Napovedana vojna in naša bramba.____ ip^e malo dni še — in mila vigred bode ogrnena s krasno, sočno- ^Jl___ zeleno odejo, ki bode pretkana z nežno pisanim duhtečim cvetjem! Kdo ne bi se veselil tega divnega prizora probujene narave ? Kdo ne bi občudoval nevestinega krila, v katero carodelna roka Stvarnikova zavije mater zemljo? — A kdo ne trepeče v strahu, da ne bi kaka uima uničila osrečujočih nad, ki nam jih vzbuja nakičena vsporalad, obetajoč bogate plodove svojega bujnega in krepkega razvoja? Hvala Bogu, da vreraenske nezgode vsikdar in povsodi ne pritisnejo presilovito in da mladostnega lica narave ne porazijo popolnoraa! Videti je, kakor da bi tudi prirodne sovražne sile prizanašale vspomladni krasoti, ker vender ne usmrtijo vseh nežnih kali srečonosne kraljice letnih časov. Kako tolažljiva je ta vedno ponavljajoča se izkušnja za našega pridnega zemljaka, ki po prestani grožnji toli sladkih nadej stavi v obilni trud svojega dlana! Kako srečen je videč, da se rau te lepe nadeje dejansko izpolnujejo ob času žetve. V divni svoji lepoti pa oživljena narava rodi gada na prsih, sovražnika v svojih nedrih, ki je mnogokrat pogubnejši od vremenskih nezgod. Kdo ga ne pozna — zagrizenega hudodelca, grdega mračnjaka, predrzneža, ki se par let naprej napoveduje, ne zmeneč se za neprijazen vsprejem, ki mu ga pripravlja hujša sovražna četa7 nego je vsa črnovojniška sila. Ze se bliža potuhnjeni škodljivec, Avantgarda že ogleduje ter§n in z drznim vojnim klicem ,,zzuumm" spodbuja požrešno hroščevo armado iz podzemeljskih skrivališč k splošnemu skupnemu napadu. Naj se le prikaže! Našel nas ne bode nepripravljenih. Mlado in staro — vse stoji morda že oboroženo — sicer brez topov in pušk, a z lestvami, prekljami, plahtami, vrečami in kropom na braniku, da odvrne napad in porazi predrznika na vsej črti, koder se prikaže. Samo dobro organižovati treba še našo defenzivno vojsko, a to brez odlašanja. Cetovodje so že določeni. Deželne gosposke so dekrete že razposlale. Castiti gospodje tovariši imate jih že izvestno v rokah in naredili ste že ves vojni načrt. Zdaj čakate saino še ugodne prilike, da planete nad nepoklicanega gosta. Le po njem!! Umeje se, da so pripravljena tudi odlikovanja onim hrabrim brambovcera in črnovojnikom, ki bodo ljutega sovražnika ranogobrojno uničevali. Ta odlikovanja sicer ne bodo lavorovi venci in zlate kolajne, a na veliko radost bojevnikov utegnejo vender — le biti od brona in niklja, sarao, da se četovodje na pristojnem mestu za časa in primernim potom za ,,križce in svetinje" pobrigajo. Vspeh je zagotovljen, nagrade so obljubljene, kar je razvidno iz obravnave deželnega zbora v zadnjem zasedanji, katere se je zaupno a energično držati pri poganjanji za oraenjeno odlikovanje. Dotične obravnave v II. deželnozborski seji dne 9. prosinca 1894 so se naslanjale na proračun deželno-kulturnega zaklada in so bile nastopne: G. deželni predsednik baron Hein: ,,L. 1892. je bilo v racunu deželno-kulturnega zaklada 84 gld. 43 kr. za uničevanje hroščev. Leto 1894. imamo - kakor znano — hroščevo leto. Tem povodom je deželna vlada naročila okrajnirn gosposkam, da je skrbeti za izpolnitev zakona z dne 17. rožnika 1870, za ponovitev razglašenja v občinah in za t,o, da se šolska mladina spodbuja k nabiri in pokončevanju škodljivega hrošča ter tako zadosti doticnemu zakonskerau predpisu". »Stvar deželnega zbora bila bi, da z dovolitvijo nagrad primerno skrbi za pokončevanje hroščev in gosenic škodljivih metuljev. Ako bi se vsprejela le raajbna svota v letošnji proračun za ta naraen, prihranil bi se sicer kak tisočak naši deželi; a z druge strani je pomisliti, da bodeta nastopila beda in pomanjkanje v občinah, katerim bode treba deliti obilo .denarne podpore znatno presegajoče one troške, ki se bodo potrebovali kot nagrade za ugonobitev mrčesa. Škodljivost bi tu ne bila umestna, troški za podporo siroraakom pa neizogibni". Poslanec dr. Papež: Deželni odbor je pred kratkim sklenil, da treba skrbeti za premije v svrho uničevanja hroščev. V mislih je imel tudi letošnje hrošcevo leto. Finančni odsek je povišal dotični kredit od 1490 gld. na 2500 gld. za deželne kulturne namene. Iz te svote 2500 gld. odločeval bode deželni odbor> ako bode treba, tudi premije za uničevanje hrosčev. Poslanec Hribar naglaša potrebo ukaza, da se pouči ljudstvo o pokončevanji in da vlada skrbi za izvrševanje dotičnih zakonov. Finančni odsek je ravno z ozirom na hroščevo leto postavil v proračun za deželne kulturne namene svoto 2500 gld. Deželni zbor je že pred tremi leti vso svojo pozornost obračal na važnost pokončevanja hroščev. 1890. 1. je po inicijativi finančnega odseka sklenil resolucijo, da naj deželni odbor županstvom naznani,1) da je pripravljen za pokončevanje hroščev dovoljevati nagrade. Zeleti je, da tudi vlada podpira prizadevanje deželnega zbora. Kar se tiče premij za uničevanje rarčesa, raisli (g. Hribar), da morebiti deželni odbor pretesnosrčno2) postopa v tej stvari. V omenjeni resoluciji se je naročilo deželnemu odboru, naj potom posebne okrožnice opozori županstva po deželi, da bode za dokazane kolicine pokončanih hroščev iz deželnega kulturnega zaklada delil primerne nagrade. Te resolucije se je deželni odbor prestrogo držal, kajti pomisliti je. da imarao v ranogih krajih po deželi malomarne župane,3) da so pa tam ucitelji ali druge inteligentne osebe, katere bi spodbujale mladino, naj uničuje hrošee. Ce se kak zasebnik obrne do deželnega odbora za nagrado, ne more dobiti nobenega zneska, ker se deželni odbor strogo drži sklepa visokega deželnega zbora, da sme deliti take nagrade le županstvom. Zaradi tega bi se stvar uredila najbolje tako, da bi deželni odbor dajal kredite za uničevanje hroščev ne. samo županstvom, temveč tudi drugim sposobnim osebam. Želel bi (Hribar), da bi se za 1. 1894. izdalo v ta namen več kakor 1. 1890. S tem se bode veliko storilo v zboljšanje našega gospodarstva. Deželni glavar: Na opazko poročevalca opozarjam kot bivši poročevalec deželnega kulturnega zaklada na to, da je deželni odbor tudi takrat, ko je izdal nagrade za pokončevanje hroščev, že oziral se na ljudske šole in da so se vodstvom dotičnih šol delile nagrade, ako so se izkazale gotove količine pokončanih hroščev. Zagotoviti smem visoko zbornico, da bode deželni odbor tudi v bodoče tako postopal. *) To se je tudi zgodilo. 2) Morda tudi prekasno. 3) Komaj polovica županstev se je oglasilo pri deželnem odboru.