Poštnina platana t gotovini F"3 CENA IZVODU 10 DIN =!!!l^=!i!!^=i!!!^=!;==!i!) Leto XII. - Štev. 5. V Ljubljani, 29. januarja 1956 izdaja Časopisno založniško podjetje ♦ Polet« - Ureja uredniški odbor — Odgovorni urednik: Prešern Igor — Tisk tiskarne »Toneta Tomšiča« v Ljubljani — Uredništvo in uprava v Ljubljani — Uredništvo: Likozarjeva 12, uprava: Can-karjeva 4 (pasaža Nebotičnika) — Poštni predal 377 — Čekovni račun uprave št. 602-»T«-84 — Telefoni: uprava 21-281 uredništvo 31-694 (ob nedeljah tudi 31-193 in 30-278) — Celoletna naročnina 400 din. polletna 200 din S=eI V Cortini že tretji dan ostrih borb za olimpijske kolajne TRIUMF Avstrijcev v Sailerja, Moltererja in Schusterja Prta olimpijska zmagovalca: HAKULIHEH (30 km) in Nemka IE1CHERI (veleslalom) veleslalomu Cortina, 29. jan. Najvažnejši dogodek današnjega dne na olimpijskih igrah o Cortini je bil moški veleslalom, katerega se je udeležilo skupno 95 smučarjev iz 29 držav. Proga je bila dolga 2.660 m z višinsko razliko 653 m in 69 vratci. V zgornjem delu je bila močno poledenela, zalo zelo hitra in seveda tudi zelo nevarna, tako da so mnogi tekmovalci, med njimi tudi nekateri favoriti zaradi padcev izgubili vse možnosti za boljši plasma. Kot prvi se je pognal v dolino Absolutni rekorder v hitrosti Aiperi-kanec ltalpli Miller. Nekoliko prc-'ječ je tvegal, padel in zato seveda dosegel samo povprečen čas. Kot Ptv"i Avstrijec je vozil Ilinterseer, ki ?e je takoj postavil z dotedaj naj-holjšim časom dneva. Čakati je bilo }ret>a naslednjega Avstrijca, plavo-•osega Moltererja, da je bil ta čas zopet izboljšan. Tudi tretji avstrijski smučar Schuster je bil hitrejši ?d llinterscerja, toliko hiter kot Molterer pa le ni bil. Za favorita številka 1 je veljal 19-letni Toni oailer iz Kitzbiihla. Mladi Avstrijec Jds ni razočaral svojih rojakov. S fantastično vožnjo, v katero je vpletel tudi precej skokov, je za več kot za 6 sekund izboljšal Moltercr-jtv čas in le malo je jnanjkalo, da ni premagal meje treh minut. Sailer je vozil sicer šele kot osemnajsti, vendar je bilo vsem prisotnim, po teni neverjetnem rezultatu jasno, da ne bo'nihče več dosegel boljšega časa. Ne samo to, nihče tudi ni dosegel boljših časov od ostalih dveh Avstrijcev in tako so danes kar vsa prva tri mesta odšla v ■Avstrijo. Dolgo so čakal; avstrijski smučarji na takšno popolno zmago. ' L'dno se je doslej na svetovnih pr-V('nstviJi ali na olimpijskih igrali našel posamezni tekmovalec kakega drugega naroda in je prekrižal račune. Včasih je bil to Ženo Colo, drugič Stein Eriksen ali pa kdo tretji. Danes pa so se jim davne želje izpolnile in so tudi z olimpijskimi medaljami potrdili, da med moškimi v alpskem smučanju zaenkrat nimajo nobene konkurence. Težka zmaga Kanada nad Ilalifo Cortina, 29. Jan. V nadaljevanju olimpijskega turnirja so poskrbeli za veliko presenečenje Italijani, ki so se dobro upirali Kanadčanom. Nekaj časa so Italijanski hokejisti celo vodili in šele na koncu, ko jim je zmanjkalo kondicije, so dosegli Kanadčani dva gola in s tem zmago. Ob zaključku redakcije je bilo končano samo tekmovanje v A-skupini. Zadnji dve tekmi B in C skupine pa igrajo šele danes zvečer. Eczultr.ti skupina-A: Kanada : Italija 3:1 (1:1, 0:0, 2:0), Nemčija : Avstrija 7:0 (1:0. 1:0, 5:0). Rezultati: 1. Sailer Toni 3:00.1, 2. Molterer And eri 3:06.3, 3. Schuster Walter (vsi trije Avst 3:07.2, 4. Duvillard (Fr) 3:07.9, 5. Bozon (Fr) (3:08.4, 6. Ilinterseer (Av) 3:08.5, 7. Lanig (Nem) 3:08.6. 8. Behr (Nem) 3:11.4, 9. Bonlieu (Fr) 3:11.8, 10. G. Burrini (It) 3:12.3. Igaya (Jap 3:15.6, Miller (ZDA) 3:15.8, Sollander (Šv) 3:17.1, Schncider (Sv), Wcrner (ZDA) 3:21.5. Lahko rečemo, da je bila naša oslabljena alpska ekipa tokrat kar uspešna, saj so se Jugoslovanski vozači uvrstili nekako na sredini skupnega plasmana. V konkurenci preko 90 tekmovalcev je Cvenkelj (po neuradnih podatkih) dosegel 41. mesto s časom 3:53.7. Tudi Dornik je dobro vozil in zlasti navdušil trenerja Čopa. Zasedel je 49. mesto s časom 3-42.4, medtem ko je Ilija Jože osvojil 53. mesto s časom 3.44. Po mišljenju vodje nase olimpijske reprezentance bi Mulej, če bi startni, dosegel prav dober rezultat, saj bi se plasiral med prVo trideseterico. sili! Mladi Avstrijec Toni Sailer je vA-nes prepričljivo zmagal v veleslalomu pred svojima rojakoma Mol-tererjem in Schusterjem Hokejsko moštvo Ljubljane je na letošnjem državnem prvenstvu zasedlo drugo mesto, čeprav je večina pričakovala — po porazu Jeseničanov v tekmi z Zagrebom — da bo Ljubljana prvak. Kljub temu pa je tudi drugo mesto lep uspeli za Ljubljano, zlasti če upoštevamo, da moštvo nima umetnega drsališča kakor Beograd in Jesenice. Zato bi ob zaključku prvenstva spet naslovili na vse merodajne apel: Ljubljani čimprej umetno drsališče, ki ne bo služilo samo kvalitetnim tekmovalcem, ampak tudi množičnemu razvoju drsanja sploh Križaj zmagal i v Planici Planica, 29. jan. — Danes so se prvič pomerili naši skakalci in to člani" in mladinci na 35 m skakalnici. Zlasti hudo borbo so vodili med seboj mladinci, saj je bila ta tekma odločilna, kdo bo zastopal naše barve za cup Kongsberg, ki bo letos v Franciji. Med mladine, je presenetil z lepim slogom Cia-eomeli iz. Zirov. V1 i mladinci so bili še dokaj dobri v skoku in slogu, toda pri doskoku jim bo treba posvetiti več pozornosti. Člani so se letos prvič pomerili na domačih tleli v tej sezoni, seveda odsotni so bili naši olimpijci In pa reprezentanca, ki danes nastopa v Avstriji. — Rezultati — člani: Križaj (Trj 206.7, Franke (F) 201.3, Matul; J. (E) 201.6: mladinci: G:acomeli Oto (Part. Žiri) 205.7, Kcbentar Vinko (Hruš) 203.0. Franko Končano je državno prvenstvo v hokeju na ledu Kanada Nemčija Italija Avstrija Skupina-B: 3:0). ZDA ČSR Poljska 3 3 0 0 3 111 3 0 2 1 3 0 12 30:1 9:6 5:7 2:32 ZDA : Poljska 4:0 (1:0, 0:0, zime mi 2 1 0 1 1 0 10 0 7:4 2 4:3 2 0:4 0 Skupina-C: Švedska : Švica 6:5 (2:3, 3:1, 1:1). Sovjetska zveza 1 1 0 0 5:1 2 Švedska 2 10 1 7:10 2 Švica 1 0 0 1 5:6 0 Presenetljiv 7 n Ir lin p p lr * urnim n i itsiiiii Primat se polagoma seli zopet v Slovenijo Druga zlata kolajna za ruske drsalce Kdaj bo Ljubljena dobila umetno drsališče Cortina, 29. jan. Danes dopoldne se je na jezeru Misurina nadaljevalo tekmova-nje v hitrostnem drsanju in najboljši drsalci so se tokrat pomerili na 5000 m. Svetovni rekorder v tej disciplini Rus Silkov ni imel večje konkurence. Drugo-Plasirani Šved Ericsson je zaostal namreč za celih 8 sekund. Ce bi Silkov tekmoval v kaki močnejši skupini, bi najbrž tudi uspel popraviti svoj svetovni rekord, ki ga je »zgrešil« le za 3.2 sekunde. Lanskemu evropskemu in svetov-nemu prvaku Ericssonu je uspelo z malenkostno prednostjo doseči srebrno medaljo, pred drugim ruskim predstavnikom Gončarenkom. Rezultati: 1. Silkov Eoris (SZ) 7:48.7, 2. Ericsson Sigge (Sv) 7:56.7, 3. Gončarenko Oleg (SZ) 7:57.5, 4. De Graaff (Niz), 5. Broekman (Niz), 6. Aas (Norv), 7. Dahlberg (Sv), 8. Johanne-sen (Norv), 9. Kuhnert (Ne), 11. Andersen (Norv). Na treningu na veliki olimpijski skakalnici je bil danes najuspešnejši vzhodnonemški skakalec Lesser, ki je skočil 82 m. Današnji trening so morali zaradi hudega vetra prekiniti. Danes so trenirali tudi štirisedežni bobi in tudi v tej disciplini so Italijani pokazali, da jih velja šteti za glavne favorite. Na prvih dveh mestih sta bila na današnjem treningu dva italijanska boba, na tretjem in četrtem pa Nemčija I in Nemčija II. Jesenice, 29. jan. — Cesar ni nihče pričakoval, se je pripetilo. Letošnje državno prveu stvo je osvojilo moštvo Zagreba. Vseskozi smo favorizirali tri klube: Partizana, Jesenice.in Ljubljano, kakor pa že pravi star pregovor: »Kjer se prepirata dva, tretji dobiček ima,« tuko se je zgodilo in Zagreb je nepričakovano včeraj porazil Jeseni ce povsem zasluženo in prepričevalno, danos pa je v svojo korist odločil odločilne tekme za naslov prvaka z moštvom Lj ubljane. Tekma med Jesenicami in Zagrebom, za katero smo smatrali, da ne bo niti zanimiva, niti odločilna, češ, da Zagreb ne bo resni nasprotnik, je pokazala, da smo se prav- V Partizanu ne more biti nikakršne,revizije' Ljubljana, 19. januarja. Danes bila uučelna stališča »Partizana« o našem je bila o Ljubljani seja upravnega odbora Zveze ^Partizane Slovenije. Na seji so navzoči razpravljali o programu dela in proračunu za lelo 19>6, o pravilniku poškodbenega sklada, o poslovniku za prednjaške izpile in o datumu za skupščino >Parfi7.ana* Slovenije. Sejo upravnega od boi a je otvoril predjed-»Partizana« Slovenije tov. Zoran P o -ki je uvodoma nanizal nekaj načelnih ^Ldi ob aktualnih vprašanjih našega telesno-VzSojnega življenja. Povrnil sp je v svojih iv-Va jan jih na nedavno zvezno skupščino parti faDske organizacije v Beogradu in dejal, Ho ic njen predsednik tov. Krcačič v svojem r^fi:ralu upravičeno poudaril pravilno pol in Cr*olnost »Partizana«, obenem pa tudi nakazal Melike naloge, ki še čakajo partizansko orga Alzacijo v bodočnosti. V zvezi z beograjsko sku;)ščii,0 pa lahko z zadovoljstvom ugotovi -j110* da je bila smer, ki jo je skupščino na azala jn ocenila kot pozitivno, popolnoma skladna s smerjo in stališči »Partizana« Slo ^enijc oziroma z zaključki znanih posvetov v rar>jski gori. Ta ugotovitev pomeni, da so teles no vzgojnem življenju in smernice za delo partizanske organizacije — kar je vse izraženo v kranjskogors Ih zaključkih vselej pravilna in dosledna, ^ov. Polič je dejal, da je treba te ugotovitve jasno poudariti, ker danes nekateri ljudje govorijo — in to so potrdili tudi delegati s terena — da bo po predlagala Zvezi športov Slovenije, naj bi se ustanovil skupen Svet za gradnje, ki bi skrbel za enotno politiko pri telesnovzgojnih gradnjah, zlasti na vasi. Ob zaključku sc je tov. Polič znova dotaknil vprašanja tako imenovanih »sekcij«, ki še vodno niso pokopane. Nasprotno, vse kaže po številnih primerih, ki jih je citiral tov. pred- li cograjski skupščini v »Partizanu« nastala ne- sodnik, da sc te »sekcije« m no že in razkrajajo kakšna »revizija«, da ho morala partizanska organizacija nekako »popustiti«. Tisti ljudje. pozitivno in množično dejavnost v samih partizanskih društvih. Zato sc ho treba, kot ki tako govorijo, si najbržc mislijo in morda kaže, o teh sekcijah še enkrat temeljito po- tudi želijo, da bi ta »revizija« oz »popušča« nje« pomenilo zmanjšanje discipline, načrtnosti in vztrajnosti dela v društvih in sploh odpravo tistega, kar nekaterim ljudem v partizanski organizaciji »ne diši«. Seveda pa ne načelnika tov. Savnika Tomažu, ki je v refe govoriti n<\ samo v vrstah partizanske organizacije, ambak tudi s posameznimi športnimi vezami. J Po izvajanjih tov. Poliča je sledilo poročilo more biti niti govora o tem, da bi prišlo do kakršnekoli »revizije«, saj so disciplina, načrtnost, vztrajnost v delil in druge odlike osnovna značilnost za »Partizana«. V nadaljevanju svojih izvajanj je tov. Polič govoril o nekaterih važnih nalogah bodočnosti. Tu gre za vprašanje enotnega vodenja nekaterih področij telesnovzgojne dejavnosti, predvsem za gradbeno aktivnost, za zdravstveno službo in propagando. Zveza »Partizan« je že ratu poudaril, da bo letos partizanska oigani-zncija posvetila največjo pozornost vzgoji no vih vaditeljev, ker letos ni na programu več jih telesnovzgojnih manifestacij. Zato ho v letošnjem letu glavna skrb vseh — od Zveze in okrajev pa do društev — prirejanje te čajev. Na današnjo sejo upravnega odbora »Parti za n e* se bomo še povrnili v prihodnjih šte vilkah. zaprav temeljito ušteli. Zagrebčani so ubrali pravilno taktiko. V tekmi proti Partizanu so računali na to, tla bo tekma verificirana v njihovo korist s 6:0. Zato so prihranili vse svoje sile za odločilni tekmi proti Jesenicam in Ljubljani. Pravo podobo so pokazali šele v tekmi proti Jesenicam. Jeseničani so v prvi tretjini navalili ter prešli v vodstvo. Nato pa so popustili in so Zagrebčani jim v presledku dveh minut natresli kar 4 gole. Vse kaže, da so domačini podcenjevali nasprotnike. Sprejeti 4 goli so bili usodni ne samo za Jesenice, pač pa tudi za osvojitev prvega mesta. Jeseničani so po tem neuspehu izgubili glavo ter niso bili kos razigranim Zagrebčanom. Tudi tokrat velja pravilo, da se ne sme nikdar in nikoli podcenjevati nasprotnika. Tudi Ljubljančani so klonili Se z večjo nestrpnostjo smo pričakovali današnje tekme, čeprav ni nihče pričakoval, da bo prav zadnja tekma na prvenstvu odločilna. Ljubljančani so bili favoriti, toda samo na papirju. 2e v prvi tretjini igre smo videli, da Ljubljana ni tako psihološko pripravljena za to tekmo, kot je bila za sreča n ie s Partizanom ali Jesenicami. Ljubljančani so dopustili nasprotnikom. da so ti razbili vsako njihovo kombinatorno zamisel in se jim je pripetilo prav tako kot v prvi tekmi Partizanu proti Ljubljani. Pa ne sairto to! Smola in pa novi vratar Krstanosic, ki je odgovoren za tri prejete gole — namreč od pravočasne intervencije je bilo odvisno, da bi lahko pravočasno razčistil položaj — sta povzročila poraz. Napadi, iz katerih so Zagrebčani dosegli gole, niso bili tako nevarni. Reči moramo tudi .to, da Ljubljana ni nastopila s Prosencem, ki je tekmi prisostvoval samo kot gledalec z mavcem na nogi. (Nadaljevanje na 8. strani) REZULTATI ZAGREB : CRVENA ZVEZDA 6:1 (4:1, 1:0, 1:0) JESENICE : MLADOST 23:0 (7:0, 10:0, 6:0) LJUBLJANA : PARTIZAN 3:1 (0:0, 3:0, 0:1) — (6:0 p, f.) PARTIZAN : CRVENA ZVEZDA 18:1 (9:0, 5:1, 4:0) ZAGREB : MLADOST 11:3 (2:2, 7:0, 2:1) JESENICE : LJUBLJANA 4:3 (2:1, 0:1, 2:1) LJUBLJANA : MLADOST 15:0 (6:0, 2:0, 7:0) PARTIZAN : ZAGREB 12:0 (2:0, 6:0, 4:0) JESENICE : CRVENA ZVEZDA 7:0 (5:0, 2:0, 0:0) PARTIZAN : MLADOST 24:0 (7:0, 4:0, 13:0) LJUBLJANA : CRVENA ZVEZDA 14:1 (4:1, 5:0, 5:0) ZAGREB : JESENICE 7:2 (0:1, 2:0, 5:1) CRVENA ZVEZDA : MLADOST 10:3 (3:1, 3:1, 4:1) ZAGREB : LJUBLJANA 4:3 (1:1, 3:1, 0:1) PARTIZAN : JESENICE 2:0 (1:0, 0:0, 1:0) — (6:0 p. f.) Olimpijski praznik v dolini AMPEZZO «Krade' se na veliko ■ * Gortina, 28. januarja. Topovske salve so predvčerajšnjim odjeknile. Olimpijski ogenj je zagorel, olimpijska prisega je položena, defile je izvršen, himne odigrane. VII. zimske olimpijske igre so odprte. Borbe so začele .. . »Benvenuti a Gortina«! Tako pozdravlja vse nastopajoče in goste Gortina, zaželi jim dobrodošlico v štirih jezikih: angleščini, francoščini, nemščini in italijanščini. Tako pozdravlja na čisto svojstven način. Sredi Gortine je postavljen velik projektivni aparat, ki z zelo močno svetlobo meče te pozdrave na projekcijsko platno. V tem primeru pa ni nikakega platna, marveč za osnovo služijo v ozadju veličastni dolomitski masivi s svojim najvišjim vrhom Cristallo, ki sega v višino preko 3000 m. Od projektorja, pa do te projektivne ploskve znaša razdalja kar okrog 5 km in je zanimivo, če povemo, da meri ena sama črka te dobrodošlice več kot ljubljanski nebotičnik! Prav tako še na tem ozadju na neobičajen način Vfste tudi razne kratke informacije ter projekcije prav dobro poznanih peterih olimpijskih krogov. Do deset močnih reflektorjev italijanske vojske obsipa s svojo bleščečo svetlobo, s svojimi snopovi žarkov vsa prizorišča velikih olimpijskih iger. Intervju z zveznim kapetanom Gregorjem Klančnikom Naši tekači so izpolnili pričakovanja »Naprej sem vedel, kaj bodo dosegli naši smučar ji-tekači«, je rekel trener Klančnik Gregor. »Od smučark nismo veliko pričakovali, čim smo izvedeli, da so odstopile od starta tekmovalke Švice, Francije in Avstrije, ki bi se edine lahko plasirale za nami. Pred nami so bile ne-prekosljive Nordijke in pa tekmovalke iz vzhodno-evropskih držav. Tako pa je izpadla vsa srednjeevropska konkurenca ter nismo imeli nikogar, ki bi ga lahko pustili za seboj. Kar se tiče posameznih rezultatov, je bila Amalija Belaj še najboljša od naših. Za Marijo Rekar, ki je imela samo 4 sekunde slabši rezultat, je treba reči, da to predstavlja precej velik uspeh, kajti bila je še lani med mladinkami in ima še lepe perspektive. Skoda je, da je bila Nada Birko bolana, kajti to jo je pri tekmovanju oviralo, da ni mogla doseči boljših rezultatov.« MOŠKI SO BILI BOLJŠI »Matevž Kordež se je kar dobro plasiral glede na leta,« je rekel tov. Klančnik. »32. mesto je srednji plasma v teku na 30 km. Tudi 45. mesto, ki ga je dosegel Štefan Robač, je kar dobro glede na njegove sposobnosti in mu je doseženi rezultat lahko v čast, saj je Robač tokrat prvič nastopil v inozemstvu. Zdravko Hlebanja bi bil lahko boljši, vendar se zdravstveno ni dobro počutil, medtem pa je Pavčič Janez odstopil od tekmovanja, ker se je zamazal. Seveda pa Janez Pavčič zatrdno misli, da bo v teku na 15 km dobro pogodil mažo«, je zaključil svojo izjavo tov. Klančnik. 3 KRAT 32 Številka 32 ,to je število, ki v Gortini spremlja jugoslovanske tekmovalce. Ta trditev vsekakor ni brez osnove. Ni sicer to morda številka sobe, ali številka hiše, v kateri stanujejo naši reprezentanti. Res izgleda neverjetno, vendar je resnično! Zdi se nam, kot bi si naši tekmovalci že vnaprej izbrali številko 32, saj je Matevž Kordež v teku na 30 km dosegel 32. mesto, Amalija Belajeva pa v teku na 10 km prav tako 32. mesto. Tudi Zupančičeva Slavica je v ženskem veleslalomu bila 32. Res čudna igra usode s to številko 32.! Ruski hokejisti bolje igrajo z manj igralci Z velikim zanimanjem smo pričakovali tekmo v hokeju na ledu med Sovjetsko zvezo in švedsko, kajti ruski hokejisti niso brez razloga veljali za favorite. Bili pa smo razočarani že takoj v začetku. Ne zaradi sposobnosti sovjetskih reprezentantov ,ki so pokazali hiter, borbeni in dovršeni hokej, marveč zaradi nedovoljenih prekrškov, ki so jih napravili. Tako je prišlo v 12. minuti, pri stanju 0:0 do tega, da sta bila dva njihova igralca izključena. Nato pa je še tretji napravil prekršek ter je njihova reprezentanca igrala pravzaprav samo z vratarjem in tremi tekmovalci. Pri tem so imeli Švedi številčno premoč, kajti le trije sovjetski tekmovalci so nastopali Slišali smo, da se na edinstvenem jezeru Misurina, odnosno na njegovi ledeni plošči, na izredno dobrem ledu dosegajo zelo dobri rezultati v hitrostnem drsanju. Tako smo se odpeljali do jezera z avtobusom, proti kakih 13 km oddaljeni površini tega tako imenovanega »bisera Dolomitov«. Moji kolegi so pri tem zatrjevali, da pravzaprav gremo na pogreb svetovnih rekordov. Tudi jaz sem bil tega mnenja, kajti dvakrat se mi je n n- Posebno poročilo po telefonu iz Gortine od našega dopisnika Predraga Kneževiča MINISTRSKA ČESTITKA Pravo slavje pa je zavladalo tedaj, ko so domači tekmovalci že drugega dne osvojili dve olimpijski medalji. Seveda je bilo veselje še mnogo večje, ko je zlata medalja pripadla pravzaprav italijanski vojaški ekipi. Prvo moštvo Italije v bobu je predstavljalo ekipo italijanskega vojnega letalstva. V čast tega velikega uspeha je prispevala tudi eskadra letal, ki je preletela Gortino v opoldanskih urah. Višek vsega pa je nastopil, ko je prišla brzojavka s čestitkami od samega ministra Taivanija, ki je čestital zmagovalcem k uspehu. MEDALJA ZA LETALCE Bilteni, ki jih v novinarskem štabu v hotelu »Savoi« dobiva okrog 400 akreditiranih novinarjev iz vsega sveta, vsebujejo razne podatke in rezultate, zanimivo pa je, da v njih ni nikakega življenjepisa o tekmovalcih. To sicer ni napaka, vendar nas je precej začudilo, ko smo sprejeli v roke bilten, v katerem so bili rezultati zmagovalcev v bobu (dvojice), ter videli, da so objavljene v njem tudi biografije zmagovalcev v tej disciplini. Pri tem so namreč zmagali domačini. Iz biltena smo lahko razbrali, da je Italijan Giacomo Conti komandant-pilot 3. letalske brigade v Veroni, star 48 let, oženjen, visok 176 cm, težak 95 kg itd. in da je bil njegov pomočnik Costa, pilot letalske ekskadre, star 35 let, oženjen, visok 182 centimetrov in težak 82 kg. Avstrijec Molterer je danes v veleslalomu osvojil srebrno kolajno Po šlinli lotil zopet zlato z® Finca Veiklca Haictilisieiia Najboljši Jugoslovan Matevž Kordež (32. mesto) proti petim Švedom. Slednji so imeli torej zelo lepo priložnost, da bi prišli v vodstvo. To so res poizkušali in silovito napadali, toda njihovi nasprotniki so prav v tem razdobju igre pokazali izredne sposobnosti. Na zelo spreten način so ovirali nasprotnike v njihovih napadih, tako da so gledalci navdušeni pozdravljali njihove uspehe. Seveda pa ni ostalo samo pri obrambi. Zgodilo se je, da so prešli celo v napad. Ta sijajna igra, lahko rečemo, prava ekshibicija, je trajala 4 minute, nato pa so se vrnili izključeni igralci, postavilo se je spet pravo sorazmerje med Igralci 5:5. Pri tem so Rusi storili napako, ki se je končala s puckom v mreži. Izgleda, da sovjetski igralci igrajo boljše, če jih je manj. Kar II Minil rakoma la drsalce dila prilika, da sem preizkusil na drsalkah kvaliteto te ogromne ledene plošče. Prva disciplina /e dala fantastične rezultate. Postavljen je bil nov svetovni rekord, poleg tega pa je bila porušenih kar cela vrsta državnih rekordov. Kar 11 držav je dobilo tu nove rekorde in sicer: Sovjetska zveza, ZDA, Avstralija, Švedska, Japonska, Čehoslovaška, Velika Britanija, Kanada, Francija, Nemčija in Švica. Vse to potrjuje, da je ledena plošča res izredno dobra. V petek ob 9,01 se je Italijan Delladio kot prvi tekač podal na 30 km dolgo pot — v borbo za olimpijske medalje. Vsake pol minute se je podal na odlično pripravljeno progo nov tekač, vsega skupaj 54 tekmovalcev iz 18 držav, med njimi tudi Jugoslavija. Že prva poročila s proge so pokazala, da se bo razvila najhujša borba med starimi znanci iz Faluna — Jernbergom, Hakulinenom in Rusi. Najhitrejši start je imel Sixten Jernberg, ki je bil tudi na 10 km še vedno na čelu. Vmesni časi na 10 km: Jernberg 32.34, Hakulinen 33:00, šeljuhin 33:11, P. E. Larsson 33:16, Hiimalai-ncn 33:19, Latsa 33:28, Kolčin 33:29, Kuzin 33:29, Kordež 36:32, Hlebanja 37:26, Robač 39:09. Pavčič je že na osmem kilometru od- Približno na polovici proge je krenil 30-letni Finec Hakulinen v odločilni napad, ki mn jc prinesel kasneje tudi zasluženo zlato medaljo. Medtem je bilo na Snežnem stadionu, kjer je bil start in cilj teka, razpoloženje vedno boljše. Sonce je toplo sijalo in gledalci so nestrpno zrli na ogromni semafor, kjer so sproti objavljali trenutno stanje na progi. Tekmovalci so se pričeli vračati v stadion, toda borbe še ni bilo konec, preteči so morali še 10 km in pot jih je vodila le pri enih vratih noter, pri drugih pa zopei ven. Stanje po dveh tretjinah proge je bilo naslednje: Hakulinep 1:08:58, Jernberg zaostanek 5 sek, Kolčin 51, Šeljuhin 54, Terentjev 1 22, P. E. Larsson 1:23, Kuzin 1:27, Latsa 1:35, naš Kordež pa je bil z zaostankom 8:54 na 33. mestu. Do konca teka se ni več dosti spremenilo. Kuzin je uspel pridobiti še dve mesti, toda tudi ta finiš mu ni zadostoval za več kot peto mesto. Mož pa je imel nekoliko smole z nesrečnim žrebom. Velik poraz so doživeli Norvežani, ki so bili premagani tudi od mnogih Srednjeevropcev. V svoj zagovor navajajo, enako kot Janez Pavčič, da so se zamazali. Presenetljivo dobri so bili Cehi, pa tudi Poljak Kvvapien in Italijan De Florian se ne smeta pritoževati. Kot celota so imeli največ uspeha Rusi, ki so imeli najslabšega moža že na 6. mestu. Naš Matevž Kordež je dosegel z 32. mestom še dokaj zadovoljiv uspeh, druga dva pa sta bila precej slabša. Rezultati: Hakulinen Veikko (Fin) 1:44.06, 2. Jerberg Sixten (Šved) 1:44.30, 3. Kolčin Pavel (SZ) 1:45.45, 4. Šeljuhin (SZ) 1:45.46, 5. Kuzin (SZ) 1:46.09, 6. Terentjev (SZ) 1:46.43, 7. P.E. Larsson (Šved) 1:46.51, 8. L. Larsson (Šved) 1:45:56, 9. Latsa (Fin) 1:47.30, 10. Ma-touš (ČSR) 1:48.12, 11. Samuelsson (Šved) 1:48.23, 12. Kvvapien (Polj) 1:49.09, 13. De Florian (It) 1:49.16, 14. Brenden (Norv) 1:49.29, 15. Stokken (Norv) 1:49.38, 16. Prokeš (ČSR) 1:50.49, 17. Jensen (Norv) 1:51.04, 18. Cardal (ČSR) 1:51.05, 19. Olsen (Norv) 1:51.15, 20. Ha-miilainen (Fin) 1:51.38, 21. Kiuru (Fin) 1:51.56, 22. Mandrillon (Fr) 1:52:18, 25. Huguenin (Švica) 1:54.36, 28. Mivao (Jap) 1:55.40, 30. Mochel (Nem) 1:56.34, 31. Aldescu (Rom) 1:57:42, 32. M. Mordež (Jug) 1:57.48, 37. Ser-vold (Kan) 2:00.01, 38. Miller (ZDA) 2:00 38, 39. Krist jansson (Isl) 2:00.52, 42. Hlebanja (Jug) 2:01.47, 43. Dončcv (Bolg) 2:02.10, 45. Robač (Jug) 2:03.55, 46. Morgan (VB) 2:03.55, 51. Cairney (VB) 2:13.41. S svojim fotoaparatom sem pohitel na stadion »Apolonio«, da bi lahko ujel posnetek koga izmed bodočih nosilcev olimpijskih medalj. Bilo je že precej pozno, ura je bila okrog 5. popoldne, sonce je zahajalo, tako da je bil za tak lov že skrajni čas. V veliki gneči sem med ostalimi naletel tudi na našega starega znanca inž. Bloudka, ki je dejal ,da se mu zelo mudi, kljub temu pa bi se nerad ločil od opazovanja — gledal je drsalce. Ko sem ga vprašal, zakaj se mu mudi in zakaj ne bi rad zapustil stadiona, mi je povedal, da ob 5. popoldne prične zasedanje Kongresa, da pa se nerad loči od stadiona, kajti vidi drsalce, ki vedno pokažejo kaj povega. »Tu sem že dalj časa in največ časa prebijem na stadionu. Vidim, da so drsalci prinesli s seboj vsak svoje novosti: Amerikanci imajo neobičajne skoke, Čehi in Kanadčani, pa tudi drugi, z veliko pozornostjo opazujejo ostale pri vadbi in te stvari »kupujejo«. Drugega dne pa Cehi poizkušajo, da bi izvedli prav take skoke, kot ameriški drsalci. Seveda se' teli ne nauČe tako hitro in šo prvi poizkusi morda brez uspeha. Vkljub temu pa relativno hitro osvoje to znanje in kar dobro izvajajo take like. Pojutrišnjem pa lahko vidimo obratno sliko: Amerikanci poizkušajo svojo spretnost v posebnostih, ki so jih videli pri ostalih. Z eno besedo lahko rečemo, da se krade, krade se javno, krade se na veliko.« Hoheiski turnir v polnem razmahu 2e v četrtek bo se pričele kvalifikacijske tekme v hokeju na ledu. Deset sodelujočih reprezentanc je razdeljenih v tri skupine in po dve prvoplasirani moštvi iz vs£ke skupine bosta igrali v finalu. Prve tekme so se končale brez velikih presenečenj, če morda izvzamemo težko zmago Cehov nad Amerikanci in dva neodločena rezultata v A skupini. Rusi so kaj lahko odpravili Švede, ki so jim sicer vedno trd oreh, vendar to še ne pomeni dosti, ker so dosedanje tekme pač samo kvalifikacijske. »Rekord« turnirja držijo zaenkrat Kanadčani, ki so Avstrijcem nasuli kar 23 golov, pri tem pa se niso niti preveč trudili. Rezultati: skupina A — Avstrija : Italija 2:2 (2:0, 0:1, 0:1), Kanada : Nemčija 4:0 (2:0, 2:0, 0:0), Kanada : Avstrija 23:0 (6:0, 11:0, 6:0), Nemčija : Italija 2:2 (1:1, 1:0, 0:1), skupina B — CSR : ZDA 4:3 (2:1, 0:1, 2:1), skupina C — SZ : Švedska 5:1 (1:1, 2:0, 2:0). V petek zvečer je bila po hokejski tekmi Italija : Nemčija na Ledenem stadionu prvič proglasitev zmagovalcev in prvi so prejeli olimpijske medalje. Prva himna, ki se je razlegala v počastitev zma-trije na 30 km in veleslaloma za ženske govalca, je bila finska na čast Veikku Hakulinenu, malo kasneje pa je zaplapo- . lala na glavnem jamboru še nemška zastava, spremljana od dveh avstrijskih, in sicer za Reichertovo, Hochleitnerjevo in Frandlovo. Jugoslavija : Honkong 5:0 Nogometna reprezentanca Jugoslavije je v svoji zadnji tekmi v Indoneziji pred 30.000 gledalci v Djakarti še enkrat premagala reprezentanco Indonezije s 7:3 (6:2). Gole so dosegli: Toplak 3, Prlinčevič 3 in Boškov. Iz Indonezije so naši nogometaši odpotovali v Hongkong, kjer so pred 10.000 gledalci igrali z mestno reprezentanco in zmagali s 5:0 (3:0). Iz Honkonga so naši nogometaši nadaljevali pot v Ljudsko republiko Kitajsko, kjer bodo odigrali 3 tekme. Nemška zastava na zmagovalnem drogu Zmagala je 30-letna Ossi Reichert — Naša predstavnica Zupančič Slavica na 32. mestu Intervju z olimpijskim zmagovalcem Fincem Hakulinenom in Švedom Jernbergom Za zlaio kolajno - 5000 km treninga! Prvo zlato medaljo na Vil. zimski olimpijadi je osvojil tekač na 30 km Veikko Hakulinen ,ki je zmagal tudi na olim-piadi v Oslu leta 1952. Imel ‘sem srečo, da sem naprosil tega dvojnega zmagovalca za nekaj kratkih podatkov. Rad mi je ustregel in povedal, da je star 30 let in da je njegov uspeh rezultat neverjetnega treninga. Na vprašanje, koliko je treniral ta »Zatopek na smučeh«, kot ga tu vsi nazivajo, je rekel, da poleti in v jeseni trenira vsako jutro po 3 ure, tako da teče skozi gozdove, dopolnilni trening na smučeh s koleščki pa mu okrepi kondicijo. Predno je prišel na sneg, je letos pretekel poleti kar 5000 km. Ko sva se tako razgovarjala, je kot naročen prišel še drugoplasirani Šved Jernberg z namenom ,da bi čestital olimpijskemu zmagovalcu. Tudi to je bila izredna prilika za mene, saj sem bil priča srečanju obeh najboljših tekačev-smučar-jev. Vprašal sem ga, kaj je po poklicu, pa mi je odvrnil, da je po poklicu gozd- LETO XII. Štev. 5 ni delavec .»Ali ste tudi Vi precej trenirali?« »Pa še kako. Dnevno sem tekel kakih 65 km. Pozimi pa mi je v največje zadovoljstvo, če lahko tečem po celem snegu,. vsaj 25 km dnevno. To je tudi najboljše sredstvo za pridobivanje kondicije in najboljša osnova za trening in pridobivanje potrebne hitrosti. Da bi se čim bolj izuril v tem, sem vzel tudi puško s seboj, da bi tudi kaj vlovil. Tekel sem še z dvema klubskima tovarišema, s katerima skupaj delamo v gozdu, streljali smo na severne jelene in se zabavali na svoj način, vendar tokrat nismo ničesar ujeli.« »Ujeli pa ste srebrno medaljo«, sem mu odvrnil na koncu razgovora s prvo in drugoplasiranim tekmovalcem prve discipline največje zimske olimpiade sveta. NA LOVU ZA INTERVJUJI Res je velika težava, če človek hoče najti vse tekmovalce, če jih išče po raznih hotelih in restavracijah, kajti dobiš jih lahko samo pri kosilu ali pri večerji, sicer so pa vedno razkropljeni, bodisi na treningu ali pri opazovanju tekmovanj. Norvežani, ki imajo zelo veliko moštvo (kakih 50 ljudi) so ostali v »Coroni««. Angleži so nastanjeni v »Regini«, Kapad- čani stanujejo v »Concordijl«, prav tam so nameščeni tudi Čehoslovaki in Italijani. Sovjetski tekmovalci pa so zahtevali mir in izolacijo, zato so nastanjeni v novem hotelu »Paso tre Croce«, kakih 10 km izven Gortine. Amerikanci pa so dobili stanovanje v hotelu »Bella Vista«. Vse to so zelo pisani nazivi za še bolj slikovite stavbe. Ko po dolgem trudu človek nekoga dobi in skuša z njim stopiti v razgovor, dobi povsem običajne odgovore, da se nadeja uspehov, da se dobro počuti, da so s tem in tem zadovoljni, ni pa nobene besede o resničnem občutku. Po resnici odgovarjajo le tisti, ki so dosegli uspehe na osnovi svojega treninga po belih stezah v borbi med najboljšimi, v borbah, ki se odigravajo in v katerih dosegajo uspehe le tisti, ki so pri tem pretekli — kot n. pr. eden od njih — kar 5000 km na smučeh, tisti, kot n. pr. tekmovalci v bobu, ki so morali pojesti ogromne količine mesa in testenin, da bi postali stabilnejši na svojih železnih »konjičkih«. Med ostalimi srečujemo tudi matere, ki so zapustile svoje 3-mesečne otroke doma in prišle v Gortino. Tak primer je z ameriško smučarko Mead-Lawrence, ki je prišla v Gortino, da bi zasedla v veleslalomu 4. mesto. Veleslalom za ženske je bila v petek dopoldne prva alpska disciplina VIL olimpijskih iger. Zaradi pomanjkanja snega so organizatorji sklenili, da bo veleslalom na rezervni progi »Canalone dclle Tofane«, ki ima zaradi višje lege nekoliko več snega. 1700 m dolgo prOgo z 400 m višinske razlike in 59 vratci so italijanski alpinci odlično pripravili, tako da je bilo tekmovanje izvedeno v redu. Po odlični vožnji predvozačice Avstrijke Hofherr, ki je vozila, kot se jc pokazalo seveda šele kasneje, celo hitreje od same zmagovalke, se je tekmovanje pričelo. 30-letna nemška smučarka Ossi Rcichert, ki je že na igrah v Oslu dosegla v isti disciplini srebrno medaljo, je vozila zelo lepo in hitro ter dosegla čas, ki ga nobena od 48 tekmovalk, ki so ji še sledile, ni več izboljšala. Na najboljši poti je bila sicer Madelaine Rcrthod iz kraja Chatenu d’Oex v Švici, ki je imela do 13 vratič mnogo boljši čas od Nemke, toda prav trinajsta vratca so ji postala usodna. Prepozno je zavila, zapeljala je mimo vratc, morala steči nazaj v breg in šele potem je lahko nadaljevala vožnjo. Da je kljub tej nesreči osvojila 4. mesto govori o veliki kvaliteti švicarske smučarke. Ta trinajsta vratca so postala usodna za Bcrthodovo, Avstrijka Hoch-leiincr pa je kljub >ncsrečni< startni številki 13 vozila zelo hitro in dosegla drugi najboljši čas, če ne bi bilo kasneje njene rojakinje Frandl, ki je bila še za malenkost hitrejša. Slavica Zupančič je vozila sicer sigurno, toda za uvrstitev na višje mesto le prepočasi. Avstrijci so z drugim in tretjim mestom kar zadovoljni, saj po skromnih uspehih svojih tekmovalk na zadnjih tekmovanjih niso niti toliko pričakovali. Majhno razočaranje pa pomeni dejstvo, da je dvakratna zmagovalka iz Osla, Američanka Andrea Mead-Lawerence, ostala tokrat celo brez medalje. Tudi domačini so od svoje Minuzzove mnogo več pri čakovali. Rezultati: 1. Reichert Ossi (Nem) 1:56.5, 2. Frandl Puzzi (Av) 1:57.8, 3. Hochleit-ner Thea (Av) 1:58.2, 4. Mead-Lawrence (ZDA) in Berthod (Švica) 1:58.3, 6. Whee-ler (Kan) 1:58.6, 7. Niskin (Norv) 1:59.0, 8. Agnel (Fr) 1:59.4, 9. Schnčpf (Av) 2:006, 10. Neviere (Fr) 2:00.8, 11. Danzer (Švica) 2:00.9, 12. Seltsam (Nem) 2:01.4, 13. Chenal-Minuzzo (It) 2:01.5, 14. Waser (Švica), Bjornbalcken (Norv) in Front (Fr) 2:02.3, 17. Pelissier (It) 2:02.4, 18. Moris (Fr) 2:02.5, 19. Glaser-Franke (Nem) 2:02.7, 20. Kovvalska (Polj) 2:02.8, 21. Pryor (VB) 2:03.1, 25. Englund (Šved) 2:04.5, 27. Buch-ner-Fischer (Nem) 2:05.0. 32. Zupančič (Jug) 2:07.9, 33. Klecker (Av) 2:08.5, 37. Davy (Avstral) 2:17.3, 38. Holmes (VB) 2:19.0, 39. Marotineanu (Rom) 2:21.0, 40. Sidorova (SZ) 2:31.3, 41. Jakobsdottir (Isl) 2:39.4, 44. Artemenko (SZ) 4:04.5. Spet zaprto igrišče Igrišče Napolija je bilo zaradi težkih izglc-dov na tekmi med Napolijcm in Bologno pred l dobrima dvema mesecema že zaprto za tri prvenstvene tekme. Na prvi tekmi, ki jo je Na poli odigral zopet na domačem igrišču, pa je prišlo ponovno do neredov, pri katerih je bilo tudi precej ranjenih. Italijanska nogo- ! metna zveza je zato ponovno zaprla igrišča ' Napolija za dve prvenstveni tekmi in klubu zagrozila, da bo v primeru ponovnih neredov sploh zabranila tekme v Napoliju. Poročali smo že. da bo jugoslovanski sodnik Leo Leracšič sodil tekmo med nogometnima reprezentancama Italije in Francije, ki bo 15. februarja v Bologni. Tudi stranska sodnika na tej tekmi bosta Jugoslovana in sicef Veljko Rončcvič in Ezio Damiani. °1 reprezentanc, med katerimi so bili tudi Jugoslovani v ličnih enotnih oblekah. Zaključek mimohoda je tvorila zelo številna ekipa organizatorjev iger, Italije. Reprezentance so se razvrstile pred tribuno in predsednik organizacijskega komiteja dr. Re-vel je prosil predsednika republike, da otvori igre. Z besedami: »Otvarjam VII. olimpijske igre v Gortini d'Amipezzo v počastitev XVI. olimpijade moderne ere,« jc predsednik republike Gronchi začel letošnje igre. Topovski streli in olimpijska himna so do- stojno počastili svečani trenutek. Svečanost se je nadaljevala s prihodom zadnjega tekača z olimpijskim ognjem. Z vrhe Tofane so baklo prenesli znani italijunsiki alpski smučarji, med njimi tudi stari »as« Ženo Colo. Pred vhodom v stadion pa je plamenico prevzel hitrostni drsalec Gnido Caroli, ki je napravil z baklo v roki častni krog na stadionu. Ravno pred glavno tribuno, kjer so sedeli vsi odličniki, pa je imel smolo. Caroli se je spotaknil in padel, kakor je bil dolg in širok, To je bila edina stvar pri svečani otvoritvi, ki je organizatorji »niso vnaprej pripravili« ... Svečana otvoritev je bila zaključena z olimpijsko prisego, ki jo je v imenu 947 tekmovalcev izrekla italijanska smučarka Giuliana Che-nal-Minuzzo. Janez Pavčič se oglaša iz Gortine cTAmpezzo Slab sneg, slaba hrana - etie „dobre" Naš olimpijski reprezentant v smučarskih tekih, Janez Pavčič, je iz|>olinU svojo obljubo in nam v četrtek poslal svoje prvo pismo iz Cou-tine d’Ainpezzo Gortina, 25, januarja. Z mešanimi °hčutki smo sc minuli četrtek odhajali iz Ljubljane. Le 12 ur prijetne vožnje in že smo bili v vrtin-=u zadnjih priprav za VII, zimske olimpijske igre v Gortini. Marsikdo, ki je že pred vojno obiskal Nekdaj mali turistični kraj, je bil Presenečen nad veličastnim mestom vjl- pensionov in hotelov, kjer je Poskrbljeno za športnike vseli vrst. loda že v začetku uaj povem, da bi morali denar nositi s seboj na vsakem koraku kar v aktovki, kajti eene so naravnost »blaznet. Vse pa kaže, da jih bodo v času olimpijskih prireditev še zvišali... Pri vsem razkošju pa ugotavljajo žalostno resnico, da je snega razmeroma malo in pri tem bodo najbolj prizadeti ter izpostavljeni mnogim poškodbam alpski smučar- ji. Sicer pa se je precej tekmovalcev na treningu poškodovalo. Tekači smo prve štiri dneve temeljito izkoristili, pri tem pa popolnoma obrusili robovo smuči, ker je sneg star, ledene proge pa še niso povsem pripravljene. Najprej smo si ogledali progo za moške na 30 km. Pripomniti moram, da je izredno težka, polna lvudih smukov ter napornih vzponov, mimo tega pa gre trikrat preko stadiona. Tudi ženska proga je izredno težka, res prava olimpijska proga. Razen Angležev so tu zbrane že vse ekipe; smučišča, proge in stadioni so vsak dan polili. 'Vsi pridmo trenirajo, nekateri pa imajo še tukaj izbirne tekme, ker imajo na razpolago preveč tekmovalcev. Švicarji, Čehoslovaki in Amcrikanci ki so nam po kvaliteti v tekih enaki, so pripeljali s seboj kar po 13 tekmovalcev. Gotovo vas bo presenetilo, da bomo jugoslovanski tekmovalci prisiljeni nekoliko eksperimentirati, da bomo lahko »predelali« vse discipline. Določeno j bilo, da bo "'brdež tekel na 15 km ter RAVNE NA KOROŠKEM pred velikimi dogodki Ravne na Koroškem bodo v bližnji prihodn josti prizorišče dveh velikih športnih dogodkov. Dne 4. in 5. februarja bo v tem kraju mladinski smučarski troboj Videmska pokrajina : Koroška : Slovenija, takoj nato, in sicer od 10. do 12. februarja, pa bo v Ravnali tekmovanje za »Pokal Kuriikkala«. Na tem tekmovanju bodo nastopili člani v teku na 15 km, mladinci im članice na 10 km ter člani v štafeti 4 krat 10 kilometrov. Mladinski smučarski troboj bo 'etos na sporedu že petič. Prvi dve leti (1952 in 1953) so se mladi tekači, skakalci in alpski smučarji Pomerili v ločenih krajih, leta 1954 In 195Q pa so bile vse discipline v istem kraju. Predlani je bila ta Prireditev v Avstriji (Hermagor), Omagala je reprezentanca Slovenije, '■ani so bile tekme v Ravascletu (Italija), zmagali pa so predstavniki Videmske pokrajine. Se pomembnejše kakor mladinski troboj pa je prav gotovo tekmovanje za »Pokal Kurildkalat, saj je ta Prireditev v mednarodnem koledarju FIS. Namen tega tekmovanja je Pospeševanje smučarskih tekov v alnskih deželah. Zato se tega tekmovanja vsako leto udeležujejo Srednjeevropske države (Italija, Francija. Avstrija, Švica Nemčija 'R1 Jugoslavija) s svojimi najbolj-”inii tekači. . Morda marsikdo ne ve, po kom Jc to tekmovanje dobilo ime. Finec Juho Kurikkala je bil pred vojno C(!cn najboljših tekačev na smučeh, 're6kratmi svetovni prvak, razen ‘eSa pa se je udejstvoval tudi kot RUnratonski tekač. Bil je izredno no.rben in vztrajen, kot športnik pa Pravi vzor vsem drugim. Leta 1950 j>a je pobrala zahrbtna bolezen. Že danes je izbran častni komite j® obe prireditvi. V častnem konvi-!ciu za izvedbo mladinskega tro-"n.ia so tov. Leopold Krese, pred-Sednik ZŠS, dr. Dongan Danilo, P.redsednik SZS, Ivam Janžekovič, Padski poslanec im Adolf Čemeč, Predsednik OLO Ravne. V častnem komiteju za izvedbo »Pokala Kurikkala« pa so tovariši Leskošek Franc-Luka, čla« Izvršnega sveta FLRJ, Boris Kraigher, predsednik Izvršnega sveta LRS, Tome Bole, predsednik OLO Maribor, Sigge Bergman, predsednik komiteja za teke pri FIS, Ivo Frol, predsednik SZJ, dr. Dougan in Adolf Černec. Za tekmovanje za »Pokal Kurikkala«: so se doslej poleg Jugoslovanov že prijavili Švicarji, Italijani, Francozi in Avstrijci, pričakujemo le še prijavo Nemčije. Po vsej verjetnosti bodo letos prišli v Ravne tudi nekateri Nordijci in tekmovalci iz vzhodnoevropskih držav, ki se bodo prav takrat vračali iz Gortine. Marljivi organizatorji v Ravnah so že danes vse skrbno pripravili. Iz tiska so izšli okusno izdelani prospekti v več jezikih, novinarji pa bodo imeli med prireditvami na razpolago 9 telefonskih linij, UKV aparate itd. Če bi muhasto vreme še kar naprej nagajalo, so si Ravenčani ogledali za vsak primer tudi terene na Pohorju. Vendar upajmo, da bo do sredine februarja v Ravnah še padlo kaj snežne odeje, da ne bodo njihove priprave zastonj. v štafeti, naimlajšt član reprezentance Robač bo »garal« na obeh daljših progah, t. j. na 30 m 50 km, ni-." brat Cveto bo tekel na 15 km in v štafeti, Hlebanja in jaz pa bova »obdelala* kar tri discipline in sicer na 30 km, 15 km in štafeto. Torej — nekoliko čudma postava. To.ia tudi Finci bodo kljub velikemu številu tekačev, ki so prišli v Gortino, precej »stiskalu. Haku-linen bo nastopil v vseli štirili tekili, Kiiirn, Viitanen in Hiimiileinen btJo tekli v treh tekih. To ddkaz.u-je, da so se Finci vendarle raje odločili za stare, prekaljene »ase« in si z mladimi mo-čmi ne upajo nastopiti. Pravijo, da jih proge in pa višinski zrak precej skrbijo. V vsem tem velikem vrtincu, kjer se srečujemo z raznimi narodnostmi, pa jc nemogoče priti do kakršnihkoli izjav. Vsakdo le zmiguje z rameni, nihče ne daje nobenih prognoz. Vsi so na moč tihi in se skrbno pripravljajo. Toda v klasičnih disciplinah sodim, da bodo glavne borbe med Finci in Rusi, morda pa bi sc mednje lahko vrinil kakšen Šved. Nekateri precej računajo na Brendenu, zlasti po njegovi bleščeči zmagi v Amdermatu. Pri ženskah so po mojem mnenju Rusinje nepremagljivo in nič čudnega ne bo, če se bodo vse štiri uvrstile med prvo osmorico. Vse kaže, da bo nastopila pri ženskah pač samo elita,, medtem ko Francozinj, Švicark in Avstrijk sploh ni tu. Zatorej naj se nihče ne čudi. če bodo naša dekleta nekoliko bolj zadaj. Moški smo v ugodnejšem položaju, saj bo na startu verietno okrog 75 tekmovalcev in nad 15 štafet. Organizacija je povsod naravnost čudovita. Vse teče kot precizna ura. Vsak udeleženec je prejel cel kup prospektov, olimpijskih znamk, legitimacijo, znak in lepo torbo z olimpijskim znakom. Televizijske postaje opravljajo zadnje priprave, da bodo prenašale vsa tekmovanja. Kot veste stanujemo v prijaznem pensionu »LTmbriat, to je v središču Gortine. Če povem, da je peu-sion prijazen, pa se tekmovalci ne moremo tako enostavno sprijazniti s hrano, ki je bolj pičla in sicer le v treh dnevnih obrokih. Vsa sreča, da smo bili na to opozorjeni že doma in da smo precejšnjo porcijo kalorij prinesli s seboj v nahrbtnikih ali kovčkih in na ta način krijemo »primanjkljaje«. Precej pozornosti vzbujamo Jugoslovani zaradi okusnih oblek, ki so med najlepšimi; zato smo že sedaj pogostokrat tarče fotoreporterjev, kinooperaterjev ter snemalcev televizije. Vreme pa je naravnost idealno, toplo in sončno. Slavica Zupančičeva na treningu v Gortini mii ^ mmm m1889® ipsJ Pajplp V, m ■ V Gortini je kar precej lepih hoteloo. Ne verjamete? Potem pa si oglejte >hotelsko panoramo« na zgornji sliki, kjer so fotografije samo najbolj luksuznih hotelskih podjetij . . . $€*fUiifrJ!&££n is (fin& Cortino in olimpijske igre bosta počastili s svojim obiskom lucli znani italijanski filmski zvezdnici So-phia Loren in njena velika nasprotnica Gina Lollobrigida. Čeprav je v Cortini v teh dneh mnogo atraktivnih osebnosti, bosta gotovo vzbudili tudi obe italijanski »sex-bombi« še vedno dovolj zanimanja in tudi uspešno izkoristili olimpijske igre za svojo osebno reklamo. * Kje imajo te dni v Cortini največ dela? V glavnem organizacijskem štabu? Novina skem centru? Ne — še več dela ima bolnišnica v Cortini, kjer kar »na tekočem traku« rešujejo najrazličnejše zlome, zvine in izpahe rok in nog. Menda ni bilo še pred nobenim velikim zimskošportnim tekmovanjem toliko nezgod, kolikor jih je bilo v Cortini že pred začetkom samih tekmovanj. Cela vrsta znanih športnikov je morala iskati zdravniško pomoč, tako znani nemški smučarki Evi Lanig in Sonja Speri, bivši svetovni prvak v slalomu Švicar Schneider, njegov rojak Hans Forrer, vrsta hokejistov, zlasti italijanskih, prihajali so — ali točneje — prinašali so ruske alpske smučarje in smučarke drugega za drugim in tako naprej. Vsak dan izdajo zdravniki »bojno« poročilo o ponesrečencih, ki so deloma že povsem pokopali nade na svoj nastop na igrah, deloma pa upajo, da bodo do »svoje« discipline že zopet na nogah. * Svojevrsten rekord bo dosegel v olimpijskih dneh gotovo mali lokalni list »Notiziario di Cortina«, ki izhaja v »normalnih« okoinostih samo v 800 izvodih. Povečanje naklade bodo morali najbrž »meriti« ne s stotinami, ampak s tisoči odstotkov. Razen tega bo ta časopis verjetno tudi edini »nešportni« časopis na svetu, ki bo svojo celo prvo stran in še 75 odstotkov vsega ostalega prostora posvečal olimpijskim igram. * V sredo so v Cortini odprli razstavo o razvoju zimskih športov. Na razstavi si obiskovalci lahko ogledajo vrsto predmetov, ki so prišli v zgodovino zimskih športov. Kjer organizatorji niso mogli dobiti originalov, so se poslužili natančnih kopij. Zlasti Švedska in Norveška sta prispevali veliko pomembnega zgodovinskega gradiva. * V preteklih dneh je v olimpijskem mestu Cortini zasedal tudi mednarodni olimpijski komite. Letošnje za- atrcskcifa Gortine sedanje je imelo v veliki meri značaj slovesnosti in so obravnavali le nekaj manj pomembnih vprašanj. Naslednje zasedanje bo leta Iti57 v Soiiji. Predsednik komiteja Ameri-kanec Avery Brundage je izjavil novinarjem, da je navdušen nad odlično organizacijo letošnjih olimpijskih iger in da upa, da bodo tudi prihodnje zimske olimpijske igre, ki bodo leta /960 v Sqaw Valleyu v Kaliforniji, enako dobro pripravljene. * Pravijo, da bo najbolj »vesele« hokejska tekma med reprezentancama ZDA in Kanade. Po gostovanju ameriških hokejistov v Nemčiji, kjer so dvakrat s 4:1 premagali nemško reprezentanco, je neki mtin-chenski časopis napisal: »No, tudi Nemci se nekoliko razumemo na rugby na ledu. In tako so imeli švicarski sodniki često isto nalogo, kot jo imajo sodniki pri boksu, ločiti namreč dva nasprotnika. Srečanje med ZDA in Kanado v Cortini si lahko predstavljamo ie s sanitetnimi avtomobili okoli igrišča in že pripravljenimi dajalci krvi vseh skupin.« * V Cortini se je razvnel »boj« za najstarejšega udeleženca olimpijskih iger. V »linaie« sta prišla dva vozača boba, in sicer Avstrijec Wagner ter Nemec Wackerle. Oba sta stara 48 let in tako so morali za končno odločitev poiskati tudi nekakšno natančnejšo časovno mero, kol so leta. Zmagal je Avstrijec, ki je bil rojen 8 mesecev pred svojim nemškim tovarišem. * Na treningu alpskih smučarjev V Cortini ne padajo samo slabši tekmovalci, ampak se taka nesreča sem pa tja dogodi tudi takemu asu, kot je Avstrijec Anderl Molterer. Tako je pri treningu na progi za smuk nekega dne prav pošteno padel in vsi, ki so padec videli, so si že mislili: ta pa ne bo nastopil na igrah. Toda Anderl je vstal čil in zdrav, le hlače so mu počile po vseh mogočih šivih. To ga ni dosti motilo. Vzel je šal, si ga ovil okoli bokov in tako prismu-čal v dolino. Fotografi so hoteli izkoristiti ugodno priliko, vendar je avstrijski smučar slikanje tokrat hvaležno odklonil. LETO KIL Štev. 5 Stran 5 iFbm^mne t&iaite lih daš Jo Pionirji v Murski Soboti so im eli v 4 mesecih le trikrat telovadbo, ker je dvorana stalno zavzeta za razne sestanke in prireditve Ko sem pred 10 leti s sodelavci ustanavlja! po celjskem in trboveljskem okraju telovadno organizacijo, sem bil povsod priča velikemu navdušenju mladih ljudi za telesno vzgojo. Telovadnice so bile polne mladine in odraslih. Obetal sem si z leti razcvit organizacije, zlasti še zato, ker je bila na tem terenu že pred vojno gosta mreža telovadnih društev in čet po vaseh. Piše JUG KAREL Stvari pa so se z leti obrnile. Nova partizanska društva se porajajo le s težavo in imamo obširne predele, kjer ni osnovnih organizacij. Še več imamo celo kraje, kjer sta bili pred vojno 2 društvi, danes pa ni niti enega. Kje je iskati vzrokov za takšno stanje? Ponovno postavljam v ospredje vprašanje izboljšanja šolske telesne vzgoje, ki je zlasti na osnovnih šolah močno zanemarjena. Telesna vzgoja v šolah bi morala odigrati pionirsko vlogo pri širjenju telesne kulture na vasi sploh. Težko se je boriti za vkliučevanje vaške mladine v partizanska društva, če pa se slednja že v otroških letih ni ukvarjala s telovadbo in jo vzljubila. Pot vaškega mladinca v telovadnico bi bila mnogo lažja, č ■ bi imel za seboj že 8 let načrtne šolske telesne vzgoje. S tem seveda nikakor nočem rditi, da je treba »Partizanu« in športnim organizacijam jemati sredstva in jih dajati šolam, saj vsi vemo, da naša skupnost še vedno premalo podpira to dejavnost. Želel bi le podčrtati dejstvo, da se šolski telesni vzgoji na podeželju posveča vse premalo pozornosti. Konkretno: v celjskem okraju je 176 šol s preko 30.(KM) mladine dobilo v letih 1934 in 1933 le 300.000 din sredstev. Iz teh sredstev si vse šole ne bi mogle letno nabaviti niti 1 žoge. da ne govorimo o drugih potrebah! Od 176 ljud-sk 'i šol celjskega okraja jih ima le 10 telovadnice komaj 21 pa jih ima letna igrišča! Seveda, ni niti moj, niti razpisane ankete namen glodati pesimistično na nadaljnji razvoj »Partizana« na vasi. Z dobro voljo in vztrajnostjo bi se dalo marsikaj naredi','. Predvsem bj bilo treba urediti šol-' ska dvorišča in druge prostore za vadbišča. kier bi se vršila šolska in partizanska telesna vzgoja. Sploh smatram, dn bi bilo treba na vasi prestopiti h koordiniranemu delu, zlasti pri gradnji telesnovzgojnih naprav. Na teh igriščih bi morali zbirati mladino prvenstveno s tistimi panogami telesne vzgoje, ki mladino mikaio in zabavajo, pozneje pa bi seveda pristopili k sistematičnemu in načrtnemu delu Zdi se mi. da bi- bila tu vsaka ozkost škodljiva. Ali so za to delo poklicani samo učitelji? Mislim, da slednij v veliki meri, seveda pa je treba poiskati tudi med kmečko mladino sposobne organizatorje in vzgojitelje. Da prodira »Partizan« na vas razmeroma počasi, so krivi tudi oblastni krajevni forumi, ki še vedno nimajo pravilnega odnosa do telesne vzgoje. Zato danes marsikateri partizanski delavec raje izbere drugo področje dela, kjer je deležen večjega priznanja. Partizanska društva bi morala tudi'več misliti na propagandne telovadne nastope v tistih krajih, kjer še ni društev. Rgzen tega sama partizanska organizacija z društvi in višjimi forumi Prejšnji teden se je na občnem zboru partizanskega društva v Slivnici pri Mariboru zbralo lepo število telovadečih in staršev pionirjev, prišli pa so tudi zastopniki vseh organizacij. Predsednik društva tov. Šrabel Slavko jp poudaril, da dela društvo v zelo težkih pogojili, saj nima nobenega primernega prostora za telovadbo ob slabem vremenu in je brez lastnega telovadišča. Kljub temu pa hodijo mnogi pripadniki telovadit 12 km daleč v Studence in Tezno, pri čemer opravijo 24 km dolgo pat, od tega 4 do 6 km peš. Kljub vsem težavam pa je društvo med najboljšimi. Udeležilo se je vseh na- 'r, v. Tv 1 Slaba udeležba v Idriji Prejšnjo nedeljo je partizansko društvo v Idriji polagalo obračun svojega dela. Občni zbor je bil slabo obiskan, saj se ga je od 242 članov udeležilo ie 60 pripadnikov. Predvsem smo pogrešali mladino, kar za društvo res ni razveseljivo. Predsednik tov. Murovec je ugotovil. da je bila društvena uprava slabo sestavljena, saj so vodniki morali poleg dela v telovadnici opravljati še vrsto funkcij v upravi. Društvu tudi primanjkuje vodnikov, pa tudi pomanjkanje materialnih sredstev in telovadnice je pereče. Lani se je zmanjšalo število članstva za 44 posameznikov. Sploh je število pripadnikov mnogo premajhno za Idrijo zlasti če upoštevamo velike tradicije tega kraja v telesni vzgoji. Kljub vsem pomanjkljivostim pa se je društvo vztrajno borilo s težavami in doseglo precej uspehov, zlasti na raznih tekmovanjih. Zelo uspel je bil tudi letni nastop, katerega je obiskalo preko 2000 gledalcev. Po poročilih so navzoči razpravljali o primernih oblikah jn prijemih dela. s katerimi bi organizacijo napravili res množično. Za novega predsednika je bil izvoljen tov. Primožič Denis, za načelnika pa dosedanji predsednik tov. Murovec Stane. vlaga premalo naporov za razširje-vanje te organizacije. Tista društva, ki imajo že trdne temelje, bi morala v svoj program prevzeti obveznost, da bodo v bližnjih vaseh v nekaj letih ustanovila nove čete vode in aktive. Z vaškimi tekmovanji v osnovnih panogah bi vsaj v določenih letnih obdobjih lahko razvili veliko aktivnost. Seveda pa bi Okrajne zveze »Partizan« morale imeti vsaj po 2 poklicna inštruktorja, ki bi nenehno obiskovala teren in pomagala društvom pri premagovanju začetnih težav. slopov, okrajnega in pokrajinskega zleta in sodelovalo na nastopih drugih društev. Društvo samo je izvedlo tekme v mnogoboju, smučanju in atletiki, smučarski tečaj ter taborenje v Mojstrani. V ocenjevanju za pokal »L-udske pravice« je »Partizan« Slivnica med 234 društvi zasedel 6. mesto. Načelnik Dragoš Franc pa je poleg uspehov navedel tudi nekatere slabosti, ki se pojavljajo pri posameznikih, predvsem nedisciplina in malodušnost. Tem posameznikom v bodoče ne bo več mesta v partizanski organizaciji. Ob zaključku zbora so sprejeli načrt dela za leto 1956, ki obsega številne tekme in nastope ter taborenje v Mojstrani. Za častne društvene člane so bili izvoljeni znani teles novzgojni delavci tov. Hočevar Ciril, Meiovšek Radovan, Dragoš Franc in Herman Vida. Smučarji — pozor! Vse smučarje, smučarske učitelje in sploh vse smučarske delavce obveščamo, da smo knjigo SMUČARSKI PRIROČNIK - II. DEL ki jo je spisal tov. Hrovatin Bojan, poslali vsem Okrajnim zvezam »Partizan«, kjer jo lahko dobijo društva in posamezniki. Na zalogi imamo še nekaj izvodov Smučarskega priročnika — I. del. Založba »Polet« Prva zdravnica — vaditelj smučanja V četrtek je bil v Kranjski gori zaključen 10-dnevni smučarski tečaj, ki ga je priredila Zveza »Partizan« Slovenije. Tečaja se je udeležilo 26 smučarjev, od katerih jih je It opravilo izpite za vaditelje smučanja. Zanimivo je, da je med tečajniki ©pravila izipit za vaditeljico* smučanja prva zdravnica v Sloveniji, in sicer dr. Vučetičeva. članica »Partizana« Narodni dom. Ko obiskujemo razne prireditve in tekmovanja partizanskih društev in tudi športne prireditve, mnogokrat zasledimo razna imena članov »Partizana« iz Murske Sobote, včasih celo na prvih ali vsaj na boljših mestih. Toda kot velja staro pravilo, da ni vse zlato, kar se sveti, moramo žal ugotoviti, da tudi v tem društvu ni vse tako rožnato. Ne morda glede discipline ali internega dela, temveč zaradi velikih težav, s katerimi se mora to društvo že nekaj let boriti. Glavni problemi so: pomanjkanje finančnih sredstev, prostora in vaditeljskega kadra. Odtod tudi kriza, ki jo soboško partizansko društvo preživlja. Že leta 1955 je občni zbor obravnaval te stvari, zlasti glede uporabe telovadnice, ki je bila mnogokrat izkoriščana v drugačne, kot pa teles.-mvzgojne namene. To pa seveda največ zaradi tega, ker je bilo društvo prisiljeno oddajati dvorano za razne kulturne in tudi zabavne prireditve, zborovanja in akademije, iz katerih je delno tudi črpalo finančna sredstva. Toda posledice niso bile razveseljive. Mnogokrat je članstvo tik pred telovadno uro zvedelo, da je telovadnica zasedena in morali so iti domov. Zlasti je pri tem trpela telovadba najmlajših, t. j. pionirjev in le redkokdaj se je našla kakšna »luknja« v osnovni šoli ali gimnaziji, da so imeli lahko vadbo. Tako se je začelo občutno padanje števila pripadnikov, pa ni nič čudnega, če so n. pr. pionirski oddelki leta 1954 imeli v štirih mesecih le trikrat redno vadbo! Precej pereč problem je tudi vprašanje vaditeljskega kadra, ki jc povprečno zelo mlad in ga po večini sestavljajo dijaki in dijakinje. Vzgojili so že precej vodnikov, toda ti so odšli v druge kraje na šolanje ali pa v službe. Društvo je zato poskušalo pritegniti nekdanje telovadec izpred vojne, kar pa jim ni uspelo. Med njimi je precej prosvetnega kadra, ki bi rad dobil zaposlitev v Murski Soboti, vendar za to ni pravega razumevanja. Z LASTNIMI STROŠKI NA TEKMOVANJA Kot rečeno pa je najhujši problem vprašanje finančnih sredstev. Pomurje je pač poznano kot precej pasivno ker nima nobene prave industrije, zato se finančni dohodki društev tudi temu primerni. Okrajna zveza »Partizan« jc ileta 1954 dobila za 15 društev v tem okraju komaj 250.000 dinarjev dotacije, kar še približno ne krije glavnih potreb, jasno, da je bil delež »Partizana« \ Murski Soboti zaradi tega zelo majhen In tako društvo životari, tekmuje ter prireja nastope večinoma doma, pri raznih prireditvah izven domačega kraja pa si tekmovalci plačajo vožnje in žive ob kruhu in mleku! Mnogokrat je prišlo do kritičnega vprašanja, ali je sploh mogoče telovaditi, ker zato ni bilo osnovnih pogojev, zlasti pozimi, ko je treba telovadnice vsaj delno zakuriti. pa ri bilo na razpolago drv. Edini finančni viri prihajajo od akademij in telovadnih večerov, ki jih ljudje sicer radi obiskujejo, toda vse to ne zadošča za potrebe društva. Žalosten je tudi primer, da tekmovalna vrsta mladincev ni mogla sodelovati na državnem prvenstvu v ljudskem mnogoboju v Nišu v II. razredu, čeprav so se v republiškem merilu uvrstili na 3. mesto Vzrok? Niso imeli denarja za potovanja. Pa vendar — borijo se s problemi, životarijo in delajo. Pri tem pa so konec koncev mnogokrat uspešni. Vsako leto sodelujejo na »Teku Republike«, m. vseh tekmovanjih partizanske organizacije in celo v raznih športnih panogah. Pri tem dosegajo razveseljive uspehe, kar jim daje pobudo za nadaljnje delo. Pa vendar — finance, prostori, vaditeljski kader, to so težko premosti Ijive ovire. T. B. Vesti iz Vrhnike Košarkarji vrhniškega »Partiza* na« so pred kratkim odigrali prijateljsko tekmo z reprezentanco ljubljanskih gluhonemih, v kateri je bilo tudi nekaj članov državno reprezentance gluhonemih. Po lepi igri so zmagali domačim 75:46 (27:18). Kljub zimski sezoni Vrhničani ne počivajo. Zelo marljivo trenirajo košarkarji, ki jih najdemo dvakrat na teden v telovadnici, namiznoteniški igralci pa se vsak dan pripravljajo za turnir, ki ga bo v kratkem priredil »Usnjar« v počastitev 10. obletnice Industrije usnja na Vrhniki. Prav tako so marljivi odbojkarji in smučarji, ki so pred kratkim izkoristili tenko snežno odejo na hribih okoli Vrhnike. S treningi pa so pričeli tudi kegljači na novem pokritem kegljišču, Edinole nogometaši »Usnjarja« še počivajo, ker na prostem §e ne morejo vaditi. K. A. STRELSTVO STRELSKE TEKME V KOBARIDU Preteklo nedeljo so imeli strelci v Kobaridu izbirne tekme z zračno puško za okrajno prvenstvo. Med 13 strelci je zmagal Mitja Lazar (9>7 krogov od 150 možnih) pre* Volaričem. Naročajte se na „POSET„ Zaključek tečaja na Smrekovcu Preteklo nedeljo je bil zaključen 5-dnevni mladinski tečaj na smučiščih Smrekovca. Tečaja se je udeležilo 18 mladincev, ki sta jih vodila naša znana tekača Fancdl Karl in Svet Bogdan. Med mlajšimi mladinci je ha 16 km dolgi progi zmagal Juhart (Branik) v času 21:05.5 pred Sterletom (Enotnost) 21:17.5 in Ve-lepičem (Dol) 21:56.0. Pri starejših mladincih, ki so pretekli 12km, je bil najboljši Kandare (Enotnost) v času 43:01.0, sledita Krapež (Ljubelj) 45:17.5 in Zadnjikar (Jezersko) 45:25.0. 12 km clalei hodilo telovadit! Rieseberg je počival dva dni. Tretji dan se je odpravil, da se spet potopi k razbitini. Stara zračna cev je bila skoraj popolnoma prerezana in bilo bi zelo neprevidno, če bi jo znova porabili, čeprav popravljeno. Nemogoče je bilo ugotoviti točen vzrok okvare: morda je bil kak oster rob na stari ladji ali pa nazobčane skale. . Nova cev je bila brezhibna. Zaklad, o katerem je Rieseberg mislil, da je še nedotaknjen, je imel zanj posebno resen pomen. Ko je prvič šel ponj. je le za las ušel smrti. Zato se sedaj ni hotel znova podajati v nevarnost, če bi se ji lahko izognil. Vendar se je odločil, da bo kljub temu še enkrat poskusil srečo. Morje je bilo mirno in nebo jasno. Mali enojambornik se je rahlo zibal, ko je Rieseberg stopal navzdol po potapljaških lestvah. Počasi se jc pogrezal vzdolž črnih, turobnih skal in vnovič stopil na krov potopljene ladje. Tokrat pa se ni takoj podal v notranjost, ampak je prej obšel ves krov in stalno nadzoroval svoje vrvi. A nič ni kazajo, da se je kaj spremenilo, niti na ladji, niti na skalah in ne v vodi. Vnovič je počasi stopal navzdol po stopnicah In krenil k priprtim vratom sobe. V pesku je na spodnjem krovu našel tam, kjer jo je pustil, grozno čelado s spakujočo se mrtvaško lobanjo. Brž je odstranil pesek, ki je napol zapiral vrata. V kratkem času jih je osvobodil in jih na stežaj odprl. Previdno je stopil v sobo, Znotraj je bil kakih 5 m širok prostor, delno napolnjen z zaboji in skrinjicami razne velikosti. Rieseberg je ugibal, če je v njih zaklad. Ena od skrinjic je imela dvignjen pokrov. Razburjen je skrbno postrgal pesek, ki jo je prekrival, in s svojo lučjo posvetil v očiščeno odprtino. Izkazalo se je, da so notri srebrne palice! Bile so počrnele zaradi slane vode. Ko je podrgnil po njih s-koncem svoje svetilke, je očiščeno mesto svetlo zablestelo. Da, to je zaklad, a srebrn in ne zlat! Rieseberg sicer še ni mogel oceniti vrednosti v skrinjici, niti ni vedel, če je tudi v vseli ostalih skrinjicah zaklad, a imel je dokaz daje bila tu snov', ki žene ljudi, da zanjo prodajajo celo svojo dušo! Rieseberg je za trenutek obstal tam ves zamaknjen, potem pa se je obrnil, da bi se vrnil na površino. Hotel je pripraviti vse potrebno za dviganje zaklada in se nato spet vrniti k potopljeni jadrnici. Ustavil se je, da bi pre-štel skrinjice in pri tem spoznal, da jih bo laže dvigniti na krov, kot je spočetka mislil. Že je hotel oditi iz sobe, ko je opazil, da so skrinjice nagomiljene ob steni nasproti vhoda in da stoji desno poleg njih obsežen predmet, tesno ovit v platnen ovoj. Radoveden je dolgih korakov krenil preko sobe k njemu in po dolgem odtrgal ovoj. V luči svetilke je predmet zlato zasijal. Rieseberg je znova potegnil z vodo prepojen ovoj in ko je odpadel, je zagledal vrhnji del velikega zlatega kipa. Vzhičen je odtrgal še zadnje ostanke preperelega ovoja in tedaj je spoznal, da kip ni zlat, pač pa iz brona... Za trenutek je bil razočaran. Kip je bil odlično ohranjen, stal je na kake 4 čevlje širokem podstavku. Imel je velike oči iz kamnov neprecenljive vrednosti. Imeli so različne barvne odtenke in Riesebergu se je zdelo, da ga žalostno gledajo. In res se mu je za trenutek zazdelo, da se kip giblje. Kar kurja polt ga je oblivala. Ob vznožju je ležalo veliko število belih kosti, napol zakopanih v pesek, ki je pokrival tla. Sredi med njimi sta se spakovali dve mrtvaški lo-banji in poleg njiju je ležal svinčen čevelj, ki so se ga še drž.ali ostanki potapljaške obleke. Takšna je bila usoda tistih nesrečnih potapljačev pred Riesebergom, mož, ki se niso nikdar več povrnili na površino... Ko je Rieseberg tresoč se stal v tej nenavadni grobnici. je v luči svoje svetilke zagledal kači podoben predmet, ki se je zvijal proti njemu. Lasje so se mu naježili, kajti že je mislil, da je zdaj on na vrsti, da ga .doleti skrivnostna smrt. Potem pa je spoznal, da je ta predmet le kos platnenega ovoja, ki je visel s kipa. Rieseberg je imel napete živce in v takem stanju ima človek kaj rad privide. K temu so pripomogle tudi mrtvaške lobanje na tleh. Ko je Rieseberg premišljeval o usodi, ki je doletela te može, je v grozi zamrmral: »Strašno, umreti na tak način!« Sredi teli misli je Rieseberga prevzel čuden, neznosen1 občutek, da ga nekdo opazuje. Tako močan je bil ta vtis; prisotnosti tujega bitja tik poleg njega, da se je obrnil in posvetil okoli po prostoru. Tedaj pa... O, groza! Za nejasnim obrisom bronastega kipa se je pred njegovimi očmi dvigala velikanska temna gmota. Medtem ko se je trudil, da bi s pogledom prodrl skozi mrak, ga je streslo po vsem telesu, kajti tam se je neke pošastno bitje pomikalo k vratom in s svojo gmoto zaprle: vhod... tam je bilo bitje, podobno pošastnim prividom uživalcev hašiša ali kakega norca! Odvratno, z bradavicami pokrito telo, se je pošasi zibalo, se zvijalo in stezalo od enega konca do drugega. Ogromna pošast je imela najmanj 5 m v obsegu z dober meter širokim okroglim telesom podobnemu sodu. Njene spolzke lovke so bile posejane s priseski, velikimi kot pokrivača. Dejal bi, da je ta pošast prišla prav iz pekla. Njeno velikansko, napihnjeno telo je imelo proge, ki so počasi prehajale od rjave na umazano barvo, potem pa na svet-lorjavo in slednjič na sivo in belo. Oči je imela kot sam zli duh in Riesebergu se je zdelo, da krvoses preži na njegov najmanjši gib. Bilo je grozno! Pošast se je dvignila, nihajoč na svojih osme-rib dolgih lovkah. Ovijala se je okoli kipa in zabojev, pase počasi premikala, plazeč se po tleh. prikritih z belim peskom. Rieseberg se jel polagoma umikal nazaj, da bi prišel izven njenega dosega,-pri tem pa ni umaknil pogleda od orjaške hobotnice. Navzlic svoji veliki gmoti in zvijajočim se lovkam se jej hitro premikala. Bila je tu prav pred Riesebergom. pošastna, grozeča... ■Sedaj se je razodela skrivnost izginulih potapljačev. Riesebergu je postalo jasno, zakaj je toliko mrtvaških glav ležalo v,pesku na s.podnjl palubi. Spoznal je, da je tudi on, kot toliko drugih, zašel v past v tej podvodni grob-' niči... Izhod je bil samo eden in tega je zapiralo živo strašilo. Sedaj je bil obsojen! Kako naj pride živ iz po-, topljene ladje? Tedaj se je spomnil na mali hodnik za seboj in počasi se je jel pomikati proti njemu. A pošast je verjetno uganila njegovo namero, kajti stegnila je en<> svojih lovk in ga sunila. Pri tem se je dvignil velik oblak peska. Zaščitni znali je jamstvo za kvalilefo izdelkov Tovarna športnega orodja »ELAN« v Begunjah izdeluje v priznani kvaliteti vse vrste telovadnega orodja, kakor bradlje, drogove, konje, koze, švedske omare, mize, blazine, gredi, rihstole, lestve, kroge itd. Pred nakupom zahtevajte v tovarni podrobne informacije Intervju s tov. Kramarjem, podpredsednikom Atletske zveze Slovenije Kadri, kadri in zopet. -. kadri Po skupščinah celjski športnih organizacij Pred kratkim je bila v Celju s.Kup-ščina nogometnih sodnikov CNP. Sodniški odbor v Celju v preteklem letu ni izpolnil vseh načrtov,, delo je pešalo predvsem -zaradi maloštevilnega sodniškega kadra, obisk na sejah je bil slab, sodniške vrste se niso pomnožile kljub 15 prijavljenim kandidatom, ki še niso opravili izpitov. Za te slabosti je treba iskati krivdo deloma tudi v republiškem odboru, saj so vsi disku-13nti izražali občutek zapostavljanja njihovega znanja pri delegiranju na. raznih tekmah. V CNP je danes 25 sodnikov, od tega 10 v trboveljskem, okraju in 13 v celjskem. 'Vse kaže, da je bilo poverjeništvo v Trbovljah marljivejše od celjskega odbora. Pravo športno vzdušje je bilo na skupščini ŠD Beton, ki je naši javnosti še premalo znano To društvo deluje že 5 let in je vključilo v svoje vrste izključno gradbene delavce in uslužbence podjetja »Beton«. Iz poročil tov. Jerasa in Vi-tanca. ki sta v društvu gonilni sili. smo spoznali, da je v tem športnem kolektivu včlanjenih okoli 200 pripadnikov. ki se preko športa vzgajajo v dobre delavce. Društvo ima kegljaško, namiznoteniško in odbojkarsko seikciio, na skupščini pa so sklenili, da bodo ustanovili še smučarsko in kajakaško sekcijo. To društvo ima zelo dobro povezavo z vodstvom podjetja ter sindikalno in mladinsko organizacijo, za kar bi mnogim lahko služilo za vzgled. Izredno zanimanje pa je vladalo z n - skupščino nogometašev Kladi-varja, ki kaže v zadnjih mesecih ponoven vzpon. Društvo je v preteklem letu začelu delati v širino, saj šteje 721 članov, od tega 94 registriranih igralcev in kar 2il8 pionirjev. To širino je društvo doseglo v dobrem sodelovanju s šolami, z organizacijo mladinskih in pionirskih tekmovanj po celjskih šolah itd. Tako je bilo lani v Celju odigranih med šolsko mladino kar 144 nogometnih tekem, ki niso skupnost obremenile niti za en sam dinar! Tudi organizacija nogometnih tekem med kolektivi je bila kar us/pešna in je na sindikalnih prvenstvih sodelovalo večje število moštev. Iz te mnolžce torej ne bo več skrbi za kvaliteto. Kladivar si je že vzgojil vrsto mladih nogometašev, ki bodo že letos lahko uspešno nastopali na raznih tekmovanjih. Na skupščini so diskutanti predla- 80 pionirjev na snegu Letošnji akciji »Smuči v osnovne šole« se je pridružil tudi smučarski klub Enotnost in podobno kakor prejšnja leta razdelil pionirjem iz Ljubljane, Polja in Šentvida za okoli 100.000 dinarjev smučarske opreme. V semestralnih počitnicah je klub nameraval organizirati tečaj. vendar tega zaradi pomanjkanja snega ni bilo mogoče uresničiti. Toda marljivi odborniki se niso ustrašili težav in so preteklo nedeljo odpeljali 80 pionirjev v Kranjsko goro. Pod vodstvom smučarskih učiteljev so se mali pionirji seznanili z osnovami smučanja potem pa so se razigrano spuščali po strminah Bukovnika. Kako tudi ne, saj je bil to za večino prvi smučarski dan v letošnji muhasti zimi. Narava ni štedila z dobrotami in je nudila v obilici snega in krasnega sonca. Nekateri so prvič videli smučarsko vzpenjačo in se z njo tudi popeljali. To je bilo veselega čebljanja, vriskanja in občudovanja. Marsikdo si je želel ostati tu še nekaj dni. a je žal čas tako hitro minil. Živahnost se je zmanjšala šele na vlaku, ko te mnoge premagala utrujenost, da so zadremali. Še eno dobro stran je imel ta izlet — zaradi skrbnega vodstva se ni pripetila najmanjša nezgoda! Žarečih lic so se mladi smučarji zvečer vrnili v objem svojih staršev, ki so jih pričakovali na kolodvoru. SK Enotnost vse priznanje za tako delo, upajmo, da ta izlet nc bo zadnji. G. Z. gali, naj se v Sloveniji organizira enotna liga, močnejšim društvom pa naj se da možnost, da na pod-zvezuih. okrajnih in mestnih tekmah postavijo večje število- nastopajočih ekip. Novemu odboru znova predseduje neumorni športni delavec tov. Učakar. Slovenska atletika je v letu 1955 v kvalitetnem oziru vsekakor precej napredovala. Istega pa ne moremo trditi o slovenski atletiki, če mislimo pri tem na število registriranega članstva, kakor tudi število organizacij, ki jih ima Atletska zveza Slovenije. V teh stvareh stojimo že nekaj let na mestu in razširitev atletike širom Slovenije spada gotovo med najvažnejše naloge Atletske zveze Slovenije. Obrnili smo se na odgovorne funkcionarje AZS in v razgovoru s podpredsednikom tov. Draganom Kramerjem in sekretarjem Zoranom Naprudni-kom izvedeli marsikaj zanimivega. Prvo vprašanje na katero mi je odgovoril tov. Kramer, se je glasilo: »Kaj je Atletska zveza v preteklem letu napravila za razširitev atletike po Sloveniji?« »Na zadnji skupščini AZS je bilo določeno, da bodo funkcionarji AZS. obiskali že obstoječe atletske organizacije in kraje, kjer naj bi osnovali nove sekcije in na ta način poskušali poživiti atletsko de.jav- delavce nemogoče potovati po vsej Sloveniji, so se člani Zveze iz Celja in Maribora obvezali, da bodo izvedli to akcijo na področju Štajerske sami. Predsednik in sekretar Zveze sta bila lani na Jesenicah. kjer je atletsko dejavnost uspelo nekoliko poživiti, dalje v Medvodah in večkrat v Kranju. Zanimivo je, da ravno v Kranju doslej še ni bilo mogoče ustanoviti osnovne atletske organizacije, čeprav je Kranj dal že precej dobrih atletov in tudi nekaj atletskih delavcev bi se gotovo našlo. Kaže pa, da so maloštevilni š-portini delavci v Kranju že toliko obloženi z delom pri drugih športih, da se nihče ne more odločiti, da bi se lotil razmeroma nehvaležne naloge organizirati atletsko sekcijo. Tudi v Medvodah so spočetka pokazali nekaj zanimanja. kasneje pa je vse zopet zasipalo. Kolikor smo obveščeni tovariš] iz Celja in Maribora niso izpolnili obljube, ki so jo dali na skupščini. Zdi se mi, da bi lahko v nekaj Maši nevinarii na S. mešata V švicarskem mestecu St, Croix so bile pred kratkim II. mednarodne tekme poklicnih novinarjev v smučanju. Med predstavniki 11 držav, ki so tekmovali v veleslalomu in slalomu, je jugoslovansko moštvo osvojilo 5. mesto za Francijo, Avstrijo. Švico in Nemčijo. Med posamezniki je bil najboljši Francoz Dalmas. jugoslovanski novinarji pa so se plasirali takole: Podobnik 18., Furlan 21. im Tome 22. Naše smučarje je spremljaj« precejšnja smola, saj se je že na treningu v Kranjski goni poškodoval Zorko Zvone, na tekmi v Švici pa Vojko Novak. Naš najboljši predstavnik Zirkelbacli je imel še večjo smolo. V veleslalomu je zasedel odlično 8. mesto in bi po vožnji v slalomu gotovo prišel na 3. ali 4. mesto, toda ker je zgrešil vratca, je bil diskvalificiran. Tako so se za plasma našega moštva računali le rezultati treh tekmovalcev, dočim je za druge države nastopalo 6 smučarjev. F- E. A VAMvJE nost. Ker je za 1 inbljanske atletske besedah povedal, zakaj atletika kar ne more in ne more v širino. Ni atletskih delavcev, ki bi zagrabili, in zanimivo je, da nismo uspeli v svojih vrstah zadržati niti onih. ki so bili pred nekaj leti še aktivni atleti, a so kasneje izgubili vsako zvezo z atletskim športom. Kakšno je zanimanje morda zelo dobro ilustrira dejstvo, da smo hoteli v preteklem letu izvesti tečaj za in- Proge so bile precej težke in je bil veleslalom bolj podoben smuku. Tudi snežne prilike so h j'e zelo slabe. III. mednarodno novinarjev v smučanju bo prihod nje leto v Jugoslaviji Janko Krmelj — najboljši Prejšnjo nedeljo je SK Ljubelj iz Tržiča za zaključek društvenega tečaja za tekmovalce priredil tekme v slalomu na Kolcali. Proga je bila dolga 800 m s 150 m višinske razlike in je imela 45 vratc. Člani so jo prev oz i 1 i dvakrat, članice pa enkrat. Med 33 tekmovalci je zmagal Krmelj Janko z 1:55.4 pred Lu-kancem Matevžem (1:56.0) in Križajem Petrom (1:57). Najboljši čas dneva je v drugi vožnji dosege Štele izven konkurence (0:57), isti čas pa je dosegel tudi Lukane Matevž. Pri članicah je zmagala Lukane Darinka v času 1:16. prvenstvo struktorje, bili pripravljeni plačati •o pran od-*. ,ror, n- ,von.K Angelo Romani steguje roke po olimpijskih kolajnah V predolimpijskem treningu bo Romani dnevno preplaval 8000 m Angelo Romani je danes plavalec štev. t. Toda ne samo v Italiji, Romani je eden izmed najbolj perspektivnih evropskih plavalcev za prihodnje olimpijske igre v Melbournu. Zadnja zmaga na mednarodnem madžarskem prvenstvu v Budimpešti, kjer je na 400 m prosto s časom 4:36,2 porazil skoraj vso evropsko srednjeprogaško elito, ter njegova izredna plavalna konstitucija mu te nade še povečujeta. Romani je visoke postave (1.82 m), širokih in polnih prsi ter dolgih in mišičastih rok. Po značaju je miren in tih — pravo nasprotje svojih rojakov — pri treningu zelo marljiv in uporen, pri svojih blestečih uspehih pa skromen in o njih nerad govori. V olimpijskem letu bo Angelo dopolnil šele 21 let. Rojen je v Pesaru, malem obmorskem mestecu, kjer še danes prebiva. V tem malem mestu, 150 km oddaljenem od Bologne, pa sta se rodila že dva znamenita moža: papež vse stroške za 15 oseb, prijavili so se ua samo trije.« V nadaljevanju razgovora smo omenili, da je v drugih republikah atletskim zvezam uspelo postaviti atletiko na nekoliko širšo osnovo. Tov. Napnudnik, ki je bil na zadnjem zasedanju AZj, je povedal, kaj je na tem zasedanju povedal predstavnik Srbije o tej razširitvi atletike. »Na razpolago smo imeli nekaj denarja, izbrali smo nekaj krajev in v vsakem kraju poiskali človeka, ki je bil pripravljen organizirati atletsko delo m ga zalo plačali. Čeiprav so bili v mnogih primerili to tudi ljudje, ki so imeli zelo malo pojma o atletiki, pa je večini kljub temu uspelo vzpostaviti atletsko organizacijo m začeti z delom, Le temu načinu dela se imamo zahvaliti, da imamo danes v Srbiji 52 osnovnih organizacij.« Na zadnjem zasedanju Upravnega odbora AZJ je bilo mnogo časa posvečenega tudi ustanavljanju in delovanju podzvez. 'Vprašali smo predstavnike AZS, kaj mislijo o tej novi organizacijski obliki v Sloveniji. Odgovor se je glasil takole: »Zaenkrat nameravamo osnovati podzvezo samo v Ljubljani, ki naj bi bila spočetka bolj nekakšen mestni odbor, kasneje pa bi se ji pridružile še organizacije, kol n. pr. Litija, Kamnik. Domžale in tako naprej. V Celju ali Mariboru zaenkrat nima pomena osnovati podzveze, saj je še za osnovne organizacije vse premago atletskih delavcev. Ponovno smo. prišli do iste zapreke, pomanjkanje organizacijskega kadra.« S sedanjim številom osnovnih organizacij prav gotovo ne bo mogoče bistveno dvigniti števila atletov v Sloveniji, kajti vsaka od že obstoječih organizacij je že skoraj dosegla maksimalno število članstva, s katerim je še mogoče delati. Tudi močnejše organizacije kot n. pr. Kladivar, Ljubljana ali Odred n» morejo kar naprej sprejemati no« ve člane, saj imajo omejene možnosti tako zaradi pomanjkanja strokovnega in organizacijskega kadra, kakor tudi velikih finančnih težav. Zato Je edina pot za razširitev atletike in povečanje števila tekmovalcev, ustanavljanje novih osnovnih organizacij, ki jih bo treba osnovati zlasti tam, kjer ima atletika že vsaj nekaj tradicije in kjer obstojajo celo atletske naprave, ki so danes povsem neizkoriščene. Frave množičnosti pa seveda v atletskih organizacijah sploh ni mogoče doseči, zato imamo društva Partizan in šole. Na vprašanje kako je bilo z atletsko dejavnostjo v partizanskih društvih, srno izvedeli, da so bila nekatera društva v preteklem letu zelo agilna. To velja zlasti za Kočevje. v nekoliko manjši meri pa za Novo mesto, Novo Gorico, Vrhniko, Podpeč, Žalec, Gomilsko, Fram in še nekatera druga. Atletska dejavnost v teh društvih je bila živahna predvsem zato, ker imamo v večini teh društev aktivne atiete — tekmovalce kvalitetnih atletskih organizacij, ki so anali vzbudili zanimanje za atletiko tudi v svojem domačem kraju. . S_ funkcionarji AZS smo se strinjali, da bi morala AZS v preteklem letu vpndar več storiti za razširjenje atletike, kot pa je storila. Zakaj ni bilo narejenega več, so nam funkcionarji tudi lepo razložili. »Na skupščini smo izvolili izvršni odbor z lep'm številom članov, toda drug za drugim so ljudje odpadali, nekateri iz opravičljivih, drugi pa tudi iz neopravičljivih vzrokov. V sredi sezone nas je ostalo v Zvezi le nekaj in še mi smo se morali ukvarjati z raznimi spori med ljubljanskimi društvi, nastopi te ali one ekipe v ekipnem tekmovanju in podobnim. Te stvari so nam v tolikšni meri vzele ves čas, da se res nismo mogli bolj zanimati za ostale mnogo važnejše probleme. Naše delo je bilo od začetka do kraja kampanjsko in zato tudi ne moremo reči, da smo vse naloge do konca izpolnili.« Ob zaključku razgovora smo se brez večje težave zedinili v tem, da je treba na bližnji skupščini AZS izvoliti v novo vodstvo ljudi, ki bodo hoteli delati. Razen tega je potrebno povedati osnovnim organizacijam. da ni osnovna naloga AZS reševanje sporov, protestov in podobnega, amipak da ima tudi Zveza prav isto nalogo kot osnovne organizacije: dvig atletike in to ne le kvalitetni dvig za vsako ceno, ampak enakomeren dvig tako kvalitete, kakor tudi množičnosti atletskega športa v Sloveniji. M. Rožman SMEHJ Inocent XI. in slavni italijanski komponist Gioacchino Rossini. Romani je pričel s treningom že v 10. letu starosti. Ko mu je bilo 11 let, ga je pričel pripravljati trener Berti, ki je sedaj trener italijanske državne reprezentance. Danes sta Berti in Romani nerazdružljiva prijatelja. »Svoje prve velike uspehe,< pripoveduje Berti, >je dosegel Romani leta 1952. To leto je izboljšal prve državne rekorde. Danes drži Romani prav vse italijanske rekorde v crawlu, pred nekaj tedni pa je postal še rekorder v metuljčku na 100 m s Časom 1:10,6. Njegov dosedanji največji uspeh pa je drugo mesto na evropskem prvenstvu 1954 v Torinu na 400 m prosto. < Ko so vprašali Bcrtija, za katere proge se Romani pripravlja za olimpijske igre, je dejal: >V Melbournu bo Romani plaval 400 in 1500 metrov prosto. Na 400 m prosto sicer ne mislim, da bo zmagal, toda daleč za zmagovalcem ne bo zaostal. Mislim, da bo v Melbournu plaval okoli 4:33,0. S tem časom se bo lahko povzpel na oder, kjer bodo razdeljevali olimpijske medalje. Resno po dvomim, če bo fantastični olimpijski rekord Francoza Boiteuxa iz Helsinkov (4:30,7) na prihodnji olimpiadi izboljšan. Smatram, da je ta rezultat najbolj senzacionalen uspeh, kar sem ga doživel v svoji trenerski praksi.< Berti je tudi v glavnih obrisih povedal, kuko bodo potekale priprave njegovega učenca za olimpijske igre v letu 1956. >V mesecu januarju se bo Angelo pripravljal doma v Pesaru. Februarja bo odšel v Rim, kjer bo treniral v 25 m zimskem bazenu. 1. marca bova odpotovala v ZDA, kjer bova mesec dni gosta yalske univerze. Od 5. do 7. aprila bo Romani nastopil na zimskem prvenstvu ZDA. Prepričan sem, da bo ta stik mojega učenca z ameriškimi plavalci, ki mu bodo nekaj mesečev kasneje glavni tekmeci v Melbournu, veliko koristil. Dva meseca in pol pred olimpijskimi igrami bo njegov trening dosegel višek. Lani je pred mednarodnim madžarskim prvenstvom Romani na treningu preplaval 6060 m na dan. Letos bom njegov trening povečal na 8000 m dnevno.< Romani je danes prav gotovo najhitrejši štiristometraš na svetu, saj je letos z rezultatom 57.2 na 100 m med deseterico svetovnih šprinterjev. Prav zaradi tega je tudi najresnejši kandidat, da bo izboljšal doslej nedosegljiv Boitcuxov olimpijski rekord. Zvezni madžarski trener Rajki meni, da bo Romani prav gotovo najboljši evropski tekmovalec na 400 m prosto v Melbournu. Morda bo uspelo Roma-niju v Melbournu tako uspešno premagati japonske in ameriške tekmovalce kot je to uspelo Boiteuxu v Helsinkih. Če bo ta podvig Romaniju uspel, bodo italijanski sestavljalci leksikonov morali dodati pri besedi Pesaro kot rodni kraj poleg papeža Inoeenta XI. in r.ioacchino Rossinija še novo ime: Angelo Romani, »Fantje, rečem vam, prva vožnja v sezoni je pa vedno prav posebno presenečenje...« LETO XII. Štev. 5 Ob državnem prvenstvu v hokeju na ledu Trdna je pest jeseniških železarjev... Ljubljana premagala Partizana, Jesenice pa Ljubljano Kdaj bo Kranj dobil primemo igrišče! Pred kratkim je bil v Kranju občni zbor nogometašev Triglava. Kakor vemo, se je ta nogometni klub pred leti boril z velikimi težavami, V sezoni I954/55 je bilo moštvo na predzadnjem mestu v zahodni skupini slovenske lige. Vzrok teh neuspehov je bil v nedisciplini igralcev in nedelavnosti odbornikov. Prišlo je tako daleč, da se je že pojavilo vprašanje nadaljnjega obstoja kluba. Toda novi odbor, ki je bil izvoljeni lani, je krepko poprijel /,a delo in uspehi so se kmalu pokazali. Ligaško moštvo je lani v jesenskem delu zasedlo 3. mesto. V moštvo so prišli mladi igralci ki so disciplinirano in redno trenirali. Toda v zadnjih mesecih so se spet začele pojavljati razne pomanjkljivosti (podcenjevanje nasprotnikov, slab obisk treningov, neredno življenje nekaterih igralcev), kar bo moralo vodstvo kluba odločno odstraniti. Za Vzgled pa si vsi lahko vzamejo pionirsko moštvo, ki lani ni izgubilo nobene tekme in je postalo prvak Slovenije. V blagajniškem poročilu je bila presenetljiva ugotovitev, da je bilo na članarini pobranega le 2800 din, čeprav ima klub 200 rednih in podpornih članov. Ta slabost je nastala Taidi v Muski Sabate denarne težave 'V prejšnji številki smo pisali o nogometaših iz Murske Sobote, k; so že drugič organizirali nogometno šolo in se sploh trudijo za vzgojo novega nogometnega naraščaja. Pa tudi sicer so nogometaši NK Sobota lani dosegli mnogo uspehov, saj so člani prvega moštva in pionirji prvaki mariborske podzveze. Seveda pa bi bili uspehi še večji, če se ne bi moral klub boriti z ogromnimi težavami. Te so predvsem materialnega značaja — pomanjkanje finančnih sredstev, zlasti z vzdrževanje stadiona. Temu problemu posvečajo merodajni oblastni in politični forum: vse premalo pozornosti. Tako je NK Sobota prejel od OLO lani le 25.000 din, od MLO pa niti dinarja! V vseh večjih mestih so komune in občine ž.e prevzele skrb za vzdrževanje telesno-vzgojnih naprav. Ti izdatki za vzdrževanje stadiona niso majhni in znašajo letno 200.000 din. Ali ne bi mogli pristojni oblastni forumi tudi v Murski Soboti prevzeti skrb za vzdrževanje stadiona? Opomba: 1,—11. nogometne tekme I. angleške lige, 12 tekma nemškega nogometnega prvenstva. Odrezke je treba oddati v Ljubljani v soboto, 4. februarja do 12. ure .izven Ljubljane pa v petek 3. februarja. zato, ker društvo nima svojih članskih izkaznic, kar bi bilo treba čimprej urediti. Še bolj pereče pa je bilo vprašanje igrišča, ki se že vleče od leta 1954. Res je že prava sramota, da tako veliko industrijsko mesto nima primernejšega igrišča in prostorov, saj so že marsikatera podeželska mesta glede^ tega mnogo na boljšem (n, pr. Kočevje, Črnomelj, Ptuj itd.). Med 4931 udeleženci »Boletovega« nagradnega natečaja z Odrezkom Štev. 3 imajo po 9 pravilnih rešitev naslednji reševalci: Bizovičar Borut, Ljubljana, Kolczijska 16, Rak Berto, Ljubljana, Poljanska 28, Krsnik Jurij, Šentilj, Štrihovec 68, Kolenc Irena, Maribor, Vojaški trg 2, Muršič Ivan, Celje, Dečkova 11, Rozman Anton, Sp. Duplje 43, Juvan Ljubo, Zagorje, Tomšič Janez, Ljubljana, Titova Ib, Podobnik Franc. Ljubljana, Goce DclČeva 13, Vatovec Lado, Ljubljana, Tomačevska cesta, Guček Adolf, Ljubljana, Kolodvorska ulica. Vsak nagrajence prejme po 1909 din. 1. Juventus : Lanerossi ' x 2. Lazio : Fiorentina x 3. Milan : Bologna 1 4. Napoli : Irtter 2 4. Padova : Atalanta 1 6. Sampdoria : Torino x 7. Triestina : Roma x 8 Pro Patria : Novara x 9. Spal : Genova 1 10. M Linchen 1860 : FC Niirnberg 2 11. Sunderland : Bolton x Vse intrige m nevšečnosti, ki so se pojavile olkrog vprašanja, kje naj bo letošnje državno prvenstvo v hokeju na ledu, so bile odločno zavrnjene in so tudi dobile primeren odgovor. Požrtvovalni funkcionarji so na Jesenicah s svojo vzorno organizacijo pripravili vsem prijetno presenečenje, saj taksne organizacije ne vidimo vsak dan. Dve stvari sta nam takoj padli v oči: vzorno urejen ledeni stadion in ob njem vsa organizacija in odlična kvaliteta treh jugoslovanskih moštev: Jesenic, Ljubljane in Partizana, Prav gotovo so bila moštva v največji živčni napetosti, vse dokler niso vedela za žreb parov. Tradicionalna smola je tudi tokrat doletela moštvo Ljubljane, ki je od treh favoritov imela z žrebom naj-nesrečnejŠo roko. Kar prvi dan je imela za nasprotnika večkratnega državnega prvaka Partizana, naslednji večer pa drugega tekmeca za osvojitev najvišjega naslova, moštvo Jesenic. Prvič se jim je sreča nasmehnila, naslednji večer pa so le klonili trdni pesti jeseniških železarjev. O teh dveh srečanjih naj zapišemo nekoliko več, ker ostale tekme niso bile tako zanimive, marveč so kvalitetno močno zaostajale. EKSHIBICIJA JUGOSLOVANSKEGA HOKEJA Najprej moramo vedeti, kakšna je bila psihoza pred tekmo Ljubljana : Partizan. Nastal je namreč prepir med Hokejsko zvezo Srbije in Hokejsko zvezo Jugoslavije zaradi nastopa Kanadčana 0’Neilla. Prva je namreč trdila, da je Kanadčan, ki je prispel v našo državo 19. januarja, pravilno registriran za Partizan, in da lahko po pravilniku Hokejske zveze Jugoslavije nastopa na državnem prvenstvu. Temu pa so se zoperstavili funkcionarji centralne zveze, češ da je Kanadčan 0’Neill sicer pravilno registriran, ni pa izpolnil vseli pogojev, od katerih je najpomembnejši, da mora vsak takšen tuji igralec živeti najmanj 6 mesecev v naši državi. Partizan je kljulb temu nastopil s Kanadčanom, kar je vzbudilo veliko ogorčenje številnega občinstva. Ljubljana se je dobro zavedala svoje naloge. S pravilne taktično igro in izredno požrtvovalnostjo je razorožila Partizana že v prvi tretjini, kar je imelo za posledico, da se je' v ostalih dveh tretjinah razvila ogorčena in tudi enakovredna borba, v kateri so Ljubljančani vendarle imeli ves čas pobudo v svojih rokah. Dogodki na igrišču so se menjali s takšno hitrostjo, da je človek moral prav dobro paziti, Če je hotel slediti hitri poti gumijaste ploščice. tako da mu nasprotni igralec zlepa ne pride blizu. Toda ... ... POGORELEC GA JE »UNIČIL« Ljubljančani so znali poiskati pravilno rešitev, Pogorelec je imel nalogo, da se »prilepi« Kanadčanu za hrbet in da vsako njegovo akcijo spremlja od začetka do konca. Seveda je to 0’Neilla tako zuervi-ralo, da je bil v zadnji tretjini popolnoma brez volje. Velika zmaga je silino odjeknila med jeseniškim občinstvom, ki ima, mimogrede rečeno, levji delež pri pomembnem slavju Ljubljančanov. Igralci Partizana pa so dobili lekcijo, kot je verjetno niso dobili od leta 19>i9, ko so prvič postali državni prvaki, vse do današnjih dni. Pa ne samo to, da je Ljubljana zasluženo premagala Partizana, ker ga je vsestransko prekašala, na glavo so bile namreč postavljene vse razlage in trditve »demagogov«, ki so zagovarjali nastop Kanadčana -po svoje. Trdili so namreč, da je nastop Kanadčana zaželjeoi na državnem prvenstvu zato, ker se bo s tem dvignila kvaliteta, in da bo občinstvo videlo, da Partizan z 0'Neillo-m daleč prekaša vsa ostala moštva. No, sedaj pa si zamislite: Ljubljana je premagala Partizana s Kanadčanom vred in to tako prepričevalno, da je vsak komentar odveč! Zmaga nad Partizanom je Ljubljančane vrgla s tira. V njihovem bivališču so se dogajale kaj čudne stvari. Fantje so -prišli k sebi po tej tekmi šele v poznih urah, kar je imelo za posledico, da ni nihče zaspal pred 4. uro zjutraj. Seveda, pred seboj pa so imeli tekmo takoj naslednji dan z moštvom Jesenic, ki je z največjo nestrpnostjo pričakovalo utrujene Ljubljančane. Na stadionu se je zbralo rekordno število gledalcev in svojevrstna jeseniška »torcida« s kravjimi zvone: je stopila v akcijo, čim so se igralci pojavili na ledu . . . Progn-oze pred tekmo so bile precej deljene. Večina je trdila, da bo Ljubljana v tem srečanju zanesljivi zmagovalec, če bo seveda pokazala le 70 % tistega znanja, ki ga je pokazala v igri s Partizanom, Nekateri pa so bil-i mnenja — in to je bilo tudi edino logično — da bodo Jeseničani sicer po veliki borbi, vendarle zaradi boljše kondicije, ostali zmagovalci. To se je tudi zgodilo. Dogodki na igrišču bi se sicer lahko zasukali v korist Ljubljane, toda domačini s-o že v prvi tretjini popolnoma razbili bojini načrt Ljubljane in vse je pričakovalo pravo katastrofo gostov. Toda velika izkušenost in dobra obramba z vratarjem Krstonošičem na čelu je slednjič imela za posledico, da so Ljubljančani svoje vrste uredili in postali v drugi in zadnji tretjini popolnoma enakovreden nasprotnik domačinom. Samo dve napaki včerajšnjega junaka v tekmi s Partizanom Pavletiča in — usoda Ljubljane je bila zapečatena. Zmaga Jesenic pa je kljub vsemu popolnoma zaslužena. Občinstvo je od veselja skoraj ponorelo, zagorele so papirnate baklje, ljudje so zvonili z zvonci in na vse mogoče nadme dajali dušica svojemu veselju. Kako tudi ne, saj so s to zpiago Jeseničani prišli najbližje naslovu državnega prvaka. In še ena kratka, ki ni čisto športna. Na tekmi smo videli vrsto ljubljanskih opernih pevcev, do nosa zavitih v debele volnene šale. Ko se je tekma s Partizanom razživela, so se »razživeli« tudi naši pevci in seveda hitro pozabili na svoje šale i-n na čuvanje svojih dragocenih glasilk. I-n rezultat: na ledeni ploskvi je bilo sicer veselje in radost, toda za ograjo so obupani miljenci boginje Tatije preizkušali svoja strašno »razglašena« grla ... Lipar 0’NEILL JE POKAZAL KVALITETO VISOKO 12. Wolverhampton : Blackpool 2 * Boksarski klub Odred sporoča, da bo v torek, 31. t. m. ob 19,30 v društvenih prostorih, Kidričeva ulica 9 (bivši Gajev hram) redna letna skupščina boksarskega kluba Odred z običajnim dnevnim redom. Na skupščino so vabljeni predstavniki športnih forumov, športnih društev in klubov, zastopniki delovnih kolektivov, novinarji, člani in simpati- Skoraj smešno je bilo opazovati igralce Partizana v družbi Kanadčana. Sele sedaj smo opazili kakšna je razlika med hokejem, ki ga igrajo naši in hokejem, ki ga igrajo svetovni mojstri. Pripetilo se je, da je Kanadčan, ki je začel vsako akcijo pred svojim golom, z lahkoto preigraval nasprotnike, seveda končnega učinka pa vendarle ni bilo, ker ni imel ob sebi človeka, ki bi razumel njegovo zamisel. Imeli smo občutek, da ga soigralci pri njegovem poslu ovirajo. Pokazal je odlično tehniko vodenje pucka. Pri svoji akciji je močno nagnjen naprej, s palico pa pokrije ploščico, Od srede do danes so se na ledeni ploskvi jeseniškega umetnega drsališča vrstili napeti in dramatični prizori. Vsem obiskovalcem bo verjetno še dolgo ostala v spominu tekma med Partizanom in Ljubljano, pa tudi med Ljubljano in Jeseni-sami. Na sliki posnetek s te kine Partizan : Crvena zvezda (igralec s številko 15 na hrb tu je Kanadčan 0’Neill). Branik med najboljšimi v Sloveniji LETO KIL Štev. 5 Poletov nagradni natečaj ODREZEK št S 1. Arenal : Sunderland 2. Birmingham : Charlton 3. Chelsea : VVolverhampton 4. Everton : Portsmouth 5. Huddersfield : Cardiff 6. Sheffield i Preston 7. West Bromwich : Luton 8. Newcastle : Tottenham 9. Bolton : Aston Vlila 16. Manchester U. : Burnley 11. Blackpool : Manchester C 12. Miinchen 1860 : BC Augsburg loCeu laslov pošiljatelja: Priimek: Ime: Kraj: Ulica In hišna številka: Minulo sredo je mariborsko športno društvo Branik ob prisotnosti 180 delegatov svojih klubov, zastopnikov oblasti ter množičnih in športnih organizacij, polagalo račune s-vojega dela v preteklem letu. Predsednik tov. Varl je v svojem izčrpnem poročilu prikazal vse uspehe in neuspehe društva ter se v precejšnji meri dotaknil problemov, ki zavirajo razvoj, čeprav lahko trdimo, da se MŠD Branik uvršča med najboljša športna društva v Sloveniji in državi. Društvo namreč šteje čez 3000 članov in kar 10 njegovih klubov se je uveljavilo v zveznem merilu. Primerna je skrtb za mladino, številni pa so bili v preteklem letu nastopi vseh društvenih ekip. Članstvo je sodelovalo na 562 tekmovanjih, pri čemer je bilanca vseh nastopov precej pozitivna. Slaba stran članske discipline pa je plačevanje članarine. Toda kljub temu lahko pohvalimo odbojkarje, ki so osvojili državno prvenstvo ter košarkarje, rokometaše, boksarje, kegljače, kolesarje in sabljače, ki so dostojno zastopali društvene barve. Društvo pa se bori z mnogimi težavami, predvsem glede finančnih sredstev. Vendar so ljudska oblast in delovni Ikolektivi nudili Braniku precej- šnjo pomoč in mu omogočili dostojno delovanje. Seveda bi potrebovali še mnogo več finančnih sredstev, saj je to društvo v malem kar gospodarsko podjetje in ima zaposlenih 46 uslužbencev, od tega 16 trenerjev. Iznajdljivost članov odbora pri zbiranju finančnih sredstev je bila precejšnja, zato so tudi krili izdatke, nujno pa bi potrebovali lastne delavnice, da bi znižali režijske stroške. Potrebe o objektih so seveda ogromne; predvsem potrebujejo slačilnice na stadionu, sanitarne naprave in društvene prostore, želeli pa bi še marsikaj, česar v razmeroma kratkem času ne bo mogoče izvršiti. Razprava po poročilih je bila precej razgibana, vrtela pa se je predvsem okoli finančnih nevšečnosti, ki zavirajo uspešno delo. Kot kaže, bo treba tudi v bodočem letu krepko pljuniti v roke in »garati«, pri čemer pa marsikdo obupa. Ker je dolgoletni predsednik tov. Varl zaradi prezaposlenosti prosil za razrešitev dolžnosti, je bil izvoljen nov odbor s predsednikom tovarišem Fajdigo Lojzetom na čelu, tov. Varlu pa so izročili za njegov požrtvovalni trud epom insko darilo. Zmaga in poraz ali - Boštjan na Jesenicah VESELI DEL »Halo, halo! Tukaj Jesenice! Boštjan, svetuj nam ,kako naj preprečimo strašnemu 0’Neillu nastop na hokejskem prvenstvu. Srbska zveza se ne da ugnati v kozji rog. Vsi naši dokazi so bob ob steno. Hočejo nam za vsako ceno po kanadsko preluknjati mreže. Pridi nemudoma na Jesenice, medtem pa iztuhtaj kakšno boštjansko!« »O kej!« sem hitro bleknil v telefon in zdirjal do prijatelja Marka, ki ima vozilo, nekoliko podobno avtomobilu. Kmalu sva zdrdrala skozi Šiško in Kranj ter Priropotala na ledenišče pod Mežakljo ravno v trenutku, ko so se pojavili na ledeni plošči rdeči, peklenskim prebivalcem podobni možje s kljukastimi pali-' cami. »Boštjan, prepozen si,« me je turobno Pozdravil funkcijonar hokejske zveze, ki me je klical po telefonu. »Katastrofa je neizbežna. Kanadec je že na ledu. Številka petnajst!« Jaz pa brez besed na tribuno, kjer je Že bila zbrana vsa klapa prekaljenih navijačev iž Odredovega stadiona. V najkrajši »diskusiji« smo na brzu ruku skovali bojni načrt: prestrašiti s huronskim vpitjem in žvižganjem kanadskega asa, tako da bo prepričan, da je zašel med kanibale, ki ga bodo požrli s kožo in kostmi. Ni vrag, da bo izgubil živce. Rečeno, storjeno. »Fuj! u-a-u-a-u-a-u-a! Polomite mu kosti! U-a-u-a — fi-ju-ju-ju-ju!« je zaorilo od tribune. »Fantje, le po njem! U-a-u-a-u-a!« »Fuj, plačani profesionalci! Dol! Fi-u-u- u-u!« »Re-Ve-e-e!' Fu-u-u-j!« Najbolj sem se seveda drl jaz in postal Predmet splošnega občudovanja. Brž so me vzeli Jeseničani za zgled. Pritisnili so še oni — in uspeh je bil popoln. Kanadčanu so se začele tresti hlače in namesto mreže je luknjal s strašnimi streli — »bando«. Najlepše pa je bilo to, da je tresenje hlač prešlo še na ostale rdeče »amaterje« — razne Davide, Goljate, Renoje in Peclje in — zmaga je bila naša! Saj nič ne rečem. Našim fantom v belih dresih vsa čast! Toda brez našega v športnem in kulturnem pogledu vrhunskega in velepomembnega kanibalskega kričanja, na katerega sem bil tisti večer izredno ponosen, bi šla zmaga po ledu. ŽALOSTNI DEL »Gumpec, tepec, bedak, noj makaron-ski!!« Razburjen in ves divji kakor gad v precepu je bezljal po moji sobi gor in dol moj funkcionar, velik navijač ljubljanskih hokejistov, in me obkladal z vsemi mogočimi prijazno zvenečimi pridevniki. Lepega hudiča si si izmislil! — Nad Partizanom bi zmagali naši tudi brez tvoje kanibalščine. Toda Jeseničani. Odslej naprej smo pri njih obrali kostanj. In vsega tega si ti kriv! Si videl, kako so s tvojim super kulturnim in velešport-nim žvižganjem in tuljenjem napravili iz naših junakov vosek! Ubogega Pavletiča so tako zmešali, da je tisti njihovi Čebuli — ali kako mu je že ime — prinesel na krožniku puck, gol in zmago, m pri tem so še prepričani, da je tisto njihovo tarzansko tuljenje pravi izraz športnega navijanja. O ti nesreča, bedna, culuka-ferska! Le kje sem imel pamet, da sem te prosil za pomoč!« Prijel se je za glavo, jaz pa sem se zrušil vase in postajal vse manjši in manjši. Pomislil sem: kaj pa, če takšno izžvižgavanje nasprotnika — pa bil to Kanadčan, domačin, amater ali profesionalec — res ni preveč športno in kulturno? Kaj če bi morda kdaj takšen kulturni sprejem priredili Jeseničanom v Beogradu, ali Zagrebčanom v Ljubljani? Kaj mislite, ali bi bili gostje zadovoljni s takšno športno kulturo? Boštjan Zafrkant Gortina, 29. jan. — 41 najboljših smučarskih tekačic iz 12 držav, med njimi tudi Jugoslovanke Vo-denlič, Belaj, Rekar in Birko, se je včeraj dopoldne pomerilo v teku na 10 km. Tekmovalna proga je bila speljana v eni sami zanki v okolici Gortine in je bila dokaj lahka, precej lažja od one v Fa-lunu, skupni vzpon, je znašal le 250 metrov. Zanimanje gledalcev je bilo mLpimalnp in poročila pravijo, da^ je bilo na Snežnem stadionu več funkcionarjev in novinarjev kot pa gledalcev. Na polovici proge je bila situacija še dokaj nejasna, čeprav so bile favorizirane tekmovalke že na čelu, vendar s tako majhnimi razlikami v času, da so bile možne še velike spremembe v plasmaju. Po 5 km je bilo stanje naslednje: Kozi reva 17:47, Erošina 17:51, Edstrom 17:52, Kolčina 17:53, Renta-nen 18:09. Kaaleste 18:41. Jugoslovanske smučarke pa so imele naslednje vmesne čase: Belaj 21:25, Vodenlič 22:05, Birko 21:33 in Rekar 21:40. Do prihoda Kozireve, Rantane-nove in Edstrdmove, ki so imele zelo visoke startne številke, je bilo kaj težko govoriti o tem, kdo bo odnesel domov olimpijske medalje. Nazadnje sta bili to odlični Rusinji Ljubov Kozi reva in Ra d ja Erošina ter mnogo slabša tekmovalka Švedske Edstrom. Kot celota so bile tudi tokrat najuspešnejše še Stephens boljši od Zatopka Odličen avstralski tekač na dolge proge Da ve Stephens, ki mu pravijo »leteči mlekar,« je v Melbournu dosegel svoj prvi svetovni rekord. Progo 6 milj je pretekel v času 27:54.0, kar jc za 5.2 sekunde boljše od dosedanjega svetovnega rekorda, ki ga je držal Ceh Emil Zatopck. V Leningradu je sovjetski skakalec Stepa-nov v dvorani preskočil 202 cm v višino. Svetovni rekorder v teku na 3000 m z zaprekami, Poljak Jcrzy Chromik, je nedavno izjavil, da bo na olimpijskih igrah nastopil po vsej verjetnosti v teku na 10.000 m in v svoji specialni disciplini stecplc-chasu. Na 5000 m pravi, da ne namerava teči, ker bo konkurenca tam premočna. Atletska sezona v ameriških dvoranah sc nadaljuje. Na tekmovanju v Filadelfiji so bili doseženi naslednji važnejši rezultati — 50 y: Richard 5.4, 600 y: Jcnkins 1:12.2, Whitfield 1:12.5, 1000 i/. Sowcll 2:12.6, 50 y ovire: Cal-houn 6.0, višina: Deavis 208, palica: Richards 4.65, Bragg 4.57, Laz 4.52, Welbourn 4.52. Na tekmovanju v Washingtonu sta iirrrla največ uspeha 19-Ictni Dave Sime, ki je pretekel 100 y v času 9.5 ter premagal Stanfielda in Richarda ter Isabcl Daniels, ki je dosegla na 50 y s časom 5.8 doslej najboljši rezultat na svetu. MioiiC 11, JioiA 16. Bin V četrtek je bila v Kairu zaključena letošnja kolesarska dirka po Egiptu. Kot je bilo pričakovati, se v zadnjih etapah skupna ocena posameznikov in moštev ni bistveno izpreme-nila in je končni vrstni red naslednji: 1. Mcn-čo Dimitrov (Bolg) 50;05:52, 2. Stolmačev (Bolg) zaostanek 55 sck., 3. Wieczkowski (P) 2:00, 4. Bugalski (P) 4:41, 5. Vesely (CSR) 4:51, 6. Sandru (Rom) 5:25, 7. Teulcr (V. Ne) 7:24, 8. Raven (Dan) 7:42, 9. Komuniewski (P) 9.41, 10. Petrovič (J) 10.49, 20. Jugo (J) 49.42 28. Bajc (J) 1:24.03, 29. Vuksan 1:24.55; ekipe: 1. Bolgarija 150;08:56, 2. Poljska — zaostanek 12:37, 3. Vzh. Nemčija 22:03, 4. Romunija 25:17, 5. Danska 44.13, 6. Jugoslavija 1;06:56. Iz raznih športov Evropski prvak lahke kategorije Italijan Duilio Loi jc v Milanu po točkah premagal injii 112 Miim ii Risi« Cortina, 29. jan. Razen teka žensk na 10 km sta bili včeraj na sporedu še dve disciplini. Svoje tekmovanje so dokončali tekmovalci z dvosedežnim bobom, ki so prvi dve vožnji ga skupaj je nastopilo 46 drsalcev iz 19 držav, ki so se razvrstili takole: 1. Grišin Evgenij (SZ) 40.2, 2. Grač Rafael (SZ) 40.8, 3. Gjestvang Ain (Nor) 41.0, 4. Sergejev (SZ) 41.1, opravili že v petek. Že po treningih 5. Salonen (Fin) 41.7, 6. Carovv (ZDA) Zmagovalke iz Faluna so bile tudi v Gortini najhitreiše tekmovalke Sovjetske zveze, za njimi tekačice pa skandinavskih držav. Najboljše srednjeevropske tekmovalke pa smo enako kot pri moških našli med Čehinjami in Poljakinjami. Jugoslovanke se s svojimi mesti ne morejo preveč pohvaliti, čeprav so imele dokaj smole. Rezultati: 1. Kozi reva Lj ubov (SZ) 38:11, 2. Erošina Rad j a (SZ) 38:16, Edstrom Sonja (Šved) 38:23, 4. Kolčina (SZ) 38:46, 5. Rantancn (Fin) 39:40, 6, Hietamies (Fin) 40:18, 7. Johansson (Šved) 40:20, 8. Polku-nen (Fin) 40:25, 9. Kaaleste (SZ) 40:29, 10. Brusveen (Norv) 40:38, 11. Wahl (Norv) 40:49, 12. Kiero (Fin) 40:52, 13. Eriksson (Šved) 40:56, 14. Martinsson (Šved) 41:04, 15. Lauer-mannova (ČSR) 41:04. 16. Bukowa (Polj) 41:09, 17. Peksa (Polj) 41:28, 18. Krzeptovvska (Polj) 41:37, 19. Patockova (ČSR) 41:52, 20. Ammann in Hausehild (Nem) 42:22. 23. Taff-ra (It) 42:51, 31. Romanin (It) 44:17, 32. Belaj (Jug) 45:32. 33. Rekar (J) 45:36, 34. Dimova (Bolg) 45:55, 35. Birko-Knstec (Jug) 46:03. 56. Vodenlič (Jug) 46:28, 38. Simon (Rom) 49:32. 39. Boeariu (Rom) 49:37. Znanemu vratarju madžarske reprezentance Crosicsu, je pretekla daljša kazen, ki jo je dobil zaradi tihotapske afere. Vratar, katerega so imenovali »črti panter«, bo v kratkem zopet nastopil, vendar ne več za Hon-ved, ampak za moštvo Tata Patiyai, ki se jc letos uvrstilo v prvo ligo. in kasneje kvalifikacijskih vožnjah je bilo jasno, da lahko bodoče nosilce zlate .medalje iščemo le med Italijani. Vprašanje je bilo le, ali bosta osvojila prvo mesto domačina iz Gortine Monti in Ivera, ali pa bosta to pilota Dalla Costa in Conti. Takoj po prvih dveh vožnjah v petek si je bob Italija L, katerega je krmaril Dalla Costa, pridobil toliko prednosti pred svojima rojakoma, da jo druga italijanska dvojica ni mogla več nadoknaditi. Med ostalimi bobi se je razvila lahko samo borba za preostala mesta. Velika zmaga Italijanov gre nn eni strani na račun odličnega poznavanja proge, na drugi pa tudi visoke kvalitete italijanskih vozačev in odličnih vozil, izdelanih po italijanskih konstruktorjih. Rezultati: 1. Italija I (Dalla Costa-Conti) 5:30.14, 2. Italija II (Monti-Alvera) 5:31.45, 3. Švica I. (Angst-Warburton) 5:37.46, 4. Španija 5:37.60, 5. ZDA I. 5:38.16, 6. ZDA II 5:40.08 , 7. Švica II. 5:40.11, 8. Nemčija II. 5:40.13, 9. Nemčija I. 5:41.34, 10. Vel. Britanija II. 5:42.83, Hitrostni drsalci so se najprej pomerili na najkrajši progi, t. j. na 500 m. Odlično pripravljena proga na jezeru Misurina in dobra konkurenca je dala rezultate, kakršnih najhitrejši drsalci še na nobenem tekmovanju niso dosegli. Velikih presenečenj ni bilo. Prvo mesto je osvojil svetovni rekorder Evgenij Grišin v času enakemu njegovemu rekordu. Tudi drugi je bil Rus Rafael Grač in le tretje meslo Norvežana Gjestvanga predstavlja morda majhno presenečenje, istočasno pa je ta norveški drsalec tudi preprečil trojno zmago ruskih drsalcev. Mnogo več so strokovnjaki pričakovali od ameriških drsalcev, ki so bili na kratkih progah doslej vedno odlični. Tokrat pa so morda z izjemo Carovva, močno odpovedali. Vse- 41.8, Hickey (Avstral.) in Malmsten (Šved) 41.9, 9. Jaroinen in Hamberg (oba Finska) 42.2. kubanskega boksarja Zulueto. Drugi evropski prvak, in sicer prvak bantam kategorije Mario d'Agata pa je v Manili na Filipinih prav tako po točkah opravil s Filipincem Cezar- Bioii evropski prvak težke kategorije Nemec Heinz Ncuhaus je v Dortmundu po točkah premagal Amerikanca Rexa Laynea. Veliko presenečenje je prinesla tretja tekma južnoameriškega prvenstva v nogometu. Reprezentanca Čila je v Montevideu premagala enega favoritov prvenstva, Brazilijo s 4:1 (1:1). Italijansko košarkarsko moštvo Gira jc v Bologni premagala iz Tel Aviva z 69:65 (25:'O). Rezultati U. kola italijanskega prvenstva v košarki — Pavia : Vcrcsc 55:37, Gira : Mo-tomorini 43:47, Roma : Tricstina 73:56, Borit (ti : Stclla Azzurra 77:46, Virtus : Ca m a 79:60, Reyer : Bonelli 90:66. Lestvica: Virtus 26, Borlctti 15, Motomorini 15, Gira 15, Pavia 15. V Pragi je košarkarska reprezentanca ČSR premagala Francijo z 82:63. V Bordcauxu pa sta sc pomerili namiznoteniški reprezentanci istih držav. Tudi v tem srečanju so bili uspešnejši Čehi, ki so zmagali s 5:2. Edini točki za Francijo sta dosegla Lanskoy, ki je premagal Štipcka in Watclova, ki je odpravila Krcjčovo. V Četrtfinalu mednarodnega teniškega prvenstva Skandinavije v Stockholmu je Danec Ni vi s en premagal Amerikanca Stcwarta z 10:8, 13;|5, 9:7 in 6:1. Avstralski plavalci nezadržni Skupščina Plavalne zveze Slovenije Plavanje razširiti v vse kraje Ljubljana, 29. jan. 2e v uvodnih besedah, ki jih je v pozdrav skupščini Plavalne zveze Slovenije izrekel delegat PSJ tov. Ante Lambaša, je bilo poudarjeno glavno delo PZS v preteklem letu in sicer velika skrb za množičnost plavalnega Športa v Sloveniji. Plavalne šole, ki so pričele lani delovati v 16 krajih Slovenije, so največji uspeh, s katerimi je stopila PZS na letošnjo skupščino pred Polno dvorano delegatov 13 osnovnih organizacij, kar je doslej največja udeležba na skupščinah PZS. Iz obsežnega poročila, ki ga je PZS pripravila v obliki brošure, je bilo podrobno dokumentirano delo PZS v razdobju dveh let. Statistični del publikacije in razvoj najvažnejših dogodkov v plavalnem športu od osvoboditve do danes je pripomogel, da je postalo poročilo pomembna dokumentacija, saj imamo tako zbrano vse najvažnejše, kar se je v razvoju plavanja po zadnji vojni zgodilo v Sloveniji. Danes združuje PZS 1045 članov v 15 osnovnih organizacijah. Seveda aktivnost vseh teh 15 organizacij ni povsem zadovoljiva, tako da lahko govorimo vsaj o treh društvih, katerih delovanje v preteklem letu ni bilo povoljno. Večurna debata, v kateri so poleg delegata PZS tov. Lambaše pozdravili skupino tudi predsednik Zveze športov Slovenije tovariš Krese in delegat Zveze ■»Partizan« tov. Bergant, je bila nadvse bogata v problemih in predlogih za izboljšanje dela v bodoči sezoni. Predsednik pzs tov. dr. Linhart Je v debati nakazal glavne probleme, ki danes še zavirajo večji napredek glede kvalitetnega dviga. To je predvsem pomanjkanje strokovnega kadra trenerjev, organizacijske težave klubov, ki so v veliki večini brez tradicije in izkušenih delavcev ter finančni problemi, ki v nemajhni meri teže skoraj vse plavalne organizacije. Z velikim veseljem so pozdravili delegati vest, da bo v kratkem sestavljen odbor za gradnjo zimskega bazena v Ljubljani, kajti o zimskem kopališču, ki bo istočasno reševalo tudi problem ljudskega kopališča v Ljubljani, so z vso resnostjo pričeli razpravljati že tudi oblastveni forumi. Tov dr. Linhart se je v svojih izvajanjih zahvalil predvsem ML O Ljubljani in še posebej predsedniku tov. Dermastij!, ki je z velikim razumevanjem podprl gradnjo kopališča Kolezija, ki je danes v zaključni fazi dela in bo že v prihodnji sezoni služilo kot javno kopališče. Delegati so v debati posvetili posebno pozornost tudi organiziranju plavalnega športa v Slovenskem Primorju, kjer doslej ni bilo nobene delavnosti. Iniciativni odbor za gradnjo bazena v Piranu, ki se je sestal prav na isti dan, je že prvi porok, da se bo plavalni šport razživel tudi v tem delu Slovenije Prav posebno pereč problem Je nakazal delegat iz Celja, ki je dejal, da je njihov klub prav gotovo edinstven ne samo v Sloveniji, temveč celo v Jugoslaviji, saj deluje že nekaj let brez vsakršnih možnosti za treninge. Gradnja plavalnega bazena v Celju postaja ne samo problem za plavalni šport, temveč je to že družbeni problem, saj se Celjani v vročih poletnih dneh sploh nimajo priložnosti kopati! Čeprav so celjski plavalci pokazali veliko upornosti tako pri treningu kakor tudi pri iniciativi za izgradnjo tega objekta, se ni še nič premaknilo z mesta. Apel, ki ga je izrekel delegat Celja na PZS ln ZŠS bo prav gotovo terjal, da je bosta tudi ti dve organizaciji z večjo vnemo zavzeli za rešitev tega res perečega vprašanja. V odmoru so si delegati ogledali film o šoli skokov, ki so ga izdelali skakalci ZPK Ljubljane. To delo, ki je prvi tovrstni film izdelan pri nas, zasluži vse priznanje agilnih skakalnih delavcev v tem ljubljanskem klubu, ki je s svojo sistematično šolo vzgojil danes naj večji kader mladih in nadarjenih skakalcev. Koledar prireditev, ki so. ga ob zaključku skupščine sprejeli delegati .izgleda takole: 22. julija: prvenstvo drugorazrednih klubov (I. kolo) Ilirska Bistrica, 28.-29. juh ja: I. kolo prvenstva LRS v waternolu (Maribor) in prvenstvo LRS v skokih (Ljubljana), 4.-5. avgusta: mladinsko prvenstvo v vvaterpolu (Kranj), 10.—12. avgusta: mladinsko prvenstvo v plavanju (Ljubljana), 18.—19. avgusta: mladinsko prvenstvo v skokih (Maribor) in II. kolo prvenstva v \vaterpolu (Ljubljana), 24,—25. avgusta: prvenstvo LRS v plavanju (Kranj). Novemu odboru ponovno predseduje dr. Božo Linhart. Prešern Mitju V zadnjem času poročamo skoraj v vsaki številki o odličnih rezultatih avstralskih plavalcev, ki bodo, kot kaže, v domačih bazenih na olimpijskih igrah predstavljali zelo trd oreh tako Amcrikancem kot Japoncem. Tudi tokrat lahko zopet poročamo o nekaterih izvrstnih rezultatih, doseženih po avstralskih plavalcih. Komaj 17-letni Murray Garret-ty je v Sydneju v bazenu, dolgem 55 y preplaval 1650 y v času novega avstralskega rekorda 18:36.3, pri čemer je dosegel na 1500 m vmesni čas 18:29.7. To je šesti najboljši čas v vsej zgodovini plavanja in najboljši rezultat dosežen po plavalcu, ki po poreklu ni bil Japonec. Boljše od mladega Avstralca so doslej plavali štirje Japonci (Furuhaski, Yama-skita, Skintaku in Ono) ter Havajec japonskega porekla Konno. Odličen rezultat je bil dosežen tudi na 110 y, kjer je Garry Chap-irinn plaval 56.6, kar je tretji najboljši čas na svetu, dosežen v velikem bazenu. Tudi drugoplasirani Devitt je bil s 57,7 Še vedno odličen. Morda še boljši pa je bil Avstralec Rex Aubrey, ki študira na univerzi Vale v ZDA. Na plavalnem tekmovanju v Wcst Po-intu je preplaval 100 y v času 49.2, kar je enako svetovnemu rekordu, ki ga drži Ame-rikancc Cleveland. Tudi francoski plavalci so uspešno stopili v novo leto. Na plavalnih tekmovanjih v raznih krajih so bili doseženi solidni rezultati, najbolj pa se je izkazal svetovni rekorder v hrbtnem plavanju Gilbert Bozon, ki je v Reimsu dosegel na 100 m hrbtno odličen čas 1:04.5. Prav malo jeza svetovnim rekorderjem zaostal mladi Coignot, ki je plaval 1:06.0. Davisov pokal 1956 V Melbournu so izžrebali pare za letošnje tekmovanje za Davisov pokal. V prvem kolu, ki mora biti zaključeno do 1. maja, se bodo v evropski coni pomerile naslednje reprezentance: CSR in Pakistan, Poljska in Avstrija, Finska in Irska, Luksemburg in Švica, Monako in Španija, Norveška in Izrael, Jugoslavija iu Egipt ter Turčija in Nizozemska. Avtomatično so se v 2. kolo uvrstile: Belgija, Anglija, Čile, Danska, Francija, Nemčija, Italija in Švedska. Zmagovalec srečanja Jugoslavija : Egipt bo v 2. kolu nastopil proti Angliji. 2. kolo mora biti končano do 15. maja, tretje do 3. junija, polfinale do 19. junija in finale cone do 24. julija. Zmagovalec evropske cone sc mora do 8. decembra spoprijeti z zmagovalcem ameriške cone, zmagovalec tega dvoboja pa do 15. decembra z zmagovalcem vzhodne cone. Finalno srečanje med lanskim zmagovalcem Avstralijo in moštvom, ki bo zmagalo v dvoboju med zmagovalci con, bo od 26. do 28. decembra v Adelaidi. V 19. srečanju profesionalne turneje je Gonzales premagal Traberta s 6:4 in 6:4 ter povečal rezultat dvoboja na 13:6 v svojo korist. V igri dvojic p {»sta Trabert in Hnrtvvig premagala Gonzalesa in Segnro «= 6:2 in 6:2. Nogomet po svetu V drugi tekmi južnoameriškega prvenstva v nogometu jc Argentina v Montevideu premagala Peru z 2:1 11:0). Rezultati nekaterih mednarodnih nogometnih tekem — Austria (Dunaj) : reprezentanca ( ostarice 3:1, AEK (Atene) : Ra pid 0:0, reprezentanca Asturije : LASK 3:2. 24. kolo nogometnega prvenstva Francije je dalo naslednje rezultate — Sochaux : Rciins 4:3, Nice : Nimes 2:1, Nancy : Lcns 1:0, Se-dan : Bordcaux 1:0, Lilič : Racing 6:1, Lyon : St. Etienne 2:1, Toulouse : Monaco 3:1, Strasbourg : Marseille 5:0, Troycs : Metz 1:1. -Lestvica: Nice 28, Reims 26, Lens 26, Seda n 25, Lven 25. OBČNI ZBOR PK KAMNIK Kamnik, 29. jan. — Danes so plavalci Kamnika polagali svoj letni obračun. Občni zbor jc bil zelo dobro obiskan, kar dokazuje, da je plavalna sekcija v klubu Kamnik zelo disciplinirana in tudi najbolj agilna. Občni zbor so obiskali tudi zastopniki družbenih in športnih organizacij. Plavalci Kamnika so imeli v preteklem letu lepe uspehe, saj so v svoji skupini v hrvat-sko-slovcnskl ligi zasedli drugo mesto, mladinci pa so bili tretji v LRS. Zelo dobro in uspešno je delovala plavalna šola pod vodstvom tov. Auerspergove. Precej pereče pa je finančno vprašanje, vendar jim je predsednik matičnega društva SSD Kamnik tovariš Trpine obljubil polno pomoč pri nabavi rekvizitov. V imenu Plavalne zveze Slovenije je občni zbor pozdravil dr. Skoberne, ki je med drugim dejal, da PZS gleda z velikim upanjem na Kamnik. Ob zaključku so izvolili nov odbor, kateremu pa ne predseduje — kakor vsa ostala leta — Tone Cerer in se bo njegova odsotnost v društvu močno poznala. W. Nogometaši Branika so pričeli Maribor, 29. jan. — Prekrasno vreme in odličen teren sta zvabila nogometaše Branika na igrišče v Ljudskem vrtu. Trener Kodrnja je razpoložljive igralce razdelil v dve moštvi: poročene in neporočene. Tokrat sta tudi prvič oblekla društveni dres nova igralca Branika Čeke v in Pandur. Borba je bila prav živahna pod vodstvom inž. Božičeva ter so v njej zmagali poročeni z 2:1. STRELSKI DVOBOJ NA KODELJEVEM Ljubljano, 29. jan. — Včeraj so tekmo-vali v dvorani SD Vide Pregare na Kodeljevem strelski družini Elma iz Črnuč in Vida Pergarc iz Most. Po rezultatih, doseženih na meddružinskem tekmovanju, je veljala SD Elma za favorita. Na tem dvoboju pa je zmagala SD Vida Pregare z 2858 krogi pred SD Elmo z 2722 krogi. V konkurenci članov je zmagala SD Vida Pregare z 2399 krogi pred SD Elmo z 2312 krogi. Na tekmovanju pionirskih ekip na Taboru so bili zmagovalci pionirji SD Vide Pregare z 385 krogi pred Taborom z 363 krogi. LETO XII. Štev. 5 Atletsko prvenstvo Slovenije v dvoranah Ljubljana, 29. jan. Pršič v zgodovini slovenske atletike je bilo danes prvenstvo Slovenije v zaprtih prostorih. Gospodarsko razstavišče in Triglav-film sta pokazala dovolj mladinci: 60 m: Solareoič (Sv) 7.1 (slovenski razumevanja za atletiko, saj sta dala na raz- in jugoslovanski rekord). Kolnik (O) 7.1, Vu-polago svoje prostore in jih obenem tudi od- čer (K) 7.5, 1000 m: Groznik (O), Derganc (O) lično pripravila za tekmovanje.. Precej gl c- zaostanek 0.1, Naraks (K) 6.0, 60 m ovire: Kolti alee v se je že dopoldne zbralo v paviljonu uik (O) 8.S, Cerkovnik (M) 9.5, Puc (P. N. G) Gospodarskega razstavišča in z velikim za- 9.6; članice 60 m: Stamejčič (O) 7.8, Sikovec nimanjem so sledili prvemu delu prvenstva — (K) 8.0, Bajželj (O) 8.2, 600 m: Slamnik (K), Hrastničani so res mojstri Ljubljana, 29. jan. Ljubitelji orodne telo- Urbanc nima sebi enakega konkurenta, zelo vadbe so bili po dolgem času spet prijetno blizu mu je še Senica in še nekateri. Sploh presenečeni, kajti včeraj zvečer in danes do- so tekmovalci iz drugih krajev Slovenije popoldne je bila v Ljubljani izbirna tekma nuj- kazali mnogo več, kot smo od njih pričako-boljših telovadcev iz raznih krajev Slovenije vali. To pa dokazuje, da si je orodna telo-za sestavo dveh slovenskih reprezentanc, ki vadba že precej utrla pot na naše podeželje, bosta letos nastopili v dvoboju s llrvatsko in Vse tekmovanje je potekalo brez pomanjklji-ger (K) 8.2, Kovač (K) 8.4, Novak (O) 10 0; (KI) 4.16, krogla-^ SvetličičiJSv) 10.15, Camer- Si>vern0 Italij0 Nastopili so 4 člani zveznega vosti, saj je bila organizacija, ki jo je izve- razreda, 18 članov I. razreda in 3 mladinci, del danes »Partizane Tabor zelo dobra, pa Prvi dan so tekmovali v študijski telovadnici tudi sodniški zbor, ki je bil sicer zelo strog Lorger in Stamejčičva lanalta dneva 5.8, 2000. m: Važič (K), Tratnik (O) zaostanek II sekuud, Klančar (O) 25.6, 60 m ovire: Lor- lcšnik (KI) 11.43, mladinke — daljina: Škrjance (O) 4.38, Nedeljkovič (Mar) 4.24, Prečnik nik (Sv) 10.04, Škrjanec (O) 9.32. Rožman Marko tekom. Skoraj po vsaki disciplini je napovedovalec objavil, da je bil izboljšan slovenski in jugoslovanski rekord za zaprte prostore. Navdušenje je bilo seveda veliko, vendar so že med samim tekmovanjem atletski strokovnjaki nekoliko zmajevali z glavami nad odličnimi rezultati. Po tekmovanju so izmerili »tekališče« in ugotovili, da je bilo namesto 182 dolgo samo 175 m. Z vsemi rekordi na progah daljših od 60 m, sedaj seveda ni nič. Prvake smo sicer dobili, toda na neko* Kovač (O) zaostanek 12.2, Ocvirk (K) 14 4, 60 m ovire: Stamejčič (O) 9.0, Bajželj (O) 9.8, mladinke: 60 m: Unterreitcr (M) 8.3, Šušteršič (S) 8.4, Gojkovič (S) 8.5, 400 m: Cvikclj (K), Rehar (K) zaostanek 0.2, Hauptman (O) 1.6. Tudi popoldanski del tekmovanja v ateljeju Triglav filma je dal nekaj odličnih rezultatov in morda največje presenečenje predstavlja nov državni rekord za dvorane v metu krogle TUDI NOGOMETAŠI KAMNIKA NA OBČNEM ZBORU Kamnik, 29. jan. — Po dolgem životarjenju v prejšnjih letih se je tudi nogometna sekcija SSD Kam- Tivoliju in sicer na drogu ter preskokih čez pri presoji, je brez napak izpolnil svojo na-konja. Že ob tej priložnosti smo lahko ugo- Jogo. Gledalci so bili zlasti navdušeni pri valovili, da so se zbrali v medsebojni borbi res ja a na bradlji in prostih vajah, še posebej pa najboljši, med katerimi pa so se nekateri še ob končnem nastopu na drogu, ki danes sicer posebej odlikovali. Glavni del tekme pa je ni veljal za konkurenco. Po vsem videzu šobil danes dopoldne na Taboru. Medtem ko je deS so fantje vzeli tekmovanje zelo resno, saj je danes zbralo nekaj sto ljudi, ki so z zani- lahko ujamo, da bosta obe reprezentanci dota an jem sledili izvajanjem telovadcev na po- stojno zastopali našo republiko. Zlasti toplo nika okrepila saj Člani tekmujejo bila včeraj tekma bolj internega značaja, se je bilo občutiti pri njih skrbno pripravo. Zato v prvem razredu LNP, imajo pa tudi mladinsko ekipo. Z večjo disciplino na treningih in pa s prilivom novega kadra, katerega nameravajo v letošnjem letu bolj uspešno vključevati v svoje vrste, so prepričani, da bodo dosegli še boljše rezultate. Na koncu so iz- sumeznili orodjih. Nastopili so namreč na bradlji, na konju z ročaji, na krogih in s prosto vajo, pri čemer so pokazali dosti vadbenih fines, pri tem pa solidno znanje in dovršeno tehniko. Videti je bilo kot da bi hoteli člani I. razreda resno poseči v borbo z priznanje gledalcev so želi mladinec Cerar ter člani Urbanc, Senica, Šlibar in Pahor, ki so sc vsak na »svojem« orodju dobro izkazali. Drži namreč, da nekateri bolj obvladajo vaje na tein, drugi pa na onem orodju in da so tekorekoč mojstri vsak svoje disci- 11 Težko'jc govoriti °o k'-al!"e"i ^Jkmovaicev “pet enkrat brez treninga. Sploh so bili me- ženske, ki ga je dosegla Nada Kottušek, volili' nov upravni odbor kluba, ki je v celoti izmenjan. Stari odbor na srednjih in dolgih progah, saj si z doseženimi rezultati zaradi zgoraj omenjenega dejstva ne moremo dosti pomagati. Lahko pa povemo, da smo lahko z vsemi teki na 60 ra .v. . . . . .... .... j i • • c< i _ ta ti v skoku v višino in skoku ob palici niso tako z ovirami kot brez, zadovoljni, btouko „ . , talci krogle v drugem delu tekmovanja najuspešnejši. Novi jugoslovanski rekord smo zabeležili tudi pri članih po Igorju Penku in pri mladincih po Gibalu iz Kočevja. Rezul- Lorger je z veliko prednostjo zmagal tako na ovirah kot na običajnih 60 ra in dosegel tu rezultat, s katerim je možno teči 10 6 ali pa še boljše na 100 m. Tudi Draga Stamejčič je s svojima zmagama in rekordi v obeh disciplinah dokazala, da je sedaj koncem januarja odlično pripravljena in zato od Lorgerja in Stamcjčičcve na mednarodnih tekmovanjih v dvoranah v Dortmundu, Kiel i in Varšavi marsikaj pričakujemo. Lepe borbo smo videli tudi med mladinci in člani na 1000 m, prijetno pa je presenetil Kladivarjov atlet Važič na 2000 m. Rekorderka Slamnikova seveda na 600 m ni imela večje konkurence. Rezultati dopoldanskega tekmovanja: »'lani — 60 m: Lorger (K) 6.8, Kovač (K) 7.1, Torkar (Part. K.) 7.2, 1000 m: Vipotnik (K), Gajšek (K) zaostanek 0.4 sekunde, Kopitar (K) bili tako dobri, čeprav je Lcšek izenačil slo venski rekord za dvorane, Koncilja in Urbajs pa sta v višini dosegla celo novega. Isto višino pa sta poleg njiju preskočila še mladinca Brodnik in Drašler. V skoku v daljino se je s svojim običajnim rezultatom približala le Stamcjčičcva, ki jc dopoldne doseženim rekordom priključila še enega. Organizacija današnjega prvenstva je bila na obeh prizoriščih odlična, če izvzamemo »nesrečo« primerjanju proge. Na tekmovanju so poleg atletov iz Ljubljane sodelovali še tekmovalci iz Celja. Maribora, Kočevja in Nove Gorice. ni dobil razrešnice zaradi nekaj nerešenih finančnih vprašanj. OSTRE BORBE Ljubljana : Branik 4970 : 4942 Maribor, 29. jan. Današnje srečanje onimi zveznimi,- vmes pa so se dobro izkazali pline. Tudi lov. Gregorka, predsednik odbora tudi mladinci. Hrastnik, ki jc poslal na to za orodno telovadbo pri »Partizanu« Slovc-tckmovnnjc največje število telovadcev, nas nijCi ki je vodil to tekmovanje, jc bil z dose-je tudi kvalitetno najbolj presenetil, «aj n. pr. ženimi rezultati zelo zadovoljen in nam je zatrdil, da se nadeja razveseljivih uspehov ob važnih nastopih slovenskih reprezentantov. Rezultati so bili naslednji: mladinci: Cerar (Nar. dom) 54.6 točk, Vrenko (Mrb I) 46.5, Šrot (Gaborje) 42.7; člani L raz.: Senica (Hrastnik) 55.4, Težak (Trb) 49.5, Lesjak (Celje) 4S.5, itd.; člani zvezni raz.: Urbanc (Hr.) Z 278 keglji. Tudi domačinu Kobalu 49 2> Šlibar (N. d.) 47.8, Zupanc (Tabor) 45.6. v začetku ni šlo posebno dobro, po- ___________________ izenačenih nasprotnikov {. slovenske kegljaške J lige Je ^^/^fnji* pa je d^gel h.lrv no st,r,ste,no ketrlnsre Najboljši rezultat dneva 293 kegljev. Likovnik je mirno in sigurno dose- privabilo na Štiristezno^ kegljišče ^^ijši 'r^ltot dn^a 295 1^1^ Konstruktorja številne gledalce, so bili priča zanimivi in ostri borbi , » običajni rezultat na polno dveh precej izenačenih nasprotni- 2g2 ifiJ ^-genje 278 kegljev, kov. Vendar se navzlic dobrim re- Končni rezultat je jal za Ljubljano zultatom posameznikov, med kale- , povpreček 823.3, za Branik 823.7 nun jc btl najboljs, Brantkovec Ko- kt! ljev 1 Rezultati posameznikov: bal, niti Ljubljani, niti Braniku m Ljubljana 4970 (Gabrovšek ?92 Ja- Rezullali popoldanskega lekmooanja — člani posiečilo ogrozili prvega mesta na nejjg gfop Ca dež 827, Dominko 782, višina: Koncilja (P. Koč) l?o, Urbajs (KI) ‘alje ' odličnemu moštvu kranjskega Mlak 848 Likovnik 860): Branik: Triglava,_ ki je se vedno na čelu s (4942) Gomo1j 822. Podkrižnik 791, Ve ver 821, Orel 837, Amer 801 in ro. Sluga (Lj), Zupan (Lj) in Novak (O) 160, - ... troskok: Kolnik (O) 15.5’, Pečnik (O) 12.98, 5U"ti kc=1B1 Gogič (KI) 12.71, palica: Lcšek (KI) 3.60, Ve-hovar (KI) 3.40. Brodnik (KI) 3.20, krogla: Penko (Lj) 5.02, Vovk (Lj) 12.53, Markcž (Mar) 11.05: mladinci — višina: Brodnik (KI) 170, Drašler (O) 170, Pečnik (O) 165, krogla: Gibal (Part. Koč) 14.79, Kas jak (Mar) 13.60, Brodnik (KI) 13.12, članice: Rozman (Lj) 135, nje zu klasično kombinacijo. Precejšnje pre- gumak (K|) n0 daljina: Stamejčič (O) 5.45, scnečenjc predstavlja prvo mesto ruskega Rus Moškin najboljši v skokih za kombinacijo Cortina, 29. jan. Danes popoldne sc je začelo s tekmovanjem v skokih tudi tekmova- skakalca Moškina, ki je skočil .'5.5 in 77 m ter 220 točk. Za njim so se uvrstili Stenerscu (Nor) 218.5 (73, 74 m), Eriksson (Sv) 216 (72.5, 72,5), Joshizavva (Jap) in Schiffncr (Av) 214, Kovvalski (Polj) 213, Eggcr (Av) 211.5, Nicmi nen (Fin) 209.5, Gasienica (Polj) 206.5 in Glass (Ne) 205.5. Tudi umetni drsalci so danes zjutraj pri čeli s svojini tekmovanjem. Na sporedu so bili obvezni liki za moške. Po tem prvem delu tekmovanja je vrstni red naslednji: 1. A. H. Jonki n s (ZDA) 852.2, 2. Robertson (ZDA) P40.i, "S. D. Jenkins (ZDA) 837.3, 4. Giletti (Fr) 822.5, 5. Booker (VB) 792.7, 6. Divin (CSR) 788.5. Nogometno prvenstvo Italije ITALIJA — 1?. ko'o: Atalanta : Pvo Patria 4:1, Bologna : Ju v en t us 0:1, liorentina : Ge-noa 3:1, Intcrnaziouale : Spal 3:1, Lazio : Mi lan 2:3, Lancrossi : Tricstina t:l, 'Napuli : Padova 1:0, Sampdoria : Roma 1:0, Torino : Novara 2: L Lestvica: Fiorcntina 27, Milan 22, Torino 21, J u ven t us 20, Sampdoria 19, Roma IS, Padova IS, Laneiossi 18, Internazionale lq, Spal 17, Na poli 17, Atalanta 1". Lazio 13, Ge lioa 14, Novara 13, Tricstina 13, Bologna 12, Pro Patria 7. Bajželj (O) 4.70, Perišič (O) 4.41, krogla: /O) t nMrbvMvt.a- /r>) it /o. Ge- Prvi štirje tekmovalci Branika so Kobal 870. vodili s prednostjo 9 kegljev, nato Položaj na tabeli I. slovenske lige pa so nastopili še Ainar in Mlakar izgloda takole: Triglav 3028. Ljub-ter glavna konkurenta Kobal in Li- Ijana 4970, Branik 4942, Ilirija 4877, ko v ni k. Ainar je bil slabši jiri či- Gradis (Ljubljana) 4784, Beton (Ce-ščenju, kjer je dosegel 226 kegljev, 1 je) 4741, Maribor 4738, Kladi var medtem ko je bil Mlakar uspešnejši 4705, Krim (Lj) 4669, Jesenice 4602. 1 sni Diejka v Ravnah zamre? Ljubljana, 29. jan. Število odbojkarjev sc je v zadnjem času, precej povečalo, pa tudi kvalitetno so naši po-svetili novemu načinu tekmovanj, katerega je skušala Zveza čimbolj prilagoditi sklepom Zveze športov odbojkarji precej napredovali, saj to Slovenije. Po predlogu- OZS je bila jasno kaže naslov državnega prva- ukinjena hrvatsko-slovenska liga, ka, ki ga je osvojil mariborski Bra- osnovana pa naj bi bila I. republi- ii i k. K povečanju števila odbojkarskih vrst v precejšnji meri prispevajo srednješolska prvenstva, ki šilijo zanimanje med mladino. V Ljubljani iakim prvenstvom posvečajo vso pozornost in talentirane igralce pritegnejo v klube. Drugod ška liga, v kateri naj bi nastopali »Partizane (Novo mesto). ŽOK Ljubljana, Oiympia, Ilirija, Kamnik, Jesenice in Fužinar. Po sklepu ZŠS naj bi bila tekmovanja v Sloveniji razdeljena najmanj v dve skupini. Zato je bil predlog za 1. republiško PARTIZAN : REAL (MADRID) 5:0 (1:0) Beograjski Partizan je odigral danes povratno nogometno tekmo za srednjeevropski pokal z enajsterico Reala iz Madrida. Za to tekmo je vladalo veliko zanimanje. Toda Partizanovi nogometaši niso mogli izenačiti razlike s prejšnje tekme ter so dosegli le 3 gole v svojo korist. To pa je zadostovalo, da se je v nadaljnje tekmovanje uvrstilo moštvo Reala. Jugoslovanski nogometaši spet zmagali Jugoslovanska nogometna reprezentanca je danes igrala svojo prvo tekmo v Šanghaju in je premagala mlado reprezentanco Pekinga s 4:2 (2:0). Gole sta dosegla: Veselinovič 3 in Toplak 1. — Najboljši igralci so bili Vereš, Toplak in Crnkovič. Ostali pa so igrali zelo slabo. Za tekmo je vladalo veliko zanimanje in sc je zbralo na igrišču 70.000 gledalcev. Iz Avstralije poročajo zopet o novem odličnem plavalcu. 18-letni David Thiell, je preplaval v Brtspanu 100 m v hrbtnem slogu v času novega avstralskega rekorda 1:04.7. V Berlinu sta se pomerili v dvoboju v dvorani kolesarski reprezentanci Vz, Nemčije in CSR. Zmagali so Nemci z rezultatom 7:5. teh priložnosti doslej še niso izkori- odbojkarsko ligo od ZŠS zavrnjen. mu jL, c]alcč n|So enaki. Mnenja smo, ... * * 11 ° LM • *—r, ‘x - ’ ZŠS. ne smela Marjana Bajžljeva na oviri-h Presenetljiv zaključek: Zagreb prvak ščali, čeprav bi imeli klubi od tega mnogo koristi. Dejstvo pa je, da odbojkarji vseh možnosti za nrido-bivanje mladine, predvsem delavske in vajeniške, še. ni o izkoristili in bodo morali temu vprašanju posvetiti še precej pozornosti. Tudi v partizanskih vrstah bo treba poiskati igralce, ki imajo zanimanje za to oanogo in teh pri »Partizanu« ni malo. O vsem tem so razpravljali na današnji skupščini Odbojkarske zveze Slovenije, katere sta se poleg delegatov vseh klubov udeležila tudi predstavnik Zveze športov Slovenije tovariš Srpan in predstavnik Zveze »Partizani tov. Verstovšek. Največ pozornosti pa so delegati Sporno jc bilo vprašanje Fužinarja bj v tem primeru ZSS ne iz Raven, zaradi katerega bi se pre- postopati tako ozko, saj pri od boječ j povečali potovalni stroški ekip. karjih doslej ni bilo takih pojavov Vendar vsaj za letos kaže. da ni ko( prj nogometaših in drugih šport-drugega izhoda, ker Fužinar v njkjh, »Vse športne naprave v Rav-vzhodnem delu Slovenije nima ena- nah so p]0d prostovoljnega dela de-kovrednih nasprotnikov. Delegati so javcev j,, športnikov tega kraja. S z glasovanjem enoglasno sklenili, naj trdim delom smo vzgojili ekipo, ki tudi Fužinar tekmuje v L slovenski jc dorasla tudi boljšim v državi. Pa ligi. Lani je namreč moštvo iz Ra- ne samo to, za njimi stoji cela vrsta ven osvojilo prvo mesto v hrvatsko- dobrih tekmovalcev, ki lahko vsak slovenski odbojkarski ligi in je s tem i,;p zamenjajo najboljše, nastopajo seveda postalo kandidat za zvezno pa tudi v drugih ekipali. Mislim, da ligo. Torej so enakovredni »Partiza- ],; ],;] to prehud udarec za Ravne, nu« iz Novega mesta, ki je lani iz- saj b; s tem odbojka v Ravnah padel iz zvezne lige. Prav gotovo hi bil za ta del Slovenije velik udarec, če bi moral Fužinar tekmovati z nasprotniki, ki zamrla.« ’To so bile besede delegata iz Raven, ki jasno kažejo, kakšne nosledice bi lahko imela odločitev ZŠS. COMU se ie Islr® pripravila za veliki praznik (Nadaljevanje na 1. strani) Naj bo kakorkoli že, nihče se ni nadejal, da bo novi prvak Zagreb in tako po sedmih letih roma naslov državnega prvaka iz Beograda v Zagreb. Cas bi bil. da dobimo umetno drsališče Vse tekme ki smo jih videli na letošnjem državnem prvenstvu, so pokazale, kakšna je razlika med moštvi, ki so lahko trenirala na umetnem ledu — na naravnem za-radi muhaste zime pač ni bilo mogoče — in to preko cele zime in pa med tistimi moštvi, ki tega nimajo in telesne vzdržljivosti nabirajo samo v telovadnicah. Med temi nesrečneži so tudi Ljubljančani. Nič ne pomaga dobra volja, niti veliki stroški, ki so jih vložili v trening v letošnji zimi! Kondicija jim pri-, manjkuje. Lahko rečemo samo to, da lestvica letošnjega državnega prvenstva ne pokaže realne slike. Ce govorimo o kvaliteti moštev, lahko mirno rečemo, da so moštva Partizana Ljubljane in Jesenic med seboj enakovredna in dejansko tehnične kondicije prekašajo vsa ostala moštva najmanj za razred. Kot pa ie žoga okrogla, je okrogel tudi Puck in ne pomaga nič drugega, kot priznati pravo m pošteno borbo, s katero so Zagrebčani nastopili i n zmagali v teh dneh, ter jim k u spehu iz srca < te- stitamo. Službena Zagreb 5 lestvica 5 0 0 34:9 lO Jesenice 5 4 0 1 42:10 8 Ljubljana 5 3 0 2 41:9 6 Partizan 5 2 0 3 42:19 4 Crv. zvezda 5 1 0 4 13:48 2 Mladost 5 0 0 5 6:83 0 Lestvica na Partizan 5 4 igrišču 0 t 57:4 0 Zagreb 5 4 0 1 28:21 8 Ljubljana 5 3 0 2 38:10 6 Jesenice 5 3 0 2 36:12 6 Crv. zvezda 5 1 0 4 13:48 2 Mladost 5 0 0 5 6.:S3 0 Najboljši strelci na državnem prvenstvu: 0’Neill 19 golov, Čebulj 10, Krajčič 8. Breiič 8, Renaud 8, Štefan, David in Volkar 7, Klinar, Čuček, Pogorelc 6. Najboljša tekma: Partizan proti Ljubi jann. Na j razburljivejša tekma: Jese- nice : Ljubljana. Po zaključku državnega prvenstva je zvezni kapetan Žitnik sestavil državno reprezentanco, ki bo v četrtek odpotovala v Nemčijo pod vodstvom tov. Francota in ki jo sestavljajo: Dušanovič in Makuša. Aliančič. Mijuškovič. D-a-govič, Mi očka, Pecelj, David, Renaud, Krajčič, Štefan. Čuček. Pogorelec, Janežič, Breiič, Čebulj B. in Turnšek. Znani smučarski trener Franci Cop, ki prisostvuje sedmim olimpijskim igram v Gortini d'Ampezzo, nam je poslal pismo, v katerem opisuje priprave pred pričetkom tega velikega zimsko-športnega praznika, ki bodo prav gotovo zanimale vse čitatelje Poleta. Piše takole: »Cortina, 25. jan. — Precej se je izpre-menilo v Gortini od leta 1951, ko so se pričele priprave za VII. olimpijske igre. Pri tem so se izživljali precej arhitekti, saj so nastale fantastične zimsko-športne naprave in lahko trdimo, da so najlepše in najmodernejše na svetu. Ne bi posebej opisoval niti skakalnice, niti stadiona, saj smo o tem že precej čl tali v časopisju. Odkar smo prišli v Gortino, se je ta že močno »olepšala«, kajti barvna pestrost se veča iz dneva v dan, vse je v zastavah in transparentih, hiše so okrašene od temeljev do streh. Poseben poudarek daje temu še pogled na okolico, ki obdaja olimpijsko mestece. Visoke stene Falorie, Tofane- in Monte Cristalla ter ostalih dolomitskih vrhov že vse dni klešče v soncu pod čudovito plavim nebom, ter nam v višini 2000 m toplo in prijetno kot spomladi. Najbolje razpoloženi smo šli na delo — trening na olimpijskih progah. In ko smo bili pred dnevi na startu ženskega in moškega smuka, nam je bilo kaj čudno pri srcu. Bili smo skoraj sami. Proge so izgledale kot bele, zlikane in 'poravnane preproge. »Rdeči možje«, reševalci in nadzorniki prog so bili pripravljeni na vsakih nekaj metrov. Kmalu nam je bilo jasno, zakaj je pri tem tako mirno. Do 23. t. m. je bilo namreč treba za vse, kar si podvzel, globoko seči v žep. Cene žičnicam so astronomske. že itak »dragi« alpinci smo kolektivno blagajno takoj navrtali. Dnevi so minuli, kot bi trenil, prav tako pa je na žalost izginjal tudi sneg s tekmovalnih prog. Ni bilo niti juga — termometer v senci še sploh ni padel pari ničlo, toda robniki »raketnih« smučarjev so po štirih dneh treninga proge popolnoma zdelali, da kažejo svoja rebra, ki jih bo brez nove snežne odeje zelo težko pokriti. Nesreča je tudi v tem, da so ta rebra »pogoltnila«, že ogromno smuči, poleg tega pa tudi tekmovalcev Doslej .iih je obležalo in bodo le še kot »gostje« v mavcu sodelovali na igrah. Zupančičeva progo smuka že dokaj obvlada. To je sorazmerno kratka in hitra proga, ima 15 vratič in v prvem delu precej spominja na sodobni ženski veleslalom. Tako je tudi prav, saj kmalu sledi gladek smuk, na katerem se lahko doseže hitrost do 80 km na uro, za nežni spol več kakor zadostna. Žrebanje za ženski veleslalom Je že izvršeno in bo Zupančičeva nastopila s startno številko 33. Rezultati z Grossglocknerja in Grin-deUvalda, so ji omogočili nastop s sorazmerno dobro startno številko. Novo je tudi to, da bo ženski veleslalom na progi, ki je določena za ženski smuk. Prvotna proga je potekala skupno z moškimi na nasprotnem hribu Tofane, to je na Kaloriji. Organizatorji so bili v zadnjem trenutku prisiljeni izpremeniti teren iz že navedenega razloga. Fantje so dobro razpoloženi ter nas ni doletelo še nič neprijetnega razen lažjih padcev in opraskanih smuči. Hitrosti v gladkih smukih ob stenah Tofane so se že vsi trije privadili, težave pa jim dela srednji del, enako kot ostalim »malim in velikim«. Ta del je namreč izredno tehničen — strm in zvit teren v obliki dveh velikih S črk v presekah macesnovega gozda — in predstavlja, glavni problem. Proga je skoraj po vsej dolžini obdana z obeh strani z žično mrežo in to deloma iz razloga, da bo lažje vzdrževati red, deloma pa zato, da bo udarec ob elastično mrežo vsekakor »prijetnejši« od udarca ob drevo ,če bi koga zaneslo s proge.« Cop Franci.