KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 32 1984 229 NARODNOOSVOBODILNI BOJ NA BLEDU Kronološki oris FRANCE BENEDIK Ob nemško-italijanskem napadu na Jugo- slavijo so odšle planinske enote iz Bohinjske Bele na položaj, tako da v okolici Bleda ni ostalo nikakršnih večjih enot. Vse, kar so te enote lahko storile v kratkotrajni aprilski vojni 194L leta, je bilo to, da so minirale most preko Save vzhodno od Bleda.i Ze sredi aprila so se pričeli vračati mobilizirani vojaki deloma v uniformah, deloma v civilnih oble- kah. Svoje orožje, kolikor so ga prinesli s se- boj, so v glavnem pometali v jezero, od koder so ga kasneje mladinci veliko rešili.^ Na Bled so najprej vkorakale italijanske vojaške enote, ki pa so se po enem dnevu že pričele umikati, saj so 20. aprila Bled že zasedli Nemci in pri- čeli v skladu z vnaprej pripravljenimi načrti zasedati posamezne vile in hotele.^ Bled je postal središče nemške okupacijske oblasti na Gorenjskem. V hotelu Toplice je imel sedež šef civilne uprave za Gorenjsko Franz Kut- schera, ki je svoje posle na Gorenjskem pre- vzel šele 30. aprila 1941. Na Bledu je imel poleg tega svoj sedež tudi višji vodja SS in policije generallajtnant Ervin Rösener, ki pa je po kapitulaciji Italije premaknil sedež svo- jega štaba v Ljubljano. Poleg tega je imel svoj štab na Bledu komandant varnostne policije in varnostne službe s poveljstvom gestapa, ki je med drugim upravljal tudi zapore v Be- gunjah. Svoj štab na Bledu je imel od poletja 1941 tudi poveljnik nemške redarstvene poli- cije. Na Bledu je bil tudi sedež drugih ob- veščevalnih, vojaških in polvojaških usta- nov, med drugim urada za utrjevanje nem- štva. Za zavarovanje vseh teh ustanov in uradov so bile na Bledu stalno — do konca vojne — razmeščene številne varnostne sile, ki so se kasneje pogosto vključevale v boje 230 : KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 32 1984 proti partizanskim enotam ali pa jim je bil Bled samo izhodiščna točka za boj proti par- tizanom.* Takšna je bila tudi njegova središč- na lega glede na Bohinj, Pokljuko in Jelovico. Zlasti v letih 1941—1943 so Bled obiskali mnogi visoki nacistični funkcionarji iz Berli- na. Čeprav so sedež šefa civilne uprave za Gorenjsko že v pozni jeseni 1941 prenesli v Celovec, so drugi nacistični uradi, v katerih so bili tudi koroški nacisti, ostali na Bledu. Vsa ta navzočnost številnih vojaških ter policijskih in varnostnih enot je ves čas na- rodnoosvobodilnega boja narekovala specifič- ne oblike delovanja odporniškega gibanja in aktivistov Osvobodilne fronte. Kljub temu, da je bil v času pred aprilsko vojno Bled moderno letovišče in je turizem prinašal možnosti za boljše življenje, pa je bila le večina domačega prebivalstva vezana na preživljanje z vsakodnevnim zaslužkom tako v blejskih hotelih in večjih penzionih ali pa predvsem okoličani na zaslužek v jeseni- ški železarni.3 Predvsem delavci, ki so se dnevno vozili na delo v jeseniško železarno, so od sredine tridesetih let pričeli prinašati na območje Bleda tudi napredno mislenost, ki se je postopoma zasidrala med delom pre- bivalstva. Leta 1939 je Marija Mohorič orga- nizirala partijsko celico na Poljšici. Širša okolica Bleda je dala številne organizatorje naprednega delavskega gibanja in komuniste. Na to območje so prihajali posamezni vidni komunisti z Jesenic, saj so bili tod varni pred nenehnim policijskim zasledovanjem. To de- lovanje komunistov in njihovih somišljenikov z Jesenic in okolice Bleda je v letih pred voj- no pozitivno vplivalo na širjenje napredne in tudi narodne zavesti. Poleg domačinov pa so na Bledu delovali občasno tudi drugi de- lavci-komunisti, ki so bili sezonsko zaposleni. Vsa ta dejavnost napredno usmerjenega pre- bivalstva in komunistov je bila kljub moč- nim nemškim enotam osnova za pričetek na- rodnoosvobodilnega boja oziroma za odpor proti okupatorju tudi na Bledu.^ Ze 17. julija 1941. leta so blejski mladinci na pobudo Oskarja Pogačnika z Bleda in Ja- ka Bernarda s Koritnega (oba sta bila že v ilegali) izvedli na Bledu veliko trosilno in na- pisno akcijo. Po vsem naselju so raztresli šte- vilne letake s pozivom na upor proti okupa- torju. Na stolpu kopališča so razobesili za- stavo z zvezdo ter zastavo s srpom in kladi- vom; zastave so bile obešene tudi na neka- terih zgradbah. Po naselju so bili nalepljeni lepaki s pozivom na odpor, lepaka sta bila nalepljena na sedežu civilne uprave in na sedežu gestapa. Cesta z Bleda proti Lescam pa je bila popisana s protinemškimi in revo- lucionarnimi gesli ter porisana s srpi, kladivi in rdečimi zvezdami.'' Nemci so to akcijo pri- pisali komunističnemu spletkarjenju, vendar je imela med prebivalstvom v času nemškega izganjanja Slovencev in splošne negotovosti velik odmev, verjetno največji do konca voj- ne .Negativen odmev med prebivalstvom Ble- da pa je povzročila ustrelitev petih talcev 28. 8. 1941 v Spodnjih Gorjah kot maščevanje Nemcev za ustreljenega blockleiterja Ulčar- ja.8 Ob pripravah na vstajo je bilo jeseniško okrožje KPS razdeljeno v tri rajone. Komu- nisti z Bleda in okolice ter Bohinja so bili povezani v rajon Bled.^ Glavna naloga članov KPS je bila organiziranje vseh oblik odpora in organiziranje vseh naprednih Slovencev v OF in odhod v ilegalo. Na Bledu je prvi odšel v ilegalo Oskar Pogačnik, že ob pripravah na vstajo pa v oktobru 1941 še Alojz Knaflič, vendar sta oba padla.^" Odbor OF, ki je bil ustanovljen že poleti 1941, pa je imel nalogo oskrbovati prve partizanske skupine oziroma čete. Odbor je deloval vse do oktobra 1941, ko so Nemci aretirali člane odbora OF: Bo- risa Bema, Ludvika Bema, Boža Benedika, Janka Rusa, Jožefa Ulčarja, Stanka Vrhunca, Alojza Knafliča,* Antonijo in Angelo Knaflič. Po enomesečnih zasliševanjih so jih izpustili domov, razen Janka Rusa in Alojza Knafliča, ki sta bila poslana v taborišče Krieselsdorf.i^ Po vrnitvi iz begunjskih zaporov so sicer po- novno pričeli z delom za narodnoosvobodilno gibanje, vendar se je tedaj glavnina partizan- skih enot že zadrževala nad Selško dolino in je bilo treba ponovno pričeti iskati pretrgano povezavo.12 V tem času so se namreč že pri- čele priprave na decembrsko vstajo. Ob pri- pravah načrtov za vstajo v blejski kotlini je bil sam Bled izključen, saj zaradi vojaških, policijskih in drugih enot ni bilo nikakršne možnosti, da bi tam vstaja uspela, vstaja v Gorenjsko-Bohinjskem kotu pa je slučajno sovpada s prihodom novega gauleiterja dr. Friedricha Rainerja na Gorenjsko in s pri- hodom novih policijskih enot po zmagah Can- karjevega bataljona v Selški dolini.i^ Po neuspehu decembrske vstaje in nemški zimski ofenzivi je sledila še množična areta- cija aktivistov. Vsako delo je bilo onemogo- čeno, saj so še tisti aktivisti, ki so ostali na terenu, prenehali z delom, ker je bilo prebi- valstvo zaradi surovih nemških represalij (iz- ganjanj in množičnega streljanja talcev) silno prestrašeno in niso imeli moči, da bi se vklju- čevali v kakršnokoli obliko odpora proti oku- patorju. Prav takšne razmere so bile v za- četku in v sredini leta 1942 tudi na Bledu. Tisti čas so nacisti po množičnem izgonu več kot 50 družin z Gorij napravili načrt za nemški kolonizacij ski otok v tem delu • Krajani Bleda v spomin na ta dogodek praznujejo 17. julija svoj Itrajevni praznila. KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 32 1984 231' Gorenjske; naselili več kot 70 Nemcev iz Južne Bukovine; narodnosvobodilni boj je že čez leto dni onemogočil uresničevanje na- cističnega načrta. Ves okupatorjev teror in njegova propa- ganda pa nista zlomila volje do odpora. Kljub nepovezanosti je sredi leta 1942 pričela na Rečici delovati ilegalna ciklostilna tehnika in na samoiniciativen način lomiti okupatorjevo propagando. Od konca pomladi 1942 do mar- ca 1943 je v hiši Novakovih delovala tehnika, ki jo je vodil Franc Lakota, pomagala pa sta mu Mirko Lakota in Jože Novak. Poleti 1942 pa so nekaj časa razmnoževali tudi v hiši gostilne Zrimc. Rezultat dela tehnike so pred- vsem trosilni lističi, ki so se poleti 1942 po- javili na Bledu — prav v času priprav na nemško poletno ofenzivo proti gorenjskim partizanom.i^ Za pripravo te ofenzive je na- vodila napisal sam šef nemške policije Hein- rich Himmler in je 2. julija 1942 prispel na Bled poveljnik, nemške redarstvene policije, generalpolkovnik Kurt Daluege. Po končani nemški ofenzivi in njihovi raz- glasitvi, da je Gorenjska pomirjena, so na- cisti »podelili« prebivalstvu Gorenjske nem- ško državljanstvo na prekhc. Po teh ukrepih so se pričeli nacisti pripravljati na mobiliza- cijo Slovencev na Gorenjskem za nemško de- lovno in vojaško službo. Da bi se takšni nem- ški cilji preprečili, je bilo potrebno izpeljati partizansko mobilizacijo. Za te naloge naj bi skrbeli politični delavci in aktivisti na terenu. Iz Gorenjskega odreda so bili poslani posa- mezni borci z nalogo, da obnovijo ali posta- vijo na novo ogrodje političnih organizacij na terenu.15 Za območje Bleda je bil obnovljen oktobra 1942 gorenjsko-blejsko-bohinjski ra- jon in imenovani so bili tudi člani rajonskega komiteja. V tem rajonu je za Bled odgovarjal Anton Ambrožič-Božo. Spomladi 1943 se je izločil iz tega skupnega rajona še rajon Bo- hinj, kasneje pa se je iz rajona Gorje—Bled izločil še rajon Ribno.^^ V okviru takšne orga- nizacijske sheme se je od jeseni 1942 razvi- jalo delovanje političnih organizacij. Delo prvih političnih delavcev je bilo silno težav- no, saj je bilo prebivalstvo pod vplivom nem- ških represalij. Iz zapisnika rajonskega komi- teja KPS Gorje-Bled 10. 7. 1943 lahko razbe- remo, da so bili v rajonu le trije člani KPS, da ni bilo nobenega odbora ZKM (Zveze ko- munistične mladine), da pa so bili postavljeni trije odbori ZSM (Zveze slovenske mladine), trije odbori SPZZ (Slovenske protifašistične ženske zveze) in osem odborov OF (NOO), mobiliziranih je bilo 70 oseb — od tega jih je pet dezertiralo.i'' Vzroke za takšno stanje lahko najdemo predvsem v povezavi s tem, da je bil Bled center nemške oblasti in parti- zanske vojaške enote še niso bile tako močne. Tovariš Perme, komandant mesta Bled, ob osvoboditvi govori prebivalcem da bi lahko s posameznimi vojaškimi akcijami dvigale moralo prebivalstva. Samo politično prepričevanje pa v začetku leta 1943 še ni moglo roditi vseh zaželenih uspehov, saj se prebivalstvo še ni otreslo vse- ga strahu in se niso želeli povezovati v različ- ne organizacije, vojni obvezniki pa so v mno- gih primerih zaradi slabe terenske organizaci- je in bojazni pred represalijami še odhajali v nemško vojsko. Prva enota, ki je z diverzant- skimi akcijami posegla v neposredno bližino Bleda, je bila minerski vod Triglav Gorenjske- ga odreda, ki je jeseni 1943 večkrat miniral progo v neposredni bližini Bleda.Kljub nem- škim grožnjam so se organizacija KPS in dru- ge množične organizacije uspešno razvijale v celotnem rajonu Gorje—Bled. Cez poletje so bile ustanovljene partijske organizacije in odbori NOO (OF) na Rečici, v Mlinem in na- selju Bled-Grad. Rečica in Bled-Grad sta dobila tudi ilegalni imeni. Rečica se je ime- novala Hrastnik, Bled-Grad pa Sonja IIP Medtem ko sta odbora na Rečici in Bled- Grad delovala ves čas do konca vojne, pa je zaradi izdaje sredi julija 1944 prenehal de- lati odbor v Mlinem. Nemci so obkolili vas in aretirali 37 (po nekaterih podatkih 39) akti- vistov in jih odpeljali v begunjske zapore. Od teh zaprtih so Nemci 17 aktivistov poslali v različna koncentracijska taborišča. V tabo- 232 j KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 32 1984 rišču Mauthausen so umrU Janez Heberle, Av- gust Kocjančič, Miha Mandelc, Franc Sever in Andrej Vovk, Ti tovariši so bili tudi organi- zatorji in vodje političnega dela v Mlinem.^o Vodstvo narodnosvobodilnega gibanja si je silno prizadevalo, da bi na Bledu pridobilo kar največ domačinov za sodelovanje v raz- ličnih množičnih organizacijah predvsem za- radi zbiranja podatkov o stanju na Bledu, vo- jaških enotah itd. Ti aktivisti so kot pomož- no osebje, kurjači, snažilke ali nižji uslužben- ci, redno pošiljali podatke o stanju nemškega vojaštva in policije na Bledu. Enega takih obveščevalcev Avgusta Kocjančiča so odkrili in aretirali, nato so ga odpeljali v taborišče, kjer je umrl, a delo je kljub temu teklo na- prej.Eno od mnogih poročil iz konca leta 1943 navaja takšnole stanje: V Park holetu je 40 gestapovcev, 20 policistov in 40 orožnikov. Imajo več policijskih psov. Na Mlinem je 290 policije, ki so nastanjeni v garažah za Suvoborom. V okolici Bleda so skoro v vsaki vili nastanjeni orožniki in policisti, ki skr be za varnost Bleda. Na Bledu in okolici je okrog 500 orožnikov, ki pa so samo za varnost Bleda in če se v okolici kaj pripeti, gredo takoj na pomoč.22 Zanimiv pa je tudi drugačen primer: v dogovoru s hišnikom, ki je skrbel za vilo Ma- ric, so borci VOS in aktivisti iz vile odnesli orožje, obleke, unilorme in vse uporabne predmete. V vili so bili nastanjeni uradniki državne tajne policije. Hišnik je z družino odšel v partizane.2^ Partizanske enote so se najbolj približale samemu Bledu maja 1944, ko sta se na tem področju zadrževali Prešernova in Gradniko- va brigada. Drugi bataljon Gradnikove bri- gade je napadel žandarmarijski postojanki v Spodnjih in Zgornjih Gorjah. Napad na po- stojanko v Spodnjih Gorjah ni uspel. Pre- šernova brigada je napadla postojanki v Rib- nem in Koritnem in jih uničila. Napadi so bili usklajeni v noči od 28. na 29. maj 1944. Nem- ci so poskušali posredovati z Bleda, vendar so bili zavrnjeni.24 Ti napadi niso neposredno vplivali na sam Bled, pač pa je to pomenilo veliko moralno spodbudo za domače politič- ne delavce. Nacisti so uvideli, da tudi na sa- mem Bledu niso več varni. To se je kazalo zlasti s številnimi diverzantskimi in sabotaž- nimi akcijami, kar je bila lahko edina oblika neposrednega boja na Bledu. Te akcije so vnašale nemir med nemške posadke. Februar- ja je bila na Rečici požgana žaga in skladišče lesa, v začetku marca je bil pred hotelom Jekler razstreljen tovorni avto, konec maja je bila požgana žaga na Bled-Jezeru, sredi maja je bila uničena telefonska povezava med Bledom in Koritnim, junija je bila minirana bencinska črpalka pri garažah gestapa, ki je bila popolnoma uničena, poškodovane pa so bile garaže in delavnica. Najuspešnejšo akcijo je izvedel v noči od 8. na 9. julij 1944 miner- skosabotažni vod Gorenjskega odreda z mi- niranjem Park hotela. Porušeni sta bili 2 nad- stropji, kuhinja in skladišče, večje število Nemcev pa je bilo mrtvih. Nemški vojaki so se znesli nad nedolžnim Janezom Lampetom, ki je spal v sosednjem skednju. Po nečlove- škem mučenju so ga ustrelili pred hotelom in ga pustili ležati še dopoldan naslednjega dne.25 Julija je bil miniran tudi transformator pri tovarni vezenin, pogosti so bili napadi na električne in telefonske drogove ali pa na- padi na posamezne nemške vojake, oficirje in uradnike. Prav tako pogosti so bili napadi na železniško progo in železniške naprave na po- staji Bled—Jezero ali v njeni neposredni bli- žini. V letu 1944 je prijavljenih s strani nem- ške policije 12 takšnih napadov.^s Tudi politično življenje se je lažje odvi- jalo pod vtisom okrepljene vojaške dejavnosti. Pojavila se je nova nevarnost, sredi leta 1944 se na Bledu prvič pojavi tudi domobranska propaganda, saj so bili raztreseni letaki z do- mobransko vsebino, vendar domobranci na Bledu niso ustanovili svoje postojanke, verjet- no zaradi tega, ker to nacistom ne bi bilo prav, in so le občasno prihajali na Bled.^'' Razmere na Bledu so bile problematične, ker ni bilo mogoče mobilizirati z večjo vojaško enoto, zaradi tega se je pojavila potreba, da se na Bledu ustanovi mestni odbor OF, ki bi lahko izpeljal tudi mobilizacijo strokovnega kadra (zdravnikov, zobozdravnikov, lekarnar- jev, tehniškega osebja itd.), čeprav je Bled sredi leta 1944 dal že 80 partizanov. Zaradi potreb po mobilizaciji kadrov sta se 16. septembra združila okraja (rajoni so bili preimenovani v okraje) Gorje-Bled in Ribno v nov okraj Bled, ki je bil razdeljen na tri sektorje, območje Bleda je bil sektor Stol. To je pospešilo, da se je v začetku oktobra 1944 formiral tudi mestni odbor OF, ki je lahko poročal, da so se razmere na Bledu pri pre- bivalstvu izboljšale in da je večji del pre- bivalstva naklonjen narodnoosvobodilnemu •gibanju. Reakcija oziroma domobranci imajo zaslombo le še v pridobitnih krogih, ki še ra- čunajo, da bo prišlo do preloma med zavez- niki. V poročilu o mobilizaciji je navedeno, da je bilo oktobra mobiliziranih na Bledu 35 ljudi, med njimi vsi člani KPS, ki so bili sposobni za vojsko.^s Potrebe po mobilizaciji so bile ves čas večje, z druge strani pa je bilo potrebno organizacijo političnih organiza- cij kar najbolj približati ureditvi po končam vojni. Zaradi vseh teh potreb je prišlo v za- četku decembra 1944 do združitve okrajev Bled in Bohinj v en okraj Bled—Bohinj. To je bilo v času, ko so Nemci na Bledu že pričeli KRONIKA CASCP-S ZA SLOVENSKO KRAJEVrCO ZGODOVINO 22 1934 233 dodatno utrjevati svoje postojanke, kopati strelske jarke in nameščati žične ovire. Pri tem delu so uporabljali zapornike iz Begunj.2» Glavne naloge, ki so jih tedaj opravljali akti- visti, so bile še vedno mobilizacija, mobilizaci- ja žena in mladine, množična obveščevalna služba, kampanija v zvezi z amnestijo in kam- panija »vse za našo vojsko«. V kampaniji »vse za našo vojsko« oziroma pri zbiranju mate- riala so na Bledu dosegli zelo velik uspeh, saj so nabrali največje količine materiala v ce- lotnem okraju — zaloge so bile torej le še velike.^" V zaključnem obdobju svoje oblasti na Bledu so Nemci postopoma pričeli odvažati z Bleda arhive in se pripravljati na evakua- cijo, neprestano se je večalo število vojaštva, ki so bili na Bledu v času zadnje sovražne ofenzive ali pa so se ustavljali med premiki različnih vojaških enot. Sredi marca 1945 se pojavijo tudi domobranci, ki so svojo posto- janko osnovali v Jaršah in patruljirali po bliž- njih vaseh in širili svojo propagandno litera- turo, vendar nad prebivalstvom niso izvajali nikakršnega nasilja. Ob pripravah na osvoboditev je bila naloga aktivistov na Bledu, da bi na kakršenkoli na- čin onemogočili rušenje ali poškodovanje po- sameznih objektov. Se naprej so opravljali obveščevalno službo, posamezniki pa so bili tudi parlamentarci o pogajanjih za vdajo. Borci iibmande mesta Bled so že 8. aprila zavzeli in uničili nemško postojanko v Spod- njih Gorjah. Do začetka maja so z občasnimi vpadi v smeri proti Gorjam in Radovni sku- šali zavarovati komunikacije za umik, saj frontalni napad partizanov zaradi velikega števila vojaštva na Bledu ni bil mogoč. Nemci so vzpostavili utrjeno obrambno črto od blej- skega gradu do Zasipa, kjer je prihajalo do spopadov in minometnih obstreljevanj med borci komande mesta Bled (nemški vojaki, ki so prebežali k partizanom) in nemško voj- sko, ki je bila na Bledu. Nemcem na Bledu je bila 8. maja 1945 ponujena predaja, vendar so jo zavrnili in se čez noč umaknili. Na Bled so prispele 9. maja enote komande mesta Bled. Kljub temu, da je bil Bled center nemške okupacijske oblasti na Gorenjskem, je prebi- valstvo Bleda kljub težkim pogojem mnogo pripomoglo k zmagi nad nemškim okupator- jem in k zmagi revolucije, to priča tudi veliko število žrtev, saj je žrtvovalo svoja življenja 72 prebivalcev Bleda. OPOMBE 1. Ulčar Ciril, Kronika Bleda, Arhiv Gorenjske- ga Muzeja (poslej Arhiv GM), fase. 10. — 2. Tone Svetina, Rdeči sneg Triglava, Kronika Narodno- osvobodilnega boja v Blejsko-Bohinjski kotlini 1941—1945 (poslej Tone Svetina Kronika), Bled- Bohinj 1970, str. 5. — 3. Tone Ferenc, Nacistična raznarodovalna politika v Sloveniji v letih 1941 do 1945, Maribor 1968, str. 143—151. — 4. Ulčar Ciril, Kronika Bleda, Arhiv GM, fase. 10. — 5. Boj pod Triglavom, Gorje pri Bledu, 1966, str. 9—13. — 6. Boj pod Triglavom, str. 47—76, Tone Svetina, Kronika, str. 8—11. — 7. Zbornik do- kumentov in podatkov o narodnoosvobodilni voj- ni jugoslovanskih narodov, VI. del, knjiga 1 (po- slej Zbornik dokumentov), str. 329. — 8. Arhiv GM, plakati ustreljenih talcev. — 9. Franc Kono- belj-Slovenko, Jeseniška dolina leta 1941, Jeklo in ljudje. Jeseniški zbornik I, Jesenice 1964, str. 368. — 10. Arhiv GM, Življenjepisi padlih borcev. — 11. Arhiv GM, begunjske zaporniške knjige. — 12. Ulčar Ciril, Kronika Bleda, Arhiv GM, fase. 10, Tone Svetina, Kronika, str. 13. — 13. Ivan Jan, Dražgoška bitka, Ljubljana 1971; Karawanken- botte, št. 35, 17. 12. 1941. — 14. Ana Benedetič, Partizanske tehnike in tiskarne na Gorenjskem, Kranjski zbornik, Kranj 1970, str. 33. — 15. Do- micili v slovenskih občinah, Ljubljana 1977, str. 187. — 16. Arhiv GM, ftsc. 3. — 17. Arhiv GM, fase. 2. — 18. Zbornik dokumentov VI/8, str. 130, VI/9, str. 14, 56. — 19. Arhiv GM, fase. 2. — 20. Arhiv GM, begunjske zaporniške knjige, življenjepisi padlih borcev. Tone Svetina, Kro- nika, str. 47. — 21. Arhiv GM, življenjepisi. — 22. Zbornik dokumentov VI/9, str. 195. — 23. Zbornik dokumentov VI/10, str. 456. — 24. Zbor- nik dokumentov VI/14, str. 123—125, 132—133. — 25. Arhiv GM, fase. 6. — 26. Zbornik doku- mentov VI, knjige 10—16, poročila o sabotaž- nih in diverzantskih akcijah. — 27. Arhiv GM, fase. 4. — 28. Arhiv GM, fase. 6. — 29. Arhiv GM, fase. 17. — 30. Arhiv GM, fase. 6. — 31. Arhiv GM, fase. 17. — 32. Boj pod Triglavom, str. 417—423. — 33. Arhiv GM, življenjepisi pad- lih borcev.