz tujega slada znaša carina po angleški preferenčni tarifi cts 0'33 za 1 libro (Din 034 za 1 kg), po srednji pogodbeni tarifi cts 0-50 za 1 libro (Din 051 za 1 kg) in po splošni tarifi cts 075 za 1 libro (Din 0-77 za 1 kg). Carina na pivo v sodčkih znaša po angleški preferenčni, srednji, pogodbeni in splošni tarifi 30 cts za 1 galono (407 Din za 1 hi), za pivo v steklenicah pa 42 cts za 1 galono (427 Din za 1 hi). Treba pa je pripomniti, da se za vsak uvoz
v Kanado pobira obenem s carino tudi 9% prometni davek.
Naše hmeljarje gotovo zanima predvsem možnost uvoza tudi našega hmelja v Kanado. Kakor je iz prednjega razvidno, Kanada hmelj večinoma uvaža in zadnji čas zlasti uvoz žlahtnega hmelja tam zelo napreduje. Pri razmeroma nizki uvozni carini bi se brez dvoma tudi za naš hmelj dalo najti v Kanadi dobro tržišče.
Dipl.ing. J. Dolinar:
Svetovno hmeljarstvo
(Nadaljevanje.)
Mednarodna hmeljska trgovina.
Po svetovni vojni je trpela svetovna hmeljska trgovina radi velikih sprememb, ki so nastajale zlasti iz prevelikega povečanja površine hmeljskih nasadov v gotovih državah.
Nemčija je v zadnjih petih predvojnih letih uvažala povprečno 35.000 g in izvažala 80.000 g hmelja. Ta situacija se je po vojni spremenila: 1. 1926 je Nemčija uvozila 72.000 g in izvozila samo 5500 g; 1. 1927 je dosegel uvoz 48.600 g, izvoz pa 17.300 g; 1. 1928 je bil uvoz ca. 45.200 g, izvoz pa
14.000	g; 1. 1929 uvoz 36.300 g, izvoz pa 23.000 g. Potem pa je Nemčija postala z ozirom na kvantiteto hmelja neodvisna od uvoza ter v istem času povečava carinsko protekcijo svoje lastne produkcije.
Predvojna Avstrija je bila odlična izvoznica hmelja. Medtem ko je uvažala 4300 g, je
Svetovna hmeljska trgovina:
	U v	3 z	v s	t o t	i h	I z v	O z	v s	i O t	i h
	1909-13:	1926:	1927:	1928:	1929:	1909-13:	1926:	1927:	1928:	1929:
Nemčija . .	. 34.871	72.364	48.635	45.208	36.337	79.671	5.525	17.349	14.023	23.043
Avstrija	4.256	13.505	13.284	14.005	15.340	83.157	588	279	911	307
Belgija . .	31.665	20.534	20.531	29.387	29.231	21.837	14.510	8.405	6.500	2.038
Danska . .	4.660	3.685	3.678	4.063	3.980	3	4	1	1	5
Francija . .	24.657	17.831	24.527	19.680	30.871	1.517	27.938	25.775	16.384	15.670
Anglija . .	. 100.873	21.802	51.876	40.023	34.883	9.807	39.917	27.753	8.967	6.702
Madjarska	8.227	1.617	2.016	1.261	896	15.698	556	660	854	314
Italija . . .	2.401	3.701	2.839	3.372	1.927	45	59	2	47	6
Holandska	. 13.328	4.220	7.060	5.650	7.580	6.673	610	110	230	130
Poljska . .		1.499	2.690	1.663	2.923	—	8.393	17.437	21.343	25.904
Romunija	1.077	2.570	3.333	—	—	6	—	—	—	
Švedska . .	4.480	4.403	5.839	4.792	5.052	5	8	5	1	1
Švica . . .	5.702	4.433	4.861	5.394	6.434	1	— .	—	—	—
Č. S. R. . .	—	5.422	5.170	7.430	1.700	—	73.581	81.210	65.550	84.990
Jugoslavija	354	768	1.240	898	988	—	31.504	40.961	76.789	32.973
Evropa skupaj	. 231.000	214.000	227.000	216.000	202.000	208.000	208.000	223.000	218.000	195.000
Kanada . .	6.332	9.821	8.899	10.871	12.805	800	1.620	3.216	2.213	1.342
U. S. A. . .	28.281	2.575	2.513	2.635	3.468	69.927	58.207	64.042	36.218	34.823
Skupno . .	. 295.000	251.000	266.000	258.000	239.000	292.000	270.000	294.000	263.000	233.000
izvažala 83.200 q. Po vojni je postala iz države izvoznice država uvoznica: v letih 1926 do 1929 uvaža okrog 13.500 do 15.300 g letno, medtem ko je izvoz malenkosten.
Belgija je uvažala pred vojno povprečno 31.700 g in izvažala 21.800 g. Po vojni se je z ozirom na povečanje produkcije piva uvoz zvišal; uvoz je znašal 20.500 g leta 1926 in 20.300 g leta 1927 ter se zvišal'na 29.300 g leta 1928 in 29.200 g leta 1929, medtem ko je izvoz, ki je dosegel L 1926 še 14.500 g, znašal leta 1927, 1928 in 1929 okrog 8400 g, odnosno 6500 g in 2000 g.
Danska ima stalen uvoz od sosedov povprečno 4000 g.
Francija je uvažala pred vojno 24.700 g in izvažala 1500 g. Po vojni je ostal uvoz približno na predvojnem nivoju (18.000 do 25.000 g), izvoz pa se je povečal na 28.000 g leta 1926 in padel v letu 1929 na 15.700 g.
Velika Britanija, ki je odlično središče svetovne hmeljske trgovine, predvsem za srednje kakovosti, je vpeljala javno kontrolo hmelja in grupirala producente v družbi English Hopsgro-wersLld. Uvoz, ki je pred vojno prekoračil 100.000 g letno, je znašal leta 1926 le 22.000 g, 1.1927 okrog
52.000	g, leta 1928 okrog 40.000 g in leta 1929 okoli
35.000	g. Izvoz, ki je bil pred vojno pod 10.000 g letno, se je po vojni od časa do časa povečal, in sicer do 40.000 g leta 1926, potem pa je zopet padel na 6700 g v letu 1929.
Ogrska je pred vojno uvažala 8200 g in izvažala 15.700 g. Po vojni ne izvaža več, uvoz pa se giblje med 900 —2000 g.	[Dalje prihodnjič.)
Ing. J. T e r ž a n :
Z dobrim obdelovanjem zemlje povečamo pridelek
Zemljo ne obdelujemo samo zato, da je obdelana, temveč predvsem zato, da na njej zraste čim več in da nam dà dober pridelek. Zato pa moramo zemljo obdelovati pravočasno in pravilno.
Ker je z obdelovanjem zemlje v neposredni zvezi tudi gnojenje, hočem omeniti, kako se naj gnoji z umetnim gnojem, da se doseže čim večji uspeh. Navajam nekatere poskuse, ki so imeli namen dognati, kako vplivajo na višino pridelka razni načini spravljanja umetnega gnoja v zemljo.
Če trosimo umetni gnoj po izorani njivi in zavlečemo z brano, ostane 50—80% vsega gnoja v zgornjem sloju njive, 0—4 cm globoko, torej praktično vzeto, na površini. Ker v tem sloju rastlina ne razvija svojih korenin, ne pride to gnojilo
v poštev kot hrana. Le majhen del umetnega gnoja se spravi z brano v globino 10 cm. S kultivatorjem se spravi gnoj globokeje, in sicer do 16 cm globoko. To je že mnogo boljše, ker v tem sloju, 5 do 16 cm globoko, razvijajo rastline velik del svojih koreninic-hranilk.
Način spravljanja umetnega gnoja v zemljo je predvsem zelo važen za kraje, kjer vlada suša oziroma za leta, ko nastopi suša. Poskusi so pokazali, da je v suhih krajih ista množina umetnega gnoja dala mnogo večji pridelek, če je bila spravljena 8—16 cm globoko v zemljo, kakor pa če je bila potrošena samo na površino. Najboljši način spravljanja umetnega gnoja v zemljo je, da ga potrosimo po brazdi in takoj nato njivo obdelamo s kultivatorjem. Na ta način pomešamo najbolje umetno gnojilo z zemljo in ga spravimo v globino 10—20 cm. Še bolje zmeša gnojilo z zemljo »freza«, vendar tega modernega stroja za obdelovanje zemlje v Sloveniji še skoraj ne poznamo. Navesti hočem tudi nekaj številk, ki dajo še boljšo sliko uspehov raznih načinov spravljanja umetnega gnoja v zemljo:	večji pridelek
Brana	Kuliivator za kultivator
Superfosfat,	zrno	slama	zrno	slama	zrno slama	
sam brez drugih	18-3	33-5	21-4	40-3	3-1	6-8
Superfosfat						
in apneni dušik	22-4	45-1	226	462	0-2	M
Superfosfat						
apn. dušik in kalij	22-4	45-1	236	48-2	1-2	3-1
Nitrofoskal . . .	20-8	42-2	22-3	43-6	T5	T4
Srednja vrednost .					T5	3-1
Te številke	nam	kažejo,	da	v vseh	slučajih	
umetno gnojilo, ki je prišlo dobro zmešano v glo-bokejše sloje zemlje, dà mnogo boljši uspeh kakor pa če je bilo potrošeno samo povrh njive in za-branano. Dobro bo, če tudi naši kmetovalci pri uporabi umetnih gnojil upoštevajo te jzkušnje in dosežejo tako večji uspeh.
Razno
f Dr. Martin šribar. V torek 7. t. m. je nenadoma preminul, zadet od kapi, v 61. letu starosti znani, odlični in vedno zavedni hmeljar g. dr. Martin Šribar iz Dre-šinje vasi pri Petrovčah. Pogreb se je vršil iz hiše žalosti na pokopališče v Žalcu v četrtek dne 9. t. m. ob 5. uri popoldne. S pokojnikom je legel v grob eden naših največjih in najboljših hmeljarjev, čigar pridelek se je vedno odlikoval po svoji kakovosti in izbranosti. Naj mu bo zemlja lahka in ohranjen časten spomin, preostalim pa naše iskreno sožalje!
Pravilnik o kontroli izvoza hmelja je, kakor poroča dnevno časopisje, izdalo ministrstvo za trgovino v sporazumu s kmetijskim ministrstvom. Po novem pravilniku bo ostalo znamkovanje savinjskega hmelja nespremenjeno, izvensavinjski hmelj se bo znamkoval
z označbo »Dravska banovina«, vojvodinski hmelj pa z označbo »Bačka«.
Konsum piva nazaduje tudi v naši državi. V 1. 1928 je znašala pri nas produkcija piva še 727.700 hl, 1. 1929 le 674.800 hl, 1. 1930 že samo 653.700 hi in lansko leto le še 540.300 hl. V letošnjem letu bo konsum piva najbrž še bolj nazadoval, ker je že v prvih mesecih padel za 40 do 70%. Pri .nas je bil že od nekdaj bolj udomačen konsum vina kakor pa piva, v bodoče pa bo vino še bolj izpodrinilo pivo, ker je trošarina na vino, razen občinske, ukinjena, dočim je na pivo ostala nespremenjena in znaša državna 1 Din, banovinska Din 060 in občinska Din 0 50 do 1 Din za liter. Ker znaša občinska trošarina v večjih konsumnih centrih navadno 1 Din, je vsak liter piva obremenjen skupno z Din 2 60 trošarine. V teh okolnostih bo brez dvoma konsum piva še bolj nazadoval.
Hmeljarske zadruge bodo ustanovili češki hmeljarji. Nedavno so se vršila tozadevna posvetovanja in sklenjeno je bilo, da se bo v vsakem okolišu ustanovilo toliko hmeljarskih zadrug za vnovčenje hmelja, kolikor je z ozirom na površino hmeljskih nasadov potrebno. Dolžnost članov zadruge bo, da ves svoj pridelek hmelja prepustč zadrugi. Deleže bodo vplačali člani v gotovini ali pa naravi (hmelj). Vse zadruge bodo združene v skupni osrednji nabavni in prodajni organizaciji, ki pa ne bo zadruga, temveč trgovska družba. Ta načrt so odobrili češki in nemški hmeljarji na Češkoslovaškem. Tozadevna pripravljalna dela so že v polnem teku.
Analiza zemlje savinjskih hmeljišč. Pod tem naslovom smo prinesli v 7. letošnji številki našega lista izpod peresa g. ing Teržana daljši članek, v katerem je bila priobčena tudi analiza zemlje nekaterih hmeljarjev in je glasom te analize bila zemlja g. Josipa Medveda iz Prelog izčrpana vseh hranilnih snovi. Kakor se je izkazalo, pa g. Medved zemlje za analizo ni vzel pravilno in je poslal samo spodnjo, mrtvo plast. Zato se je v njegovem hmeljišču vzelo še enkrat pravilno zemljo za analizo in dobilo sledeči rezultat: tip tla — peščena ilovica; fine zemlje — 92’5%; primesi
—	7 5 % ; reakcija PH — 6-65; dušika — 0-26% N2; apna
—	0% CaO; fosforne kisline — 078% mgP206; kalija
—	16-61% mg K20; opomba — neutralno tlo, potrebuje apna, fosforne kisline in deloma kalija. Kakor ta analiza kaže, zemlja g. Medveda torej nikakor ni tako izčrpana, kakor se je zaključilo iz prve analize, ko je pomotoma poslal v preizkušnjo samo mrtvo plast.
Hmeljarska poročila
Savinjska dolina: Vreme zadnjih štirinajst dni za razvoj hmeljske rastline ni bilo nič kaj ugodno. Cesto deževje in dokaj vetrovno vreme ter nagle iz-premembe v temperaturi, vse to je zelo oviralo normalni razvoj. Hmelj se večinoma že ponovno privezuje, trebi plevela in deloma tudi že prvič osipava. Stanje hmeljskih nasadov je zelo različno, splošno je v primeri z normalnimi leti rastlina nekoliko zaostala v razvoju, vendar se bo pri ugodnem vremenu, ki je nastopilo zadnje dni, verjetno kmalu opomogla in dohitela zamujeno. — Za letnik 1931 ni zanimanja in je bila prodana le ena manjša partija. Nekaj več zani-
manja je za letnik 1932 v predprodaji, vendar le izjemoma pride do kakega zaključka.
Vojvodina: Hmeljska rastlina dobro napreduje ter je zdrava brez bolezni in škodljivcev. — Kupčija pa miruje in za letnik 1931 ni več povpraševanja. Cene so le nominalne 2—3 Din za kg. Tudi za letnik 1932 v predprodaji ni zanimanja.
Češkoslovaška: Stanje hmeljskih nasadov je zelo neenakomerno. V nekaterih nasadih je dosegla rastlina že do polovice opor, v drugih zopet veliko manj in v nasadih, ki so bili celo napadeni od bolhačev, se je komaj pričela dobro ovijati. Hladno in deževno vreme je zadnji čas zelo oviralo razna dela v nasadih in pospeševalo širjenje uši, katere je opaziti že skoro v vseh legah. Škropi se le malo, ker si hmeljarji ne morejo nabaviti potrebnih sredstev. Obstoja upravičena bojazen, da bodo uši resno ogrožale letošnji pridelek. Tudi toča je v poedinih nasadih povzročila precej škode. — Tržišče je razmeroma mirno in je nekaj več zanimanja le za hmelj prvovrstne kakovosti. Cene so ostale v glavnem nespremenjene in notira letnik 1931 žateški hmelj 5—8 Din, hmelj iz Ušleka in Roudnice 3—4 Din ter zeleni iz Dube 2—3 Din za kg. V Žatcu je bilo dosedaj znamkovanih 65.839 bal lanskega hmelja v skupni teži ca. 83.821 stotov; računa se, da zaloge pri producentih znašajo še kakih 5000 stotov. Zanimanje za letnik 1932 v predprodaji je precej ponehalo in pride le poredkeje še do kakega zaključka po 6—10 Din za kg.
Nemčija: Stalno deževno in hladno vreme zelo ovira razvoj hmeljske rastline. Stanje nasadov je silno neenakomerno, v boljših je rastlina že 2—3 m visoko, v mnogih pa znatno manj. Bolhačem je hmelj večinoma že odrasel, vendar se je pojavil v nekaterih legah rdeči pajek in semtertja tudi sajavost, zadnji čas pa se nevarno širita peronospora in hmeljska uš. V splošnem se računa, da bo letošnji pridelek slab, deloma ker je vreme preveč neugodno, deloma pa radi nevarnega širjenja bolezni in škodljivcev, proti katerim hmeljarji ne morejo in nočejo mnogo ukreniti. — Tržišče je zelo mirno in promet neznaten. Cene pa so ostale v glavnem nespremenjene in notira Hallertauski hmelj 11—17 Din, Tettnangski 13—19 Din, Spaltski 8—18 Din in gorski (Hersbruck) 6—12 Din za kg. Trži pa se skoro izključno le prvovrstni Hallertauski hmelj po 13—15 Din za kg.
P o 1 j s k a : Zadnji čas je precej ugodno vreme in hmeljska rastlina, ki je zelo zaostala v razvoju, prav hitro napreduje. V splošnem je hmelj že 1/2—1 m visoko, v nasadih, kjer je bilo dosti bolhačev, pa se je šele pričel ovijati. Rastlina je zdrava, bolhači so izginili, drugih škodljivcev in bolezni pa zaenkrat tudi ni opaziti. — Kupčija docela miruje in za letnik 1931 ni nobenega zanimanja več.
Francija: Zadnji čas je vreme zelo neugodno in rastlina precej zaostaja v razvoju. Hmeljska uš se pojavlja skoro povsod, vendar dosedaj še ne v preveč nevarnem obsegu. — Tržišče je zelo mirno in skoro brez prometa. Za letnik 1931 je malo zanimanja, pač pa se je prodalo nekaj pridelka letnika 1930 po 5 do 6 Din za kg.
Belgija: Izredno hladno vreme resno ovira hmeljsko rastlino v razvoju. Naval hmeljske uši je bil precejšen, vendar že ponehava. — Tržišče pa je skoro
brez zanimanja in prometa. Letnik 1931 notira nominalno Poperinghe 7—8 Din in Alost 10—11 Din, letnik 1932 v predprodaji za oktober-november pa Poperinghe 11 do 12 Din za kilogram.
Anglija: Stanje hmeljskih nasadov je še precej ugodno, dasi je rastlina precej zaostala in je zadnji čas opažati v vedno večji meri pojav peronospore in hmeljske uši. — Tržišče pa je zelo mirno in skoro brez zanimanja. Zaloge lanskega pridelka pri producentih so še prav izdatne. Nominalno letnik 1931 notira 20 do 40 Din, letnik 1930 pa 15—30 Din in letnik 1929 tudi še 3—6 Din za kg.
Amerika: Vreme je zadnji čas ugodno in stanje hmeljskih nasadov povoljno ter izgledi na letošnji pridelek v splošnem dobri. Medena rosa, ki se je semter-tja pojavila, ni napravila znatnejše škode, drugih bolezni pa ni opaziti. — Tržišče je postalo zadnji čas še živahnejše ter so se tudi cene nekoliko dvignile. Letnik 1931 notira 14—17 Din, letnik 1930 pa 11—14 Din in starejši letniki 7—10 Din za kg. Trži se zlasti Oregon in Yakima po 10—11 Din za kg, pa tudi za ostale provenience je precej zanimanja, tako, da se zaloge pri producentih močno krčijo.
Najbolj varna naložba denarja — Najvišja dnevna obrestna mera
Jamstvo Dravske banovine z vsem premoženjem in davčno močjo
Hranilnica Dravske banovine podružnica Celje
(nasproti pošte) Cankarjeva ul.
prej Južnoštajerska hranilnica	Vsakovrstna posojila pod ugodnimi pogoji
Dolžnik jamči samo za izposojeni kapital
Ustanovljena leta 1881	Ustanovljena leta 1881
HMELJARJI SAVINJSKE DOLINE!
Vaš denarni zavod je vedno le
SAVMJSKA POSOJILNICA
V
ki deluje že od početka hmeljarstva v Savinjski dolini za razvoj in povzdigo vašega gospodarstva. Za varnost vaših vlog jamči poleg lastnega zavodovega premoženja, ki obstoja iz nepremičnin in večmilijonskih rezerv, še 4000 registrovana zadruga z neomejeno zavezo zadružnikov Z vsem SVOjim premoženjem.
Vlagatelji pri Savinjski posojilnici ne plačujejo rentnega davka
Za razvedrilo
Barve govorijo.
Z v o n k a : »Zakaj pa imaš pisemski papir v dveh različnih barvah?«
Vera: »Za Cirila imam rdečega, kar pomeni ljubezen, za Joškota pa modrega, kar potneni zvestobo.«
Pomota.
Služkinja: »Gospa, mislim, da me je gospod včeraj zamenjal z vami.«
Gospa: »Tako? Ali te je poljubil.«
Služkinja: »To ne, ali strašno se je kregal nad menoj.«
Pred zastavljalnico.
A: »Glej, tamle gre tudi sosed Kosmač z ženo v zastavljalnico.«
B: »No, veš kaj, na to mu malo posodijo.«
Dober izgovor.
G o s p a : »Ali, Mici, preprogo morate vendar iz-tepati močneje!«
Mici : »Toda, gospa, potem se preveč praši.«
HMELJARJI! VAS DENARNI ZAVOD JE
LJUDSKA POSOJILNICA V CELJU
registrovana zadruga z neomejeno zavezo
v novi lastni palači na voglu Kralja Petra ceste in Vodnikove ulice
ne plačajo rentnega davka — Stanje vlog nad 100,000.000 dinarjev
Za hranilne vloge jamči poleg rezerv in hiš nad 5000 članov-posestnikov z vsem svojim premoženjem
Umetna gnojila
Thomasovo žlindro, superfosfat, kalijevo sol, apneni dušik KAS in Nitrofoskal
Kmetijske stroje
pluge, brane, slamoreznice, trijerje in škropilnice
Sredstva za
pokončavanje škodljivcev
ter vse druge kmetijske potrebščine
oddaja najceneje:
Skladišče
Kmetijske družbe
v Celju (pri kolodvoru)
Kmetje, meščani, trgovci, obrtniki!
Zavarovalnica slovenskega ljudstva je le
Zavaruje:
1.	proti požaru, streli in plinski razstrelbi:
poslopja vsake vrste, dograjena kot tudi med gradnjo, vse premičnine, pohištvo, zvonove, poljske pridelke, hmelj, žito, krmo itd.;
2.	proti razbitju in razpoki: zvonove, steklo;
3.	v življenjskem oddelku: na doživetje in smrt, otroške dote, rentna in ljudska zavarovanja v vseh kombinacijah in pri najugodnejših plačilnih pogojih.
Za vsa pojasnila in nasvete v zavarovalnih zadevah se obračajte le na naše krajevne poverjenike po župnijah ter
v Celju
na Podružnico Vzajemne zavarovalnice, palača Ljudske posojilnice, Vodnikova ulica,
v Mariboru
pa na gosp. Žebota Franja, glavnega zastopnika Vzajemne zavarovalnice, Loška ulica 10.
Izdaja konzorcij „Slovenskega hmeljarja", predstavnik Alojzij MihallSič, župan in pisestnik, Celje-Breg. Odgsvorni urednik dipl. ing. Janko Dolinar, Celje. liska Mohorjeva tiskarna (tran Milavec) v Celja