Jubilej osnovne šole Mihe Pintarja Toleda
Stran 13
Številka 21
četrtek^ 1. Junija 2000 180 tolarjev
Ni še konec ..
Srečanje pesnikov na Cankarjevi v Veienju ob Dnevu mladih in kufture (foto: bš). Stran 9
Klopi za veleniske

gimnaxi|ce
Spomini na gimnazijska Icla večini nekaj najlepšega, 5e posebej radi pa sc spominjamo prošlih trenutkov, ki smo jih prc?ivijaliv parku pred gimnazijo. Laniso lam dotrajane klopi odstranili (nekateri so menda menili, da bodo na ta način odpravili mdi problem narkomanijo) novih pa Sc vedno ni.
Ko smo pripravili na lo lemo oddajo na Radiu Velenje smo spoznali, da bo lc?ava najhitreje rcSena.iesc postavitve klopi lotimo kar samL Prvo klop smo obljubili mL žc med oddajo, gost, velenjski arhitekt Marko Vučina pa je zagíJiaviL da v tednu dni pripravil vse potrebne projekte. 'Ib je tudi sioril (brez-ptaCno!). Polem smo šli v akcijo in zbrali Še sedem klopi. Prispevali jih bodo Gorenje, Premogovnik, Peirol, Era, Es-otech, Kulturni center in PUP, ki jih bo tudi piKiavil, Slovesnost ^^piwtavitvi osmih klopi pred velenjsko gimna/ijopripravljamo za pelek, 16. junija, ob 12-ih. Dijaki in vodstvo Šolskega ecntra so sprejeli to odločitev z navdušenjem, pokazali pa ga bodo z i^išcevalno akcijo parka in okohcc 5ol.
Predaja ključev dijakov Poklicne in tehniške soie za storitverie dejavnosti
()bve/«n, pravzaprav sťNlavnl (kl trenutka, ko se dijaki po-siovyood smInjeiSulsIdh klopK je predaja ključa generaciji za njimi. V piMtedeijek su lo storili dijaki Sol Šcilskega centra Ve* Ampak s tvm /Hix|e vseh srednjesohkih obve/nosit ni
ZAVAROVALNICA MARIBOR
ISSN 0350-5561
konec, najhuj.^e (tako pravyo) še pride. Pred njimi je namreč zrelostni i/pit - matura ali za-Ujučni i/pil.
V tem šolskem leiu končuje Šolanje na ^olah centra 825 dijakov, tega v prcjgramih nižjega poklicnega izobraževanja 55,
PREDSTAVNIŠTVO v poštovném centru v ^rem Vetenju tel.: 063/851-704
m
STROPNIK IGOR s. p. tel.: 063/069-288 GSM: 041/599-838
srednjega 327, tehnii^kega 151, v gimnazijskem programu 133 ter v programih poklicno - tehničnega izobraževanja 137 dijakov, Med dijaki zaključnih letnikov jih bo 197 opravljalo maturo, 157 poklicno maturo kol obliko zaključnega izpita in dijakov zaključni izpit.
■ 7p, Mo: vos
Ob koncu tetjna bo suho in vroče vreme.
Šoštanju bo tiovolj en podžupan
Marko Ko m pan (ZLSD) šel ''skozi"
ŠOŠ TANJ, 30. maja- Župan Šoštanja Milan Kopu5ar je. ko! je napovedal, za podi^upana svetnikom znova jircdlagaJ samo enega kajidi-data, ponovil je ime Marka Kompana iz vrst Zdruj^cne liste socialnih demokratov, s katerim je enkrat že neuspešno poskušal. Tokrat so mu svetniki na tajnem glasovanju dali potrebno podporo.
Še prej so prav tako s tajnim glasovanjem razrešili dosedanjega podžupana Marjana .|a« k<il>a (SLS) in sprejeli ugotovitveni sklep o nepreklicnem odstopu drugega podžupana, Davida Ravnjaka (SDS), ki se je za ta kor^k odloČil v pcick. Med razlogiza odstop, pisno je z njimi seznanil tudi svetnike, navaja prekinitev odm^sov med njim in novimžupanom. ki ga
po izvolitvi ni pcwabil na noben pogovor in mu I udi ni dajal nobenih pooblaslil, siinier mu je bilo delopodžupana, kot navaja, onemogo<íeno.
Se je pa tokrat izkazalo, da so Ře posebej pri kadrovskih rcCeh v svetu potrebni predhodni dogovori. Čeprav smo od svetnikov izvedeli, da z ^upamom (vsaj nekaleri) niso sklepali kakšnih obvezujočih koalicijskih dogovorov, so bili ti, ki sojih sklenili brez podplw, dovolj mi'Kjni. da je i^upanu uspelo v drugo skozi sito spraviti nekaj .wojih kadrovskih reSitev. Vide-U je bilo, da so mu nasprotovali predvsem svei-niki izvrši SDS in SKD, za svetnike SLS pa je težko reći, na kateri strani so bili tokrat, saj je bil od treh, na seji prisoten )c eden.
Već na 20. strani.
■ Milena Krstić • Planine
9770350556014
2 NAS IIAS
OD ČETRTKA DO ČETRTKA
1. junija 2000
n ONOVIICEC e
Projekt, ki obeta
VM.BNJIC* V ra/vojnih dukunu^ntih Mestne o beline Vvlvixie ímn (iirt/em pomembno mesto. Za širše okolje pmlsta^ lju t<t <lť|Hvnost príl<»^n<»sl in iz/iv. 7iiU> ne presenečajo ilne ;iktív'no%lí, s k^tterimi se posliii^njo nanje <u4ll odzvati, loje me<i dni^jm |H>lrdli:i tudi torki^vsi noviri^irski) konferenca. nA kateri st) predstavniki Turistično informacijskega centra Ve-let\|e, tukijšrúe l/ikalne turistične oruani/^cije« ol>cim% Med* nijnidne&a inštituta za turizem. repuh(ii>keua mimslrsr\a za malo ^ospoditrstvo in turizem tereks)>erti za turl/em heli^l.)-skt^it IHKijetja Sema («roup in njeuovitr pod izvajalcev v Sloveniji predstavili projekt turistično informacij s ke^H sistema. Vključuje 14 slovenskih ohćin oh meji/Avstrijo, nieddnii^lm tudi občine S<»stanj, Moziije. Nazarje, Ljubno ol> Savir\ji. (iornji («rad« Liiće in Mestno ol>ćino Velenje, ki je hkrati tudi nosilka projekta.
Projekt jc pndprl Phaiv. veljal pa bo 75 milijonov loiarjev. Kot jcob icj pnliižnosli poudaril podiřupan Mcsinc občine Velenje Dragan Mar!in5ek. gre za projekl, ki olx;ia in p^Hfjuje pni-vilnasi ustnerilve t>kolja na lein podrt^Čju. Večo tem v prihodnji Številki Na5ega íaw.
■ tp
Premogovnik na volitvah
VEl^ENJIi • V torek. 6. junija. Ihhío v PremoK<>vnlku Velei^e vidih nov Svet delavcev. Za 17-Članskj svet se bo potegovalo 37 kandidatov. Za potek volitev bo skrbelo enajst v<»lilnih iKnK>n>s v volilni imenik pa je vpisanih 2.870 volivcev.
■ mkp
Alenka Avberšek nova direktorica
VELICN.fC^Na torkovem /.asedanjii upravnega odlxtra Sav-injsko-^aleške območne {gospodarske zbornice Velenje si» med drugim imen(»vali novo direktorico, 'lo nalogo bo od avgusta dalje opravljala Alenki! Aviwr.šek (/a to delovno mesto seje potegovalo 17 kandidatov).
Dosedanji dire klor Igi^rMeh (nalogo je t »pravljal od oktobra lani) je odSel na novo delovno dolžnost, za predstavnika Pctrola na Reko (HrvaŠka).
■	mz
"V službi narave in človeka"
Slovenski gozdarji vsako leto konec maja namenijo pnre<iil-vam v '*tednu gozdi>v." s kal«irni >eliji» javnast predstaviti g(»zd in vso življeixjsko jHimembno probtemaiiko v zvezi x njim. Osrvdriju tema letosi^ef^a tedna go/dovje "gozdar v službi Človeka in narave," kol ve<lno pa so se tudi lokrat p<»sel>ej potrudili gozdarji na/arske i^močne enote Zavoda za gozdove Slovenije. Tako so v ponedeljek v krajevnih enotah v Lučah, <nTmjem (iradu, na Ljubnem in vÎi'iSianju pripravili drwve ixi-priih vrat, na kalerib so / veseljem predstavili svoje deío, osrednji del s še obširnejšo in bolj celovito predstavil vij o pa bojuiri.vpeiek, v na/arskemyradu Vrbovec in pred njim. Na prostoru pred gradom bomo predsiavili opremo in orodja /a delovg(r/duznn)žmwljo nakupa, dve prcsiavilvi pa hodo/ivieli ob 0.00 in L2.()(). /elo zanimivo bo se v sobolo, ko bodo gozdarji na vsehki ajevniheno(ah.w>e obiskovalce, ki bodo želeli kaj veO in novega /vedeti o nažih gozdovih in delu go/daijev v njih, vodili pogo/dnih uřnih poteh, /a Šaleško dolino bo lo givdna uřna pol na Kontivem, giwdarji pa bodo obiskovalcem pred domom krajanov na Konovem na vi^^ljo ixl 9.t)() naprej.
miP
V nedeljo veliko slavje
PLESIVEC- Za knijune Plesivca l>o nedelja pomemben dan. hjfhildne .s priCelk<»ni oh 16.4H> liodo namreč pripravili veliko .shivesuost, .s katero IiihIo .sklenili temeljita obnovitvena dela na lamkaji^f\ji eerkvj in kapelici ol> njej. Cerkev so namreč v eeloti prekrili, prebjinali zunanje stene in namestili nove /,M)ove. v celoti pa so obnovili tudi kxipelico. Dela m» tnijala skonij tri leta. većino <lenarja in veliko udarniškega dela so prispevali knijani. nekjij sredstev je primaknila tudi velenj* ski\ občina, za kapelico p«! gospod Sovič iz Mislinje. MaSo z blagoslovom bo daroval mariborski škof dr. Prane Kramhcrger,v kuliuniem sporedu bodo nastopil i :^enski pevski zbor PleSivec. Pi)dkrajski fanije in godba na pihala v/ Mislinje. po slovesnem delu pa bodo pripravili prijetno druženje.
■	vos
Iz Mestne občine Velenje
Svetniki pravijo:
BeiH» Strowik (LDS): "Leio dni prejemu najvi.ije^ priznanja v tekmovanju Enienie Florale je Velenje neurejeno mesto, .^pi«cbej na območjih, ki si jih lani ni ogledala komisija P loi ni k na Pari ižanski ec-sU urejamo oekaj let, nis<i saniram plazovi, da o vrliikarjih. ki S4> prava "ciganija", sploh negcvorimo. Marivsne moremo sprejeli predpisov, s kalerimihi niiredili red?"
Henitan Klemene (SDS): "Pred dnevi sem obiskal dom 'lO in bil pre-seneCcn. kako velikje. /aninia me, kaj }e zdaj v njem in kdif plačuje zagotovo drago v/dr^evanje. Nikakor pase tudi ne morem strinjali, da mesto ne more poskrbeli za park m\d Kidričevo ces lo. ki smo ga gradili udarrtóko. danes pa luim je v sramolo." Ivan Kralj (SKD J: Na preji>nji seji sem predlagal» da bi zagolovili na pokopali^ii v Podkraju moznosi za uporabo lako imenovanih enojnih gr<^w&rine en meiLT, kijih je lai^e vzdrževali, z vidika razpoložljivega prostora pajc to tudi bolj varčno. Z odgovorom, da l*) ni možno in daje ireba počakati na ?firememlHi uredirvvnega načrta, se nesiri-njam. loje birokratski pristop ra/ruWvanju/elo aktualne problema-like."
Karli SInipnik (LDSjj "Vnaiem okolju propadajo steN-ilni d^jekii, za katere i^e vedno nist^ razrešena tlenaeionalizaeijska vpra^-inja. To je nesprejemljivo. Dcni»cionalizacijoje treba p^ispcSitL Predlagiim uidi.
dčibinasvelu mw»lne občine Vefcnje čim prej di>rekli pr<^lor«ko dokumentacijo p<5kopalL^'a Smarlno."
Jože Kavticnlk I LDS): "Problemalik«i alkoholizma med mladimi je v na.wm okolju iako velika, da bi m<irali o lem spregtivoriti ludi na seji svela mcsine ol>Îine Velenje. Predlagam, da z ixÍlokomprcp(^no prtxiajo alkoholav irgovinah in gosiilnah mladc»leinim ciscbam.C-e le prlstojnmlinimiímo.píi predlagamo dr^iivnemu zboru, díi to spa'jmc." Malda (ial)er^k iDeSUS): "/a lepf^i videz naScga mcsiabi morali več naredili. Predlagam ludi. da hi prepovedali uporabo hrupnih molor-mhSkropilnic,kiiterihupt>rabajcUidi.sicernevarna,saj "nese" škropivo daleč naokoli."
Ana R<r/ii Hribar {DeSUS): "Med najbolj neurejena področja mesta Velenja S4xii Kardeljev ir^ Pol rebno bi bilo i/delati načrt njegove ua-dilve in čim prej razdelili tudi iunkcl<malna/emljiSča.saj bise potem vedelo, kdo je za kaj (xlgovoa n."
Hemuin Arlič (SUS): ^Skufáčina komunalnega podjetja je podražila vodo in plin. cena slednjega je pora.sla kar za 28 t>dsU>lkov. Menim, da hi bilo bolje lako velika povSiinja ptwUipno uveljavljati. Ziinima me tudi, k*)liko prispevki« za nadomeslil<') stavbnih zťmljišč plačujejo krajani SkalinllrashTvca(tu jei'>koIi3IK)hL^)in kdaj bomo dc^^ili odgovore na naSe pripombe na prostorski plan." Franc Severi SDS): Yepravsem fc mnc^okral tJpcizoril na lo, da razsvetljava na l^irii/anski cesti ni urejena» i«iaja to nedorečeno, prav lako vobCini ni jasno, kdo je zadolžen začii^enjejark<iv oh dn?iivnih cesiah. Ne odpravljenega pa je ludi veldco tistega, kar st^ p^ivzrcičile predlanske peupla ve."
■ mz
Iz občine Šmartno ob Paki
Zdrava pitna voda do konca leta?
Med doigoro^imi prednostnimi nalogami občine Šmartno iib Paki je oskrbn z zdravo pilno vik]o. Skoraj vsh /ajelja so namreč na ohmoCJu kmetijsko intenzivne proizvodnje in Mi. po mnenju občanov, /aradi uporal>e /aivkitnih srecisicv onesnažena. Zatojeoličina v sodelovanju s Komunalnim podjetjem Velenje pristopila k iskanju nonh vodnih virov.
'Ibko so pred nedavnim dclavei Geokopći iz Ljubljane (podjetje izbrali na osnovi razpisana) v^e izkopali vrtino v dolžini 15it m nad Klaniniktivimi v Podgori. Vrlina ni izptflnila pričakovanj, saj ni zagoiavljalo zadostnih količin vode. Drugo vtIÍqí^ .sedaj kiïpljcj(^ v neposredni h[i?ini sc^lanjega zajclja v Podgori. Upajo, da bodo rezultati ugodnej.<i. Po zagotovilih župana občine Ivana Rakuna naj hi težave glede oskrbe z zdrave» piin^wtjdo rešili
do konca leta.
Nakîi^bobovcckîti financiralo Komunalno pixljetje Velenje, in sicer iz sredstev raz.^Írjeno repnidukcije.
Rokometno igrišče dočakalo prepiastitev
uporabniki rokometnega igriSčaobt^snovni ^»li l>ratov ljiii>nje so že kar nekaj časa opozarjali ohčir^ko upravo, da je zaradi dotraja-ni*>ti asfaline pre\'leke nevarno za izvajanje športnih aktivnosti-Oi'Hw^rila so očilnn zalegla, saj síi delavci izbranega izvajalca - p^xljetja C esie. mostovi Celje • postavili ob igrišču piMrcbnesirt^je za predvidena dela. Ta naj hi končali v naslednjih dneh. Posodobitev igrilča bo. po predvidevanjih, veljala približno 2 mi-
lijona loiarjev. Plačala jih bo občina iz sredstev lcto.^njega prtitačuna.
Čistilna naprava spet v ospredju
Pred časom je občina Šmartno oh Paki objavila razpis zá izvajalca del za izgradnjo druge in tretje fazx^ kolektorja za čistilno napravo in ga pred nedavnim uidi izbrala. Najugodnej.^i ptínudnik je bilo Pcnijetjc za urejanji; voda Celje. Sedaj v občini čakiiji' Se na projekt /a čislilno na pravo oziroma na pridobitev gradbenega dovoljenja.
Po županovih besedah naj bi k predvlilc-nim aktivnostim nadelwi^upristopili pi> letošnjih poletnihdopustih. NaloH^avurediiev tlruge in tretje faze koleklorja za čisliln<i na-
Nam res vlada
sodišče
Ob mnoi^h očitkih koliko deh imajo naša sodiSCa iří kako počasfui so, ic zàftj nu pleCo xodt^Cu prevalili fe (jJlfíáinje o le m, ffli že inuimo nox o vlado afi ne. Lahko bi se loœj reklo, do nam vlada sodik'e. naj se (o s/is i še liiko Čudno! Siredti pu hi /ni zu-mdi i)ereůih i>robk'r}\oy, kijih ćulimo. Sa kiiko poimlxA-ali dohro dehijoCo vUido. Pu ludi zaradi .^nw/?; ki morda niso vmhven.'iki prtéhmi, jih pa ponekod pričaj Ciiiijo, Tahj nu primer ( 'eljani čakajo na vladniže^^enj za now^a direkiorja l>o!niÁnicc. Oh icm imcnoi anjripa so se Iwjda truli dogiija/e luke stvari, da hiše I/thko vklliičdu pohaja. /joiom pa. če je iz lega dima res kaj f)^ja, pa {udi sodišče. In driavno-ohčirrxki kro^ bi bi/ zakJjiuk'n. híorda se }x) na sodisčn znašla mdi mlečna zade\'a. ko naj bi l.jiibljamke m/ekame akradlo mlekarni Ze/ena do/ina h/a^ovno znamko LCA. Će îi d\'e mlekarni nisUi priili skupaj pri zdntžewnjri, bas ta pa iako.
Brez zdmžewnjapa verjetno /e ne bo slo. pa čcpra\' na odpad' nem področju. Vmar^ikaien uMni se namreč že kar diďijo v smeteh, pa tako i.^čigo možne načine, dn .se znebijo le navlake. Kajti tudi lam, kjer odlagališča imajo, v večini primerov ni.so primemo nrvjena. In tako je ysevečof)Čfn lakih, ki .se nagilxijo za lemuCno of)del<nv odpadkov, čemur hi po domače n'k/i mdi sežiganje. Se\'eda tako, da s lem ne hi doihuno ali na dm^ način obremenjevali okolja. Načn ima podporo že veliko občin, sroje pa bodo seveda momh reči še listi ki žh ijo v oko/iei kraja, kjer naj bi tak smed^čni krematorij ime/i Praksa namreč kaže, da ljudje ne verjamejo v zfi^Jlovilu, da je le/tnoh/^ja res te t{)/iko na-predmvh, da česa tiq^rijeinega ne Ihido àiii/i vzrakn a//kje dni-^d. NadodfMdkff vlekočiob/iki.se!^)do.spm\ihludir l-^ianju. '/.padi/i bodo čistilno napmvo. J i.Uim, ki stvari podo/weje ne pO' znajo, se zdi čudno, kako to. da bo za to čisiiJtto napravo daleč največ prispevala mestna olšina Celje. ni nič Čtidne^a. ja namreč dobi^'a iz tega območja vsako sekundo kar 2{J0 liirf)v vode.
In 10 res /ajkovosine piine vode. In če želijo tako zdravo puno wdo d/>hivati še naprej, momjo mdi prispe^ -a ti za čiščenje odplak.
Na.šo regijo na ^ oj način združujejo indi orodjarne. Tisie r Kf-/vnjti ((/orenje), Ce/je (i:^mo) in /.rečah (Unior) so /e največje, na lem olmočjn jih je še več. In tako dohre so vse te, da nekalen že pravijo, da je to ivgija orfnijarsCia. In prestala naj/)t karre^ja ev' rvpske^a orodjarylva. Padi ortxljame, ki so izms/e iz maličaih /jodfeiij se ^ se l)olj itsnwrjajo na zunanji trg; in .\c povezujejo s i>0' membnimi e\'ropskimi pnyiz\'ajaki. Pilotni projeki, ki ga iz\'ajajo 1 ' okvini regionalne mzi'ojnc agencija, je deležen tudi .si/sepozor-nosli, saj ga iz\ajajo indi u okvini projekta Pha/v.
N'a iiijce.sepri na.s oziramo (e na dm^h podn>čjii\. Nekateri pravijo, daje na naših veslah že loliktj osebndi avtomobilov znamke DMWi da bi bilohirpmv, da pnde tudi ta tovarna k nam Medlem ko nekateri še vedno nfx/jo, da Ixjna območju marilx>r' skega Tama zra.sla nova nemška tovarna in zaposlila na tisoče Slovence\\ dmgi Iruli ob tem primem pnrvijo, da smo s .\yvjo počasnostjo (in Še zaradi česa) že zamtuWi vlak. M'/w zamtidd vlaka nakd.skih Merkur pri pnezemanju celjske Kovinotehne. 1'fj celjskem bi lahko rekli: danes išovinotehna, nikdar n'č. Nekoč nemogoče je poštah mogoče. Merkur je prej kol je bilo spr^a načrto\-ano. pre\'zel rajeii v s\'oje roke in lej nekoč znameniti skijîrmi.seneolyeîajo več samostojni časi 7m zaposlene ob tem .sei'eda ni tako pmembno. kdo jena krt>ulit. zanima jih, ali bodo zadržali delo ali ne.
Pň še najlMjlj aktualna vest: nasiopilje jiočiiniški ča.s. Tn se najliolje kaže fH) tem, da so v fwlnem teku razna obmn'iri'ena dela na cestah. Tisli, ki so na nacionalni rm ni zadoležni za nušuiri' zem, pa so leta^* zadtn'oljni: pntvijo, da homo leios zagounv imeli dobro uirislično bero. Bog daj, da bi bilo končno enkrtat resi
■ m
Niš CAS Maja Časopisno, zalo^cifco in RTV podleti« HAé ČAS, d.o.o.. FoBova 10. Velenje. IrtiajaobCttrtklli.
nvos»ůtortarDáwalSNOSIT.pciaen9r««âind3S90Siï iHr\â fWOM 7 200 ST
UrefUûStvo:
Bors ZaKošeK (cirettor In giavnturednlKj, Stsne VovK (M^ovomi ur»đrtiK) MiKrid Krsti«*Pianinc (poniočnicaiireamkđj, jsmz P«8* fi*. Taijaru	ipeg») {nevinní).
Mim ZaKoSek (uraúnrea radija^, J^p Koćura'Špe^sl (tehriCna urednêa), Darrir Šimci {o&likovaísc}.
Pnpagantfa: N na Jug (viMja ptopa^ânOe), Sa&o Kc^dniK, Jure BertCniK (propagandiste)
Se<3ež uredništva In uprave: 3320 Velenje, Kidričeva 28, p. p. 20?, teiefon(093jmns0.teieiai(0S3}897-464$.
ŽtnsraCunprlAPPVsIenie âisvilka 5?800^3'28482 E-maií: nas cas^sicd.rwt
ObUkûvanie In gral. priprava: Naš Cas cl o o,
Usk In odpremai MMISK ú d, Manbor.
Meneroeenih foto^ralij in roltoplsov ne vračamo!
Po za^nu o ĐDV }e (»s* uvHCen rrtgd proizvode miorm^wnftga
inaCapj n iot&rass ptačujsojvek po8%7ni2anl stopnji
1. junija 2000	GOSPODARSTVO	KAS VAS 3
		
Pogovor $ članom uptBvOf odgovornim zb prođBjo In marketinga mag. Pranjem Bohincem
Ňi dovolj, da si dober, biti moraš najboijši
še pred slabim desettetjem se Je vodstvo Gorenja ubadah z vprašanji preživetja, na ptanski iionferend pred poldrugim ietom pa so si zastaviti optimistične cilje, s katerimi želijo temu največjemu slovenskemu proizvodnemu podjetju in največjemu neto izvozniku še bolj utrditi položaj ob boku najbolj razvitih svetovnih podjetij. Že dolgo so jim ta edina pri-me/java in seveda velika konkurenca. Na zahtevne svetovne trge namreč prodajo okoii 95 odstotkov proizvodnje. O tem, kakšno naj bi bi/o Gorenje v priTiocf/ve in kako uresničujejo zahtevne dije, smo se pogovarjali s članom uprave, odgovornim za prodajo in marketing, mag. Pranjem Bohincem.
# /Cakšno (iortnjt ste torej prtdviduli s xtraíeskim planom?
Ma«. KRANJO »OIHN.AC: 'Bela tehnika ostaja na^a temeljna usmerilcv, lam okoli Ucscl odslaino rast nairlujemo. Druge dcjavnosli, ki so že prisoine v nbSvm Msitmu pa naj hi naraSčalc Sc hi-iicjc, lako da hi razmerje m^d heio tcli-nlko in osiallmi dejavnostmi do konca Icia 2003 znašalo f^i) : 20 ( v plansko i/-hodii^nem letu I9y« je loznašalo90:10, ze lani pa 87 : 13» kJjuh lemu da smo moCno povečali proizvodnjo bele lehni kc). To 5e i'lasli velja yíí sirojno opremo, storitvene dejavnv»(i (piiidroCje turizma in gostinstva), trgovine (zastopanje tujih firm), pohištveno dejavnast (prav zato smo tudi kupili sredstva Maries pohíSiva), tu je podroèje bojlegcv, pa ludi avdid in videotehnike.
V (;orcnju se radí pohvalimo, da Í7v;i:^amo na v.se celine, in honu^ delali tudi v prihodnje, vendar pa bomo najvcćji poudarek dajali cvropřikim ir^l^-m, kamor prodamo veiino proizvodnje.
^ kako pomembne so tudi lastne blagovne znamke, /.e danes prodamo skoraj In Četrtine proizvodnje pod svojimi imeni ((rorenje, Koerling» Sidex. Paci-Ijk). To je Se kak(^ pomembno, saj smo usmerjeni h končnemu potrošniku, pri katerem si moramo ustvarili image, ki daje podjetju stahilm^l in nadaljnjo varnost. Se veC skrbi kot doslej homii namenili tudi razvoju lastne prodajne mreže. Že v začetku sedemdesetih let smo začeli ust<inavljati na^ podružnico po Evropi. Danes ima Cuirenjc 25 trgovskih podjetij v tujini, ki predstavljajo zelo moiiio hrbtenico naSim novim ir/nim izzivom, njihovo vlogo pa bomo §e okrepili, Menimo ludi. daje zelo pomembna ceUv vita palcia proizvodov, zato tisio kar ne proizvajam(î, kupujemo od najbolj priznanih proizvajalcev in prodajamt^ j">od lastnim imenom, ler lako zaokrožujemo ponudbo.^
e Trfije neizprosen, Iconkurenca huda, va.%' amhicijcpa ca/i/ťivře, saj ne ieiiic le ohraniti tržnega deleta, ki v tem trenutku dosega na ťx^^ropskcm trgu tni-'ioike. ampak naj hi ga v ohdohjn do iHa 200} /Htveca/i na odsUfika.
Majs- TRANJO BOIUNAC: "Ni d<TVoIj. da smo "sledilci*^» narediti moramo íUí veliko već. Na prvo mesio poslavljamo izobraževanje in inovativnost. Taje tmy rala pa bo hiti ^ bolj prisotna na vseh po drivijih U^gistike delovnega procesa, na
področju oblik(wanja izdelkov, prepr<^s-(osli uporabe, ekoU^h zahtev, tehničnih re^tev... Svojo aklMiejiovlog<^ pil usmerjamo ludi na podn^je kapitalskih povezav. Morda se bomo podobno, kot .smo lani storili z Marlesom, povezali še s katóno sortxino ftrmospt>droíja jugovzhodne Evrope,"
Mdg. Franjo 6oi>/ndc: "Uspehi nas ne smejo uspavati, biti morajo Izziv za še uspešnejše nadaljnje delo."
^ V sira(e.^kem načrtu za.^íavljení cilji so zelo optiniističm. zofo .ve kar p*f sebi postavlja vprašanje, kako ste jih uresničevali v pn^em ietu?
Mati. FRAN.IO BOBINAC: "Laliko bi rekel, da smo do piCice natančno izpolnili listo, kar smo si zastavili." ^ Kaj pa kaiejo prvi mexťci feta^njefsa leta?
Mag. KRAN.IO BOBÍNAC: " ludi letošnje številke so ugodne, V prvem kvartalu smo fiziCno poveCali prodajo v primerjavi z enakim lanskim obdtibjem za 11 i>dstotko\\ vrednostno pa celo za 17 odstotkov. Seveda jc treba te Številke objektivizirali- Primerjava z lan.skim kvartalom namreč.^ ni povsem realna, saj je bil ia zaradi vojne na Balkanu lani slab, na drugi strani pa razveseljuje podaiek, da se je izboljšala siruktura pnfdajc. Prodali sm<5 vei apar a to v višjega ce n ovne ga razreda.
Vseeno pa smo zaskrbljeni zaradi velikih podražitev rcpromatcrialov, ki so posledica piwiSanje cen nalte na svetovnih trgih in vi>sokc vrednosti ameriškega do-laria. Kljub taksnemu stanju cen proizvo-
dov ne moremo dvigovati, nasprotno, pogosto jIh je treba celo zniževati, lu so neupravičene zahteve sindikatov po povijanju plač. Bili moramo zelo previdni na pixiroéju obviadwanja stroškov - te je treba Sc znižati. Predvsem pa na.s mora na vsakem koraku spremljati misel: bili boljSi od konkurence,bolj inovativni, bolj zviti - le lako je mogoče v teh sodobnih časih preživeli." % Kadi poudarjate, da ste preveliki za v/o-vetiske raztnere in niajhni za svetovne. Kje so torej va^e prednosti?
M«8. FRANJO BOniNAC: "Drugačni smo od konkurence in tudi zalo laliko preživimo. Lahko smo hitrejSi, bolj odzivni, inovativni. Ves čas smo na "preži** in skuhamo nudili potrošnikom latóne izdelke, ki so zanimivi takoz vidika estetike, preprostosti uporabe, tehničnih re.^itev... Fleksibilncjst nam omogi>ča, da novosti hitro uvedemo v proizvt^d njo in jih ponudim(î trgu. Ze pred leti smo spoznali, kako pc»membno je znanje in pritegnili v Številne projekte domače in luje strokovnjake, od katerih se veliko naučimo, Se pa ludi zavedamo, da z doseženim nikoli ne smemo biti zadovoljni, zato nikoli ne odnehamo." % l*etdesettetnico obeležujete, predvsem de-lovno.
Mag. KRAN.ÎO IJOIMNAC: 'Naložbenih in delovnili obveznosti je t;>liko, daje res treba povsod napeti vse sile. Poleg velikega naložbenega zalogaja, ki smo se ga lolili v začetku lanskega leta. obnavljamo ecl<ii en logističen in informacijski sistem, ki nam bo omogočal Že holjSe obvladovanje 36 podjetij, kolikor jih ima danes Gorenje doma in na tujem.
Vseeno pa se ho in se jc že v letošnjem letu zvrstilo ludi ki\r nekaj aktivnosti, s katerimi bomo obeležih pomemben jubilej. Dve aktivnosti kažejo, kako pomem-iKn je na^ odnos do dizajna, kije postal elemeni kulture. Kupci nam priznavajo, da smo narvdili na tem podrodu cïgromen korak naprej. V jubilejnem letu smo povabili k sodelovanju študente industrijskega oblikiivanja (razstava njihtmhpred-Ic^ov je fe vedno odprla v poslovni slavbi Gorenja) in vodilne italijanske oblikovalca (bolj so znani s področja oblikovanja avtomoI>ik]v -v branži iHíle tehnike pa bodo sodel<wali izključno samo z (»orc-njem), ki so izdelali jubilejno linijo proizvodov Gorenja Pinínťarina. Ta dogodek bodo proslavili s svečanostjo in uradnim odprtjem ra/stave jubilejne linije. jutri v Cankarjevem domu v Ljubljani. Ti izdelki so oblikovno dovršeni, lahko bi rekli celo revoUicionamt vsmislu dizajna, hkrati pa predstavljajo vrh tehnike na píídriíčju gospodinjskih apara-t<w. Polstoletnico Ciorenja bomo uradno zaznamovali s proslavo, ki bomo pripravili 22. septembra v Rdeči dvorani v Velenju in decembrskim odprtjem naložb,"
■ Mira ZakoŠek
v
Ze 18. teden upokojencev
VTvI.EN.IIi • ModolKjnsksi zvťai ilruSlcv uptiki»jcncvv Ik> Ivtos pri-prHvihi ze Ift. teden upokojcnccv, torq splQi ^porlnib, rekreativnih in <]ru>.Hl»nih prireditev, /ačeli jih Ixida v ponecteijck in sklenili v subotu s "peljem nn vasi." naslednjo soboto. 17. junij;«, pa sc th» .^00 upukojiHicev in upokojenk vi vseh petih društev /.nova /brala nu Rojili na /akJjučnvm srečanju.
Prv<i bo v ponedeljek. 6. junija, na vrsti stteljanje zzračnt) pužko. ki ga bodo na strelii^ču Mrt>ža zjčeli oh H.(K): v torek, 7. junija bo na halini^u SOBZ Velenje tekmovanje v balinanju (8.00): v sredo,
prav tako s pričetkom ob 8.00, bo na kegljišču TEŠ v Šoštanju tekmovanje v kegljanju: včelrtek hodov prostorih DU Šoštanj <îb K.t)0 začeli tekmovanje v i^ahu: v potek. junija bo dvojni spored: ob S.(X) b<i ob škalskem jezeru začetek tekmovanju všportnvm ri-bol<''vu. ob 14.00 pa bovk^ v Štnartnem oh Pa ki začeli tekm(^'anjc v kegljanju s kroglo na vrvici.
Zaziiključek bo v soboto lepa kulluma prireditev "petje na vasi." ki bo tokrat pred domom krajanov v Vinski (k>rj. ob slabem vremenu vvečnamonski dvorani, začeli pa jo bodo ob 17.00.
Kol že zapisano, sklepna prireditev tedna up<ikojeneev ho v so-bi^to, 17.junija, na Rogli.
■ bm
DEPOZITNO

DEPOZITI PRAVNIH OSEB
Pravnim osebam nudimo ugodne obrestne mere za depozite, ki znaSajo:
•	za vezavo od enega do dveh let T +3.5 % letno
- za vezavo od dveh do treh let T + 4.5 % letno
•	za vezavo od treh do pet let J + S% letno
•	za vezavo nad pet let
T+ 5,25 % do T+ 5,5% letno.
S podrobnejšimi informacijami vas pričakujemo na telefonskih številkah 899-52-20 in 899-52-23
e
} banka Velenje
Banko Vflenje d.d., Vrhnji,
bančna skupina Nove Ljubljfinske banke

^"^"^stavku
PUCONCI • Pri gTiidnji železniške proge med Slovenijo in Mi(d?iii^ko..skupnoje dolga 435 km, na slovenski strani p<i 24,5, sov pí>nedeljek iTvajalei prebili 320 metrtwdolg predor, kar jc bistveno pred rokíím, topa zagotavlja, da Ki proga zares zgrajena v predvidenem n^ku, ki je konec januarja 20{)1. ANKARAN - V veliki majski ekološki akciji z na^ilovom Biser pod soncem, pod morjem bLser je4i) potapljačev oCLstilo morsko dno pri Ankaranu, delo bodo potapljači nadaljevali v septembru po končani luri.stični sezoni, ko bo morje gotovo spet onesnaženo in potrebno CifiCenja.
LJUBIJANA - Na žc 46. mednarodnem ocenjevanju vin v Ljubljani so enologi iz devetnajstih dr^av pokusili 724 vzorcev, ki so jih poslali vinaiji z vseh celin, od petih mo?nih Sampionov pastadvatislalavSloveniji-zabelosuhovinovBrdih, /a/laio radgonsko penino pa v Radgonskih g<'irieali. ŽALCC • Dru^lvo Savinjskih vinogradnikov Šteje 130 Claniw in je tudi letos ocenjevalo vina Icinik 1999. komisija je ocenjcvala 64 vzorec v vinil, od tega jih je 14 izločila, ptvić doslej pa so po« delili 7lato diplomo in naziv vrhunsko \i no, kar jc 7a stmni beli pinot prejel Rudi Ccv/ar iz Andriiža. I.l LiBI,ÎANA - Združenje /y trg<wlni) pri (î/.S je ludi lelos pripravilo akcijo "najbolje urejena sitwcaska trgcwina," na razpis se je odzvalo 350 prodajaln, od lega z ljubljanskega področja sk(îraj UHl, z mariborskega 40, z drugih s]<wenskih območij pa med 10 in 30.
(iORNJA RADGONA • Na 5. slovenskem osntwnoŠolskem podjetnij^kem forumu radgonskega pixijelja SUN jCs^odeltwalo 5(î2 uíencev iz 48 sloveaskíh žol, leti« bo podjelje dobilo državno koncesij<\ tako bi prihodnje bolsko Iciosodeliwalo vsaj 100 slovenskih §ol 7 najmanj 1300 učenci, SLOVENJ <>R.ADËC - Koroško društvo za boj proli raku je Splošni bolnišnici Slcwenj Crradec podarilo preko .SllO.noo tolarjev za uvajanje nove metode imunohisiokemije, ki omogiiča boljše zdravljenje bolnic z rakom na dojki, s tem pa bodo celotno preiskavo tumomecelicc lahko cpravili v Skwenj Ciradcu. UJUBIJANA-Jamsivcniskiûd RS. mtamwljcn novembra 97, je doslej prejel 41.000 zahtev za pomoč nezaposlenim brez do-hiídkíw in vseh pravic, denarno pomoč $o izplačali 37.72^ upravičencem v skupnem znesku skoraj milijard tolarjev. LÎ11BIJANA- PovršinaíJovenskih gozdov seje lani v primerjavi 7 tciom prej povečala za 465t) hektarov, za dva odstotka se je povećala tudi lesna zaloga, gozdovi sedaj pokrivajo 55 odslot-kovpwràne SKwenije.zanimrvo paje, da stw okolici večjih mest lani izkrčili 312 hektari'iv gozdov zaradi urbanizacije. LIUBLJANA - Do leta 2009 naj bi po načrtih Darsa z^ gradnjo, ftnanciranjc in v/drtevanje aviiwe.st pc^rabili 3,5 milijarde dolarjev, torej §e enkrat toliko kot v ol^dobju 1994-1999, Dar-sovi letni proračuni naj bi bili v prihodnjih letih 350 milijonov dolarjev, glavni vir fjnanciranja pa bencinski tolar.
4 NAX iJÍS
POGOVOR Z RAZLOGOM
1. junija 2000
Pred petimi leti Je Blues začel s štirimi zaposlenimi In enim programom, danes ima 143 zaposlenih in šest programov
Nov izziv - področie farmaciie
Pet let mineva od takrat, ko je v idealnih razmerah za razvoj novega podjetništva v Šaleški dolini vzklilo podjetje Blues. Bit je to čas, koso podjetja rasla kot gobe po dežju, ko je marsikdo prav v podjetništvu videt svojo priložnost. Žat pa jo niso znati vsi tudi izkoristiti. Nekaterih že zdavnaj ni več, ker niso bili pripravljeni na trdo delo in ker niso imeli že takoj na začetku izdelane strategije. Preprosto niso vedeli, kam. Zelo dobro pa so vedeti, kaj je za uspešno podjetništvo potrebno, v Btuesu. Konec koncev to potrjujejo danes, pet tet pozneje. Začeli so s štirimi zaposlenimi in enim program, danes je v podjetju več kot 140 zaposlenih, delajo pa v šestih programih. Še vedno pa niso rekli zadnje besede.
Ohleinica - prva petletka - se poàisî izteka. J^e<l njimi je nova, prav tako smeio razmjno in podjetniško naravnana. Prav to pa je ifHa pri-h}t}i<tsi in razlog, tla srno na pogo' vor povabili direktorja tega poiljet-ia jo^ia Angelija. Njegove ideje in zamisli so za mnoge, ko jim jih razlaga, neuresniiljive. Sam pa dokazuje, da se da, če se le ve, kam se hi>če, s trdim delom marsikdaj doseči nemogoče.
^Začetiiiso bili skromni. Začelisle Z enim prugranutm in štirimi zji-poshnimi. Kako danes j^etlate na Ut obdohje, predvsem pa, ali so se vam izpolnila pričakovanja^
JOŽE ANGELI: "Teh pet ki je pred-vscin minilo prehitro. .Smo se pa slvari lolili pravilno. Na vaše vprašanje bi lahko na kratko odgovo' ril sanio takole: dosegli smo velike/ več, kot smo predvidevali in celo mnogo več, kol smo i/ mislili, á? bomo. '*
# Koliko vas je v podjetju dawsf }()/.£ ANGELh " /43, od lega 46,2 odsťUk/i invalidov."
* Imale zaraili tega y ker je skoraj polovic4i zaposlenih invalidov, kaj težav zaradi bolniSkib iz-ostankov^
Jože Angeii: "Z índljcl smo že podpisati pismo o nameri."
(foto: vos)
izvodnji imamo le 4 ali 4,2'0<l>tolno Mniško odsotnost na mesec. Pri teyn ne upoŠteva^no pimkiniških dopustov, ker te izostanka ítejemo za nekaj povsem normalnega.'* # Kako vam je to tispelot KajiSne
prijeme ste uvedi if ](y/.E ANGELI: "Naj jih našlejetti
ludi inimenio nagradimo. "
#	Knliko programov imale danes v podjetju in kateri so?
j()/.E ANGEU: "i:)anes imamo Šest programov, pet proizvf>dnih in maloprodajo. V proizvodne fm)grame vključujemo proizvodnjo pečniških tečajev^ perianth grelcev in magnetnih tesnil, orodjarno in lesni obrat v Mešiici. Poleg tega pa imamo v Velenju, v prosKjrih Ere Standard, ludi {frodajalno Reha ".
0 Zakaj pa je potrebna tolikšna raznolikost programov f Človek namreč pomisli na lo, da bi bilo enostavneje delali in tržiti en sam program f JOŽE ANGELI: '•Predvsem zaradi zavarovanja kapitala. Kapital, ki je bil vložen v nOs^e podjetje, je zasebni kapital moje družme in krediti bank."
#	A/i v f}riljodnje načrtujete še kakšen nov program f
JOŽE ANGELI: "Letos končujemo dva pnigrama, prvi program je dopolnitev v ohratH v Mezici, kjer bomo dokončali proizvodnjo lepljen-cev, lefiljenih nosilcev za (/slreŠja, pravkar pa dokončujemo program sleklo keramičnih vsa<Inih kuhališČ, tako imenovani "domina" sisterti. V programu cnodjama srno bogatejši za nov stroj Mitsubishi za erozijo."
#	Vaše podjetje pa wkako povezujejo še z efiim programom, ki sega na področje farmacije. Je na tem kaj resničnega f
JOŽE ANGEL/: "Morof^i priznali, da je. Pred tremi le<tni smo z Panacea Biotec Ltd. New Delhi iz lndi;e pctdpisali pa^od/fo, s katero imamo vso pravico v frrvi fazi ir^ili, potem pn tudi proizvajali farmacevtske fm>-
tako. "
#	Slišati je, da vaše podjetje po vsej Sloveniji išče tako nove piX)Store kot zemljišča. Lahko to potrdite?
JOŽE ANGEU: "To je resnica, /a nove programe, teh imat no v "shrambi" Še nekaj, potrebujemo prostor in objekte, zato res po celi Sloveniji iščemo najboljše mozno' sli."
#	/akaj pa ne v Šaleški diAini? JOŽE ANGELI: "Mislim, da v tej dolini ni več velikt) rezerve v ^yrosto' ru. poleg lega (fa ugotavljam, da se počasi izteka življenjska doba gigantu - lm!mo}>ovnikii. l'o bi rnorali razumeti in napravili tisto, kar bi lah-ko tej Mini (xjmagalo: prijn-aviti vizijo nadaljnjega razvoja, prifnaviti vizijo, kako in s Čiin nadomeMUi pre-mo^)vnik. Bojim se, ila tega nismo sposobni narediti, da stvari prestavljamo na Čas, ko bo pozno. Čí bi se èe {lanes lotili teh slvari. Če bt Ijud/e, ki so navsezadn je plačam za to, da razmišljajo in iščejo rešit i'e, svoje delo opravili tako, kol bi ga morali in prifn'avili vizijo razvoja, bi se zc danes tudi v njem našel kakšen prostor, kakšna delovna hala ali vsaj zemljišče, na kiiteri bi jo bdo možno fHistaviti. Že pred tremi ali štirimi leti sem te stvari omenjal, pa sa se mi nekateri posmehoval i, eni pa celo menili, da s siM:)fo zaskrbljenost jo delam slabo reklamo naŠi doUnu Resica pa je bistveno drugačna.
V tej dolini sem od leta f96J in ne želim si, da hi bila takšna, kot je danes 'Zagorje ali Mežiška dolina. Želim, da ima možnosti. Konec krm-cev ima še vedno veliko priložnosti: tu imamo Gorenje, ki je svetovna firma in za katero sem prepričan, da lahko še veliko naredi. Občutek
"službenem" času veliko naredijo, zavedati pa se bodo morali, da iržno gosf?0{iarstvo zahteva noiipofn^no angažiranost, /a ptKlmladek nant tu treba skrbeti! Iz šol fmhaiajo doffri kadri. Tem je potrebno le ponuditi nekaj novega, jim dati jfriloŽn^iSt in jim zaupati."
#	Ampak to, o čťmer govorite, je vendarle povezano z velikimi ft-nančiiimi sredstvi.
jOŽJL ANGELI: "Normalno in jasno, da je."
#	Od kje pa jih vzeiif
JO/£ ANGELI: "Če je stvar dobra, in Če je užitna, za denar ni pfr>!defn. Denarja je v Evropi za dolare stvari veliko. Kar poglejte, da so vse veČje naložbe pri nas povezane tudi s tuji* mi bankami, ki delujejo na območju Slovenije. Dímiače. slovenske banke, bodo ludi morale razmišljati o kadrih t ki jih nima jo. O kadrih, ki jim je tržno ^>spíxÍarstvo znano. Moram pa izvzeti Kiekovfj banko, s kateri operativno s<xh!lujemt> in to zelo uspešno. ''
#	Vse to lahko, da držij vendar pa iHt najbrž premalo za vse listo, kar si vi predstavljate.
JOŽE ANGELh "Zakaj pa mi.^lile, da sem med ostalim ustanovil obrat ob meji in zakaj sem ustanovil pod-fetje v Avstriji^ Tudi vidim priložnost (beri: evr<>pski denar)! Da ne omenjam denarja, ki ga vidim v dolini".
mKjef
JOŽE ANGELI: "Ja, sffoslovana gO' spa, znati je treba, z^^ati..."
#	Kako zmorete^
JO/JI ANGELI: "Brez težav, ker premoretn veliko spoštovanja do ljudi, (fredvsem pa ne pozabite, lia je
JOŽE ANGELI: "Dejstvo je, da je bilo Itsh težav na začetku ogrrmmo. V Itlih l99Sali 1996 sfno imeli 20-celo 24-odslott^j izostanek z dela za-radi bolezni. To je bilo zelo moUČe^ predvsem zato, ker je so bili bolniški izostanki najbfdj prisotni v proizvo<l' nJI m je bibt včasih delo nemog(}če organizirali^ Potem smo razmišljali kaj narediti, da bi bilo izostankov čim manj, kako ljudi stimulirati, da ne bi izostajali z <iela zaradi vsake malenk(*sti. Načrtno smo se I old i razmišljanja, kaj na^Travili, da takšno stanje v nekaj letih izboljšamo, presežemo, laines se lahko pohvalimo, da nam je uspelo. V fnri'
le nekaj: delavca, ki določen čas ni bil v bolniški, sfno nagradili s petimi (MÍstolki več v plačilni kuverti. Druga stvar je bila, da smo začeli stimulirali dobro delo in kakovost, kar smo zapisali tudi v naŠe interne akte. Pri nas je možna stimulacija navzgor m navzdfd, giblje se med plus — m I nu s 20 odstotkov Iretja si var, na kaier(t smo ponosni in je bila v kolektii-u zelo dobro sprejeta, pa je Kukanje naj delavca. Vsako leto sc delavci sami ocenjujejo med se-Ixjj in izberejo, predlagajo dva iZ' med njih, za ktitera menijo, da sta zaradi različnih lastnosti najboljša med njimi. Ta dva ob koncu lata
izvode. "
%Ko omenjate, da posegate na področje farmacije, kaj pa kadrif JOŽE ANGELh "To bo precejšen problem in lega se zavedamo. V prvi fazi bomo razpisali in'osto delovno mesto farmacevta 'm ga dobro naff-a-ddi. Ta lx) poskrbel za registracijo zdravil in dokumentacijo z državnimi ustanovami. dve ali tri stipen-dije bomo razpisali za smer formaci' ja v tem Študijskem lotu, potem pa Še kakšno tudi za kemike analitike. Farmacevti stj povs<HÍ po Sloveniji izjemno iskani. Mislim, da ni druge rešitve, kot da te kadre ffridobimo
Nov program, ki ga uvajajo - stekto keramično v sadno kuhafišče Domino. Proizvodnjo bodo začeli še tetos.
imam, da se na razvojnih program sicer dela, Ijojim pa se, lia bolj na be seda h kot dejanjih. Skoda bi bilo. Če bi se kiiaj kasneje izkazalo, da sem imel prav."
# Govorite o novih programih kol natlomestek velikemu gigantu. Kaj pa kadri f JOŽE ANGEL!: "Dolfro vjnvšanje. Kadri v naši dolini so, vendar b(fdo morali začeti razmišljati, da ni dovolj priti v službo ob 7. uri m oditi domov ob IS, uri. Vem, da v
treba zaupati mladim in to vsem. Pri njih negre gledali na to, iz kalere politične opcije prihajajo. Pri njih naj ho edino merilo znanje. To je pravzaprav vse. "
# le I liluesa. Pripravljate oh jubileju kaj posebnega? JOŽE ANGELI -Razmišljam, da bi priinavil kaj za naše zaposlene. Ti so najbolj p<miemhni. Kaj, bfymo pa še videli, "
Milena Krstřé • P/anřnc
Banka Velenje, skupina NLB
Pripravljeni na reformo plačilnega prometa
Rvforma sl»vi*nski*u:i |>l»čjl* riis^a prometa sc hli/.n koncu. ViTjeino je |)mv danes. 1.6. 20(M>, iKt) dnn. kn bodo lahko pudjetja svoje poslovanje in posklovnc raćunc **prL'selíIa' iz A>(encíje /u plačilni pri»niei v banke. Pred tininom dni namreč vlada še ni poslala oifve.sUl« katere banke IhkIo lahko opravljale tovrstne sto^ilV(^, skupnosl hank pa jc dala soulasjc vsem 24 poslovnim l>ankam vdr/avi. tudi lianki Ve> lenje.
/animak^ nas Jc, kako so na reformo plačilnega prometa pripravljeni na Banki Velenje, ki sodi v najvočjo dr/avnis bančn^^ .skupin^» NLB. Odgovore smo dobili prt vodji sektorja plačilnega prometa lvíci Dolenc.
"Vsak dan v naži banki pričakuje m< i dovoljenje Ta opriTv'Íj;mje plačilnega prometa in mislimo, sla ne ho ovir. Reforma plačilnega pmmela prmaAa tako podjetjem ko: bankam Številne prednosti, 7agiUavlja gospt)darnejšc 11 n a nčn o poslova nje. )bod nejSi prcli^k denarja, blaga in storitev ter razvijanje trga denarja in vrednostih papirjev. Sem s<^di tudi uporaba novih finančnih in-sirumeniov m storitev. Reforma ne pt^meni samo racionalnejšega in bolj ek(momičnega plačilnega toka. ampak tudi na now določu celostnih partnerstvo med banko Ml pt^Hiietjcm."
0 ^rjtliio hodo podjtija oh fem prvhodit iskala "moćnu** VwrtAre. Kako "tiioćiia'*jeya^a?
"Smo članica bančne skupine NLB, ki je največja in najmočnejša slovenska banka. Preko nje opravljamo tudi
plačilni promet s tujino. Sodi tudi med srednje velike evropske bsnke. Vodilne mednarodne agencije za ocenjevanje bank jo
fvica Dofenc: "Na prehod poslovanja iz Agencije za plačilni promet na banke smo se dolgo in skrbno pripravljali"
glede naložbenega tveganja uvriičaj^^ med najbolj vdrne banke v srednji Evropi. Vmednartnlne bančne lokcwe se vključujemo že bli?u trideset Icl. Imamo razvejano mrežo konto korentnih in korespondenční h ixlnostws tujimi bankami v dr?.avah ter lastno mreřo predsiavniStev in bankvtujini."
0 /i/j Í0 pomeni. 4la lahko preko va.s podjetja opravljajo plačilni pronui tako rekoC hrtz meja? "Res je. Finančne iransakcijc lahko uredimiu'vseh državtdi in na vseh kontinentih sveta. 9 Kako ho.sl€ organizirali tÀ'O' noniično poslovanje na ftm segmentu? "Na.?a pomembna prednosi je štev'ili> in ra/.^irjen<wi na^ih poslovalnic po Sloveniji. Vse posle z banko, ludi plačilni promeu bodo lahko po^ljctniki urejali na enem mestu, pri svojem oskrbniku. Plačilne transakcije pa bodo laiiko opravljali v izbranih p<v>lo-valnicah kjer koli pn Sloveniji ali pa preko elektronske banke.
/ato boúo pi'itrelvivali le en ptv slovní račun pri nasi banki."
#	Poimenovali xíe fia "poslovni raûui prf meri". Kaj to/wdvcû-prav ptmieni?
"Poslovni račun bodo ptîdjel-niki labko odprli pri nas. ko bodo za to dane vse zakonske osnove, predvidiima po I.'í.20íl0. Pri oblikovanju tega računa smo upoštevali predvsem želje komitentov in pričakovanja v zvezi z reformo plačilnega sistema. Poslovni račun bo t>mogo^al hitro, pregledno in gi^pinkuno pcvslo-vanje ler tekoče uravnavanje likvidnosti. Prekt) njega bodo komitenti lahko opravljali gi^lovinske in n<.'g*ît<jvmske iranv akeije. imeli možnost prekoračiti stanje na računu, prenašali dnevne pre?>e^ke sredstev s trajnim nalogcfm na bolje obresiovan depozitni račun ^lakt^ imentwima nova storitev avtomaLski deptv zit), imeli pa bodo ludi celovit pregled nad svojo lekočo finančno pozicijo na enem mestu. Uporabljali b^>dc> laliko tudi os-tale finančne storitve Banke Ve» lenje, kol stj predvsem p^jslovna kartica LB Gurocard, čeki. akceptni nalogi .„"
#	Koko Ikf p<nkrMjeno za infar-miranje imetnikov računa, ho-ste za/o poskrbeli ludi prek dekxromkih medijev'/
"Pod gesli i m "Noč in dan odprta vrata" že deluje na^ elektronska banka Prnklik NLB. V njo je vključenih že blizu 12U samostojnih ptHJjeinikov in tudi f> podjetij, ki SÍ5 bila vključenav pilotsko usposabljanje bajik v reformi plačilnih slslemov.
Preko eiekironske banke je mo^o oddajan je plačilnih nalo-gcjv, na voljo pa.s<^ tudi vse informacije banke, kot je takojšen odziv. ali je nah^g sproveden aiJ ne
in tudi obveMilo o stanju na računu. Tako lahko iz dnevne sobe ali pisarne podjeiniki urejajo vsa svi>ja plačila in jim ni več treba h^>diti na"Š8lter'\" 0 Ohljuhljale tudi širok nabor plačilnih insírumeníov in sto-rilev. Kaj lo pomeni? 'Ib pomeni, da bodo na^ kt^mi-tenti lahko preko poslovnega računa poslwali/nak3gi za neg4>-tovlnski in gotovinski prenos sredstev. Poleg lega pa reforma uvaja nove plačilne insirumente, ki vnaSajo v plačilni pri>met ptv membne prednt»sij. 'lo so direktna obremenitev, direktna odobritev, irajni nalog, posebna pi^kvžnica in pi>sebna nakazjiica. / njimi se omogoča večja rack>-naliziulja in znižujejo siroski poslovanja, namenjeni pa síj tako pravnim kot fizičnim csebam." # Kakšne bodo cene vaših siori' fev?
cene bt>'»ik) konkurenčne in realne. V piivprečju bi>mo cenejši kt)t Agencija Za plačilni promel. Pomembno je, da uvajamo inlemi plačilni pn>met, loje promel med komitenti ene banke. Ocenjujemo, da ga bo od 60 di"» Ta promet bo znatno cc-nejSi kol je bil preji^nji."
Na preskok v poslovanju so se v Banki Velenje Ji»lgo in Nkrbni> pripravljali, zalo so prepričani, d«i komitenti ne bcxlo čuiiii nobenih težav, kvečje mu bodo še bolj zadcvvcfljni ko\ tkislej.
/a vse informacije so na voljo na tel. «09-52i), Osebno se lahko obrnele na našo sogovornico Ivico Dolenc (inL22fi) ali pa vodjo plačilnega prometa v domovini Nevenka Gumzej lini. 335).
■ Bojana Spegel
25 let Območne obrtne zbornice Mozirje
Slavje, dostojno srebrnega jubileja
OhmiK'na obrtna /Jx»rniai Mozirje letos ^avi svojn 25-k'tnkf>. ki bo Jo v Mozirju in Nazarjah olwtť^.ili / nakii'i odmevnimi in ohlctnici primernimi prireditvami. Zn uv«d su v lorek zvečer v mnzirski galeriji Izvedli "cc-hovski večer," kol ^a piiimenu-vali. Zaradi spleia ok(>lii>čin je bil» udele^.ha res pičla, vsem. ki se niso nau/.ili prijeinnsii (ej^a večera, prt je lahko i^al. Na krafku. na začetku je Aleksander VidcČnik / njemu lasln» pristnostjo in J>M^a.stvom podatkov o zgodovinskem jm-vezovanju ahrinikov v Zgornji Savinjski dolini, /a tem pa so predstavili zareshogatjubilejni zbornik.
Osrednji del slavja je bil na vrsti v četrtek, najprej so v nazar-skem delavskem domu pripravile^ okrtîglo mizo o problematik in možnc«iih razvoja obrtništva, lu pa w zares dali piko na "I. " Pogovt>ra se je udeležil luili mi-nisier za mak» gospodarslvo in luri/em Janko Razgtviíek s sodelavci. prisotni so bili član: najožjega vodstva Obrtne zbornice Slovenije, nekateri poslanci
in župani, pa strokovnjaki za pt^-same/na področja, lorej je bil pi')gov(»r dovolj zanimiv in kori-.sten.
V nadaljevanju je bila v veliki dvorani nazarskcga doma svečana akademija s podelitvijo priznanj, ki so jo dopolnili z modno revijo izdelkov daleč naokrog uveljavljenih članov zbť»r-nice. Slavnostni govornik je bil
predsednik območne obrine zbornice Mozirje Prane Benda, ki je zgoščeno orisal razvoj in dek> zlxîmice.po pixlclirvi plakel in priznanj pa je modna revija zares presenelila in ptinovno pt% trdila, da bi takšen način predstavitve vsekakor mtirali večkrat pripraviti.
Srebrno plaketo Obrine zbornice Slovenije je prejel Manin
Aubreht, njeni priznanji pa Franc Benda in .îakt>b Tilač: srebrne plakete Območne obrtne zbornice Mozirje so prejeli Mirko Cigale. Miha Kovač in Zlat ko Vitanc. brona^le Bt^ža Je-raj. Sandi KlcmSe in Stanko Pla-novšek, podelili pa so ludi pet priznanj in $est posebnih priznanj obmi^čne zbomicc.
■ jp
perspektiva
Moj prijatelj Jack
Vse stvari ne ^edo lako nn hitro. p*x%ehno uim, kji,r .vff zaCne. jc hitrost hdj moteča kot po ^jn-ča želja spraminjajcCegcj se s\ eiti" Tako nehih; mije nekoC nizlaf^it/ na nekem od premnaffh študentskih žjirov miilcc stimjši/Jri-jutelj, slonela s\ n oh gfiisni gliishi in/Ui^ovor na koncn prh ifkh do jutra, iiju, vse stvari ne. ffvdo lako hiirtK sva si imieni še rekla in sedla na zfiodnjo tntlo. da naju je. odpeljala v tuni dan. Niti ne vem ui^no. kje in kdaj se je skovala ta okrr)^h misel, a osiaht je zapisana med paberkovanji nocne^i življenja. lHlo je zefo nenu-vddno, študentski jantje se oh poznih urah ptmuvadi ixjgovarjnmo o š/)oriiK politiki, sei eda in največkrat o dekletih in ostalih življenjskih jMmiL'mhnoslili. a midvase jx)guvfi/jida o Ziičeikit, o razvoju in dozore\'anjn. Jehila Že noč takšna ...
I)a mulo pojasnim: Slovenija je mlada država, naša demokradja še ni prišla v pitbcneicK kaj šele, da hi si jwiska la fanta. Je fnluda, zaletava in vCasih itidi nespnmeina. '/.ato so dejanja naših \rlih poHti' kov, samih jeznih moi po sxvje uidi pivdvidljiva. O'cnuten "hanan .spor" okoli pravifne^i glasovanja o Jiajiikavi vladi je podoben spon t okoli sosedovega jamu alt najlepših oblek za Ihirbiko. Neumen, ointčjf, a mvno zalo tudipffmemhen. Ko fy; ta deklica odmsla inptt^ stala večja, hodo Hali Sfum holj suhtilni in zakrili, čistu preprosto, /m-.silje Zfiodovine Sloveniji Še ne dovoli, da postane zrelejša.
Púdoimo je tudi z Velenjem, mladim mesto, kjer šele drup rod prišlekov usfvarja tradicijo, mesto ne more kar naeiúnn posutti vezni ùkn mnogih genentdji. kar naenkntt izi)bUkovaii svoje identifikacij' ske vsort^ in spn'menili simh(/lne^^ nsča. Naslajanje, ptirajunje in pre-.ie^inje se ne 2godi točno o/xddne, v taksne .itvari se zdr.'^ne počasi. In Velenje pí?ča.'íi. a vedm/ halje oljlikuje sv(/j jaz.
ZJackom.wa malo razmtf/jala ludl dnige sivan o mestu. Pti velenjskih ulicah kol soap o/Kra kros fama o do/gcajiu. v glave meŠCamjv je zašel Pennov nič se ne dogaja, nič se ne zgodL A kaj, ko s<y že Pun-kerti zdavnaj odloSli sivje kiiare in je v Velenju vedno več različnih dogajanj. To. da ni.so vsa dohni tn dobro ohi.skana, aV ne pomeni, da jih ni in da jih ne ho vedno več. A seivda se premik od zadtA'olj.^rva s kvantiteto k ixdnosti h'alfiete ne zgodi kar tako. Za nje^^a je itolre' t)en čas. ko hosta nekoč lin to kmalu) hiiični masi poslušalcev in do^Klkov i>re.sioj}ili Ar^iimedinv ločko, 1)/) nit-dit^ijanje i:^inilo izalav nezaintertwane množice prisilnih meščanov.
Ohlikavanje dni^tačnih podob je pač tek na dol^ proge. Je ie res. da so koncertni deli Dneva mladih in hilttire postali romarske poti glasl>efilh nnvdiišencin-iz <'efe Slovenije. Ttko je hih itrejšnji teden na grudii zelo veliko Nevelenjčanov, Velenjčanovpa kljub desetletni ira' dlciji festivala ohčuino premah. A ne verjamem, da poviTrvî^en oh-i.sk wlenjskih poslftŠalce\^ pomeni, da je s konceptom DMK-ja, nje-govim gla.sbenim delom in skupno izraznostjo kaj narobe. Le i'eJenjČani so bolj irde koře, deset let dru^izti^ne mladin.<ike kulture je jMJČ zamenjalo nekaj genenicij in v.\'aka nova mora začeli od ZJičetka, Relativnu mnoz/čen obisk mhulih iz vse Slovenije pa to le dokazuje.
H'lenju je k<mec nemirnih tjsemdesetih prinesel nov začetek. Vonj po velenjskih jabolkah nekdanjih Velenjčanov je zamenjal vonj po ^hu luhane kidture, zdrs v ntAV jfog/avje se je ze z^>dil. Jachnt nočne besede o vseh stvarchy ki ne \^do tako hitw. pa je seveda zamenjala pozna dr fpoldatxska kava, ki zaključi spominiega nočnega pabcrku' vanja. Uitrost je včasUi res holj moteča kol pa gureča Selja. a to Še ne pomeni, da .sprememb ni. Ne soočamo se le z neskončno minlji' vustjo naših duš. ampak tudi si'eta, katerega smo po.-navijeni. lbča.me. a po mojem mnenju hlagrovanja vredne spremembe v našem mestu, prestopajo meje in iščejo nadaljevanje onkmjnjih. In zato nenazadnje tudi smo.
■ Jure TrampuŠ
Dan odprtih vrot avto salonov Fori
P<H>blHsčenl protlajalee vozil Mercedes Ben/. p<idjetje Fori iz Hm* st<»vcu. ki Ima a^losalona Pori v Slovenj (tradcii in na 22 vveleryiK je pripravil v petek in soIhiIo dan ixiprfih vrat» Pred« sia>ili so novo Merc«<lesovo \tmlo razreda C.
Zanimanje jc bilo veliko, obiskovalci so si lahko ogledali celotno ponudKi voidl Mercedes Boiz, ni<idel pa ludi praklično preizkusili. Mnogi sose tudi odzvali vabilu ini;^olnlli ixcnjevalno anketo - na sliki vixija trgovine v podjciju Fori Srečki Crnjak v salonu pori na PrcScmovi 22 v Vvlenju v pogtworu 7 obiskovalko. ■
6 KAŠ ÔS	NASI KRAJI IN UUDJE	1. Junija 2000
		
Pogovor z Jelko Fužlr, direktorico Centra za socialno delo Velenje
Vse več »čakajočih« za mladoletne prestopnike

Nasilje in kaxniva dvjHnja, ku' (cTíh povxr^K'itcIji su mindiilcl-ne oíiebe. pi»lnijo .sCiilpce črne kronike/Aidi na Centru wk:í-alní> dclo Velcnj« so ot> nnalizí opruvljene <l«juvni»s(í v prelc-kleni letu /»beležili i>orflst i>tevi' la mladoslnikov in otriik, ki sn /A Kvojc píiirjcvanjG v okolju \t» brali neu st re/na vedenj h , p niv (ako vi>č nasilja v druunah.)»<) odstopnnjih se velja /jimisliti, Mtj odkrivajo globlji' stiske po-same/nilca, družine in nena/a* dnjc tudi nekegfl okolja,« jc v pogovoru med drugim pouda-rila direktorica (ega centru m»g. Jelka Fužir. Na nekaj naSih vpru^nj je takole odgovorila: e ^'casih je hit caUer predvsem ustanova, kamor so se zaieJia-ti posa/neTjiiki in dnizinv po po/noč ZÛ fa^e prertiofi^i'anje najrazJić'uejsih, predvsem pa
sociolnik stisk.
Jelka ru>Jr: «Nudcnje denarnih pt>inoČj {.«laja centrova kon-stanina dejavnost, ki jo moramo izvajali. Zakon o druřínskili prejemkih ter zakon o sociálnem varstvu k nam pripeljeta vehko posameznikov. Približno ?0(K) imamo uporabnikov družinskih prejemkov; denarniii je bilo lani 1666 oziroma loliko se jih jc pojavilo kot upravičencev do ene ali druge oblike pomoći. Najbrž bi jih bilo ie več. Ce nebi bila merila za pridobiiev teh tako stroga. V pripravi je popravek zakona o socialnem varstvu, ki jih bo omilil vsaj za 3n-odsîoikov, kar za nas pomněni. po oceni, pribliirno za lOû-odsîotkovvei uporsibnikov teh
oblik pomoći kol je prejemni» kw danes-««
e Posebej ste ua^lasiti^ da vas podatki o steviht otrok in trila-(hs/nikoK ki izffirajo neusirez' na vedenja, niso razveselili.
Jelka Tužir: «Ne le nas. 'ludi ko^a drugega bi morali spodbudili k razmišljanju o tem, kaj pomeni tatónoStevilo oirok in mladostnikov z vedenjskimi în osebnostnimi težavami. Lani ^)bravnavali kar 154 otrok (starih manj kot 14 let) in mla-d<«inikov (od 14. do 21. let), ki so se-v prenesenem pomenu-postavili v vrsto Čakajočih za mladoletne prestopnike, Za 41 otrok, starih do 14 let, smo pi^-nudili svetovalno pomoć pred« vsem siaršem,sajso vprvi vrsti ti listi, ki naj bi se zami.sliii, da je pnvzgc^ji nekaj izostalo. Moram reći. da je bil njihcw odziv vse prej kol pričakwan. StarSi skupine otrok, ki so naOrtno v trgovinah Nakupovalnega centra v Velenju odtujili kakšno stvar, v tem niso zaznali kakšnega posebnega problema. Mi pa ga. Kajti, takšen izbor naćina vedenja v skupbah je goiovo zaćctck za pi,mavljanje takih dejanj, v odrasli dobi pa iskanje i/iuKla iz življenj.skih stisk na nesprejemljiv način. Leto se taksna gibanja nadaljujejo. Mi smo namreč v začetku leta primerjali našodejavntisivSaleSki dolini in dejavnost v regiji oziroma v biv-II celjski občini 1er ugotovili, da Imamo v občinah Velenje, Šoštanj in Smartnoob Paki zairei-jin<i manj prebivalcev, pa enako Število mladoletnih prestopni-
kov.«
e ^ajhrz ste se oh tem vprašali, kjeso vzfoki?
Jelka h'u/ir «Ciotovo je med najpomembnejši /a neustrezno izbiro vedenja ta, da v okolju družine nimajo ustreznega me.sta za piUrjtfvanjc. Zalo izven družine poiščejo nekaj, s čimer se potrjujejo. Izberejt) kar izberejo: kraje^ nasilje, izsiljevanje. Najprimernejša preventiva zale oin>ke hi bila, da stâi^i vsaj listo malo časa. ki ga imaj<i za dnjžini>, res kakovostno namenijo za druženje z otri^ki, za življenje z njimi in ne ob njih. MožlU^sli jew liko, C enter se kaže kol edini, ki registrira te cxlklone. vendar pa ni več edini, ki ptx«;ku-Sa v vseh teh primerih pcikazati pravo pol. Pt«darila bi rada. da jc v naSem okolju vu: veČ nevladnih organizaeij in posameznikov, ki ponujajo otrokom in .staram neke oblike boljkga družinskega življenja. V prih<fdnje U)mo Se bolj pçxlpirali vsako dcjavrvjst pri razvijanju skupinskega dela za kroge ljudi, ki mogoče ponudbe naj^ga zavoda kot državne ustanove ne bi sprejeli.« enkrepali in kako?
Jcikji Fužir: »Za otroke, prestopnike do 14 lel. sem žc po-vedala, 95 mladolelnih in mlajših polnoletnih storileev kaznivih dejanj pa smo vključili
v	strokovno obravnavo. Njilio-
vi	najp<">g<istejše težave so bile: izvajanje kazjiivih dejanj pod vplivx>m alkoÍK>la. preizkušanje in Jt)kaziwanje na socialno nesprejemljiv način, eksperimentiranje z drogo, pomanjkanje smisla življenja, brezcilj-
Svoboda navdušila
MeSani |>«vski ilwr Svohiidu SnSiaiiJ Je star 50 ki. so leta v(>like usharj.ilnosti pu ludi nila-d<»stne ruzigranosH in tak .seje ?Jx»r mi Jubilejnem k<»neertu. 26. maja« v kulturnem domu v Šoštanju predstavil poslušalcem in jih navdušil.
pesmi so bile zapete s srcem, pevci so v njih izrazili medsebojno povezanusi. vesolje do petja in pontttzaradi številnih uspehov. Podeljene $o bile GaIuS4ivc znaCke za pet, pctnajsi in pelind-
vaj.set let prepevanja v zboru. Seveda ni 51o brez zahvale dirigentki Anki Jazhee, ki zbor uspcSno vodižccclih 17 let injczavisoko obletnico prav p(ïsebno zaslužna. Za Iridcsellelnico jc zbor dobil svojo himno, ki sc konča z besedami: "... nam Svobtîda jc ime, dol>ri smo ljudje". Obiskovalci so odhajali prepričani, da to drí:i.
■ zs
nosi. nesogla.sja med starši in i>iT<îki,/>oiski neuspeh. Tre nvi naraščanja negativnih pojavov med njimi smo poleg delavnic, projektov pwkusaii omilili s st*>blikova-njem prevenlivnih programov, uvcilli smo nekatere now dekwne metode z mladoletniki, ki jih narekujejo ne/avotkki vzgojni ukrepi; ukor, nav<xlila in preptwedi. nadzorstvo organa socialnega varstva, ^ nîladoleuiikovpa smo morali vključili v zavodske oblike pomi>Ci. Vse pogosteje v stiku s temi mladoletniki odkrivamo globlje stiske, ki zalitevajo {)scb-ni> pt>moC in pomoč družini za dom. In v takih primerih bi bila najbolj učinkovita pomc^. & bi jih izJoCili iz (iomačega okolja. Ta najbolj težavne in najb<'>lj p(Mreb-ne sin>kovne obravnave nimamo pravih usianw. Vzgt>jni zavodi. klasični in tisti, ki delujejo v okviru starawanjskíh skupin, mladost nikov s kombiniranimi težavami (agresivnost, kriminalna vedenja, zkiraba drtîg) ne spiljo-majo.«
Mag. Jelka Fužir:»žatosttjo Je, da starši otrok, ki so v skupini v trgovinah Nakupovalnega centra odtujeval! blago, tega niso zaznali kot težavo. Temu primerno so se na našo pomoč tudi odzvali.»
# Dru^ področje, ki ste ^ pose-hej izpostavili, je na.sitje v drutiiiok, rwd vr.wûki. Jelka Ku^ir: «Nasilje v družinah razumemo kol na.silje nad otroki, ženskami in ostali nemočnimi i lan i neke skupnosti - invalidi, starejši ljudje, nasilje med vrstniki, tudi nasilje ustancjv nad ljudmi, ki l^ćejo njihcnv storitve na kateremkoli ptidroOju. Na^ center se je lani vključil v akcije^ Urada za žensko p^jlitiko na dr/avni ravni. Akcija je bila bolj usmerjena v preprcCe\'anje in
zavedanje nasilja nad ženskami, vendar smo že na samem začetku posclH?j poudarili, jeza nas težko ločljivo nasilje nad Ženskami in otroki, če gre za družino in nasilje na dcKwnem mestu, kjer ženska nas lopa kot delavka in ne kot mati ali partnerka. Izdelana primerjava v zadnjih 4 letih po občinah kaže, da se je število obravnavanih primerov nasilja nad ženskami povečak) iz na v lanskem letu, kar je skoraj zđ KKÎ-odslot-kw več. Posebej moram izpostaviti mestno občino Velenje, kjer smo zaznali bistveno povečanje. Glavni fenomen nasilja v družinah je ta, da nobena Sicviîka. ki jo navajamo, ni točna. Mi obravnavamo primere, ki smo jih dobili t>d policije, pcwameznikov, šol, si>sedov, zakrilo polje pa ostaja zlasti psihično nasilničko obnašanja ali vedenje. Pomembno pri lem se mi zdi, da postajamo kol družba bolj občutljivi za te pojave. Že tri lela deluje na eenlru za v«? te primere skupina, ki jo sestavljajo predstavniki pediatrične, sve-ttwalnih služb po šolah, policije, kriminalistične službe in svetovalni delavci. Z družinami pa se ukvarjajo znotraj centra, 'la skupina se dobiva enkrat na mesec, obravnava konkretne primere, jih medre.sorsko obdela ter postavi ciije reševanja in jih tudi spremlja. »
MTp
Prosvetno društvo Lokovica
Ljudem delovanje v društvu nekaj pomeni
Vrh člani Prosvetnega društva Lokovica so sc letos Nepředstavili na nekaj priložnostnih nasio pih, med doslej največjimi pa je bila gotovo nedavna prireUilcv v dvorani kulturnega doma v So-šlanju. Biia jc zelo odmevna, na njej pa so sc domala polni dvorani predstavili člani vseh skupin druStva.
Kol nam jc povedal predsednik druživa Drai^o Koren, so sc tokrat prvič odločili za tak.^cn korak, saj so txienili, da so priza-
imajo veselje do petja, odrskih desk, igranja na insirunienle In hi radi to zjidovoljstvo delili i drugimi. Morda Jih pritegne sami* druženje m^l čluni, saj znami» poskrbimo za to. <hi so vaje zborov, dramske skupine zanimive, razp<»l(»'^enje p<» njih prijeiniK**
Pod okriljem društva so do nedavnega delovale tri skupine (mo§ki, ženski zbor in mladi glasbeniki), koncc lanskega leia je ponovno začela delovati
loval moški zbor, žeaski sc bo udclcW pevske revije v Stični, 19. novembra pa pripravljajo prireditev ob štirideset letnici moškega zbora. Oblctnico bi radi primerno zaznEtmcwali, zalo -pravi Koren-jih čaka kar obilo dela. Ne manjka pa članov društva na ostalih prireditvah v širšem okolju, saj so ti šc člani drugih društev, ki delujejo v kraju: DPM, gasilci in pcxiobno, /a letos so sc dogiworili za u-sta-ntwilcv sekcije planinskega dru-
Letošnjf lokovišM jubitantl
dcvanja, ki ga vlagajo na področju ljubiteljske kulturne asivaijalnosti, premalo poznana širšemu krogu občanov Šaleške dt^Iine. Uspeli so. Kćikn jim aspc pritegniti loliko krajanov za lo dcjavntist? **Pravzaprav ne morem natančno reči« kaj je vzrok /a njihovo pripravljenost, voljo. trud. Siim menim, da so med njimi (aki. ki jim delovanje v društvu nekaj pomeni, ker
člani moškega zbora. 40-letnico delovanja bodo zaznamovali v
novembru.
dramska sckcija, letos pa so sc nam pridružile Še otroške plesno skupine, ki so zelo poživile dejavnasi.
Letos nameravajo lokoviški kulturni ustvarjalci ssvojimi nastopiti obogatiti šc nekaj pri-ložnastnih prireditev v kraju, tudi v širšem okolju. Med drugim bo v začetku prihodnjega mcscca na srečanju gasilskih pevskih zborov Slovenije sode-
štva in nicndn sc žc pogovarjajo za planinski izlet.
Na vpra.ianje, ali namenjajo več pozornosti kakovosti ali množičnosti, je odgovoril: ''Obojemu. Poskušamo pritegniti vse. ki so pripravljeni delali na področju ljubiteljske kulturne ustvarjalnosti. Trudimo sc tudi za kakovost in occnjujcm, da sta oba zbora na dobri poti."
MTp
1. junija 2000
NASI KRAJI IN LJUDJE
KAS VAS 7
5f ečan/e z ravnateljem OŠ Gorica Velenje Ivom Planincem
Pohvala je nagrada in spodbuda
Ivo Ptaninc: "Trikotni otrok - učHetJ - stari! mora delovati dobro, čeprav ni mogoče, da bi biti vsi vedno zadovoljni, "
Revija Otrok in družina tudi v tem šolskem letu nadaljuje akcijo^ v kateri izbirajo naj ravnatelja meseca. Malce pozno, a vendarle je do nas pricurljala novica, da imajo takšnega ravnatelja za mesec februar na osnovni šoli Gorica v Velenju, ki se doslej kot edini iz Šaleške doline kit/s te/77 naslovom. Obiskali smo ga in z njim mai-ce poMepetali.
7xi ob prvih dveh vpraiUmjih smo spoznali, da Ivo Planine mnogo raje govori o šoii, katere ravnaielj je 12 Ici, kol o samem sebi. Nekateri znajo o njem reii, da je eden li&iih, ki se stvari loievajo preudarno, umirjeno, temeljilo, / izdelanim naCrlom, sira legijo in ei-Ijcni, ki ga želi doseči. Ker se mu slvari posrečijo, je na njego-
vo Solo lepo hodili. Mu priznanje godi? "Vsako pri/nai\je godi. lili sem prijetno presenećen, ku so me i/ urvdnli%tva obvestili, âii sem naj ravnatelj v drŽavi m m^sei* Tel^ruar. V Isti sapi seni /acutil tiidiodco-vomosl <lo vseh, M so poslali kupone /aine. S tem m» poka/ii-M. da verjamej<i vame, mi zaupajo. V^c mi je, ker so opazili moja pri/adevan^ja pri vodenju šole in r\|vni prepo-^nuvnosti v iiir^em prostoru.
"Iskreno: menile, da .sle si gîi zaslužili?
*'To bi .sker murall vprai^ti lisle, ki so me predla^jili.*' je povedal 7 malce zadrege na obrazu in nadalje va I :"Verjetnn sem si ker vse, kur nare« dim, želim naredili v dobro olnik. njihovih slari>ev in sodelavcev. V/g<iJa in izobraževanje sta/elo/j^hlevna proeesa in le/.ko primerljiva x drugimi dejavnostmi. Menim, da so TâCutill, da smo tia doliri poti.^^
Na marsikaj je ponosen: med drugim na lo, da se je sola v dvajsetih lelih delovanja uveljavila v (eni prosloru; na kolektiv, Šc pasebej na učitelje, ki se irudijo kavcijo razpo/navnast Sole na mnogih področjih: na rezultate, tó jih dosegajo učenci kasneje ludi kol srednješolci. Nekoliko manj pt^noseu pa je na vzgojne rezultate. "Šola sih deluje v tem pr<K:esu, sama. brez urejene in dosledne
družine, âir^e okoiice pa ne /.more uresničiti tega, kar od nje pričakujejo zlasti starci."
Sam meni, daje bolj mil kot strog ravnatelj. V pogovorih, dogovorih prevladujejo milejSi toni, kar pa-hitro doda-šc ne l'îoineni. da Česa kdaj ne jx)ve z bolj visokimi. "Včasih nîoraS hiti ÍH>1J odločen pri dajanju navodil. Nekateri se žal, sicer ne od/ovejo. Vsekakor na šoli težimo k lepi besedi. Učenci Čutijo, da Jim tudi na lakAen način želim dobro, spo^tujt^jo hišni red, solsksi pravila, kar .so mi tudi sami povedali. Do sodelavcev poskui^am delovati pomirjuJ<»Če,saj seda tudi na taki^en način rešiti marsikatero zadevo. in tam Je dovolj že» Če /namo prisluhnih dru}i drugemu." Je tudi do svojih najhližnjih tak,íen? ha." Večkrat ga menda vprašajo, če je v ioli prav tako slrog kol d(3ma, In pcwc jim, daje doma lažje, ker sc bolje poznajo. "Predvsem Je treba spoš^tovani dogovore In potem ni večjih težav. SIcer pa. da ne l>o pomote, vseje v mejah normale."
Ivo pravi, da vodi Solo z glavo, srccm in rokami. 'A glavo za lo, ker mora koi najodgovornejša oseba skrbno prerals-lili, pretehtali vsako odli>iitev. se izobraževati- "Nikoli ne gremo za vsako ceno z »lavo skozi zid." Rad ima olroke, to delo,zaU)Solovodissrccni. Po
poklicu je predmetni učitelj, pred dobrim leiom in pol je poslal univerzitetni diplomirani s<>:ialni pedagog. In zakaj 2 rokami? "Ker znam prijeti za lopato, k^x^ Če Je potrebno kje kaj iiočistiti, tudi žarnice sem že mei^vat s hišnikom. S tem želim pokazati, da Je potrebno tudi taki>no delo, in da ga cenim." Njegovi osebno kratko sporočilo je povezano z zdravjem, z družino in notranjim mirom.
Čc je ravnatelj lakSen, kot irdi Ivo daje, najbrž pričakuje od učiteljev, svojih sodelavcev... "Nič nemoKOČe$>a. Pri6ikujem. da bodu znali otroka sprejeti tak.<nega, kot Je. Pi>memlmoJe redno izobraževanje, sprem-ljar\je in tudi uvajanje novih pristopov, načinov Izobraževanja brez |M>sebnega opozarjanja na to. Samo po sebi Je umevno korektni», natančni» in strokovno delo. Zelo prav; skoraj nujnoje, če zna priic)»niti k sodelovai\iu tudi starSe "
Med Šolskim le lom prostega Časa skorajda nc pozna, kajti ludi popoldan je večkrat na Soli, vodi krožke in podobno, Cíí ga ima, sc običajno sprosti v telovadnici pri igranju ko^rkc, na (eniskem i^yisču, (udi okrog hiše je [Totrebnokaj piviorili.
Pa prijetne počitnice!
■ rp
Ciril - Metod Sem * ..........................
Ciro, to je ta pravo!
(fozdarji na/jirske ol)močne enote slovenskega zav<»da za Cozdovť so uvodno prireditev ol> letoi^njem tednu gozdov pri* pravili v ealeriji na»zJrskega kul-lurneg;) doma. Hilaje to otvoritev razstave foto{2rarO njihovega
Jem, njihovemu delu in življenju. ljudem v najlepšem pomenu besede in s pomenljivim naslovom "z objektivom skozi zeleni čas." Zadetek v polno bi lahko dejali, sujje to izbor Toto-cr^nj izzakliidnicevseua, kar Je
gočiii nazar.ska območna enoia Zavoda za gozdove Slovenije, (jozdno gospodarstvo Nazarje, Savinjsko gozdarsko druStvtj Nazarje 1er Zavod za kulturo in Cîalerija Mozirje, pozdravnih besed pa je bil Ciro deležen iz
danaAnji in prQn'îdnje rodove 1er vpovezavistem opomenu tedna gozdov. Seveda je Cirilu Semu izrekel prisrčne besede prb^nanja in zahvale za druženje vpreteklih desclleijih in danes, za njegov prispevek k varovanju gozdov in narave v celod.
Cirilu pa je v pontxs še dejstvo, d;i so gozdarji odprijc njegove razstave združili s prijateljskim srečanjem nekdanjih in sedanjih gozdarjev, kar je biJ ludi zadetek v polno. Prijclnemu druženju primeren jc bil tudi kulturni spored, ki so ga zaokrožile lučke predice in pevke scilrarjem. mJada harmonikarja Primož Zvir in Monika Mlinar ter recitatorka Sanja Prosen. Lepo je bilo bili zraven in lepo si je ogledali razslavo, ki bo odprla do 5. junija.
Mjp
Hišica očetova
Drevi ob 20.00 bodi» v šaleški cerkvici predstavili najnovejši» kaseto In CD v založbi 'IVia '*MoJ dom" iz Velenja. Projekt s(» snemali v studiu Zlati zvoki, producent in tonski mojster pa Je bil l^or Podpečan.
Na kaseli fio tudi I^osedila vseh pesmi, ki jih skupina poje. Že naslov pove, da gre za sUwenske narodne in ponarodele pesmi, kol so Iz stolpa sem, La.slovkivsIovo,Temnanočse je storila, Mali piáe pismo belo, Dekle, zakaj lak žalostno, I iiSica očetova in druge.
Gosi večera bo kvaricl Svil iz Dcvč. Vstopnine ne bol


Maja Lesjak, Tanja Meža in Marjan Marinšek.
v Galeriji KC IN razstava fotografij
Sijoči kolorizem Rafaela Podobnika
Po dveh letih, kol ponavadi v mesecu maju, sov Galeriji Kulturnega centra Ivana NapcUnika Velenje spel izkorisliJi svoj razstavni prostor za fotografsko razstavo. V petek zvečer so odprli razstavo barvnih fotografij tídličncga fotografa Rafaela Píídobnika iz Novv Gorice-
Da se odločili prav za folografa Rafaela Podi^bnika, ni na-kUičje. Je namreč izredno zanimiv ustvarjalec. "Pripravil ježe preko 87 samostojnih razstav, sodeloval na storetih domačih in mednarodnih skupinskih razstavah in prejel vrsto priznanj. Občina Nova (îorica mu Je vletu 1993 podelila ludi na-^nido Fnmceta Ikvka. Deluje v številnih ntednarodnih združenjih - zvezi za f<»t<»{;rarsko uinetn<»st, Je mojster fittografije PZS« odlični razstavljatec IS T in odličnik mednarodne zve/e za fotografsko umetnost IHAP). O i\|<^ovl fotr^rafíjl. ki j^» lah* ko vidite v Velei^ju, lahko povemo, da gre za njegov najnovejši ciklus "IVetJa mt»Č", ki zajema krajine, porterete in Še ntar-sikjij, povezanega s temo, vse pa odlikuje zelo zanimiv scenski aranžma in ssij<»č kolorizem," je o razstavi povedala vodja galerije Milena Koren • Božiček. Razstava Im na 0|2led do 28. junija.
Mbš
Galerija Mesnica
Povzetek dogajanj Dnevi mladih in kulture
.lutri (v petek) lH»do v Galerii Mesnica na Cankarjevi ulici v Ve» len,{u cHiprli razstavo fotogra^j. posnetih na nedavnih Dnevih mladih in kuliure v rudarskem mestu.
Razstavljali bodo člani Folo kluba Zrno: Jurij Vižinlin, Aljoša Vi-delič, Miran Beskovnik, Vika RoÂer.
Pustile se presenetiti!
Otvoritve razstave se je udeležilo mnogo ljubiteljev Mografije.
dolt^olelnega sodelavca Cirila Metoda Sema, Ciroja m izbrance. Tu Je njegova druga razstava. Ze s piToJe presenetil tudi riste, ki ga dobro poznajo, dru* go pa je namenil gozdu, goz<lar-
posnel v nekaj zadnjih desetletjih. Le na gozdarskem področju seveda, saj je sicer zakladnica te^a krvinista dogajanj v domaći dolini in izven t\ie neizčrpna.
Tokratno razstavo so omo-
ust predsednika gozdarskega druživa in vodje nazarske območne enote 'Ibnija Breznika. Govornik se ni odivkel priliki, da je za uvod v teden gozdov spregovoril o pomenu gozda za
Velenjska nama je pripravila v soboto zanimivo prireditev. Plesalci plesne Šole Urška Iz Ljubi-jane so zaplesali pred blagovnico in med plesom predstavili poletna oblačila, kijih je mogoče kupiti v Nami, še posebej pa so navdušili s kopalkami SPEEDO. (foto sz)
Likovna kolonija v počastitev dneva gradbincev
Ze injtikionalno |>npnivljajo j2nKll>eni delavd v |MK'asri(ťv 3. juniji), svoje»»» pni/.níki), slikitrske kcilitniJť.TitknUnHjťhilai^vlrimijsCa.sliftíirji |KI SO u.stviirj^li v pťlek « 26. in v snlxHo, 27. maja v pcv-kp«m okolju iAi reki Krk».
ič Ijkíívne koÍi>nijc seje udclc?ilo 16 gratlhinccv. ustvarjali pa pod mcniorsivom pxoí AKýa /a-voliMkn. Dťla hoúo ra/»lavili v pn^storih rcpu-bliškeiia sindikata v Ljubljani in vCraIcriji Vc^ad. kjcrsi jtlijc mogiiťíc ogledali do konca yvgui^ui.
Panjske končnice Zvoneta Čebula
Kostanj, 26. maj • v Mlí^t^i ^nktiji v ŠoSta.
nju so v pclek po:;tavili na orIccI nkoli sto panj-skih konćnJc Zvonvt» Cubula, /.iiiinepi /binilca n^rodnc^H b|n;*a in cnc|*H od večjih .slovenskih
/biniicvv Hlarin, domaCina i/, ^oitanja. <*ivde na occnv. d» jť pri nas ohranjenih okol i 5.000 p^inj-skih konćnic, predsluvljn Ccliulovd /birkji Vťlik del tovrstne slovenske etnološke dediílčine. ra/* stavo si je mod of>lod:iU vsak delovni dan i ludi ob sobolab. med 10. in 12.1er 15. in IS. uro.
KS ffečica ob Savinji
Osnovna šola - zgodovinski dogodek
v rećk'ki kr.^evni >kupno^li so v prctvkleai leiu največ naporc»v in denurjj namenjali i/firadnjl popolne o>novne î^olo in ureditvi i\ji'nei»a statusa. Odprli jo Ixxlu i /iiCelkom novega šolskej>a leta. lu pa I») 7JJ kraj iii celotni» kni-jevno skupnost ii.' kar/giKlovinski dogodek. si» si mju priTade-vali cela tri desetletja.
"Denarne objvmcniivc /a so)o Sv» bik velike, /uio^mn miosUtiih pixln-*5ihníircdillnwnj. pretfvsctn ii<iuc$tncrn.)c pii resda K>kiuji\ni X lastnim delom in cicnarjcm p«> skrbeli 2a sp<xlnji ustroj an kcir nekaj cevnih	Veseli smo
ludj kcmâie i/^radnje /elo ptv meinbiicgajc/avSpixInjiRcíici, upn^tcvali pa velju ludi veliko manjših dela m	kt sniojili
uresničili," pravi predsednik Ic krajevne >kiipn»>sli Peter Koienc.
Lcio;. se bixio torej najbt^lj vcsc-lili nove ^ole. med vceje nniogc
pa S4xii nadaljevjnje i/^aclnje ka« naJizacçe in njena |xwezav.i z nini V4xU>ni na Priluwi, Ob tem jcse kopie^j ra/lićnih manjiihdcl. katerih uresntóiwv bo nask^njena na ramena krajaniîv. "/eli^ pcv membna pridobiicv bi'» vsekakor vckKwoíI v naselju llcmiec. ki «-ta ga skupno içrudjliohCini Mo/iijc in (iornji <irad in /agoiovili /tiravfi pilno wxlo .skoraj 4íl giv spodinjsivom, 'uradno' p;i bo voda '\7 pip pritekla sredi junija i'h pra/niku na?« krajevjie skupnosti." pravi Peier Kt>lenc. Nikakor ne velja zaitcmarili odličnega dela drui^iev. ki kriijn iii krajevni skupn«Hii /agoiavjja p<^M;I>cn in pcslcr alrip. Pri tem je predsednik krajevne skupn^AU posebej piv udaril luiisihJno društvo, ki je ^ svojimi i/\'imimj priivdiivami in okeijami poneslo ime Rečice ^iromp») Sliwcnijj in prekii njenih mcja.Tu »evetla se planii^ko,
sporlno, in kiitlumo. pa meti onta-limi w tri gasilka, ki s^i že pri-skwfóno ?elotlejav7îa na ra/l ićnili potlriK^ih v >vojih krajih.
Piav gasilcem bo namer>jen tudi osrednji del letošnjega slavja ob krajevnem pra/niku. Gasilci v Ciru<ovljah namreč letos slavijo 75-lcTnico in (>xlo on lej priliki krstili novovo/Jlo.vprosiorih njihovega doma pa bo tudi slav-nosina seja. Lepa pridobitev ho tudi knjiga /a naslovom Pod rcCičktin zvonom, ki je delo doniitčih ljudi, pri njenem i/idu pa je pťimagala ludi dr. Marija Makan^ič. Ni txk'cC poNcdali. da b^nlo sredi junija na Rečici slavili drugi krajevni pra/nik, namenili p;i Síí ga itl^leinkri asuiiiiîviive prve hranilnice in pi^sojilnice 1er spiv mina na leto 158.^ kojeRečiciiot» Savinji pridobila ir^ke pravice,
■ )p
Premogovniški muzej sprejel 20 tisočega obiskovalca
VEL£]NJE, 24 maja - V .sa'J.>. prejšnji icticn, so v pixt^'mnem Mua^juprcmtigk^TiStvaSkAVnije.ptRtJM-jenega v vTpu^ni jami Skale, sprejeli h: 3) ilsiiCcga obisktwâira. Obisk je presegel v\a prièakiivanja pcKlavl-jaw<iv in uiuavljiivccv muztja, saj je bil la txJpn X julija
lani, ilevilni obiskiA'ak.'i pa h^ díinex ik ikaAijejo, daje iz-jemnoobo^til tudsiično ponudbo Šaleške doltne.
Mua. j kiindkiira za evropski muzej leta 3)01. Se letos ga lx > ( ibiskala pc schna kt m wjíu ki K) cxx; n ila si n »k« )vne in Ufiravljalske funkcijc muxvja. UvríČcn je v kiUak»g slovenskih žcle/nk:, Sc leir^pii bt^skupaj z rudarskima mu/ejema v Idnji in Mežki pcftv/im v lelinićrK) Iniruv fer/ak\Njeij:^ o^-d je 5je /daj se^lavni del pn^jama t^v veniih srednje^iLskih "vsebin, vkljuícn pa je ludi v os-novntisi>fc.kc prt^gramcvpcmudbi nanwtf.tovnih dni.
B mkp
MNENJA IN ODMEVI
Spoštovani bralci!
S'vsclisnuwiiikcgava^ga prispevka v rubriki Mnenja in iximcvi. Ven« dar naj ne KvJo predolgi. Prispcvk«>v. daljših ixl 4ii lipkanih vrsiic in z vtčkoi8i> /inakivenivrsiinelvomoii^ijjvijalio/inmijibbonMkraj^ali p^vla.sini prcř»ííji.Vsak prispcvckmorabiiioprcmljcnznajikwm ;«viiv rjii m njég^wim poripis^Mn. Nep^'^dpisanih pi^cm in pisem brez naslova ne Izjavljamo. Će imale telefon, navedite Uidi njepwoSievilkt». Včasih je potrebno kakšno sivarnainníčíe pojasnili oziroma preverili. Prispe« vek lahko princseic (za'^clcno) tuíli na diskeii.
Pomlad se bo končala $ poletjem I
Način, ki ga uporablja g. Sever, je «iccr mogoč, loda vsaj sporen, če ]ie nesprejemljiv. Naspr<î-miku prisoliš zaupnico in hkruli naptweÇ premirje ler pričakuješ, da Ii bo pri icm naslovljeno se drugo liee. <», .Sever je namreč napisal, da končuje s polemiko ki ni plodna in nc bo obrodila beljenega učinka. Sc strinjam, ampak pri tem pomwno poudarjam. da polemike nisem pričel jaz.
G. Severju se iiahvaljujem za poja'inilo. koliko dni ima mesec april. Lixla napaka se je zgodila njemu in ne meni- Veseli me. če ^em s KViijim pisanjem na^Jniejal nekaiere moje bivie sodelavce, .Smeh je namreč pol zdriwja. Ampak <lcjstvj so pač lak^na kot bv^. Res pa je, da sem po prihodu / odsluženja vojaškega roka opravljal nekaj manj kol sliri nicscce ludi delo vrniaqa» ker pač druge <lu5bc nisem dobil. Pa Še kaj drugega sem delal, kljub icmu. da <cm lakral že bil član privilegirane zveze komunistov, kot bj dejal g. Sever.
No, o znanju ne bi^m razpravljal. Tako kol se g. Sever nc mt>re sprijazniti z mojim nivojem pjsiinja, sc fievetla ludi jaz n« mv»rcm t njegovim. čeprav bi mi bilo verjetno laJ^c kol njemu.'Ib, da jevpoliliki vse mogoče potijujc ze dejstvo da je g. Sever član občinskcca sveta.
Lela 1992, ko je g, .Sever •ak-livnoa sodeloval v občinski upravi in njegov vpliv ni bil zanemarljiv, je bil zaohtanek neplačanih računw 45 MIO SIT Ta /a\>sianck plačil pa ni hil prikazan in upoštevan v pmračunu. Če so proračuni netočni» .^o tudi/aradt lega, ker »ic zaostanek iz leta W2 vleče v« do danes.
Nekoga, ki ne pi^e tc^nlcc. sko-
raj ne morem imenovati tirugače k<^t sem ga. Kako naj imenujem nekoga, ki zapise, da smo zn izvolitev nagega svetnika bj)i pripravljeni uvaz.ilf smeti iz Mozirja?
V Združeni lisii socialnih de« niokratov Slwenije smo že v pcv stopku kandidiranja iigoiovtll. da naš kandidat kljub vsem kvnlile^ tan^ nima možnosll za Izvoltlev. Ra/iogje bil v tem, da s<io kandidatih odločali občinski sveti in nc volilci na neposrednih volitvah. Prve volitve vDrž^tvni svet Republike Sliwenije st> bile neposredne in večinske, tn na teh je naš kandidat .loi:e Zupančič gladko opravil lako s protikandidatom desnice kot << protikandidatom LDS. Kakorkoli je bil dr. Vladimir Koran im^ljcn, poudarjam, da dobro .sodelujeva in Ua me prav nične mol i njegova strankarska opre-dcljenosl. Glede s^Kiahiih zadev sem mnogokrat dosegel ptxlpmo ravno pri poslancih SDS. 'llxla, to v tem trenutku niti nI pomembno. Tudi v prihodnje bomo članice in člani svetniške skupine ZLSD v Svetu Mestne občine Velenje sprejeli predloge opozicije, za katere bomo ocenili, da so dobri.
In scena neii>čnost. Nisem imel namena pisali o vodovodu 1er plačilih g. Seveiju rn Itidi nebom, čeprav mi je g. Sever to lemo v svojem prispevku ponudil. Moj osnovni in prvotni namen je hil pojasnili sialisče glede «jnin in nagrad, i^-e pmč sem zapis;il. daje g. Sever, ko je zjčel polemiko z mani>. v svojem prispevku navedel toliko zadev, ki ni«o neposredno vezane s sejninami» da sem njegov način primerjal s počeljem v^kopavaiija jag<id / bagerjeni. ře bova nadaljevala, bovctjetnoiudi bager premalo.
■ Bojan Kontič
Od demagogije do nepoznavanja
Iz članka, ki ga je gosp*xl Konlič na.skwit z »Demagogija prva vr-.sie», veje predvsem iijep'^vo nepoznavanje dosedanjih aktivnosti, ki so bile c^pravljene za dosego želenega - n.išega skupnega • cilja : izgradnje prizidka Varstveno delovnega centra (v nadaljevanju VDCj. Od podžupana zadolženega za upravo Mestne občine Velenje in poslanca v državnem zboru bi pričakovali predvsem boljšo seznanjenost z aktivnostmi, ki p<>tekajo na tem projektu (v uradu /a ncg<ispv)dar-ske javne sIužIk in v uradu ;^up-ana).
Ker gre za vsebino, s katero s<i očitno ludi lisil. ki bi po funkciji morali bili, slabo obveičcni. smo dol/ni predstaviti ludi javnosti nekaj dejstev. Kionoloj^ki) so namreč aktivnosii piHekalc takole. Na piv hudo z,apo<lenih v VDC. starcev varovancev, drui^tva Sožitje tn Centra za vzgojo, izobraževanje in usposabljanje so na Uradu zj negospod.irske javne službe (v nadaljevanju urad) pripravili sklep, ki ga jc 2.7. Vm sprejel Svet MOV o sofinanciranju izgradnje, liisklep m vřoga za sofinanciranje s strani države sta bila takoj posredovana na Ministrstvo za delo, družini» in socialne zadeve RS (v nadaljevanju mini.strsivo).
2. 11. 1008 je ministrstvo pobudo obravnavalo 1er ugotovilo, da so pogoji dejansko neustrezni in pozvalo Mestno občino Velenje, da pristopi k iztlela>'Í Investicijske dokumentacije. 2. 12. 19^8 urad pošlje investicijsko nalogo z Idejnim projektom na ministrstvo. 10, 5, lyoy je prišlo obvestilo, da se s projektno nalogo ministrstvo strinja in daj<ï nameravajo i>bravna-valt v mcsccu maju ter da podpirajo naša prizadevanja. .^1.5.1009 urad prejme sklep komiMje, da je potrebno nalogo popraviti, oz, prcprojeklirati. Naveden je razlog. da se naj bi kapacitele za dom.'^ko- celodnevno varsivo varovancev zagotavljale na lokaciji ločeni od kapacitě t dnevnega var-stvti. KapaeiU'te dnevjiega varstva naj bi se zagotovile na ravni upravnih enoi. kapacitete dnevnega varstva pa na ravni večjega števila upravnih enot. 30. K. 1999 urad pi>šlje dopolnjeno in popravljeno projektno nalogo. I.ID. 1909 ministrstvo vrne naU'tgo, ker je je potrebno v doU>čenih členih po-
praviti. Navaja razlog, da izdelovalec investicijske dokumentacije (Xavod za urbanizem) nI upi>šte-val 8. in 15. Člena Uredbe o emv Ini metodologiji za IzAlelavo pro-grantov za javna naročila investicijskega značaja. 25. 11. I9yy urad p*>šlje di^ipohijeno na-k>g(X 25.5. 2(KHI se v Velenju zgodi «estanek z dr?avno sekretarko Api^halovo, kjer razčistimo 5e zadnje nejasnosti. Sklene se dogovor. da se poi^lje celotna dokumentacija na mlnlstrsivo do začetka junija 2tH)(!. Sekretaika zagotovi prednostno obravnavanje zjdeve na pristojni komisiji v desetih dneh. Po sprejetem sklepu komisije bo nîoraia Mestna občina Velenje pripraviti investicijski pnv gram (drugo fazo). Po odobritvi Lega programa pa bixlo na ministrstvu po zagotvwiíih predvidoma uvrslili to investicijo v državni proračun 2{)01.
Naključje je lorcj hotelo, da je na dan objave pamllela g. Kontiča na račun koalicijskega partnerja (t?) v McMni občini Velenje, ilržaviia sekretarka Apohalova ptv trdila naše »tališče, da je za iz-gratlnjo VDC.'-jev in zagotavljanje materlahiih sredstev za delovanje odgovorna država in nihče drug. Ker pn je bila pobuda In želja z naše strani {s polno angažiranostjo župana) in z namenom, da v Velenju čim prej ustrezne rešimo prostorsko stisko VDC-ja. so bila v občinskem proračunu ludi predvidena sredstva in porabljena za dosedanje aktivnosti. zCadeve tečejo piw^en' normalno, so skladne z obstoječo zakonodajo in 7 načrtom investicijskih programtw na ravni države ter že odobrenimi investicijami, /ato trdimo. da ni potrebno v Svetu MOV in v javnosti vzbujali nepotrebne nestrpnosti ter na osnovi na videz -privlačnih političnih tem« pridobivali dobrotniški sijaj, /.ato sn)o v »Mnenju wetni^kc skupine LDS- t^cenili Kvmličevo tovrstno aktivnost kot demagogijo. ki jc lahko zanitniva na kratek čas, saj vsebine problema vrednega okrog milijonov to-laijev zaneslilvo ne rešuje. Vsaj to bi lahko g, Konlič kot poManec in p<Hlžupan vedel, ne pa da »-nekako« (cit,) kritizira aktivnosti na tem projektu in išče krivce za wojo pí>nesrečeno In pravno spo-miípi.>líllčno agitacijo tam, kjer jib ni in o vsebinah, ki jih več kot očilno ne pozna,
■ LDS VELENJE
Tistim, ki kradejo na pokopališču PodkraJ
Ni nas malo. ki nsm je usoda namenila žalostno pot prižgal sve6') in prinesti sveži cvet na gn^b v Podkra.i.
Vsakokrat, ko se namenim na grob svoje hčerke me 2e doni.i sti-ska pri srcu alibomna^la «opek na njenem grobu, ali bt>sia njej namenjeni beli svečki Še lam. Vedno pogosteje s« namreč dogaja, ila ml z groba izginevajo svcčc In cvetje, nazadnje se je to zgodilo prejSnjj leden, ko .*em v čelriek prižgala sveči, v sobolo zjutraj pa ju že ni bilo več.
Ljudje, ki to počnete, kje jc vaša vest? Verjetno je vi. ki to delate niti nimate in ne čutilo nobenega sramu do pokojnih niti do nas Živih.
Kaj vam je - kdor koli ste Že - naredila nedolžna Štiriletna deklica, ki mora na žalost počivati v Pixl-kraju, da jí s svojim nečastnim počeljem jemlete Usto, kar ji edino lahko njena mama in scv rodniki ^ damo,
Verjetnovi ■tatovi", saj drugače vas tudi ne morem Imenovali ne boste brali tega članka, mogoče vam bo o njem kdo pripovedoval in vas bo le zapekla vest, da boste prenehali. « tem početjem in le našli 2nn ali .^00 SIT. 1er kuptli svečo in kakšen cvet za svv>jea, ki mu poklanjate nakradeno.
■ Milena MÍMavtina
TAKO MISLIM ali regijsko
preverjanje ekip Prve pomoči • drugič
Avtorica je v uvodniku prejšnjega Našega časa nanizsla nekaj dejstev in misli v zvezi s preverjanjem znanja oz. tekmova. njem ekip Prve pi>moči celjsko regije v .Smartnem ob Paki. Citirala je tudi mnenje dveh eminentnih medicinskih Mn>kovnjakov. čla-ttov strokovne komisije, dr. /un-tarja In dr Bizjaka ter njuno upravičeno kritiko namenjeno vsem tistim, ki so zadnja leta precej brezbrižni do sislenia Zaščite in reScvanja in s tem ludi Prve pomoći.
Sicer pa so to zadeve, ki jih bo moralo reševati Mini«tr«lvo za obranîbo skupaj z organizacijami
Rdečega križa.
Kol p<weljnik Občinskega štaba civilne zaščite Smarlno ob Paki. Ziidolžcn /M kar precej (Organizacijskih nalog, želim k lemudixlali še nekaj.
Za »amo telinično izvedbo tekmovanja smo soorgunizatorji dobili visoke ocene. Poleg O^CZso pri tem sodelovali Se OO RK Šmartno Paki in íŤorenjc. os-n^Tvna šola Šmartno ob Paki, POD Šmartno ob Paki. objekte pa je dal na razpolago NK Smarlno ob Paki, Vsem tem se za koreklnosi in konkreinosl seveda zahvaljujem.
Lahko rečem, da je za uspešnost dogodka precej lju<li žrlvisvalo do-.slt svojega prostega časa, Zaratll lega me je toliko bolj osupnil omtiliwažujoč odntis nekaterih Iz občine Šmartno ob Paki. ki bi lam morali biti.
V mii^llh Imam predvsem f;vcl-nikc občine Šmartno 4>b Paki in pa P(iD Paška vas.
Od prvih sta prišla le dva, F. Kumar in D. Prašnikar ter župan I. Rakun, ki ima za le stvari posluh, ostali so verjetno ocenili, da je dogodek nepomemben In za prisotnost nc bo sejnine, abstinenca drugih l.j. PGD Pai^ka vas pa lahko pomeni le. da so prireditev namenoma bojkotirali. Drugače si namreč ne morem razložiti dejstva, tla jc bila za lo prevor}anje celo ohljtibljen,^ ponu^ unifornît-ranih članvw njihovega društva, vendar se lam nI prikazal nlliče.
Mogoče se bo komu zdelo, da delam iz navedenega hud problem. Ne gre za lo. namreč Mjub ležavam. ki jih ima MOR.S pri udeležbi ekip menitn. da si je do-gixlek in vse kar je povezano z njim zaslužil več p<>zxtrnosti.
In če je takšno obnašanje vzorce tudi v drugih občinah, potem je kritika obeh doktorjev seveda razumljiva.
B LOJ z HoagorseH. pove^/-nik OŠCZ
Popravek!
Pri na-štcsanju.nakiiterih lekrao-vanjih jc IcUts naMt>pikí tk>bitnica zlatega Cankarjeve priznanja Alenka Korun.jeprJSloiki neljube napako. Alenka je lotos scxloltAída na republiškem tekmovanju iz zgodovine in sloveaskega jezika ter na rcpjskem tckmiwanju iz fizike.
1- junija 2000
FESTIVAL MLADIH
KAS VAS 9
DMK 2000
••»•««•••••••»•••v
[DâSâi} teí} liXmm mtodSib 3DÛ [koQtoïo
v četrtek, 25. maja, se je začel že deseti Dan mladih in kulture. V atriju Velenjskega gradu je ob priložnostni slovesnosti izšla knjiga, v kateri je zbrano vso festivalsko dogajanje. Ob zvokih Žbjak tria in okusu lovskega golaža je noč hitro dobila svojo moč in napovedala dvodnevno dogajanje, ki je razgibalo mesto. Predvsem glasbene prireditve so dokazale, da je v Velenju veliko mladih, ki jih zanima "drugačnost". Nad drugačnostjo, mestom in mladostjo pa je ves teden kot nekakšna pravljična podoba iz ruševin Šaleškega gradu bdela sova, znak Šaleškega študentskega kluba, kije "kriv" za deseto obletnico gradu, maja, mladosti in energije.
Četrtkova otvoritev
Deseti dan mladih in kuiiiire sc je /iićel nu Velenjskem gradu. R) vseslovenskem litenimcm maratonu, na katerem so mladi pesniki bnili svojo poe/ijo. jc predsednik iiileSkega Študentskega klulm Dra/en Markovič na oder p<wabil idejnega oěclíi l'esîivala Maijimu Kukovea. V kra jSem govoru jc opi-Siil ěas rojstva festivala in iluzije, ki so v desetih let postale resnični«!, predlagal je tudi, da se DMK morda razSiri na eci teden ali pa se pove/e s svojim mlajiim otrokom avgustovsko Kunigundo. Po izidu knjige, ki jo je uredil Jure 'Iřampaí (knjigo lahko bre?^lačno dobite v Kulturniei in Mladinskem centru), in javni /alivali ljudem iz Kultur-negii centra Ivana Napotnika. ki / veliko mero razumevanja nu le pomagajo. ampak tudi omogoč-ajo l'estival. jc noč hilro postala polna.
Okrogla miza
v pciek popoldne se je 1'eslivaLsko dogajanje preselilo v prostore Hotela Pake. lèma okrogle mize jc bilo vračanja mladih diplomatov v rojstno mesto. Vedno večjih namreč ostaja v univerzitetnih središčih ali v drugih krajih, kjer imajo boljSe možncsti dela in življenja. 'lakScn trend /a mesto gotovo ni dober, pomanjkanje ustreznih strokovnjiikov (Velenjčanov) dolgoročno škodi takogospixiarskemu kol tudi dnižbencniu nizvoju Velenja. ( )krogla miza. v kateri so sodelovali Srečko Meh. Robert Rajšler,
p(>sku.'«il napolniti tudi Šaleški študentski klub. Na DMK-ju sta se zgodila dva nćLStopa: ti>čnc opoldne je igral bivši kitarist Letečih potepuhov, tri ure kasneje pa so v mnogo boljšem nastopu navdušili trije glasbeniki z vsega sveta pod vixJstvom Josepba Zeze RiiJcotora-haiaiiy iz Madagaskarja.
Stanko Blatnik. Aleš Crnič in Dražen Markovič. odgovora na vprašanje ni našlću pokiurala pa je pot do rešitve. Pixiblem vračanjav Velenje se pojavlja predvsem na dveh nivt>jih: v problemu zaposlitve in ostalih življenjskih potrebah ter vglobjcm problem identifikacije z Velenjem.
Komorni koncert
že drugič sov okviru DMK-ja velenjski gla.sheniki pripravili k<momi koncert v Orgelski dvorani glasbene ivole. Letos jih jc nastopilo enajst in dokazali so. da ima Velenje dobre gJasbenike. .^koda je le. da se takšni sproščeni koncert z nevsiljivim a ne nekvalitetnim pro gramov dogajajo bolj poredko. Študenti glasbe rabijo veliko nastopov in DMK ni edina priloitoost. kjer hi lahko pokavcali svoje /Jianje. Med nastopa.jrami sta najbolj navdušila tolkalista Ibmaž Uijen in Dejan "Uimšc.
Petkov rock koncert
Petkov koncert so začeli domači NimComanke. Energičen in vri)č jc bil. vreden njihovega imena. R;iz-gibal je publiko in potrdil sloves enega boljših velenjskih bcndov. Psychti-Pat h, ki so sledili, so s post-soničnim zvcîkom pregnali rock'n'roll fane, odru pa sii se približali bolj solislicirani poslašiilci, ki so dogajanje bolj kol z okončinami spremljali / glavo. Lcndavčani so s prole.sionalmin. konstrukiisTiim in dixielanim nastopom pripravili te-
V petek zvečer Prekmurski Psycho-path.
■M ■
it:. 'V
Petkov rock koncert z Res Nullius-i.
ren kvazi zvezdam večera, ostankom nekoč odlične skupine (îirls Agmnst Boys, ki slišijo na ime New Wet Kojćik. Njihov nastop pa je bil kiir miilo rjizočaranje. Sicervrhun-sko odigrani komadi so zveneli nekako bledo, brez ziinosa. ki je .še kako potreben pri koncertih vživo. Že res, da smo, glede na glasbo (iVSB. veliko pričakovali, pa vendar. New Wet Kojak jc skupina, ki si ne sme privoščiti zgolj poprečnega nastopa. Pravi prvovozači večera so bili domači Res Nullius. Karizma lično ixlrsko sevanje pevca je še obogatil novopečeni basist, ki sc je svoji mladosti navkljub med
Spel zmaga skejterjevv bazenu Skcjterska tekmovanja so v Velenju postala nckak-šna sialniai skej-terskih žurciv po Sloveniji. Skalcbtv ard leam Daggers je pripravil še eno pravo zabavo, ki je oh toplem vremenu, vonju pleskavic. nastopu glasbenih skupini in večkratnem poskusu ska-lerskega samomora Ljubljančana Boris Pclkoviča pričiuaJa nasmeške zadovoljstva \^eh gledalcev.
Sobotni zaključek desetletia
Popoldanski nastop uličnih glasbenikov.
Sobotni publiki so se. s svojim drugim nastopom vkiiricri. predstavili ljubljanski Alterra in nas pozitivno presenetili. Polna glasba. okrai5ena z mntigimi dodelanimi prijemi, je bilii.skorajdii popt)lna mešanica agresivnosti, romanlike, veselja in /alosli. Odlično pevčwo petje, ki gaje leta tudivceloti obvladoval, je popeljalo poslu.ša]a' v že kiir eks-talično stanje, Siari mački Demolition group so že po ustaljenem receptu mivdašili publiko, pevec je. seveda obvezno »tcv pless«, značilno poplesaval; skratka, pofciziili so. da njihova zvezda stalnica še ne bu ugasnila. Vsi pa smo ne.strpno priùikoviili legendarne New Mt> del Army, ki so prispeli žc v |ie-tek. se niivdu-šili niid Velenjem, za siibo povlekli oboževalce iz Anglije. Avstrije. Italije in Hrvaške ter nam pokazali. k;ij sc pravi nastopati že več kot petnajst let. Neverjeten nastop, v začetku bt)Ij baladno asmeijcn, je proli koncu pokazal svoje pravo bistvo - da namreč NM A ne morejo ubežati svojim punkovskim koreninam. Najbolj je navdušil pevcc, kije s hipnoličnim nastopom čisto začaral publiko, se celo podal mednjo in na koncu skorajda /a-menjal kitaro z gorjačo icr »gro zil« lanom v prvi vrsti. Vse v stilu torej. NM A so preignili pesmi z večine svojih albumov, nisci .se izognili političnim komcniarjem: očitno so se dobro seznanili z novejšo sinven.sko zgodovino. Prišli so, zaigrali in odšli. Mi pa lahko v beležki že videnih koncertov zaključimo .še eno poglavje.
Druga desetletka
v nedeljo je hiio konec. Pridni taborniki .so !>c enkral hilro pobrali vse smeli in grajski grič bo spal spitnjc pravičnega. Seveda le do naslednjega maja. ko bo Dan mladih in kulture spet polrkal na vrata. Cnajsli bo še močnejši, polnejši in boljši, sova ho Se enkrat zasvetila nad mestom in maj bo še enkrat mlad.
■ Zalika Klemene, Jure Trampuš Fotografije: Vika Rošer, AJjoia videtič, Miran
Beškovnik, Jurij Vižentin
Okrogla miza.
sliirimi mački dobn) znašel ter tu in lam celo vskočil z back vokalom. Vendarle mogoče malo prehitro ixligran naslop n<un jc, še preden nas je dodobra ogrel, hu-šknil mimo ašes. Kot zadnji so se velenjski publiki prvič predstavili ajdovski Elvis Jackson, Sproščeni, jamajško pun-kovski rilmi, so vlili riizigranost v utrujene glave obiskovalcev in razgibali pre nekatero srce. Zdelo seje. kol da so člani bcnda edini zares uživali v .wojcm nastopu in petkov, glasbeno dokaj raznolik koncert, uspešno pripeljali h koncu.
Ulični glasbeniki pred Kofetarco
Koje občina pred leti razjila drevesa po C'ankarjcvi ulici, je obljubila. da ho Omkarjeva postala os mesta. Nekaj let jc minilo, da so ob-Ijube začele postajati realnost in potrebo po urbanih predstavah je
Hvala hogii da je konec vikenda... Ce se še kito spomni. w legendarne oddaje na radiu MARŠ. upam. du je že diplomiral Ja res. konec je! Vii'me nas je ubogaio. stvari so potekale hrez večjih zapletov, ekipa je zdržala, pwf^ram je bil odličen.
Zahvaliti se jc treba v.sem, ki so kakor koli pomagali: SinLši Ilmnjecu, Saši Mišja, Alešu Mraku, Marjetki, Kevti. I.ešiju, tien-dom, Damjanu, vsem gruščakom (radi Vas imamo), Viiikolu. ko! edini pravi Icjicndi, mag. Avberšku in njegovemu golažu., Er-icu in Mitrku Videmšku. Smučarsko skakelnemu klubu Velenje za kombi in lučL Juivtu in (ierču za knjigo, Kukiju, Alešu in še enemu AIcku, Sandii in Hobiju za varslvo Angležev, Ferležu. Rdeči dvomni in g. KJefX'u, Rokiju in ostalim rokeijem, Cyřvrju. Tonkliju in njegovi vi joli. Niku za Sovo, g. Marku liočku in ATPju, občini, Via do! u V in Damjaini K.. Alešu Vavhu, Simonu in Velimu, Našemu času in Radiu Velenje, liojani Špegel, 'icnnoelektrami Šoštanj. I'remogovniktt Velenje, Tini in Ani za glasbo dudi vsem nascopajočim v (iš). mag. Marínu, vsem, ki nLw klicali policije zaradi noćnih z<,'okov z Velenjskega givdu. vsem. ki bosteproiio-voljno donirali sredstva za fesliwl na račun š!e\'ilka 52HíH)-678-57637 (ker je denarja premalo računov pa veliko), Naia.U, Zaliki in Ratičti. .Sa.šu in Urški, iim.skemu delu. dobrim živcem, sodelujočim, nastopajočim, pivcem, pewem, nastopačem. obiskovalcem in pu moji postelji, ki me ix) go.slila luislednjUi nekaj d/ii Hvala.
■ Dražen
Prva desetletka
Pm-^i ne p(l^abiš nikoli, pa čeprav je trajal le en dan, le eno popoldne in di)lg<i noč, v atriju so visele slike in pesniki so brali poezijo, intimno ozjačjc popoldneva in burna noč. š;ink k(H icsenaniiza z rumenimi plakati. Adi Smolař, prvič, nenavaden in nepozaben, pa Lcleča potepuha z akustičnimi kitarami, orglicami in blue.wm, obzidje, relleklorji, poplc-savanje po pesku. Pivo jc bilo takrat 5c v .steldenicah,
Dniniijje biiti m ^un^j. zeleni grajski grič in oder, na bolj šjcm sejmu so kubdli golaž, glřisiia mu/ikii piipoldiic in inlinine kitare ponoči, I ludovemik jc posodil kamion, Jani Kovačičje prišel z Žiiictom in Remije ple.>.alz;i soncc, vreme je zdržřilo, ot3(x;i si^ ptv risali trg. hišnik Vinko pa je pazil na red, nočjo bila dolga, maj pa mlad.
Pobarvani Uinkje poklical dež in prvi petkov večer so nad biizcnom razgnaii oblaki. Še prej je v pozabljeni kavarni nilaila pesniea bi ala Sc svežo knjigo, skctciji so naredili prvi korak v knjigo Uibana plemena in zelo inlatli sii sc Ziibavali z kitkami in oiroško opero. Oblaki so soboto preskočili, a velik konccrt jebi! vseeno v Rdeči dvorani, na pol prazni, bučni, rockovski. lemni in minuli. Po DMK-jii je o.Mal velik kiižipot sredi Titovega trga
Nova generacija, now ideje. DMK osvoji grad, |X) podsirešju .se igrajo telesa in svctlolia riše sence petkovega večera. Atrijski konccrt napolni jazz, prvič, a ne ziïdnjié. nočje daljša od so îioinc, kjer r<x;kovski oder zamaje grajski grič. Mogoče je listo leto Vinko pozabil poki>siti travo, nasled-njcse lonizgodilo. Deli kozarci so v nedeljo bodli v oči.
Frva polovicji je desetJe^a v osvojenem atriju pomešala glasbo z gledališčem in ples z razstavami. Mandičeva igiaje zbudila nacionalne puriste, Villona pa .so preglasile mladi glasovi. Predsedniku so uki adli avto mobilsko tablico. S(>botni konccrt je poleg di>bre glasbe prine.scl sindika-lističen spor. Marko Brccclj jc užaljeno kadil cigareio, se .sti.skal .s kitaro in bojkotiral naslop, Deniolitionsi .so gii prehiteli, kor je bil njihov bobnar Ilarc Krišnovec. Konec je bil ;gutraj.
ťelkovo rajanje v atriju je s pomočjo prekmurskih Kontraban-taijcv prebudilo gnijske duhove, Rink U in mariborskijazzpasla postavila piko na i, Z Rl l-jo seveda. Jutranja košiuka je bila zato malo manj številčna, jc pa večer zjamenjiii kar dcvel bandov. Igrali so d»ilgo in dobro postorili. Nedelja jc bila svetla.
IJilo je prvič v trnje, četrlck je s komorno klasiko in obveznim narezkom odprl novo RIT Petkovi ljud-ski godci so še enkrat iwvdušili zabave žejne inlade, a žejna je bila tudi zemlja. sobotni dežje izsili mlad úi novi Mladinski center. Biio jc vroče in trinajstletni avstrijski bobnar še ni .sliš;il za I lajdeija. Čiščenje Mladinskega centra jc bilo strojno, 73.(K)l) SFL
Cejeosmi dan bog res uslv.u-il rock, jc osmi DMK zaignil koi Se nikoli: čclrlek je bil klasičen, v petek alriško-balkanski in v soboto edini. V srce se je vtisnil ludi grajskemu hi.šniku Vinku, kije ameriškim glasbenikom najprej razkaziil grad in jim potem za sreino pot v roke stisnil steklenico pravega si (»venskega šnopsa. We'll be back, so obljubili. Čakamo.
Dež je malee pokvaril noiři. so pa zato popiiidanski skejteiji na asfaltu premagali solxHnega mačka. Deveto jc bilo tudi malce pravljično: čeinek počasen uvod. petek napeta zgodba in sobiMo moralen zaključek ob nemških goslih. Nauk? Uživajmo, dokler smo.
Sonce je služilo jubil«yu. skelerji so spel p<"ikazali, kako sc prij cja prireditev in lovski golaž je v čctrlek dišal pt> zgixlovini. Sobotni koncert anglcškQi zvezd je obljubil veliko nadaljevanje, taborniki pa so zjutraj naravi poldonili Sc eno darilo. Šaleški študentski klub bi si za prirejanje takšnega 1'esltvala zaslužil vsaj občinsko nagnidíí. čc bo žc ravno sova na Šaleškem gradu ugasnila. A sovin umik ne lx) tlokončen, naslednje leto se znova vidimo.
10 KAS rJS
MOZAIK, OBJAVE
1. junija 2000
HADUSKI IN ČASOPISNI MOZAIK * RADUSKI IN ČASOPISNI MOZAIK
Podmladek
N<jvih prostorov m KicJHćevi v VeknjiJ, Limor smo preselili ii|>nivo Našegn Casji in R^dla Velenje, novinarje. ol>llkovalce, propuhu nd i s te ... smo se že rutViHlkij. Delo v ixjih Kece. Kol l)Í hili tu ud nek<bj. Prav <lol>n) se počutimo, le dor^dia jezdaj malo dlje, a kaj l>i to...
()paž»mo pa, <ia nas mnogi Se vedno i^cic na slari lokaciji, na Fojtovi. Mordii bo /daj, ko je na ohjckiu poŘic nameščena velika in prepoznavna tabla, ki gw{>ri o icm, kje zdaj smo, ve-
liko lažje. Upajmo, da.
Jc pa lalc mozaik nehole prezrl pomemben dogodek: s svojo dolgolelno pannerko se je poročil naž honorarni ionski ichnik Cveto Polak. Slizli jc, da pričžikujeia drugega oiroka in lože nâ|>olcljc. Mlada družin-ica - (\cio z ženo in hčerko, se je na na "nov slalus" prejšnji leden privajala na livaru. Vse lepo, C\eto! Kolikor vemo, pa mu ho že kmalu sledil še en Ichnik na Radiu Velenje, Dragan Rerkenjiičević. Baje se je/a
la korak že odločil, opraviJ pa naj bi ga na jesen.
V ponedeljek smo v naAcm urcdni^tvij pogrevali radijsko mod-eraiorko Ireno Fkr/elak. Do 7aključka rcdakcijc ^ nismo iTvcdeli, ali je že poslala mamica, ali bo 10 v leh dneh. Za naslednjič pa bi že skoraj morali kaj sliSali...
mkp
Postavijanje znakov na streho pošte. Na sllM še manjka nekaj ćrk oziroma dve ktjučnl besed/. V'
vsaki vrsti po ena ...Pa tudi to. kar je že nekaj pove. (vos)
TI^RMO
I^IIOP
Trgovina In inženiring za toplotno in iiiadiino tohnilco
Zi zirnji In ditiro piNiulJal
Vse hitrejši žívílen|skí in delovni utiip terja v bivalnih, delovnih in vseh drugih okoljih ugodne pogoje za na^ počutje in s tem ûeiovno uspešnost V poletnih mesecih to pomeni hlajenje zraka in v zimskih ogrevanje, sodobna tehnologija pa oboje omogoča z Isto napravo. Le pravi strokovnjak) morajo svetovati, načrtovati In graditi. In taksni vrhunski strotovnjakl so v uveljavljeni firmi TERMO SHOPI MImatslu naprava hladi Is agrava
Kllmalska naprava je hladilni stroj, ki v poletnih mesecih črpa odvečno toplotno energijo Iz bivalnih okolij in jo oddaja v okolico, njeni dodatni deli pa omogočajo obraten tokokrog hladilnega piina v napravi, kar v zimskih dneh omogoča črpanje toplotne energije iz okolja in s tem ogrevanje bivalnih in delovnih prosten}v (toplotne črpalke), RazvlažtvarUi In čiičenja
Ob hlajenju so pomembni tudi stranski učinki delovania klimatske naprave. Z zniževanjem temperatur? zraka v prostorih se hkrati znižuje tudi stopnja absolutne vlage v zraku, M )e v pregretih kotlinah glavni vzrok slabega počutja in povečanih zdravsNenlh tsžav. Viago iz zraka namreč vdihujemo in jo z znojenjem odvajamo Iz telesa, ta postopek 'loihanja vode' pa je utrujajoč In za čioveka obremenilen. Edina re§itev za te!ke soparne razmere je nižanje zračne vlage ožinama su&enje zraka, prav to pa kot stranski učinek hlajenja omogoča klimatska naprava.
Naprava zrak tudičfst). Zrak v naSIh okoljih nI nikoli popolnoma čist. Cigaretni dim. cvetni prah. kuhinjska para in čisto navaden prah so naâi dnevni spremljevalci, ki se skupaj z zrakom pretakajo skozi klimatsko napravo, njen) firtrj pa to umazanijo zadrijo. Nami prlfaaia
Kot toplotna črpalka ie klimatska naprava v energetskem smislu izredno varina, saj je ob normalnih vremenskih razmerah razmerje med elekhično porabo In njenim toplotnim učinkom 1:3.5, regulacija naprave pa je izjemno na^nčna, saj jo krmili računainik. Enostavno je tudi upravljanje, saj z daljinskim upravljavcem nastavljamo želeno temper^ro v prostoru ter po potrebi tUdI čas In Intenzivnost deiovanja. Upodmnta sodobnih tiBadn
Sodobni trendi pri projektiranlj hladilne tehnike v klimatizaciji In na področju tehnološkega hlajenja zajemajo koriščenje odpadne topiote. TI sodobni trendi omogočajo različne rešitve, ki so odvisne od vrste objekta. Pri novogradniah se v zadnji leth kaže močan porast vodnih sistemov, kt imajo veliko prednosti. adaptacijah obstoječih objektov, kjeržs obstajala ogrevanje in prezračevanje, pa so najbolj primerne mšitve freonski spilt sistemi za lokalno hfajenje prostorov, ki so zaradi masovne proizvodnje cenovno ugodni. Pravi naslov za prave stnrl
Vse to In še marsikaj |e dobro vedeti pil odločanju za Izboljšanje bivalnih In deiovnih prostonav. In pravi naslov za pravi nasvet, načrt In vgradnio ie TERMO SHOR trgovina trgovina In Inženiring za teplotno in hiadlino tehniko. Sedež Inženiringa ie na Ronkov119 v Celiu, telefon
4920010 fax (063) 451-277, trgovina pa je na Cesti talcev 5 v Velenju, telefon (063) 862-885 In fax 864-383. RaitiD vuk proiriam TERMO SHOP obstaja 8 let, Izjemno bogate izkušnje na tem področju pa so fimio pripeljale na slovenski tokovni vrti.28posluje13 vrhunskih stmkovnjakov, po potrebi pa vključuie znanie In sposobnosti vsaj dvakrat tolikšnega števila zunanjih
sodelavcev. Glavna dejavnost je Inženiring, ki vključuje izvedbo objektov In projektvo strojnih Instalacij, manjši del dejavnosti pa predstavlja trgovina s toptotno In hladiino tehnika. Osnovna področja dejavnosti so klimatiacija s poudaricom na hladilni tehniki, tehnološko hiajen|e, ogrevanje v poinem pomenu besede, proizvodnia specialnih hladilnih naprav, pri čemer načrtujejo Izvoz hladilnikov vode na zahteven Italijanski ég, v dejavnost pa sodi tudi koriš^nie odpadne toplote hladilnih naprav. Z vsemi temi delavnostmi so močno prisotni na celjskem, ijublianskem In obalnem področju, so *špica' strokovne usposoblienosti, uveljavljeni in priznani. UgodnosU
Nudijo ugodne leedttne in (riačilne pogoje, ugodne cene, zelo hiter senris In originalne rezervne dete.
Dobra vedo in želijo, da to vedo tudi potrašnlkl, da je to dolgoročna naložba, ki se hitro in vsestransko povrne. Znajo rešiti pmt)lem vsake stranke, znajo zadovolilti želie In potrebe. Pomislite na njih. pozanimajte se In odločtte. To bo prava odiočitev.
RAZPIS
Šolski center Velenje razpisuje nasiednja delovna mesta:
-	6 učiteliev slovenskega jezika: pogoj; prof. slovenščine
•	4 učitelje nemškega jezika; pogoj: prof. nemščine
•	4 učitelje angleškega jezika; pogoj: 3 prof. angleščine, 1 prof. angleščine In slovenščine
•	4 učitelje matemaUke, 3 s polnim. 1 s l^jšlm delovnim časom: pogoj: prof. ali unlv. dipl. Inž. matematike
•	4 učitelje fizike. 3 s polnim, 1 s polovičnim delovnim časom; pogoj: prof. ali unlv. dipl. Inl fizike
•	2 učiteli a športne vzgoie; pogo|: prof. športne vzgoie
•	2 učitelja družboslovnih predmetov; 1 pmf. filozofije in sociologije In 1 prof. geografije In zgodovine ali sociologije
•	1 učitelja zdravstvene vzgoje In naravoslovja z unnr. izobra^io zdravstvene smeri, biologije, telesne vzgoje ali psihologije ter končan program izpopolnjevanja za učitelja zdravstvene vzgoje
•	1 učitelja psihologije s polovičnim delovnim časom; pogoj: u niv. dipl. psiholog
•	1 učitelja Inforinatike; pogoj: unlv. dipl. Inž. računalništva ali unlv. izobrazba ustrezne smen
•	2 svetovalna delavca - unlv. diplomirana pedagoga -1 knjižničarja z unlv. Izobrazbo smeri bibliotekar
-1 vzgojitelja v Dijaškem In študentskem domu z univ. Izo^mbo ustrezne smeri
-	3 učitelje strokovno-teoretičflih predmelov s področja elektrotehnike; pogoj: unlv. dipl. inž. elektrotehnike, 1 smeri energetike, 2 smeri elektronike, od teh enega z delovnimi izkušniami s področja računalništva
•	2 učitelja praktičnega pouka s področja elektrotehnike; pogoj: inž. elektrotehnike,1 smeh elektronike, 1 smeri energetike, oba pa s tremi leti ustreznih delowilh izlojšenj
•	1 učitelja praktičnega pouka na nižji poMicni šoli; pogoj: inž. elektrotehnlke-energetike ali elektrotehnik energebk s tremi leti ustreznih delovnih isušen]
-	2 učitelja strokovno-teoretičflih predmetov s področja strojništva, pogoj: univ. dipi. Inženir strojnišWa
-	S učiteljev strokovno-teoreličnih predmetov Poklicni in Ishništi šoli za storitvene dejavnosti; 4 unlv. diplomirane ekonomiste, enega z znanjem računalniš^a, 1 z unfv. Izobrazbo računalništva In informatike ali ekonomske smeri z ustreznim tečajem iz računć^nlš^a
•	Z učitelja praktičnega pouka predmeta priprava in serviranje jedi; pogoj: predm. učitelj biologije In gospodinjsh/a s predhodno izobrazbo v gostinski stroki ali predm. učitelj gospodinjstva
•	2 laboranta za Vlijo strokovno šolo; pogoj: inž. elektrotehnike-elektranikz znanjem računalništva
•	1 organizatorja delovne praise v Poklicni in tehniški šoli za storitvene dejavnosti z višješolsko izobra^o
•	1 vzdrtavalca učna tehnologlie; pogoj: elektrotehnik elektronik zznanjem računalništva
•	1 delavca za vzdrževanje elektroenergetskih instalacij In naprav; pogoj: elektrotehnik energetik in
•	2 tajnici šol. 1 s polovičnim in ? s krajšim delovnim časom; pogoj: srednja strokovna izobrazba.
Z izbranimi kandidati bomo sklenili delovno razmerje 1.9. 2000 za določen čas enega šolskega leta, to je do 31.8. 2001. Dva učitelja slovenščine bosta sklenila delovno razmerje za čas odsotnosti delavk v bolniški oz. porodniški, dva učitelja, en angleščine în en matematike pa bosta nadomeščala delavki v pomdniški. Kandidate za razpisana dela vabimo, da pošljejo pnjave z dokazil o izpolnjevanju pogojev v 8 dneh od objave razpisa na naslov Šolski center Velenje, Trg mladosti 3, Velenje. O izbiri bomo vse prijavljene kandidate obvestili v 8 dneh po izbiri. Podrobnejše informacije fahko kandidati dobijo po telefonu št 063/874-155.
1, junija 2000
ZANIMIVO
w w
KAK iAS 11
HOROSKOP
^^odiloK varr bo. kor ie vom že dolgo ni.Zorodi zatoniomhpo* gleiio« ntliogo. ki vom js pred krofkim potici viec. v boiic ipto«yoli, oil sfe zoijubljefii. In odgowr bo, <i bo^c le priznoii, pozi^iver Polern ie bo^le znoili rte lozpofju M pofi; ena bo netočna o vam bo obljubljolo ijubezcn, drugo vot bo peijolo ricpr«j po ustcijent poh življsnjo, ki vo^velikokrof tfolgodon m utru|o.Odloci{fvboviekokor voie, loj ne bo lahko, poiicdice po bi bile lohko bdi hude.
Ce boiie takoj popfij^li zadelo, kne je nogrmodilo, bovtckokor ^ilreje korKono. Veliko vpiotanje pa je, di vom bo prineslo ludi íáo veliko zodovoIjsW kol bo irud, ki go bosfe vložili 20 do* KgocJjo (i ^bo^feiudi foktol?noli ^pnjoznifi z molim, bolo kor dovolj. Ce ne, bosie ie nekoj dni logolnr in precej nemogoči ZO okolKO. 1o. kof boiie zgonjali, te bo nomreć imenovolo
fečnobo.
D^odMdoM
Popolnon^ netebično boiie piedlagoli r«ka| zelo pom^hsgo, no-lefeli po boilř no k/cpok oc^. Kof cb vun fwe tvkéo dali obcuM^ koko pomemben je v volem življenju m k^o hvoležni mu morale bih zoio. Prenesife hladno, po bosleieli leu^pehinzodovoljiivo Dobro novico je le pn ilo do vo^. vretničevolt pg k bo pii^lo v prihodnjih dneh. Nikar ne zomudife vsega lislego, kor ;le v žc ad
nekdoi zel el].
hkiAlUMUJ.
Zo«lek bo mordo rss moke ležoven, polem pa bo vtc sleklo kol nomo/dno.Cclopfesene^ni botle nad fokom dogodkov, «oi bodo vei l(ol pcijebi m Kgodni Poleç lego bode ponovno lohko pfeizkutfli moc noje privlamo;h. ki je ie nekoj im powvrw zelo momo. V ponedeljek vom bo neko odločilev prineslo ^^ hdo, kor lie n Že tkilgo iddi. 2alo v ve «lile ztvlj^. ludř, ko boil<? kofcten don brez mzlogo polrli m brezvolini.
Ifv od237.iioafl
Cqio jg dovolj, veiikokrol celo preveč, v» pc go ne znale pravilno izkontlili loic boile zogolovo veteli, ko se vom bodo ponudili v pomoc. $Qj Mf ^»uliíl Irdno Ho pod nogomi. Od lu r)opiej be slo vs< lepe m piov, zgodilo po íí bo ie ob koncu ledno. lokrol botle res {poznak koko dobro je po ^luioh dobie nowefe.íego poruši nepočnele. sojprovife. donemotolepndiganjo. Ijubez^ sko livljenfe bo malce hladno. OMcood2<a. doa?.
ie bo izkozolo. do fí^h, ki veliko delo. delo hidi nopoke. i v^še hskfctfneixHiopodovrH, l^nvet zcb^. Por^f vos bo močno poliebovol. o vom bo hktoli memo siregel m po^uúl ugodili vtem vo^im mukam. Vi pose bosle obnoioli. kol do jev». kor vam bo prinesel skoroj no rokoh, dim. Hikor. ^icer si bosle eno nojlepiih obdobij v ielosnjem leb ^opomrtili po zelo grenkem dogodku.
M« od 24.9.(^23.10.
Pomj^ bo siiojno. veljalo po bo le krohk cos, zolo jo čim prej řzkorislile, k loko dober rwîvel vom lokrof ne bo koj veliko po-mogai. ćeboile slepo verjeli v nekogo. ki m nih moke ;onedjiv. Ceptov bosle poikuioli pn zelo kočljivi zodevi odoli v ozodju. v«m ne bonajbdie u^lo. Ko bosle spoznali še lo, do od vsega sku* pOJ ne bosle imeli preiirane korisli. le bosle premislili in sKrori zaslovili pc^lnomo drvgoce &orpi«od2i10do2Ill
(islo molo sreù bo dovolj, da se vom bo posrečilo pr^leli lek* meco. ki vom ^re ze nekoj cqsq krepko no ztv(e. Polem po pozik. da se rte bosle prnec hvalJi s svojimi dosežki, sai se vvn koj l^ko ;godi. do s( bosk s lem sami vrgli nekoj vročih polen pod noge.
vesle, do ^e zavisf ie l^o dobrih pnjaleljev pmv neverje^a zab kakšno ret roje zodržile zase. Vzemrle » čas in kon^ iz*
polnile obljubi) er«.
MtcoimMUR
Spiosujele se, ali \k $e zmohh, ko sle kovali nočrie zo prrhod* nosi. olr po sle dosegli ločno lislo.koi sk si nc lihem želeli. Vse* i(d(or bosle še naprej zodovoljni z vsem. kot imak. sploh, ko bo* sle ugolovdi. koj bi se vam lahko zgodilo, će bi ubogali nasvel »dobre90« prijoleijo. Ob koncu kdno vom bo pariner pripravil krepko m veselo preunečenie. Kepozobtie mu pokazali, kc^ovseč vom bo. saj bo lo dobro naložbe zo prihodnosl. Kozorog od ai2.3o 20.1.
Novosliboza spremembo v vasem življenju veliko, vi po bosle te vedno hrepeneče obujdi spcminena di^re ^bre ^se. Dobro pre* mislile, oil SI Jih res bko silno želib rvzoj' Ce ne, pozabile no piekkbtl m se končno zozrik v pfihodnosl. kidi lako. do bosk sprejeh pA^ilo. ki vas mika. Družba bo namreč odlična pnbžnosi, ki ibjožc dolgo «koli, po hidi.Pii bm pozib, donebosb preveč obljvbijoli. sploh, kei bosb v nenehni kkmi s čosom.
Vaherod21.1.do1?2
Neverjelno hormonijo bo zovlodola v vošem domu. Vse skupcjbo seveda posledica res vesele novice, ki vam bo močno spremenilo življenje. lledJo bo ie eno novico, le ne bosb veseli, čas po bo pokozol, kako ik se molrh. Vsekakor bosk tmelr polne roke dela veliko bosb lekali nookoli tn se vec zapruv^joli. lokrof pa* mehto m z rozlogom.
Bbi od 20. Ida 201
bosle ugolovljali, do čas nI vot zaveznik. Don bo prekrakk, da bi posbnli vse. kor si bosb zadali, ^oh si ne bosk več znali vzeli ràso zase m zo swje dobro počul]e. Ko bosk sluccqno pro* sli. sebosbhilropričeh dolgočasili. Vpsasah se bosb morali, kaj vas zene v prekomerno delo. je lo lohko ludi eno od vrsi zo-svojertosli. (e je lo pomonjkonje ljubezni, se polaidile. do bosk
spel zočulili njeno mM.
Egipčani in cvetlične dekoracije
V cvetlicnem kotičku
E}>ipć:inskii kiillur» Jv tÍosť}i]a višťk v (asu 3000-1000 Ivi pr.n.isi. h. nmclnti^kih dvl H-Me^ii iasii ilohimo tudi infor-macijr> o uporabi cvetjn v Starem
• Zii hsliio krasi lev s» IC^jip^tii t/cJcIovaM cvetlične ogrlice« s
kaieiimi so si okrasili vr»t. mu pvsijv ;ili ^k^nje.
(ioslom so /n UnhrodoSlico poJHrili cvclliCni vcnčck» ki g«t gswijc drýaliv rokah. IIram>/a go.siijc, kiss'sjlK pripravljali za zahvalo za Jobm letino in kol proiinjo za doWo
Prikaz krasitve $ cvetnimi ogrlicami.
Iciino v naslednjem Iciu, sc^ okrasili s cvcijcm.
•	Mumije so okrasili s cvc-lliCnimi ogrlicami. Po/nali so i^alni Sopck, ki so ga polagali na mumijo.
•	Pri dckoraciji profitera so na-mcsiili v Aicvllne vaze cvciUcc na cnuk naćin» nato pa lo va/c vvi^li razporedili poprosioru (dekoracija pred vhodom v
stavbo, dekoracija mize...).
Med cvetovi jc imel pri najpćanili iiajp<'jmemhncji5s^ vlogo lotosov cvct. Uporabljali soiW akiicij o» vrtnico, vijolico, lilijo. narciso, mak. gladiolo. lupino, jasmin, zlaiico in sbk. Izmed zelenja so uporabljali briljan, mirio, oleander, palmovo lisi je. papiru.s. Irsje, tsljko in lovor. Krasili so ludi s Sžidjem (fige, biJ(ic» cilrusi, breskve, slive, granatno jabolko). NajpomciTibnejSe barve pri izdelavi cvcilis^nih dekoracij so bile rdeia. rumena in modra. Posamezne ra.^lline so upodabljali v kapiiclih stebrov kamni-lihslavb. Vkapiielihso uptxla-bljall loto.sov popek, lotosov cvel ali palmovo ILsijc.
Egipčani so izdelovati ogr-tiče iz cvetja in tistja * cv^řrte ogrlice.
HATAâAM)L£j6c»f.
1
"Gostosevci" uspesni ze drugič
Astronomski žur
VNtM^juJe (luvrtiliR)	ljul)i(f(iťv zvi'/d in \vso(íh usfcuxfvilcias-
trotikski» društv^k l^iiiiicTKn^ilí sii ^ža ( W»stT)sevcl. prt>ston; m <kliAanje p» jLmJevpi>řJ(»>TiÍh |mistitfihs\o|q^ (mkIJ^^s "4x).st<)])ir'kar pr^Ls^clntk Vojko Id je hit hidi pol>u<lnik Iv kk*|e. V Domír n^nctx ki«r Ima dru.^^»siedez.šřd2m€ssejevs{ilM44» ludi nnuJno k^nCitl dnagí efmtalťn-ski astTDnoniskí zun ki so ga poimem^^tli "ZwTde so padle gla^f) Zd(il)rímiilK'Ulkimis<ilalik(i(Histusevví
in;ikihmsij klirssiiivjíiiHhiťvilm Šjilcůjní. kí S4>jimiispHi>%g niaki |>rí-hli^lí vwno /^nimh'o leni» - zve/de, o/v eMÍJii in v^yo^ť..
Aslrok^zursotokrat pripnîvilivsi'xkkvdnjuzNfladiaskima'nlrcî^ lenje in Kini>m VL-lenje. E)va dni je polekala iř^na Íik»ivna delirvniui za <T^ovn(:&^kxNkístójovcxÍii«rNat-i^'lájnikinUn^R'>Kxnik vtořťkz pa .SO odprli raïsLivo njihovih del Zsisiilaso ňc šlcvilna sirokovTia predii-vanja èlano\' društvo, fx^iekala při so tako dtpoldnc kot popoldne. Ternc so hilesktiTO tzbranc, aktualne in zanimKv. Kar irikrai.SO nallicwT! ir^ priprwiii javno opazovíit^c sonca skozi iclcsk<ipRkc naprave pa je pokukalo vdÍkomim<>idt^ilvVrbunev je bib za^ouwscitximonoCiiotpaziv
vanje neba Nep(.«:^>no doi^vgijc. ki ga lahko [vmoviie. ie se pridružile danes 4(1 iliinjskemu dru^vu (kkicscvu. Rwïile jih v njilîtwih dru^levnih prcsttifihi
■ bi
Na Titovem trgu so "GostosevcF' pripraviti opazovanje sonca in njegovih peg, k/ so ga "izkoristitf Števiini mimoidoči.
Osnovna šola Gor/cd Velenje
Naj ne mine dan, da ne bi prebrali vsaj vrstico«*«
U^ncl Osni>vnc šoJe Snlck in njeni* podru/nicc v Vinski gori, ki so tudi Ivlos soddovaii v bralni ukiijr S knjipi v svet. srno irni'll pred tednom dni slovesen zaključek. Bralci prvih in drugih razrcslov, vsi so osvojili hratno znaéko. so si v kinu v hotelu Paka ugledali risani lllin Svet igraC. ostali udcnci pn smo se zbrali v velenjskem doRiu kuiiure, kjer smo ne.strptio pri^ikovali nastup Tin« kure Kovďé.
V uvodu smo najprej spregíwirilí o pomenu bralne znařkc, ki uCentv nevsiljivo popelje v svci branja, kar jc pomembno zji razvoj roladc osebnosti. Ugoicwili so tudi veliko povezanost med ak;Tcsivnim. na-.«i i I ni m vedenjem mladostnikov in branjem. Nasilni otrtKi praviloma ne berejo, /aio je torej pomembno. da Cim vci uCencev motiviramo za lo akcijt), kar nam je letos kar uspelo, saj sm<^ skupaj z uienci iz Vinske Gore (vwojili 4.^7 bralnih priznanj. Tako smo sc pridružili 12.^)(H) slovenskim bralnim znackarjem. ki>Iikor nas je v za-dnjiii nekaj letih . Občinstvo v dvorani je nato lahko prisluhnik> predstavitvi naše gostje, profesorica flavte in eno najuspešnejših slovenskih pevk. Tinkare KovaC terse nato prepustili njeni glasbi. Ob spremljavi kitare in flavte nam je v ?jvo predstavila svoje najveije uspešnice in nas ob tem kar dobro t^ela. Ki» je bilo razpi »loženje na vrhuncu, smo se morali, žal, posloviti. / njo smo opravili tudi intervju, ki gii bomo objaviti v Izolskem glasilu.
Želimo si k; več takSnil) in podobnih nastopov.
■ Dopisništvi i(rožef<
Gostiti smo eno najuspešnejših stovensiúh pevi< Tiní(an> Kovač
Osnovna sola Salek Velenje
Salek iz papirja
Vtem ivoiskem letu so Hćenei 1. r<i/.redovost)ovne!^oleSa(ekVelenje pri pouku gospuctinjstvsi obr.ivnavali sn<»v "Urejanje naseua l>i-valne{>a okolja". Da bi bil pouk bolj pesler. zjinimivje meniorica Danijela Kil>izal vklJuOila pri lem ^ nekaj praklicne&a dela. Tako so uCcnci i/papirja izdekwali hi^s stolpnice in druge objekte, jih zložili na podlago in nastala jc maketa Saleka. Pri delu sia jim bila vpomoO ućiteljaza likovni pouk in lehniCnov/gojo. Večino dejavnosti so ucenci opravili pri pouku, "zaključna dela" pa so opravile u^ienkc 7.b. ki so bile pripravljene za to vložiti svoj trud in Cas tudi po pouku. "Ziidovoljni smo. Učenci so izdelek - mítkcto Sale ka v merilu 1:350. lepo sprejeli. Sama pa sem zadovoljna tudi za to, ker so uCenci ob delu ra/vijali svojo ustvari al nost, domiitljijo, spoznavali svoj kraj Salek in podobno," jc povediila mentorica Dani-
jela Ribiza I.
Zadovoljne učence z mentorico ob maketi Šaleka
Tp
12 KilS CAS
VRTI U AK
1. junija 2000
Le nad čim se tako prešerno navdušujeta dami na fotogra^ji? Levo je Vera Pecník pomočnica direk« torice Elkroja in desno Lidija Dovšak, pomočnica direklor)d Banke Velenje. Obe sta pogosto občudovani kol ženski, ki se znata "nositi*' in ki znata odlično izbrati tisto» kar se jima poda. Če lahko ugibamo, je moralo biti gotovo kaj» kar je povezano s kakšnim novim kosom nove garderobe.
Vinko Vasle, starejši, dolgoletni gozdar (levo) in Marjan Densa, ki se na to pol šele podaja, sta bila na otvoritvi razstave Cirila Sema dO' bro razpoložena ... še danes mi je žal, da po gozdovih nisem nosil s seboj fotoaparata. Bi lahko z njim zabeležil marsikaj... Ne ponovi te napake zdaj Še li/' Je starejši svetoval mlajšemu kolegu.
m
r» 1
-Edo Mavrič (desno)» pes* nik» pisatelja dopisnik iz Zgornje Savinjske doline ter proslavljeni fotoreporter Ljubljančan Sašo Bernardi, ki ima za ženo Savinjčanko> zato je tudi pogosto na lem koncu, se velikokrat srečujeta, "Si videl? Dva je vzel. potem pa šel, kot da ne bi bilo nič,"
K
?maiMm řnjugodn^l
ûri» iMrttetM ae. 43 se no u oti
hpw*. (pn SIPs* e: MS 7« 13» E^ffllfh dLISACngllMrW
Matb
kaf1.149.000SrTriř63l ST/âm Ljnos
ks 1.449.Û0Û SIT an 725 SfT/^ NuUn-Mo
fi.999.ooo srr 1 srr/dn
Financiranje do 8 tet
W nn^ rbo a	«itfe vede
ocenimo 100.000 SIT veči*
•(■■■■vCMa
B	Hm;
oïica anera ewM» • cMVeiMmco
FRKANJE
Odpiranje
V ich dnch so ludi v nekaterih gozdarskih organizacijah na n;išcm obm^ičju pripravili lako LiTicnovaní »dan odprtih vrala«. Nekateri lako »odpružit« gozd w izvajajo ž« v prak-si. S sekanjem na črno v tujih go/dovih.
V precepu
}cf}o Stanič seje v leh dneh /nova znaSel med kladiv^im in nakopalani. Vendar ne kot direktor Gorenja, ampak kol predsednik združenja dcloda-jalccv. Nekateri pravijo, da bo vseslovenske delavcc leže prepričan o njihovih prizadevanjih po vitjih plačah, kol lo u.spcva svoje.
Komundld povezuje
Komunalna dcjavnc«l je ena redkih, ki ponekod ic združuje nove občine. Na malo dru-gatVn način Sc vedno združuje ludi nove olîCinc na obmcx^ju
Zgornje Savinjske doline, /anidi podjelja s lega področja Se niso uspcii povsem razdeliti malca^; občine Mozirje.
Čelade
Nekateri se čudijo, zakaj morajo motoristi in celo mladi kolesarji nosili za^Čiinc čelade. Pa bi vendarle bilo dobro, da bi jih n<Kili vsi. Saj jih lako pogosto dobimo po glavi.
Proti starsem
Dobili smo novo pi>irdjlo za očitke» da jc pri nas vse več primerom, ko ljudje lako malo spoštujejo starSe. In to na Spi)rincm področju. Níígome-laSi Ussnjarja so Star^ poiol-kJi kar s 7:0.
Čistilna naprava
Tudi vvodsivu oWinc Šošianj bi potrebovali kako posebno čistilno napravo. Saj lam neka-
REZANJE ŠOŠTANJA
Pred caeom mlje eden od šoátanjaklh mefóanov; tisti kl Je doma. Ja Lokovice, oôllai, da ta rubrika ni nič drugega, kotutrujenohlastai\)e za šoštanjsklml dogodil. TťdltOTza Šostan) ne drži. V Šo5lar\]u oblčc^no nI toliko dogodkov, da bi moral človak za njlml hlastati. Udobno su Je moč zlek' nlU 7 naslai^jač in Iz tedna v teden čakati, dabl se k^ za* nljnlvega pripetilo. SIcer pa pričujoči časopisni stolpiči nočejo biti kronološko evidentiranj© dogodkov v Šoita» r^u. Tukaj postavljam ogledalo naàlm neumnostim, nelogičnostim, nespretnoBtlm, nepmvUnoetlm» nezakonito» stlm In nenazadr^je našim finančnim neracionalnostim, V vsem tem namreč tiči razlog« da se Šoštanj s težavo Izvija l2 objema zavožene preteklosti. Y&nJo pa že lahko uvrstimo tudi prvt mandat nove šoštanjske občine. In k takšnemu stai^uje pripomogel tudi moj kritik pa ione kot pesnik, pisec, org&nlzàtor â.11 harloklnâkl Peter Klepetec, ampak kot občinski poUUk. kl ga Je naplavil »lopolèkl klan«. Taje minullíipet let Šoštanju povzročil skoraj več škode, kot socl&UzemvpreJêixJlli desetletjih.
A prejár^jl vikend Je bilo res veUko aanUnlvlh dogodkov tako v Šoštanju kot o Šoštanju, pa športno dogajajije in rekrea-c^o, na Čehi z odprtjem basena, omenjam samo mimogrede! Začnemo lahko s pi^odstavitv^jo dveh raziskovalnih nalog šoštanjakJli osnovnoèolk Petre Radoja ter Urške Verbič, to gtaproučgrollvpražajTje nove àolevSoâtanju terTE^šel^ rovtč In I^tre Deiopst, ki sta se lotlU vpliva televl^ye na odraâô^oôo mladino. Ôeprav mene bolj zanima sledile, bo prav, če bomo v kratkem seznaiyenl z vsebino naloge o novi soli. Up&m, dabodoto raziskavo postavili ob bok tisti, to se Izvaja po naročilu občine. N^brž ime^o tudi učenci pravico do besede v »polemiki« o Jiovl(h) šoU (šolah), ki se v Šoštanju še ima razplamtetl. Predstavitevjebllav četrtek v Velenju.
Naslednji d&n, torej v petek, Je pa Soštai^ res spominjal na zlate čaee. ko 80 se dogodki kar vrstili. Ob petih popoldne 80 šoštai^skl socialdemokrati na zgledni mlzanscenl občinske eejne sobe priredili jok^očo predstavo za dve novinarki, kamero in enega gosta ter tako pospremlH od* stopno l2javo i^Jlhcrvega podžupani. Ta je potem, ko Je videl, da župan te dni že drugič predlaga i^egovo razrešitev, nemudoma ugotovil, da že vse od decembra lani ne more več delati na «svojih« projektih. To n^ bi bil kronski razlog za nj^^^ oddtop, ni pa nam zaupal, kateri so tisti po» membni projekti, ki Jih Je on vodil In ki so obstali potem, ko ga Je novi župan »odžagal«. Predsednik lokalne podružnice SDS Je ob tem Izvedel dolgo Urado o ogroženosti demokracie v občini Šoštanj sedaj, ko socialdemokrati ne bodo mogll"TOčpose|atlvobčmsko proračunsko vrečo. Znano pa Je, da Je ta bo^] aH manj pražna. ker so Jo ravno ti gospodje In ena gospa dodobi'a sprhall, ko eobUiv občinski vladi.
S »tlskovke« amo se družno odpravlU na otvoritev razstave panjsklh končnic Iz zbirke Zvoneta Čebula, znanega šostanjskega zbiralca narodnega blaga. Bazstavaje na ogled v Mestni galsr:(ji, ki Jo nešoštai^lčanin^dejo le, če po kolenih plazili po Ttfu bratov Mravl^kov, ker Je napis »nad« galerUo prlti:]en tako inovativno, da im^)o od table še nejveč mestni cucki, ki se pri r^^ ustavljajo z dvignjeno nogo. To dejstvo pa nlk^or ne vpliva na velik pomen sedanje razstave in piHsprlč&n sem, da bi ob primerni pi'eđ« stavitvl v galer^o napotil svoj korak marsikateri poznavalec 12 domoT^e in iz ti.^lnel Veseli pa smo lahko, da Je gospod Zvone čebul po dolgem času, če ne celo prvič, Javnosti vendarle omogočil vpogled v del sroje zbirke, ki Ima nepre* cenJJlvo vrednost.
2 razstave Je večina pohitela na koncert MePZ Svoboda, ki gaje ob svoji trideseti obletnici tokrat, vs^ po plakatih sodeč, namenil v prvi vrsti sebi oziroma vsem svojim pevkam In pevcem, ki so v teh desetletjih prispevali k veliki uspešnosti zbora. Jas sem se r^e zadržal v pristnem klepetu z nekdanjo sošolke, polegtegamijebUo včast, da sem lahko par besed spregovoril tudi s Heleno čebul, Zvoneto-vohčl. Ta Je s sicjvenekimi narodnimi pesmimi, kl Jih je zapela ob spremljavi citer, obogatila ocvorltev očetove razstave. Drugače pa Je Helena še ena »zgub^ena« ŠoštanJčanka, ki sije kruh naála v ljubljanski operi, nam pa se Je v preteklosti že predstavila tudi kot kvalitetna slikarka.
In za konec povejmo, da seje minule dni zgodil Še en pomembne dogodek. Lzšla Je zadxxja številka Lista občine Šoštanj, v kateri Je Edl Vučina priobčil enega svojih nj^po-membnejsih člankov o urejanju prostora in politiki, ki se vedno tesno prepletata- Člknek z naslovom Konec je pomemben, čeprev precej pesimističen. Kot taksen Je nedvoumno opozorilo novemu županu (In stari občinski upi^a-vl,) da bi éostanju posvetil več pozornosti, kot ga je bilo mesto deležno dosl^. Mesto rabi župana in župan rabi Šoštanj! Ba ne zaradi vljudnosti do množice 8oâtai\)sklh volivcev. ampak zaradi resnih težav mesta, ki Je v času prejšnjega mandata namesto razcveta, doživelo oznako demogra&ko ogroženega krsja.
■ Perorez
ko čudno vre jn sc smcxli 1er onesnažuje (polil ično) ozračje.
Začudenje
Je res, da se dogaja v velenjskem M Guhu posehne vr.sle čudež: imajo izredno veliko boiniii delavcev, podjetje pa vseeno uspei^o <ikreva.
Gašenje
Zanimivo: ludi v Gort^nju
močni) skrbijo /a pořamo var-nosi. Seveda ne, da bi Gorenje pogaíáli. Naj le u.spcino »gori«!
Radarji so
Radarji na naSih cestah k: vedno sol Divjaki ludi!
Dobri želodci
/gomjcsavinjćani imajo dobre žekidce, lako dohře, da giv-do radi ludi v î^elodce drugih.
1. junija 2000
JUBILEJ
KAS íAS 13
Jubilej Osnovne šole MPT
Odlična šola, ki budi številne spomine
v ponvdull^k ppr«j.šix|i (vdvn s« je v avli vťlenj.ske o.sni)vne šole Miha i'intarju TotwJa, ki Je ime dohilu po spiinsk^ borcu in rijnKJnem hen»|u« zuodil prijeten Iculturni veC«r ki ^o ga (o|>losprvjeH številni udelv^A^nci. ^pokojena učiteljica teiAoJe Maijanu Pn»dnik, ki je vt^ kot trideset let ^miićevala ni\ njej večinoma pr>i>st)lćke. je namreć prvdstavilli prvo pesniško /l>irko / naslovom ^'Živeli z lju-l>e/niJo". I/dala jo je za svoj^O. in ^oiin 40. rojsmi d^n. Priredi» (evje napovedovala vklepno de> jsinje lelosnjeua pru/novnnja 40. letnic« šule, ki so ji) v Velenju pričeli cradili kot prvo .^olo p«» vojni. Temeljni kamen /anjo je bil namreč |K>lo/.en/.e31.avj>u-sta 1953, umdno pa sojo otvorili 25. maja I960. Osrednja proslava ob jul>jteju med Ve-lenjcani i/redno priljubljene šole, ki Mivpada 14<^letnico me-stR, je bila v |>etek dopoldne v Domn kulture Velenje.
O ygoJoviiu šolc, ki ho jo pomagali gradili ludi šlcvilni probi-vijici ^alcSk« doline, smo sc na nnjttîj praioiiîini dan v Icu^njcm SolsKcm letu, v peick pred osrednjih pnwlavo, pogtívaijali / rav-naieljem ŠíileUmclom îîkokam. Najprej sť je ozrl v ?atiiniivt) /giv dovino šole, ki jo zagotovo pom-nijo mm)gi VcIcnjCani. "Prarzii-prav mineva 45 let od àisA, ko so »e v zahodnent traktu nove ^ol» ske /:}ir.Klbe naselili prvi oddel* ki nekdanje štirirazredne osnovne ^de. Ponosni .smo. da smo dediči šolske kronike, ki ima na /aeelku opisane oblike poućev^i-njaiKlIela l8ir>do 1868, od leta 1869 lel dalje pa je redno pisana, in sicer: do leta 1900 izključno v nemškem je/iku, Koti* ci, med letoma 1900 in 1917 potenj nem^keva je/ika v majhnem deležu že v slovenščini, p«» tem letu pa v slovenskem je/Jku, mzen meddruut>sveto\7)uv()inii. ko je pisana v jeziku netnškega okupjitorja. Akcije za izgradnjo
Hoiektiv osnovne éote Vefenje iz leta 1955.
potekali pouk v zimskem ćasu bre/ (im?vanj|. ^urdenil), tel<»* vfldni—
V Dómu kufture soušteviln! učitelfI tB ^ko 100 učencev šote pripraviti odličen pro^rdm ob rojstnem dnevu svýe soto. Tega, da jo v lepih spominih nosijo sedanji in upokojeni učitelji, nekdanji In sedanji učenci te šole, nI bilo treba posebej poudafjati. Ker tako resnično je.'
š<»le so tekle hitro, saj so bile poti\:l)e v bitro ra/v^ajocem slu vsakdan ve^. 31». avgusta 195.^ je bil sl<»vesno imlnžen temeljni kamen za nov<» osnovno Šolo, v kroniki |)a jehilo zapisa-no, da je "ie .sknijiii čas, da se prične f>radn,ia. .Šievit» oin»kiz* redno bitro nar»jča. v Velenja se liradi vsako letoieliko novih zasebnih in^ecs^ovargskih hiš."
Tonetu Skoku se /dijo v kroniki posebej zanimivi zapisi, ki opisujejo gradnjo Sok. *'Solsk<j
zgradbo so ^radili vsi; otroci, njihovi starši, delavci, ki so prišli v dolino na /Jičasno delo. Kakor večyia prebivalstva je tudi večina učiteljev prispevala pri ohčinsRni p(»snjilu za šolo. To je iiilo nekaj novega, da so ol>čani takratne «ibčine Soštai\| izglasovali posojilo za i/gradnjo nove šole»Jcar so Inli /a metki bodočega y mo pris pevka. V počitnicah sb se ťorminile tudi mladinskebrigade.vprvi tritedenski izmeni so liiii velenjski
''Najlepše darilo bo enoizmenski pouk^
v Šolskem Iciu i95<; - 6U je bila torej lepa, Clsio mwa Sola, tudi uradno odpna. In to v tak.ŠQÍ obliki, kol jo poznamo še danes. In kako itfčt^ivl icnie in delo na njq-ťfanes? ^TalKliol p(»vsod,pifSloveniji tudi pri nas število otrok upada. Šola. ki je imela tudi Iri i/.mene in jo je obiskovalo preko tlOO otrok. Ima danes 527 učencev. V or^a« nizacUski obliki seje spremeni-11» to. da nimamo več treb podružničnih Šol. Skale in Cirktivce niso več	ostal
je le Plešivec. Pogoji dela so neprimerno boljši. Tako v prostorskem smislu, kot po opremi. _ organizaciji. Števil« otrok po-mladinci in mladinke, ^aliij^^ pora^^(»goča tudi optimal-Ireb izmenah pa.|e bila	re.^MlakSvl^ine kot
na izdrugib krajev takratne JU''^ffKovré>|ttunizir?n^i pouiui. ^ostavije. Ni»ve Š4»lske stavbe sd NajlepsemriloobllfcaniciŠole namreč zaradi pomanjlumjii denarja zelo počasi ^radilL čepniv so razne intervencijske službe poskušale doseči v l.jubU^ni ali
je to, da b<»mo v jeseni prvič po 40 letib presb na enoizmenski pouk in s tem «mtogočili nekatere nove. sodobne oblike dela. na Mtštanjskem okrajtTSb bl^^oudarek in vsa prizadevanja '^la** uni<lii|a bitreje. ker w bile s9ta iilp
potrebe vse večje. Mogoče.fe zanimiv tudi zapis v knmiki, kije za današnje razmere nerazumljiv. Prva štiri leta je nantreč
erjena k prizadevanjem Z3I ^pmvO BMOjev 7A devetletno os nov m» šob», vsel)i-na pouka pa pri tem ne bi smela biti zanemarjena. Po mojem
mnenju je treba dati velik, velik poudarek tudi vzgoji," je prijeten pogovor zakijq^ybne Skok. Id je bil la dan kar mal5*na nih. VckJíí je namreč organizacij* ski odbor za obelci^itcv i>bleini-ce, delavni pa s<> bili vse šolsko leto, "Skupina učcncev je izdelala raziskovalno nalogo Šolske kmnikc pripovedujejo'* s poudarkom na Štirideseti obleinici ^Êa^ R^jl^ie ^delčne skup-noB|lso
Zanimw je angleškega jezika, ki so'pripravili projcki o mesiu inšoli v angleške m jeziku. Piko na i je dal lep večer z nekdanjo učiteljico Maijano Pro<inik. Poleg likovnih razstav, srečanj, debat in |>odo-bno, je življenje na Šoli ickio pckvscm ûôrmuln<\ čcpniv je bilo ol>čiUili pra/nični pridih."
In polem so uspešno izvedli dobro zamišljeno in pripravljeno proslavo, ki so si jo ogledali šlevilni nekdanji in setlanji učilc-Iji 1er učenci Šole. ĆcsUlkc za rojstni dan jc iskreno podal ludi ^upan Srečko Meh. Spomini pa so bili řivi ludi po proslavi, ob prigrizku in kozarčku v avli doma kulture...
■ Bojana Špegel
Marjana Prodnik • pesnica pri osemdesetih
Pesmi, prežete z ljubeznijo in spomini
Pred kratkim je dopolnila KO lel. Njeni spomini na vse, kar ji je na^Tglo življenje, so živi, pa Čeprav velikokrat boleči. Med njimi je mnngo lepih, kar ji utrjuje prepričanje, da nikoli ne smeš obupati, saj je največ, kar nam je dano, lastno življenje. Oh svojem rojstnem dnevu in hkraii40. r^ijstnem dnevu šole« kjer je pnučevala vse do upokojitve, večinoma prvnšolčke, se ji je izpninila velika željfl. Pesmi, ki jili je začela pisali, ko ji jc pred 16 leti umrl Janez, sin edi-nec, je iulala v svoji prvi pesniški zbir* ki. ki jo jc, kako značilno za toplu in optimistično Marjano Prodnik, naslovi Ih »Živeti 7. ljubeznijo«.
Presenečenje ob izzidu zajetne pesniške /birke jc bílo Ta mnoge veliko. Predvsem njeni dolgoletni učiteljski kolegi in nekdanji številni učenci, niso vedeli. da Marjana pesni. Doiuizala jc, dsi nikoli ni prepozno in da daru, ki so ji ga očiinoŽc vzJbel položile sojenice, ni za-vrj^a.'ludi zato je bila predstavi lev zbirke, ki soji jo pripravili na »njeni« šoli. ganljiva. Polna spominov in nabila s čuslvi. Iskreno je v pogovoru zNevenko
Razbiïri5ek spregíworila o času, ko sta jo bolečina in nemir, ki jo lahko razume Ic tisti, ki je sam izgubil oirt^ka, gn.iJa, daje začela svoje občutke, stiske, spomine in razmišljanja prelivati v vcr-7«. Razumljive in spevne.
Marjana izhaja iz povsem velenjske družine, kar jev Dolini že skorajda redkost. Rodila se je kot peti od ^siil\ (îirok. na svoje tUrošivo. ki gaje zaznamovala železjia cesfa, ob kateri s*i živeli dolga leta, ima prelepe spomine. Mama je bila šivilja, zaradi Številne družine pa je ostala doma in se posvečala Slirim hčeram in dvema sinoviv mx<)če je kruli služil koiv|ak<Tvodja na progi \4;lenje - Dravograd. »Bila sem sramežljivo in cmeravo dekle, vseeno sem hotela bili povsod zraven. Ce me niso vzeli, sem jokala,« začne iWo pri-pt>ve(k»v,iii, kol da j»c je zg^>dilo včeraj. Na osnovno šolo. ki jo jc obiskovala v siari konjušnici, ima premn<^e spomine. Sjximni se vseh svojih učiteljev^pred-v.sem pa lega, da so jo kol levičarko s palčko opozarjali, da to ni prava rtîka. Pisala je zelo iepo. kar je ohranila še da-
Po predstavitvi pesniške zbirke v avti šole MP7 so Marjani Prodnik Čestitali številni udeleženci prijetnega kuiturne»
ga dogodka.
nes, morda ludi zaradi tri dese lie I nega pcjučevanja najmlajših. Že vpetem razredu ni manjkala na nobeni šolski pri"«lavi:
lepo jc pela in deklamirala. V meščansko šolo se je vodila z vlakom, saj jc bila takrai le v Sošlanju. Njen siarejši bral Ivan pa je bil listi, ki ji je moůno približal knjige, iileralurcj In ljubezen do pridobivanja novih znanj. Po braiu Mirku, je prepričana, je dobila dar govora, ki ji je v življenju prišel 5e kako prav. Sploh so bili Proilnikovj srečna družina, v kateri imeli zek>radi.
Predel"» je poslala učitcijica, ki se je mnc^ generacije njenili učencev spomi-njajop(^ toplini in predanosti poklicu, je bila tajnica na občini, delal je v trgovini... Začetek vojne je pre?Jveia doma. 6. januarja 1942 se spiimni, kol bi bilo danes. Poniži je na njlluwa vrata potrkal gescapo. Ne sp)nini se, kaj se je zgodilo, ko jim je odprla, a našliso jopcîpol-noma pretepeno, pol obraza je imela v modricah. Takiî hudo je bilo. daje izgubila govvT, tri mesece pa je le ležala v po stelji. je okrevala, je dobila službo v kotkwnici na Železnici, po nekaj premestitvah v Volksbergu, Ker je raznaSala protjokupa!t)rske letake, je skoraj »pristala« v »lagerju«. »Najhuje je bilo, kc^ je
prijela svtíboda. Vojna mi jevyi;laoba brata.« pravi danes. Tudi zato del svojih pesmi pt^sveča opozorilom pred nesmiselno vojno,dclolrokom,ki jih je z neizmernim veseljem poučevala, pa svoji družini in prijateljem. Učiteljica jc namreč poslala Šele povojni»ko jo je k lemu nagovoril g. Mlin^k. In nikoli ji ni bilo žal...
Pred dvajseiimi leti sva poslali «»edi. Skupaj s sestri"» Slavo in njeno družino živijo v hisi, ki so jo kol nadomestno zgadili zalo, kcrsonjihcw dom obkro?Jlc hale hiiro rastočega Gorenja. Preselitev zanjo ni bila lahka, a kol mnogo stvari v življenju, jo je vzela z lepše plati. S Slavo vehko časa preřiviia na velikem VTlu in pri urejanju okolice hiše, njen hobi pa je tudi Šivanje. vedno ju zvečer vidimo, kose primeia pod roko in gresta na sprehod. Včasih icraieksvclikt.i» kral dolg. »Tako ho. dokler naju bodo nosile ni^e,« pravi Marjana, ko se pogovarjamo o njunih dnevih. Tudi ptsmi 5e vedno nastajajo. Vsaj za eno pesniško zbirko jih je še. In ni dvakrat za reči, da btido izšle še v eni pesniški zbirki...
■ Bojana Špegel
14 KAS ÍAS
TV SPORED
1. junija 2000
ČETRTEK, 1. junija
SLOVENIJA 1
08.00	Odmevi
08,30	Mostovi
09.00	Mate ave celíce, kviz
09.50	Zgodbe iz školjke
10.40	National geograptiic. 3/12
11.30	Ndravn parki
12.00	Dokum. oddaja
13.00	Poročila, Spoft, vreme
13.tO	Vremenska panorama
13.40	Driižinske vezi
14.30	2Q0M
16.00	Sk)venski utrinki
16.30	Poročila, ipoft. vreme
16,45	11. šola
17.20	Lažnivi Kljukec, 5/6
17.45	Svet čudes, 12/13
18.05	Zvok, 3/6
16.45	Písanka
19.00	Kronika
19,30	TV dnevnik, iporî. Vřeme
20.05	Tednik
21.05	Homo turisfícus
21.25	Osmidan
22.00	Odmevf, $poit. vreme
22.55	/ne/znani oder
23.25	Oleddiiška predstava
00.65	SvetčudesJ2/13
01.15	2vok,3/S
SLOVENIJA 2
09.25- Videospotnice 10.00 Or. SommertekJ, 8/10 10.45 Nič svetega. 20/20 12.20 Svelp(K0ča 12.50 Unam0ufavBu9fe.fr. Î. 14.25 Kolesarska dirka po llaliji,
prenos 17.30 PoSlover^ii 18.05 Podeželski utrip. 15/16 19.00 Ne nadom Susan. 10/26 19.30 Videospotnice 20.05 Narobu, 18/22 20.30 Klerikalna napaka. 3/15 20.50 Qrad Slovenska Bistrica, koncert za ilavto in orke-sler
21.15 No te mueras sin decirme
adonde vas, argen. (ilm 23.40 Bistvo jazza. dok. oddaja 00.05 Videospotnice
06.00	Dobro jutro Slovenija
09.00	Top shop
09,30	Tri ženske, nan.
10.30	C^vji angel, nan.
11.25	tabirinlslrasli.nad
12.20	Udarci pravice, nan.
13.^	Diagnoza umor. nan.
14.45	Jesse, nan.
15.15	Zakon v Los Angeíesu
16.15	Tri ženske, nan,
17.15	Oivji angel, nan,
18.10	1,2,3-žTebanje
18.15	Labirinlstrasli.nan.
19.15	24 ur
20.00	TVdt^rdan.nan.
21,00	Tn)e predsedniki, am Jim
22.^	Prijatelji, nan.
23,15	Nevarna srca. nan,
00.00	M,A.S.H., nan.
00.30	Na zdravie, nan.
01,00	24 ur. ponovilev
<52>
S7 <40
M
09,00 Naj spot dneva 09.05 30 let ansambla Saleski
iantje. ponovitev 10,05 Vabimo k ogledu 10.10 Video top, ockiaja z glas*
beni mi videospoli 10.55 Videosirani 16,55 Naj spot dneva 19.00 Pegiona Ine novice 19.05 Otroški program 19.25 TV izložba 19,30 i^vestila 19 55 Oglasi/Vabimo k ogledu 20.00 Gremo v kino, oddaja za
1|ut^elje filma 20.30 V vrtincu plesa, oddaja o plesu
21,00 Regionalne novice 21.05 Drugačen svet. kOTt. odd., Padiestezija in bioresona-tori';gost Jani Rite) 22.00 Molor spori mundial. 27. oddaja, led. pregi dog. na področju molo âpcrta 22.30 TV izložba 22.35 Na[ spot dneva 22,40 Videosirani
PETEK, 2. junija
SLOVENIJA 1
08.00	Odmevi
08.30	I zobraJevafna oddaja
09.00	Pravljice iz lulkarjevega
voziiSka. 10/10
09.20	Trojčice, 10/13
09.45	LažntviKljukec,5/6
09.55	11. šola
10.30	Svel čudes, 12/13
10.50	Zvtík, 3/6
11.15	Trgovina, 3/3
13.00	Poročila. Sport, vreme
14.30	Osmidan
15.00	Vsakdanjik in praznik
16.00	M oslovi
16.30	Poročila, špofi, vreme
16.45	Oddaia u otroke
17.10	Vesela Nàica, lutkovna
nan.
17.45	Modro
18.20	Dose2kj
18.45	Risanka
19,00	Kronika
19.30	TV dnevnik, šporl. vreme
20.05	Petka
21.15	Deteljica
21.25	TV poper
22.05	Odmevi, šport, vreme
23.00	Polnočni klub
00.05	Modro
00.40	Dosežki
SLOVENUA 2
09.25	VkjeospoUiice
10.00	Podeželski uirip, 15/16
10.50	Na robu, 18/22
11.15	Klerikalna napaka, 3/15
11.50	Gore in ljudje
12.40	PariSki zrak, franc, film
14.25	Kolesarska dirka po Italiji.
prenos
17.30	PoSlovaniil
18.05	Spoznavajrr«, 3/11
19.00	Parada plesa
19.30	Vkleospotnce
20.05	Wâl Shakespeare, 1/6
21.00	Grace na udaru, 20/25
21.20	Fuerlmmerundln^rl.,
nemški film
22.40	Ulica upanja, 7/10
23.30	02,3/8
00 25	NočrDickom
00.50	Vkjeospolnice
06.00	Dobro jutro, Slovenija
09.00	Topsliop
09.30	Tri ženske, nan.
10.30	Drvii angel, nan.
11.25	Labirint střásli, nad.
12.20	TV dober dan, nan.
13.50	Diagnoza umor, nan
14.45	Jesse, nan.
15.15	Zakon vlos Angelesu, nan.
16.15	Tri ienske, nan.
17.15	Divji angel. nan.
18.10	1.2,3-žrfiban[e
18.15	labirint strasti, nad,
19.15	24 ur
20.00	Poplava, amer iilm
21.45	Komandosi, nan.
22.45	Milénium, nan.
23.45	Sinovi gni^ma, nan.
00.30	24 ur, ponovitev
k« nail 2T
«e
sa
09.00 Naj spol dneva 09.05 Dobro iulns, iniormaliv-no-razvedrilna oddaja 10.0S GREMOVKINO.pon. 10.35 Vabimo k ogledu 10.40 Drugačen svel. pon.pog., Radiesleztja in bioresona-torji; gosi; Jani Rifei 11.40 Motorspoilmundial,27. oddaja, led preg. dogajanja na področju moto športa 12.10 Videostrani 17.55 Naj spol dneva 18.00 Miš maš, olroška kontaktna oddaja 19.00 Regionalne novice 19.05 V vrtincu plesa, pen. 19.35 TVizkJžba 19.40 Obvestila 19.55 Oglasi/Vabimo k ogledu 20.00 Film: Barva večera 21.30 Regionalne novice 21.35 IzoddajeDc^rojutro 2225 TV izložba 22.30 Nai spol dneva 22.35 Videosirani
SOBOTA, 3» Junija
SLOVENIJA 1
08.00 Odmevi 06.45 Zgodbe iz školjke 09.15 Radovedni Taček 09.30 Male sive celice, kviz 10.20 Secr^Weapoa dan. Tlim 11.30 Klapa zahodnega deË 12.00 Tednik
13.00 Poročila, vreme, šport 13.35 Petka
14.45 Stan and george's new
life, avstralski film 16.30 Poročila, ^n, vreme 16.45 Fračjidol,11/23 17.10 Mozartova druščina 17.50 Na vrtu 18.15 Ozare
18.20 Novi razlskovakc, 5/13 18.50 Risanka 19.00 Danes 19,05 UlTip
19.30 TVdnevnik, vreme, šport
20.05 športni kviz
21.35 Umelnost življenja, 1/13
22.15 Poročila, ^rt, vreme
22.50 Vrtiljak, 3/10
23.20 Hrošči, 18/20
00.10 Setllethesocm.am. ft^
SLOVENIJA 2
08.55 Videospotrûce 09.30 Vtelovadnici, 15/50 09,55 Nevarni zaliv, nan. 10.40 Svetnik, 20/43 11.30 Jasno in glasno 13.00 Šport 13.30 Košarka NBA 15.00 ManborSPvmounlin bike v spustu, prenos 16.15 Kc^esarska dirtca po Italiji 17.15 SPvveslantu,posnetek 17.45 Ljubljana: nogomel SLO-VENIJA:SAUDSKA ARABIJA, prenos 20.05 Sophie and the Moonhan-
ger. amer, film 21.40 Polni! 22.40 Svelnik, 21/43 23.30 Sobotna noč 01.30 Šok, 2/8 02.00 Videospctrtice
06.00	Dmžina Zakaj, ris. serija
08.30	X'men. ris. serija
09,00	Hroščelx^i. nan.
09.30	PriAddamsovih, nan.
10.00	Knjižni molj Wishbone
10.30	šolski hodniki, nan,
11.00	Navihanka, nan.
11.30	Mlada čarovnica, nan.
12.00	Neverjetni pasjí mladiči,
dokum. oddaja
12.30	Modna popotovanja
13.00	Formula 1, pren. Ireninga
14.00	Otroci ne lažejo
14.30	Mistraiovahči, nan
15.30	Mala D^iela, nad.
10.30	Pop n'roll, glasbena od-daja
17.30	Herkul, nan.
18.20	Xena, nan.
19.15	24 ur
20.00	Okus po Minnesoli, amer.
ftlm
2150	Hamlet, amer, film
00.10	Spartak, amer, film
02.00	24 ur, ponovitev

ttmnmn
NEDEUA, 4. junija
SLOVENIJA 1
08.10	Mumini.3/14
08.35	FrančBk, 11/26
08.55	Babar, 51/85
09.20	Pleme, 3/26
09.60	Ozare
09.55	Ned. maša,pren.sTehanj
11.00	Svelmc^ij
11.30	Obzorja duha
12.00	Ljudje in zem^a
13.00	Poročila, šport, vreme
13.30	Momo tunstfcus
13.50	4 x4
14.20	TV poper
14.50	športni kviz
16.05	Prvi in drugi
16.30	Poročila, šport, vreme
16.50	Vsakdanjikin praznik
17.45	Alpe. Donava Jadran
18.15	Naravni parki
18.45	Risanka
18.50	Žrebanje lota
19.00	Danes
19.30	TV dnevnik, šport, vreme
20.00	ZOOM
21.40	F^rtret
22.35	Poročila, šport, vreme
23.00	Gala večer baletnega in opemega gledal. K^iovv kralj opemi hiši v Londonu
00.20	Naravni partd
SLOVENIJA 2
08.25 Video^tniœ 09.00 NorDzaljubljena,6/47 09.20 Nevami zaliv, nan. 10,10 Popolna lujca. 16/24 10.35 James Stewart, dok. ser. 11,00 Parada plesa 11.30 Pripravljeni, oddaja o slovenski vojski 1200 5.me<ti.pevskotek.pev*
sktiď)orov-Mdnbor2000 13.00 Šport
15.00 EPvRG.ntnogoboj, posn. 16.00 ELvodbojki(Ž),SLOVE.
NIJA:SLOVAŠKA. posn. 17.00 DP v vaterpolu, 1. tekma
koncnbe 18.00 Košarka NBA action 18.30 EPvRG, Frekvrztli, posn. 19.30 Videospotnice 20.05 Dí^umenlarna nad. 21.00 Murphy Brown. 5/24 21.30 Trend 22.00 Šport v nedeljo 23.00 Strogo nadzorovani vlaki,
češl^ čb tflm 00.25 Videospotnice
08.00	Družina Zakaj, ris. serija
08.30	X-men, ris. serija
09.00	Hroščeborgi, nan.
09.30	PriAdamsovih, nan.
10.00	Knjižni molj Wishbone
10.30	Pop'n'roll
11.30	Herkul, nan.
12.30	Xena, nan.
13.05	Otroci ne lažejo
13.40	Formula 1, prenos
16.00	Mala Daniela, nad.
17.00	Dvojčici, nan.
17.30	Modna popotovanja
18.00	Pod srečno zvezdo
19.15	24 ur
20.00	Ona je prava, arrier. iilm
21.45	športna scena
22.30	Fun Bali
22.45	šolagolla
23.15	24 ur.ponoifllev
kartali

4e
09.00	Naj spot dneva	i 11.50
09.05	Miš maš, ponovitev	i 12,10
10.05	Vabimo k ogledu	i 13.00
10.10	Rimi; Barva večera	1 13,05
11,40	Videostrani	: 13.25
18.55	Naj spol dneva	
19.00	Otroški program	1 15.15
19,30	TV fzk^žba	i 16.05
19.35	Obvestila	i 16,10 i 17,00
19.55	Oglasi / Vabimo k ogledu	
20.00	901. VTV magazin, reg.	
	informativni f^ogram	^ 18,00 I 19,00
20.20	TV Parada humorja 2000,	
	posn 2. dela priredih/e iz	
	Maribora	
22.10	901. VTV magazin, pon.	
22.30	TV izložba	j 20.00
2135	Naj spot dneva	1 20,45
22.40	Videostrani	i 21 15
09.00 MIŠMAŠ,pon. 10.00 fz pon. odd. Dobro luiro 10.50 900. VTV magazin
Šporinigost, gostje v studiu dmžma F^RHAC {k>k.}
posn. 2. dela prtr. Iz MB
diu, Radiestezija in bnre-sonatorji, gost Jani Riíel
predsednik, gost; PETHR VRISK, preds. kmetijsko gozd. zbomce
PONEDEUEK, 8. junija
SLOVENIJA 1
08.00 Utrip 06.20 Zrcak) ledna 08.40 4x4
09.10 Lahkih nog naokrog 09.^ Dogodivščine iz živalskega vrta 10.40 Modro 11,15 Dflsežid 11.35 Na vrtu
12D0 Novirazi8kovalec,5/13 12.30 Prvi In drugi 13.00 Poročila, šport, vreme 13,30 Ljudje in zemlja 14.20 Polnočni klub 15.30 /ne/znani oder 16i30 Dober dan. Koroška 16.30 Port'čila,éport, vreme 16,45 Radovedni Taček )7W Pleme. 3/26 17.45 Recept za zdravo življenje 1835 Žrebanje3X3plus6 18.45 Risanka 190) Kronika
19 30 TV dnevnik, vreme, Šport 20.05 HotelobVri)skemjezeru 21.00 Dosje
22.00 Odmevi, Sport, vreme 22.55 Gospodarska panorama 23.35 Recept za zdravo življenje
SLOVENIJA 2
09.20 Videospotnice 09.55 Will Shakespeare, 1/6 10,45 Spoznavajmo. 3/11 13.35 Trend 14.05 Sobotna noč 16,05 Domače obrti 16.30 Pripravljeni 17.00 Čajkovski, dokum. oddaja 17.30 Po Sloveniji 18.05 Snežna reka, 48/52 19.00 LIngo, tv igrica 19.30 Videospotnice 20J}5 Štafete mladosti 21.00 Studiodty 23 00 Brane Rončel izza odra 0055 Pariški zrak, Iranc. čb film
02.10 Videospotnice
09.30	Trfžen^e, nan.
10.30	Divji angel, nan.
11Í5	Labirinlstrasd. nan,
12.20	Šporina scena
13.50	Damon, nan.
14.20	Diagnoza umor. nan.
15.15	Zakon v Los Angelesu, nan.
16.15	Tri ženske, nan
17.15	Divji angel, nan.
18,10	1,2,3-žrebanje
18.15	LabirinI strasti, nan.
19.15	24 ur
20.00	Lepoje biti milijonar-
kvrz z Jonasom
21.00	Zvezda, amer. Iilm
22.40	Prijatelji, nan.
23.10	Nikita, nan.
00.00	M.A.S.H.. nan.
00.30	Na zdravje, nan.
01,00	24 ur. ponovlev

kAMAlI 2T
02
TOREK, 6. junija
SLOVENIJA 1
08.00	Odmevi
08.30	Mostovi
09.00	Stare japonske pravl|fce
09.10	Radovedni Taček
09.25	Zivahnt svel iz zgodb Richarda Scarryja, 26/26
09.50	f^aj lepše počitnice, 6/12
10.15	Oddaja za otroke
10.45	Recepl la zdravo življenje
11.35	Triglavski narodni parit
12.05	Hotelobvrbskem jezeru
13.00	Poročila, šport, vreme
13.10	Gospodarska panorama
14.10	Oo^e
15.00	Sfovenskilkarus
16.10	Duhovniutrip
16.30	Poročita, šport, vreme
16.45	Sprehodi v naravo
17.00	Kako rada imsm šolo
17.10	f^oja živá in jaz, 22/26
17.45	Besede
18.45	Risanka
19.00	Kronika
19.30	TVdnevnik, šport, vreme
20.05	Razkošje, 14/18
21.00	Aktualne teme
22.00	Odmevi, šport, vreme
22.55	Nevillovolok,ang. drama
00.20	Besede
SLOVENUA 2
09.25 Vkleospotnk» 10.00 Snežna reka, 48/52 10.40 šlafeta mladosti 11.55 Tenis grand slam, % F,
M + Ž, prenos 15.30 Studio city 17,30 Po Sloveniji 18.05 Gimnazijastrtihsrc,6/13 19,00 Noro zaljubljena, 9/47 19,30 Vkleospolnice 20.05 Stovenski Ikarus 20,35 V nekem kraiu v Manči.
dokum. oddaja 21.25 Svet poroča 21.55 Ženske 10 let pozneje I i.,
norveški film 23.20 Skrivnost Sibeliusove Finland ije 00.15 VkJeospotnice 00.50 Tenis grand slam. % F, M + Ž, posnetek
06,00 Oobro jutro Slovenija 09,00 Top shop 09.30 Tri ženske, nan. 10.30 Divji angel. nan. 11.25 Labirint strasti, nad 12.20 Lepo je bilimilijonar-kviz z Jonasom, pon. 13.50 Damon, nan. 14,20 Diagnoza umor. nan. 15.15 Zakon v Los Angelesu 16,15 Triženske,nad. 17,15 Divji angel. nad. 18.10 1,2,3-žrebanje 18.15 Labirint stnisti, nan 19,15 24 Uf
20.00 Preden so imele ženske
krila, amer, film 21.45 Raztresena Ally. nan. 22.35 Prijatelji, nan. 23.10 Nikita, nan. 00,00 M.A.S.H.,nan. 00,30 Na zdravje, nan 01.00 24 ur, ponovitev
kanali 37
09.00	Naj spot dneva	I 09,00
09.05	Dobro iutfo. intormalivno	1 09.05
	- razvedrilna oddaja	i 09,55
10.05	901. VTV MAGAZIN, reg.	: 10.00
	informativni program	
10,25	VABIMO K OGLEDU	
10.30	TVPARW3A HUMORJA	i 11,00
	2000, posnetek 2. dela	i 18.55
	prireditve iz Maribora	1 19.00
mo	Videostrani	1 19,45
18,55	Naj spot dneva	i 19.50
19 00	Regionalne novice	i 19,55
ms	Olroški program	I 20,00
19,25	TV izložba	
19,30	Obvestila	j 20.20
19.55	Oglasi / Vabimo k ogledu	1 20,40 1 21.00
20.00	Safaga, dok. film	
2050	Naj spot dneva	
20.55	Regionalne novice	1 22.00
21.00	Odprta tema. kont. oddaia, Politična situacija v	
	Sloveniji v očeh opozicije	i 22,10
22.00	Iz oddaje Dobro jutro	! 22.30
22.50	TViztožt«	1 22.50
22.55	Naj spot dneva	i 22,55
23J}0	Videosirani	i 23.00
ja. Politična silucija v Sloveniji v očeh opozk^ije
intom>advni program ŠPORTNI TOREK, šport na informativna oddaja
ni esej, konia kina oddaja Za zdravie srca in ožilja, 5. oddaja • Telesna akliv-nosi
SREDA, 7. junija
SLOVENIJA 1
0800 Odmevi 08.30 Dober dan. Koroška 09,00 Babar, 21/65 09.20 Mozanova druščina, 22/26
09.45 Sprehodi v naravo 10.00 Kako rada imam šoio, 22/26
10,15 Moja ži val in jaz, 22/26 10.30 Besede 11.30 Obzorja dulia 12,05 Razkošje, 14/18 13.00 Ponsčila, šport, vreme 14.00 Secret We^n, danski film
1510 Aktualne teme 16.00 Mostovi 16.30 Poročila, šport, vreme 16.45 Podktobukom 17,45 National geografičíc 18.45 Risanka 19.00 Kronika 19.30 Dnevnik, šport, vreme 20.05 Smoke signals, amer, film
21.25 Enokultura 22.00 Odmevi, špol, vreme 22.55 Alica, magazín 23,25 Zvočnoslstovenskihpo-
krajin. Bela Krajina 23.55 Simfoniki RIV predstavljajo
SLOVENIJA 2
09.05 Videospolnice 09.40 Gimnazjja strtih src, 6/13 10.30 Ženske 10 let pozneje IL,
norvešic film 11 55 Pariz; tenis grand slam,
F, M + Ž, prenos 15.50 Ujemika, amer, film 17.30 Po Sloveniji 18.05 Dr.SommertBld,9/10 19.00 §8^,3/6 19,30 Videospotnice 20 OS 20-letnica Cankarievega doma
21.45 DP v vaterpolu. 2. tekma
F končnice, posnetek 22.45 Tenisgrandslam, V»?.t
4 M, posnetek 00.15 V Frostovem slogu. 8/8 01.55 Videospolnice
06,00	Dobrojutro, Slovenija
09.30	Tri ženske, nan.
10.20	Divji angel, nan.
11.25	Labirint strasti, nan.
12.20	Pod srečno zvezdo, ponovitev
13.50	Damon, nan,
14 20	Diagnoza umor. nan,
15.15	ZakonvLosAngelesu, nan
16.15	Triženske, nad.
17.15	Divji angel, nan.
18.10	1,2,3-žrebanje
18.15	Labirint strasti, nan.
19.15	24 ur
20.00	Nevino sme, amer film
21,45	Raztresena Ally, nan,
22.35	Prijatelji, nan
23,10	Nikita, nan,
00.00	M.A.S.H., nan.
00.30	Na zdravje!, nan
01.00	24 ur, ponovitev
Hmnmit

«e
09.00 Naj spel dneva 09 OS DoBRO JUTRO 10.05 902. VTV MAGAZIN, pon. 10,25 ŠPORTNI TOREK, šport-na intormativna oddaia 1045 Vai^imo k ogledu 10.50 Športnigosl 11.10 Matura 2000 in maluritet-ni esej. kontakina oddaja 12.10 Videostrani 18.25 Najspotdneva 18,30 Uršarije, odd. za otroke in starše
19.00 Regionalne novice 19.05 Otroški program 19.30 TVizložba 19.35 Obvesbia 19.55 Oglasi/Vabimokogledu 20.00 Naj spoL glasb, kontaktna oddaja, gost v studiu. DOMINIK KDZARfČ 21.30 Regnnalne nosice 21.35 Iz oddaje Dc^ro jutro 22.25 TV izložba 22,30 Najspotdneva 22.35 Videostrani
1. junija 2000	M0DR0[B[1[L^ KRONIKA	KAK VAS 15
		
POLICIJSKA POSTAJA VELENJE
Poškodovani **motor]stkť*
v srctJo, 24- maja, oh 19. uri, sla sc na Cankarjevi v \fek'nju v nohfci j skok'st'in zmotorjum.pi">§l«i<iovali dv^ deklell. I5']elnaKphrt4}i K iz Velenja jc vowla kí>lozm<>torjem pc^Trgu mlaJtv>ti proti (^ankarjcvi ccs!i. Kol st')potnica jc na k^"»!«« scdda 17-lctna OvIsh D. iz Šoštanja. Ki> s!a sc dckJcli pripeljali i.k> kri/iŠíasC'ajíkarjcvc\jcvi.y/nicaza-fxljald pa^lí SaicJkiccsli.prilcm pi 7aptfIjaia na del Ihikovane neprometne površinc.kjcrjoje/imcskv Trčila jc v robnik inssopoima^sia padli- \i>7nica sc jc v nesreći hudL)pc)?»kodcjvala, soptUnica pa lažje.
Delovna nesreča na žagi
v sredo, 24- maja.okoîl 10. ure, se je na/a^i Premogovnika Velenje pri deiu hudo poj^kodoval 4A-leini Milan R Iz Srednjega Doiica. Upravljal jc xa razrez hkidovine. Pri razrezu jc sîroj odrezal del Ic.sa, ki ga )c za tem vrglo v povratno smer in	dclavca v ob-
rćiz. Ponuđeni prvi pomoči, gaixtpcljali na zdravljenje vccljskci bolnišnico, kjer s<îugotovili, daje utrpel hudo Iclcsno pvvkodbo.
Z balkona ukradel motor!
v noCI na 25. je neznanec s priilićnega balkona na Jenkovi v Velenju ukradel kolo z motorjem znamke Gilcra. Vozilo je srebrne barvc^skupaj z njim pa je izginila ludi čelada. Lastnik Ruhm-<Jo G. je oškodovan za okoli 45í).0íK) lolarjev.
Mobllce še kar kradejo
v sredo. 24. maja, popoldan, je nepoklicani obiskovalce v pros-lorih garderobe stadiona v Velenju Iz odložene trenirke ukradel fîokio 32111. Daniela S. je oi^kt^doval za4aíH*l lolarjev-
P<ípoldan isiega dne pa je ncznanec v pisarni Centra m stxial-no delov Velenju iz torbice uslužbenke Zderîke D. ukradel denarnico z dokumenti in nekaj gotovine. Oškodoval jo je za okoli 4ÍII.XH) tolarjev.
Ponoči hodijo naokoli tudi roparji
v Velenju sla se konec minulega ledna pripetila dva ropa. 27. maja.okoll23-ure, je na parkirnem prt«toru pred Velenjskim gradom skupina neznanih mladenííev.stopila do Roberta K. iz Kamnika. Eden od njih mu je na silo vzel mobilni telefon, za tem pa ga z vso mořjo u^laril v obraz.
Med 23.4t) in 2?.50 je skupina Scslih, morda celo o.smih neznanih mladeničev, na Ljubljanski cesti napadla 23-lel nega Jureta P. Iz Spodnje Rečice, ga s pestmi /bila na lia in mu ukradla denarnico z dokumenti.
MalopopolnoClpajeskuplnaasmih neznaneev.prav iako na Ljub» Ijanski ccsii v Velenju. fizJCno napadla 24-leino Křiijo S. izKuŠtravcev, kije bila na ri)ck koncertu na gradu. Katjo so s pestmi pc^^kodovali. iz (orbicepa ji ukradli denjr, m<ibilni telefon in polni lisi.
Vlom v trafiko
v noći na nedeljo, 28. maja. je ncznanec vlomil v trafiko Iridva na ('ankarjevi. Zapustil jo je s plenom, vrednim {-000,(MIU tolarjev. Odnesel je namreč okoli 2iil) paketov različnih cigárou 3(K)inobl kartic, razliine sreCke in parfume.
Pogin rib v Pakl
v ncdeljt\ 28- maja.okoli 21). ure,so ribiči opazili poginule ribe v reki Paki v Velenju. Pi>licisli so ug!,>l(3vi]|, da )e vodapa-cej kaba, zatosc) vzeli vaj rce vtxle analizo in zbrali obvestila Vz/ok pc^na-ie u^itav-ljajc\ gmotna i^koda pa znaša okoli 56.(I0() tolarjev,
POLICIJSKA POSTAJA MOZIRJE
Avto prevračalo in metalo po zraku
v nedeljo. 28. maja, ob 2.3-3 uri.se je na regionalni cesti Uomji C irad - Radmirje, pri naselju M;dii^. vhodila prometna nesivča, v kateri
se jeonacvseba hudo. tri pa la>ye lelcsnti pi)škodtwale.
24-letni Marko Žv Iz B<iCneje vozil osebni avtomobil prtHi Radmir-ju. Koje pri Mališah pripeljal v levi nepregledni ovinek, je zapeljal dcsnt) na avit>busno poslajaliScc. z desnim kolesom zjipeljal preko belon.skega robnika in tiiil v prometni znak-Od tam je s preeejjJnjl hitrostjo vozil po travnatem nasipu ter po 23 metrih zapeljal na rob vozišča, kjer je vozib dvignilo v zj^k, s sprednjim dek^mpa sikwjto irčilov nabrežino. Od tam ga je ponovno odbilo nazaj nawzisce, kjer jciîbstalti. Pri ircenjuse je 16-leîna sopc^tnica Lkiija C. h\id<i poškodovala, laJje pa voznik Marki» Ž, in sopotnika Ifi-letni Drtrko V. in 2i-lelni.lak« T. Vsi .štirje so doma naohmtrfju Mozirja-
Lastnlk zažgal gospodarsko poslopje
v petek, 26, maja, ob 14.31). je zagorelo gospcîdaisko poslopje .Ih-neza v Šmihelu nad Mozirjem- Policisli, ki st> skupaj zga-silci prihiteli na kraj požara, so ugotovili, da ga je ziinc ti I lastnik siim, nato pasezavtt>mobikim odpeljal pmti Mozirju. Cnwpc^darskopiwlopje je kljub p4"ttredovanju gasilcev v celoti 7^ot(ik>. .lanezaŠ. so policisti izsledili v Mozirju in ga po pog^woru predali ustrezni astan<m. Svoje nagibe bo, kljub temu, da sije sam povzročil za okoli i.íKXUX K) tolarjev ik<xie, moral piija.'initl íe sodniku.
Ukradel kar skrinjo s sladoledom
v noći na nedeljo, 28. maja. je neznanec v Nazarjah» na bencinski črpalki Savinja ukradel kar hladilno skrinjo, da je priSeUlo sladoleda. Lastnika je oškodcwal za 150.iJ<)0 tolarjev.
POLICIJSKA POSTAJA ŽALEC
Huda nesreča motorista pri Prekopi
v nedeljo. 28. maja, ob 11.4.^, je li^-letni Aleš R. iz Podvrhavonl a^hni avtomobil iz Vranskega proti Prekopi. Zunaj naselja Prekiv pa je v križišču vkltipil levi smerokaz ter pričel z zavijanjem v smeri pajtl Prektipi. Koje že zapeljal na nasprolnci smemo vc>zišče, mu je nasproti pripeljalvoznik motornega kolesa Yamaha, 28-4e(ni Pui-er L. iz Slovenske Bistrice. VirCenju jevoznik motornega kolesa utrpel hudepoSkodbe»njegwa sopotnica 23-letna Simona K. izSkrven-ske Bi.strice pa lai^je telesne poškodbe. Ví/nika so odpeljali na zdravljenje v marilxírsko btîlniSnitx^.
Pri ČrnovI štirje poškodovani
v nedeljo, 28. maja, je .^0-letni .lovon D. iz Oliškega vrha vozil kombinirano vozilo izsmeri Celja proli Velenju. Naravnem delu ceste v Crnovi je zapeljal na levo stran v trenutku, koje naspa>ti pripeljala 37-letna voznica osebnega avlomohi la .Sloba K. iz Celja. Ta se je. da bi preprečila trčenje, umikala desno na bankino. pri tem pa jc njeno vivjlozane.slo. Zdrsela je preko vozišča na levo stran in trčila v osebni avtomobil 63-letnega Vinka J. iz Velike Pireîsicc, ki je vozil za vozikam .lovana D.
V trčenju se je Vinko J. hudo poškodoval, njegt^a sopotnica 64-Ictna Katarina .1. iz Velike PircSice. v^wmica Sloba K. in njen sopotnik 49-letni Stojan B. iz Celja pas<5sc v nesreči lai^e poSkodwall.
Vlom v blagovnico
Vponedeljek.2^>. maja,okoli 2-30,je I9-Ie(ni Danijel 15. vlomil v blagovniw Savinjka na Savinjski cesii v Šempetru. Uspelo mu je pojesti tri banane, za kaj več pa že ni bilo časa, saj so ga takoj za tem prijeli Mski policisti.
Kol vse kai^e, pa jc žc pred tem razbil vrata na brunarici ob te niske m i^išču v Šempetru, p« okolici razme t al pUtstične .stole in podjetje Metulj oškodoval za kakSnih lOO.U(Jt) tolaijev.
Gorel peugeot
v ponedeljek, 20. maja, je pri.^Io do požara na cvsebnem avtomcj-bilu znake Peugeot katerim.se je j^eljaî Anion B. Iz Žalca proli Šempetru. Požar so pogasih gasilci, vozilo pa je bilo v celoti uničeno. Clmotno Jkodo ocenjujejo na okoli 7tX).iKMI tohirjev.
Naše živali v poleti vročini ■ pomagajmo jim!
Počutje Živali je odvisno predvsem od gospodarja. Pastavimo se na mesto nemi'nhiih živah, odvisnih od naših značajev. Î'Iovek, kl brez vesli muči ?jval. je resnt) opcw»riločlwekul Čeprav se zeki radt priátevmao k naprednemu tlelu sveta, naše ravnanje z živalmi ponekod ni humano, temveč porazno. Pri tem mislimo na domače živali» te so dostikrat deleř.ne slabega ravnanja, trpinčenja zaradi brezbrižnosti, brezčutiKWti In mak'îmamosll nekaterih lastnikov. 7e farmskii reja iiivali prinaša s seboj poleg kt> mercialnih učinkov \'cliko slabih strani. Reja živine naj kmettj ne bo samo kmetijski proizvod, ampak tudi žival, ki je "čuieCe bitje",
Poletje bo kmalu tu in zaradi hude vročine živali Irpijt). Dru-štvo proti mučenju živali opozarja in pri>si,^la zagtMovite swjim živalim
poleg hrane dosii sveže pitne vode. Zagotovili jim je treba u.strezne higienske razmere 1er dobro ptičutje v bivalnih pr<xstorih {prezračevanje). ?.ivali naj ne btxio na prekratkih privezih, zagcv ixwite jim ležeč p^îlozaj. V primeru bolezni jim nudile veterinarsko pomoč.
Veliko ljudi se obrača na naše društvo s prcwnjo, naj pi'îsreduje-mo pri nehumanem tidnosu do psov čuvajev, pa nsij bo to na podeželju ali vstancA'anj.skih blokih. Ćkwek kar ne more vctjeti, kaj vse vidi in doživi na terenu. Kako solaliko ljudje tako kruti? Lahko je privezali psa na meter dolgem verigo. ga pustiti brez hrane, prepo-trebne vode. ga imeli pud milim nebom brezzavelja. pozimi v mrazu in v Rtínční pripeki brez vsakršne sence ali pasje ute, da pes kž) na betonu, vlažnih tleh.
na prepihu,ves bctežen in rx^ma-ličen. 'lakšnili in drugačnih krutih pnmerw je veliko. Ljudem je treba vtepsti v gjavo, da je Žival Živo bilje, ki čuti in irpi- /.a tako pcKetje je Ueba ljudi kaznovali, jih poimenskt» navesti, prijaviti in denarno kaznovali, imamo z-akon proli mučenju živalil
Osnovni pogiiji za našega varu ha in prijatelja psa: sulu* zavetje, v sončni pripeki .senca, pasja uia naj bo primemo velika in doha>ia»li-rana; izdaten obrok zdrave hrane (mladički doenegaletastarosllse hranijo 3 do 4-krat na ditn); vedno dovolj sveže in čiste pline vode; primerno, lahko verigo, dolgo naj-manj3-4mtflrezť»vrainico, ki ga ne sme siiskall ali drgniti; če pes bivii v bivaloi, naj la ne bo premajhen (3x4 m). Večkrat ga spastiie z verige oziroma iz pesjaka, da se sprosti. Hvaležen vam bo! Tudi psi
v.stanovanjili potrebujejo dc«ii vsakodnevnega gibanja. Ne paíčajlc ga ves dan osiunljenega v zaprtih pa')Slorlh brez zadc^tnega zraka, hrane In vtxJe.Nepu.^jlepsa na balkonu m\ sončni pripeki-
Zgodi .sc, da .se ,skoti več domačih živali (pbov,inačk), kot je bilozaželjeno. Zatojih laslni-Id kruto ubijejo, zavržejo, da so-sl radan I poginejo. Prosimo lastnike. da dajo samice sterilizirati in samčke ka.sirirati- S lembastc preprečili neželeno razninç")?ova-njc.
Bodimo humani tudi do živali, ki življn pnîSto v naravi. Kdor živali ne mara ali za njih nima pogojev, naj si jih ne nabavlja. Moto našega dela jc: ne le ljudje, tudi živali imajo pravico živeti!
■ Dmštvo proti mučenju živaU. $. K.
Pred Tropica se Je sprožila pištola
Ranjena dekle in fant
VlilLICN.IIÙ 28. majH-KijJ nnlancnose je dogajalo v nedeljo, okoli 5. ure zjutraj, pred diskoteko IVopica v Velenju, krimi» nalisli in policisti ^ m/lskujvjo, izjave prič pa si nasprotujejo. V dogajanju sta bila ranjena 19-le(na Eirnina N. in 27- letni Sefer Z., olia iz Veknja, ki .se zdravita v celjski bolnišnici.
Po do sedûj zbranih podatkih naj bi se pred diskoteko zbra» la večja skupina mladili, med njimi je bil redar v tej diskoteki, 22-letni Elvir \. iz Velenja, njegova pa naj bi bil« ludi pii>tola, kise jc sprožila in poškodovala dekle in íania. Í5lo jeza pištolo kalibra 9 milimetrov, neznane znamke. Sc najbolj podobna modelu Walter, za katero lasinik ni imel nol)cncga dovoljenja. Drf al naj bi jo v roki in iz dtwkîj neznanih razlogov naj bi pruilo do sprožitve. Izneptwredne bližine jc krogla zwdclanajprvj Ermine N.. kije stala pred njim in jo zadela v desno siran trebuha, jo preslrclila in zadela Seferja Z., ki jcstaJzA njo, v predel desnega boka.
Policisti in kriminallsi I so pištolo, ki jo jc nekdo skril, Že našli, narejen jc ludi t&sl strelca, ki bo pojasnil, v čigavili rokah jc bila pišlola v ircnutku sprožilvc, vse pa kaže, da v laslnikovib.Čcprav bo to 7. gotovcKtjo potrdila Selc analiza.
V Uradu kriminalistične policijc C'elje, kjer se ukvarjajostem primerom, l>odo zoper Elvirja I. podali kiizensko i.ivatU>o. na kaj sc bo nansi^laše ni znano, zaenkrat pa primer obravnavajo kot povzročitev splošne ncvarnasli.
■ mkp
Izdelavo LOKACIJSKE in projektno
tehnične dokumentacije
www.brp.3i
PR0JEÍCTP4A DOKUMENTACUA - nočříl konstrukci], arhíteKfure hstalacU LEGALIZACIJE 08JEK10V, PROJEKTI PARKIRIŠČ ZA TOVORNA VOZIIA, AVTOBUSE In ZUNANJE UREDITVE postopki za pridobitev lolcocijskcega oil gradbenego dovol|en|a.... podotW o cenor^ rta rKiSlovu oli no domaČi sttonl: (tu najdete tudi presenčenjei)
Bfwtfma M, 3320 V«l«nJ« UIMJÁ97 02 M
UÍ10V492 M rO

ktu^c» ťHTnn nvann n act jc ufuc
ZA SLADKE TRENUTK
V juniju smo za Vas pripravili posebno znižanje oen za torte in kekse
Vabimo Vas v prodajalne Klasja: Hlebček Velenje, Sacher Žalec In Štnjčka, Ada, Mlakar v Celju.
AVTO ŒLJE..
TRGOVSKO IN SERVISNO REMONTNO PODJETJE
RABLJENA VOZILA NA ZALOGI
v CEUU.IpavčmZt. telefon: 063/ 425-11-7ein426-12-12
iiňvnTtw 'OflOMOMOÉ01J GLX + KSrna •dftDMOMOEOi ,8 dmam	mm 97199	MHi; VMf 2.198.000.00 1.280.000.00
•OflDfl£STAl3FLAIfi/rB^sr	96	980.000 00
WPUNT060S1.2	ft3/9fi	1 000.00
MATRRAVAH« +KIIMA	oa	1 809 Oňřl 00
MATTIP01.6Í8SX	Ô4/95	reo.000.00
HATSRCfiOn SX		mm no
'EU&EOTIOSi ÍFNAlBTnilOlfiRXF	ftfl	1,159.000^00 1 459 m fW
	QR	1 đ<jQ nnn r»n
ířNAll nwiNfiO nsřkrenRtnfan		1479 nooníi
-fTRnFMAXI li	<U	iAfl rinn nn
3PELASTÏÏAr6GLi5v	93	999.000.00
V VELENJU. Partizanska cesta 3. telefon: 063 / 889 - 00-24 Tiovn^tó lem» MPC v SIT		
)AIHATSUGRANMlMl.5l		1 410.000 00
W BRAVA 1.6 SX	06	1 800 000 00
'EUBE0T3Ď6Xft1.45v	Ô3	819 000 00
:0ftDřlfiSTA1.3Fl3iř5v	06	1 080 000 00
IAÎTIP01 4 s	03	500 000 00
	flfi	mm ňň
lArPUMTnSfis Rv		730.000 00
/WPtó^ATIfiCI	M	740 nnn fin
iN ŠE VELIKO RAZNIH TIPOV VOZIL UQOÛNO lil
KREDIT • STARO ZA STARO • KOMISIJSKA PRODAJA VOZILA SO TEHNIĆNO BREZHIBNA. Za dolod«r>« Up« dajemo d«lno garancije ! OOLED VO«ll. OD 8. DO 17. URE Ponudba na Internatu: ht1p:/www^vta*«alja.8l
16 àVilS VJS
SPORT IN REKREACIJA
1. junija 2000
Rudar v ponedeljek prekinil sodelovanje z Branetom Oblakom
NK Esotech Šmartno
Novi trener: Toni Tomažič ^ ««-«'Jo
Brunvtj OhUlu). lu^vnilo slci« venskv^a no}>omťla. Jc<loktvl;i v Velenju usoda množili trenerjev pred nJim. N.iegova epi-/fHla je (rajala v Kudarfu samo mesecev. Oktnhra pred dvema letoma »a Je takraino Rudarjeve» vod.sO'o pripeljalo, da bi rei^il poiap^jjoče^a se Rudarja. Na Rudarjev frener« skj stol Je sedel vil. kro|^u le-<lanjeua prvenstva in na koncu osvojiJ Iretje mesto. To pa Je osvojil tudi v nedavno končanem |>rvensivu. V pone-dť^ek pa sta Brane Ohlak iti Zdenko Lah. Rudarjev predsednik razšla. Rudarji so (rcniríJISť do pcika, nakar jc Oblak paslal igraicc na {Kimordo 19. junija. Vponcdc-Ijck opc^ldnc pa nas jc poklical predsednik Lah in .sporcïiil. da Ohlak ni vcO Rudarjev trener, saj so sc z njim sporazumno tiV/kU. V ohra/Io?iivj jc bil zelo králek: "Na «Stanku ožjtp uprave in ob nav/oCnosli predstavnika glavnega pokrovitelja smo prišli do ugoioviive, da z Oblakom nc najdemo već skupnih ?elja o/iroma nimamo več skupne U'>ikc."
Na dlani je, da bodo v klubu resno zaceli zmanjševali siri^kc. Brane Oblak pa zaradi lega ni videl perspektive kluba, saj njega, kol jc večkrai poudaril, zanima Ic hnj za \Th. /animivo JC, da jc predsednik Lah takoj p<> končanem prvestvu de.jai, da je iTCije meslo ena od veselih stvari, pa ludi: "Ne skrivamo, da S7110 ?eleli drugo mesio, kar bi bila nedvomno icpii nadgradilev lanske uvrstitve. Vsekakor je bila v tem prvenstvu priložnost za naslov podprvaka, vendar
sem prepričan, da bodo taki^nc prilike se prišle. Miiram pa poudariti, da nikoli nism<í7ahlevali za vsako ceno drugo mesio in uvistilev v Cvropo in da bodo padale glave, će ne bomo us-
IXîli."
Po lem bi lahko sodili, da so Sc kakšni drugi razlogi /a nenadno (?) prekinitev sodelovanja. Se /iasti, ker je Oblak, ki je imel pogodbo do konca leta, bil lo pripravljen podalji>Hti najmanj ÍC za pol se/onc, Nedvomnti je vodstvo kluba razcVîarano nad slabim obiskom Rudarjevih tekem ob .Iczcru v minulih dveh sezonah, ko je na tribune prihajalo veliki>krat ie po nekaj SIC ljubiteljev nogometa, pa Čeprav so s pi ihodom /Jenka Laha uvedli prost vsiop za otroke in řeaske. Je pa /.denko Lah takoj po konOancm prvenstvu tudi napovedal, da nekih /veneCih imen (>zironUi okrepitev pred nwoseZi>no najverjetneje nc bo: "Cc bodo spremembe v igralcih, jih bomo skuiali dobiti iz okolice, i/ naSc
regije, saj verjamemo, da bi pt>-stal s tem nogomet v Velenju zanimivejiU za gledalce." 11 kra t i jc ludi dejal, da želijo zadr.^ati vse igraicc, ki so sedaj na njihovem .«icznamu. menda pa naj bi veČini ali iLsUm najbolj plačanim ponudili nove pogoje. Dviwimo pa, da jim bo uspelo zadržati (torana Ciraniéa, golnvo njihcv vega najholj?k;ga «obrambnega igralca. Vprašljiv je tudi ostanek mladega, nadarjenega Klemena Lavriča, pa vcijelno ludi Petra Šumnika- To so igralci, ki namreC do Rudarja nimajo vcC pogodbenih iibveznosti. lakoj po sporočilu o prekinitvi stidclovanja / Branetom Oblakom je bilo najbolj aktualno vprai>anje, kdo ga bo nasledil. Spomnimo se: Drago Ko-sianjSek (dvakrat), Borut Jare (dvakrai), Bojan Pralni k ar, Josip Vugrincc (dvakrai), MiU^ in Brane Oblak so torej bila trenerska imena, ki so sc ukvarjala z Rudarjem, odkar jc Skwcnija samcat c^na drsava. Torej jc bilo v navedenem obdobju
devet sprememb glede na to, da so bili Jare, K^wtanjiek in Vugri-nec trenerji po dvakrai. In katero ho sedmo Ime in deveti trener?
Mnogi bi bili radi\7deli.dii bi sc vrnil vsekakor najbolj pt^pularni in doslej najuspešnejši slovenski trener Bojan Pra?%nikar, ki se lahko pohvali, daje na njegove lekme v Velenju prL^lo tudi 21)l)ti oziroma šc vcií gledalcev. Vendar seje Prai^nikar, sam je povedal, da 7 Rudsujcvim vodstvom v zvezi s tem ni imel nobenih src<^anj, v lorek vrnil v SCr Olimpijo, Čeprav v Rudaiju v zvezi / novim trenerjem niso Želeli dajati nobenih i/jav, se je hitro zvedelo, da bo najverjetneje novi učitelj Velcnjčanov 'Ioni TomažiC, dosedanji trener Korota na.
V torek po/no zvečer je Toma^iř podpisal i^lirlletno pt** ){<»dlK> z Rudarjem, / mo2nos(|o prekinitve po dveh letih.
■ vos
'Rudarji" pred tekmo z Mariborom PL v ladnjem krogu minulega p/vensfva /n zadnjič pod Ob-
takovim voc/stvom.
Žensk/ nogomet
Skale Pande prvič prvokinje
2enskJ nogometna ekipa ^k^ilo l'andc jc usvojil«! prvi naslov državnih prvakinj. V 14. in zadnjem pr^iiistvunem kro^u so premagale no« f*ametašice Maribora z K:U. Druga tekma, ki jc cKlloćula o vrhu le« stviccjc bila vjar.^h med ekipama jars In pohorJa. (iosiitcljiceso M pr>'o mcstc» potrebovale /mago. Rusanke pa hi / zmago osvojilo druge» mesto. Tekniu seje konàila /.2:2 In prvega mesta so se veselile Ijsralke ekipe Škale hinde. KonOni vrsini red: 1. Skale Pande ."^6, 2. Jaříc M. Pohorje Ibrija 24,5. Maribtu 14., 6. SJ/l Senožcii 10.7. Radio Krka 8.8. BfM Cerknica 0.	■
Namizni tenis
Poraz prve ekipe ERE
v boju la tretje mesto so igralci ERL pn pričakovanju klonili proti ekipi ZNTK Marll>or, kije doka] nesrečno l/.padla i/. lx)Ja naslov dr>jjvnc}*a prvaka. Mariliorêuni s*t bili v pni tekmi nit domačem igrii^u Imlji^i in /magali s 6:0. Povratna tekma bo vsiibtdo, ob 17. uri
v telovadnici osno>7ic M>le (justavii S il i h H v Velenju.
Minuli vikend jc bil na<lv.se uspeien za mlade igralce EIRC. V solK)to sosc lil, sclekcijskega turnirja SV regije/ii pionirje udele/ili Tamara .Icrié, Benjamin Klau/iirin Miha Kljajii. Vprviskupini je zmagata 'íámara .lorić pred Mihom KI-jajiCem. Benjamin Kluu^^r pa je bil v ircîji tikupini šesii, V nedelj<\ 2S. Maja, sla se na TOP dvanajstih najboljših slovenskih mlajših pionirk in pii^nirjev v Cerknici uvrsUla 'lamana Jerič in MihaKljajič.lamara je med mlaji^imi pionirkami tTsv{>jiUi prvo mc.sto. Mihapa med mlaji^imi pk^nirji c»>\x5jij Oi>mo mcstc'».
■ DH

Tako so igrali
Drugo SNL 28* krog:
Sen^r • Esolecfi Šmartno O : v Esotech: KMfk Milanovič. Ome-řagič. Menih, Purg. Rppnvž, Mi^ kovič. Bofânar (Kotnik). Cugmas Mt
Tretjo SNL 25, krog:
Usnjar-starte/: o
m),Mrknnjí(lnFenknp()1. Usnjv: Caič.C^ič.Soltić.Ct^
nnstf tVukanďe.). krki.mP^, (Kova(iič).
Squash
zelo dobri
v l.juhljuni Je bil pn i profesiomilni turnir v s4|uashii moške, ol> nJem m» i/veUli v/|)oredni lurnin na katmm so bili naj* 1x1 tj številni pnKistavnIkI velvnjske^a kluba. Klemen Kristan je Ml <lniui, Murko Ziip:inc tretji, med 9. in 12. me.vfoni sej« uvrstil B«»-ru( Slallitšek. mvd 9. in 16. pa (ire^or Plahutal in Luka Avberšek. V ;?ens.ki konkurencije prcmoCno zmag«hi Pc\rn Viliar, 8. p« je bila Darja C/rudni k- Peiraje trenutno 98. na svetovni jakost ni lestvici, /n hiirejSi napredek pa ho morala na.siopiti na vcř najmt>Cnej5ih turnirjih. Naslednja na vrsti sta odprti prvenstvi E^pta in ZDA. vendar jc nastop yaradi pomanjkanja denarja moéno sy^raSljiv. |
No^omelHs1 vdru}^idr/.avni lt^i so včer;)J (sreda) otli^ralf pred/ji* ilnji pnensiveni kni^. Šmaréani pu so na .svojem l|jríšéu postili vkipi» Živila IVitjlav i/ Kranja. Zadr\|i kn»|> Ixxlo odl^ruli v nede-IjiK ko bodo igralci l^siitvcha e<^tovali pri ICIanii v Novem mestu.
V	nedeljskem krogu so gost rwali v.Šentjurju in i/lr^ili točko, kar jc hiio dovolj, da so obdržali îreije mesto /a f.c doigo nedt«eglji-vima Koprom in Tahorom. Toknia je bila bolj pomembna /a domaćine, ki si ^e niso zagotovili obstanka v ligi. Smariani so bili zlasti v prvem polčasu dosti boljši na-sprotnik. Igrali so zelo dobro, nad:'i rali sredino igriSČa in s i jklićno odlično Igro zluhka prihajali pred domaČa vrata, vendar je yn<iva manjkala pika na i. to je gol.
V	tem delu bi se lahko proslavil DrugiC. vendar ni zadel I/ najbolj ug^vJnega [^'ik^^itja. V drugem polčasu so sc i^dramili tudi domaćini, ki si'> uvideli, dii morajo igrati bolj napadalno, če želijo uspeti. S tem so i/enačili nioci na igrišču, priložnosti so sc vrstile iia obeh straneh, vendar sta mrc/i do konca tekme ustali nedotaknjeni.
■ JG
NK Usnjar
Zadeli sedmico
v tretji nt^omeini liui so do konca trije kro^i, ^išcanjskim us» njarjem pa ka/£ vav ImiIJv. 1*i> toni. ko so dol}*» niso uspeli o.snie^a mo.s^a in so bili nu lestvici ecln v nevarnem položaju, nii se z /adnjimi uspehi p nv Apel i ni) peto mesto In.si» vij^ri/aCelrto. Zu četrto Hajdino namreč zaostajajo te /m točko, točko prednosti pa Imajo tudi prednosti pred šestim Kovinarjem, pri kalvrem ImkIo uostovali v soboto. V tem krogu so sc SaŠianjčani 5e pcwebej ixkazifîi z učinkiivj-lostjo, saj so ekipo Staríe premagali kar s I'M.
RK Gorenje
Dečki državni prvaki
v soboto in nedeljo su dr/avno prvenstvo sklenili tudi mlajši dečki A in kadeti RK gorenje. Mlajši dečki so na sklepnem turnirju štirih najboljših ekip v velenjski Rdeči dvorani najprej premaj^ali Termo iz Škofje Loke s 15: li^. Di>l TKI Hrastnik s 24:12 in v zadnji tekmi k* Intes Kiko iz Rihnke s 15:6. Varovanel trenerja Bnnieta Uo-Imlka so / naslovom dr/^vnih prvakov se enkrat polrdlli, da se /a prihodnost rokometa v Šaleški <folini nI treha Imti. Za najholj.^egn Igralca turnirja so i/brali Petra Steml)ergerja iz domače ekipe.
Kadeti so sc na fmalnem turnirju drfcivnega prvenstva pomerili v Kranju. Mladi upi RK Ciorcnje p(xl vodsivom Ivana Vajdla so najprej v soboto igrali neodločeno 26:2<i / ekipo lloiel) Morje 1/oIa. v ncdeljoso izgubili/vrstniki Pivovarne LaSko Celje .s 17:22, v zadnji tekmi pa zopet igrali neodločen«^ 22:22 /. ekipo Tržiča, pri čemer so nasprotniki izenačiijt)či goUi<^segli izsetlemmetrovke v zailnji sekundi. Kadeti RK Gorenje sc» tako cwojili in^tje mesio, najltoljSi strelec tekmovanja pa je bil Veienjčan Luka Dobei^ek.	■
Atletika
soiidni
v soboto in nedeljo Je hitov Mariboru dr/jivnit pnensho v mnin ^olKiju. na biterein so mkult AKVeler^e doselil solidne rezultate, (îoray.d Křivánek Je bil / «»sebnlm rekordom 11 točk peti. prt mlajših mladinkah pa Je bila Eva Klepec s 3448 točkami četrta.
Hkrau so i/vedli tudi miting, na katerem je Sergej Šalamon s častím 4S,45 /magai na 400 met rt w. Markcí S t or pa je bil / 10/\9 četrtina H"! m.
■ vp
Šaleški teniški klub Velenje
Zmagali v 2. ligi
hfndajemi ekJpji STKVetei\|eje v2. sl<»v«nski članski 11^1 bre/. pt>-ni/ii <»s^ojila pn<» mest<» in se uvrstila v ra/i}>nivanje. > katerem se Ih) samo /ma{;ovalec uvrstil v l.dr/avno lljio, pora/enee psi se ho /a napredovanje pomeril s predzadnjo ekipo I. lif^e.
V	predzadnjem krogu so igralci ŠTK v mestnem derbiju premagali ekipo '!'K Puma AS Velenje s 6:3, ki je lako v 2. ligi asvojila 3. mesto, v zadnjem krogu pa je premagala Ptuj 7 9:0, l/idi - posamezno: Lisac-Weiss 6:2, 6:1, Napoinik-lvanovič 0:6» 3:f>. Gros-man-Končan 6:3.6:3, Krivec-Meh 6:tJ, 6:0, Verhič-Vřrhcivec 6:1,4:6, 0:6, Apš^cr-5^^ćečnik 6:2, 6:3; dvojiee: Usac, Vratislav-Weiss, Končan 4:6., 6:7, (Irasman, Prosen-fvanovič. Verhovee 6:7, 6:2, 6:4, Krivee. Ap§ncr-Meh, Kotnik 7:5.4:6,6:2.
V	zadnjem krogu sia se pomerili dve 5e neporazeni ekipi. Igralci Í TKso namreč gostili favorizirano ekipo VK Maxi (iroup Î'^lee in po i/rednti izenačenem dvoboju zmagali s 5:4.	■
1. junija 2000
SPORT IN REKREACIJA
KAS ÍAS 17
Alpsko smučanje
Vajdić najboljši starejši mladinec
SiovenskI alpski smuřarji in smuCsirkť so s« |n» k<»nćijni s«« /trni kol vs»ko ldn/l>nili nu pri* Ja(«rljsk«m športno - n.>kr«iiHv-nem srvc«iriiii. kije hili) tokrat na Duplici pri Kamniku. ol>enefn pa so rj/^liislJi n;tjl>oljs« v niU (luH sez(»nj. N;iJb<jlJ^a smučarka jť Špťia Prvtn^ir, najholjvi smučar MaQa/Vrhovnik« naj-lM»yši	nilndinťc pa dva-
krutni mladinski fi>etovni ixKJpr* vak Ikmarii Vajdić. Najboljše fso razglasili ludi v mlajših kalcgorijah- Pri siarcjiih dckiicah jc Ana Drev druga, prav lako druga pri mlajSih dckli-cali Spela (Xierc. pricicihanOi pa Bťwtjan S(ivií ireijl.
Najboljši na tel(-mah S Kl Open
V tekmovanju SKI Opťn v se-nml 1999-24HH) sn predstavniki SK Velenje d4»sei>a]i<>dličneuvr-stít\'e in prvíC doslej /.mauaii v ťMpni konkurenci. Na vs^ikem 4kI i^e.stih veleslalomov v Mari-lioni, mx Starem vríni nad SkoQo Li»ko. na Bleilii, Kogli in nsi pii-ralelnem slalomu na (*ultehje nastopilo okn»u3íH) tekiiKvval* cev ml najmlajših do njij.sta-reJAih. Predstavniki SK Velenje SO osvojili 12 /Jutih, U srebrnih in pniv tak<i 12 bronastih me^ da\j.
Najhalj§c so razglasili na sklepni sk>vesnt»livSlrunjana í\)kalcv Irajno lasi in prchtxJnc pokiilc «) za prvo meslo v skupni iivr-siirvi prejeli Nas^a Lcitiik, Ivan I lojan, Dt^TDtín Sirupch in SaSa Sílovšck, pHív lako pa jt oba po-kaia přejel SK Velenje /a skupno zmagovekipniraATslilvi. Pískal za drugo mesioje prejela Kaja GlinSck, pokale /a irelja mesla pa Lado Détela, Rudi SevSck in Tea íioťinger.
Vsem smuCaqem insmuCarkam ter spremljevalcem vclj^o ćes-liikc 7. lepimi željami za prihodnjo sezona
Karate klub Velenje
Tudi osiabljeni močni
Na vs»ibo|clRem odprtoni pnen-st>u LjiitomvrHjcnHstopihiprcki» tckmovalccv ii Slov<inijc in Hrvaške. Mlada vkipa KK Vvkii|e jc bila zaradi diskih ol>vezn(»sti /elo nslahljuna, vsveno \m je diise* ftla zclodubrc uvrsiUve, Prvamo-
siast) osvojiti Gckran Damjanovic. Raiko in MirvlaSijak, irctja Dario CW\i, Rajko Mijalovit* in Mirela Sijak (borl>c). ćelrii Militn DamjaniA^ič in Lidija peli p<i Nik(ï Medved in Diana SinanoviC.
Miliiavc mednarodni sodnik
Clan KK Velenje Zdcnkii Mi-klavc. najc^UivnejSi skwcaski nik, je mt evTx>pskcm prveaslvu v TurCiji uspešno opravil izpite za mednarodnega si^dnika / licenco
A-S lem jtípiwialeden izmed ireh niednan>dnih«idnlk{W, ki jtli premore Sknvnija.
Plavanje
Številne zmage v gubijani
Plavalni klub Ljubljana je minulo SíilxHt^in nedelji» organiziral řtí 25. medntin»dni plavalni mil ing 2a "ptv kal mcsia Ljubljane", Na njem je
nasiopik>3|y plavalcev iz27 kluKv In 8 držav. Med njimi je v mladinski in kadetski konkurenci nastopijo
(udi 11 tekmovalccvvclenjskega kluba. Njihov nastop je bil /jc\o a^ipeien.saj «^skupaj ofvVi>jiji {»prvih. 4 druga in 1 tretje mesto. /. zmagami so se izkazali Maja in Nina S<winek.'nna Pandža ter Štafeta mladink. Med (isialimi se je izkazal še David Danev z dvema drugima mc&iomh-
Rezultati: mladinke • 50 m prosu^: LTina Pan<.Ižii Nina Sov\-nck 2^,27; IDO m prosto: 2. Maja Sovinek 1:01^4: 2l)() m prosto: X Tina Pandža 2:10.1^, 10. Sanja KaliSnik 2:22.(14; [OD m hrbtno: I. Maja.S^nek wm: 200 m hrbtno: I. Maja ScAinek 2:28.63; UK)m prsno: 1. Nina Sovinek 1 : ly.'Jt): 200 m pisno: 1. Nina .Sovinek 4^.79; 5l;<feta4xlO(J m prosto: 1. Mladinski servis Velenje 4:l2.fi2 (Tina PandŽií.Nina Sin'inek. Maja Sovinek in Sanja Kalii5nik). Mladinci • 100 m hrbtno: 2. David Danev 1:04,27; 2(X) m hrbtno: 2. David Danev 2:23.09; 20(1 m me.?anti: 5. .Teme] Occpek 2:2^.04,
Šmartno ob Dreti
Veter (in dež) v laseh
Prij^njii Mihoto no akcijo "veter v laseh • & .(portom proti
drnci" za nazar^ko nWino »nedli nn športnih Igriščih kiičnck v Šmartnvm oh Drvti, Veliko učcncev osnovne ^Ic Nazarje in podružnice v Smartnem sc JC z dijaki vred zbralo na (em lepem proNioru. a jim je lep del dopoldneva pokvarilo zelo slabo vreme z dežjem in vetrom. Niso sc predali, premagali in predali so slabo vreme, sc razživeli v likovnem ustv;ir-janju in ^portnih igrah, /a glasbo in razvedrilo pa so tudi /nali dobro poskrbeli.
I sfika: jp
SRZ Rdeča dvorana Velenje
O ietnem bazenu nič novega
v sosednji nhćini Soslanj so menda na letošnjo |M»lelno ko-p:iliv) stt/mo diihrn pri|)nivlli. v mťslni ol>čini VVIei\je pa si ImkIi» o*ive/itv« željni kop^ilci oCrtr)o mo-r^li pitma^ah tako knl miniila iri teta. Izgledov da hi bilo naslednje \vUi kitj dru^Oe. ni.
Marjan Klepee. dirckior Sport no-rckre ucijskegii zavoda Rdeča dviwana Velenje, ki med drugim upravlja / zimskim in letnim bazcm>m, nam je povedal, da bodo zagato redili iak(\ kol jo v tem trenutku najbolje kihko - po-daljSiili bodo obratovanja zimskcgii bazena do konca julija in odprli prelnid na (cTasi>. Tako l)od<i ukfv-poli ob koncu toga k^skcgèt leta. V tem trenutku tóíejoieíaji ixiprav-ljan)ii plavíilne rwpismenosti uCen-ccv višjih ra;TCdov,ska(erimi seje Rdcča dvorana (v sodelovaiiju šc z nekaierimi drugimi) vključila v republiško akcijo. "V većji nwri Im kIo^Hovi »zimski lw/ens|HÍre-
,|enim Mnim rvTimm tiidi v pole^ tnent 6isu Mj kcinslili >vWn|ski in ceUski pbivalci, kiit mtali olièani. btnisnv» nama*Čvp<i]elnise»»ni prodali /anem«irlJho malo kart • k<imaj príl)]i2no 300. Ne vem pa. kako dol CO homo lahko ^e lako "krpsiir. Zimski Im/en lm namreč kmalu polnoleten in v tem tre* nulku ne pokriva mu njegovih
^iHMlnih siniškov.'*
Ob lem je Klepee naglasiL da so icžave glede obratcjvajijn kitnega bazena pereče že nekaj let, ne le v zadnjih treh. Zaradi zastarele lyireniLí, nekakcMKtne izgiadnje in hriba, kije drsel,jc astvaijal veliko i/guhc. Relalivno slalK ponudba ba/ena pa ludi ni priiegnita toliko obiskovalcev, kot se za lakSen ch-jcktspodobi.'^Skupaj z ustanovi-telfent na^eg«! zavoda • niestn<» obOim» \elenje - smo u^4rtavyali. da bi resnejša 4 il>nov^i veljala ve^ k<it noMittnidoja objekta. Od tod torvj ideja o novem iMzenii. K
umntčrt>1 zamisli \ik\ bomo pristrv pili. ki» ]m» cas, ki» lx» na volji» dovolj deftnjii. Napovedi. kdiijselx» piKiudib laki^na prilo/ni»st. tu hi hilevtem treniitfui preuranjene.^' Klcpec realnih možnosti /a začetek izgradnje novxîga kitnega l>azcaskegji kompleksa oc vidi v di^edncmCasa zadnjih inftv-maajah. ki jih ima, naj bi bila znana ie njegova bodoča lokacija -vsklojni RrC* Jezero.
'fb nam je potrdQ tudi predstoj» nik oddelka /a ne}iosp(»darske j»>7ieslijžl>e pri me?itni občini Ve-kfnje tnaji- IVter Kovač:*Vemo»dii bi ureditev letnega bazenskega kompleksa v^j^ita imblizno 5 mi* iyon4»v netnAkih nuirk. Te$;a de« n:ii;í;HdKina ninvt. Če se l)o ^lede* lalo. se bu na prostoru RTC! Je/en I. pri pni\yen<»«t Zii so(kk>va-rýe pri nalo/Ďi pa je za /daj poka-/al Premo^mnik Velenje."
■ Tp
Planinsko društvo Nazarje
Skoraj
zgodovinski
iilet
ť^lani mladega planinskega dra^tva Nazarje, ki je uradno ?ii?ivelo konec lanskega leta, delovno in življenjsko pa v zacctku tega. so maja redni mesečni iylet namenili Oolemti vrhu na Mcnini planini. Bilje to skoraj /godt^vinski izlet, siij sose piviC mnc^ično pi>dali na vrh. ki je zarisan v društvenem grbu, poleg lega pa so imeli udeLvenci prvii priliko, da so se vpisali v knjigo in pridobili žig.
Po dveh različno dolgih po\cï\ ki so bili po vrnitvi v dolino je na vrh krenilo preko 60 deležni oku-sne pogostitve, udeležencev različnih starosti.	■ jp

Z/dstf mladi so bili nad prvim žigom Golega vrha navdusani
PD Velenje
Delo in uspehi
Med društva, ki sc^ poznana po svoji itevilčna'^ti in dejavnosti, se lahko priSteva ludi Planinsko društvo Velenje, saj šteje preko 1200 odra-slih članov in 400 mladih, ki so razporejeni po skupi-nah. in sicer: ena deluje v vrtcu, šcsi po osnovnih šoiah ter dve na CSÍ. V okviru dra^tva šteluje ludi Sest <ídsekov oziroma sckcij, ki ttviujejo po krajevnih skupnof^iih in delovnih t>rgani;cacijah. Dela v driL^lvu praklično nikoli ne zmanjka- K<imaj so spravili "pod
streho" zahtevno prireditev, vsakoletni planinski ples, že so se m<irali pričeli pripravljati na tradicionalni trim pt^iiod, ki je leios zabeležil veliko pohodnikov. Uradno se jih je prijavilo 42li. vendar je bik) veliko laksnih. ki so se na Px^Jki Kozjak puvi^eli p<î drugi poti ali pa so se pripeljali z avtomobilom, tako da je bilo ta dan pri planinskem di^mu krepko preko 500 Ijubjieljev narave. Tudi priprave na vsakoletni planinski labor v L4)garsla dohni so že v polnem teku. 'ludi letos bo polekal v Ireh izmenah. Dolgori>čm> pa je pred planinci obnova Í5aleške p<iii, ki je stara že več kt>t 25 let in pov.sem razumljivo je.
da se je med tem časom na tej ira.si marsikaj spremenili), Izdelane smerne table za to pot ima društvo žc pripravljene oziroma jih na ZÁičetku poti v Saleku že lahko vidimo na svojih n^esiih.
Zelo hli/u je ludi ol>énÍ /bor. kfllvrv}^a datum ježe določen, in sicer 8. junij, oh IS. uri v sejni dvorani Mestne občine Velenje. Ker imH društvo kar preccj ljudi, ki so ŠG pripravljeni delati plaaln, ki se mu pravi osebno zadovoljstvo, na tem /.horu ni pri^kovaii>idne|Ših k^tdrovskih sprememb. Upravni odbor društva vabi vse svoje člane na čim večjo udele/.ho.
■ M. H.
TELEKOM 1/4
18 KAŠ ČAX	OBVESCEVALEC	1. junija 2000
		
Novo ï Velenjo - trgovina BBIŽ na Tomšičevi
v ponedeljek. 29. maja, dopoldne. Je v Velenju odprla vrata nova prodajalna. Id se Je Podo še zlasti razveselili ljubitelji Izdelkov Betf In Kometa Iz Metlike. Trgovina BRIŽ na Tpmšičevi v Velenju na enem mestu ponuja ves proizvodni program teh dveh belokranjskih podjetij: perilo, kopalke, spalni program ter vse za prosti čas In šport, po čemer ]e
znamke Beti, Boa in Adamo-Adamo. namenjene tako otrokom kot moškim In ženskam. In ves proizvodni program Kometa. Cene. če me že sprašujete po njih, pa bodo pri nas kakovosti primerne/ je ob odprtju prodajalne povedala lastnica Brigita Žlbret. Kolikor smo lahko ob odprtju brskali med obešalniki in policah, bi rekli, da je temu res tako. Splača se pogledati tudi vam.
Na otvorttvi BRiža je bil tudi direktor prodaje v Beti Metlika Tihomir Skollber s sodelavci, bili pa so tudi predstavniki Kometa. "V Beti smo biti takoj za." Je povedal Uhomlr Skollber. 7delo se nam Je zanimivo, da lahko v Velenju naš celoten program ponudimo na enem mestu.
n>ed potrošniki Iz Velenja (n okolice vedno veliko povpraševanja. TI se spoznajo na kakovost, zato nI bojazni, da BRiŽ ne bf bil dobro obiskan.
Trgovino BRiž je odprla Brigita žibret. ki Je 2 njo zagotovo zadela v polno. BRiž bo odrt vsak dan med B. In 19.30 uro. ob sobotah med 8. in 12. uro. ob nedeljah pa bo prodajalna zaprta.
'Obljubim lahko, da bo pri nas moč dobiti ves program Beti In vse tri njihove blagovne
čeprav ga tržimo tudi v drugih prodajalnah. V tem Je gotovo prednost, kajti v veliki večin! drugih trgovin. Kjer tudi prodajno naše blagovne znamke, ne ponujajo celotnega programa. Tam se trgovci z našimi izdelki oskrbujejo preko posrednikov, ti pa vedno tudi nimajo vsega. V 9RIŽU pa bo naša ponudba zbrana v celoti m na enem mestu/ Je povedal Tihomir Skollber.
wfcmê
V č&tr(ek1.6. zaradi zasedenosti dvorane ni filmski ti predstav!
GLADIATOR
zgodovinski speMekel, DIS
Režija: Ridley ScotI
Vloge: Russell Crowe
Dolžina; 160 minul
Petek 2.e. ob 20.00 ifí 23.00
Soùota 3.6. ob 18.00 In 2100 In
24.00
Nedelja 4. 6. ob 18.00 Pof}e(fellekS.6.ot> IS.OOln 21.00
Torek 6. 6. ob 18.00 in 21.00 Sreda 7. 6. ob 20.30 Volskovodja. ki postane sužen).
suženj, kf postane gladiator in gladiator, ki se zoperstavi imperliu. Veliki rimski general Maksim je svoje legionarie spet zmagovito vodil v bilki. Vojna je dobljena, Maksim sanja o domu. žeii se vrniti k ženi in sinu» a Limiraioć) cesar Mark Avrellj ima zanj novo nalogo:da zasede njegov prestol. Toda liubosumni Komod naroči umor Maksima in njegove doižine. Maksim za las uide smrti in postane suženi In gladiator v areni. Ko pride v Rim ie trdno odločen, da bo maščeval smrt svoje žene in otrok 2 usmrtitvijo novega cesarja Komoda.
HIŠNI RED
{trama
Režija: lasse H al Istr om
Vloge: Michael Caine, Tobey Mag utre
Dolžina: 125 minut Nedelje 4. S. ob 2100 Sreda 7. 6. ob 18.00 Topla zgodba o mladeniču, (d odrašča v sirotišnici in njegovem mentorju, ki sam nikoli ni imel otrok, ter nenavadni usodi, ki je povezala njuni življenji. Ko se mladenič piibližuje moškostj se začenja spraševati o svoii prihodnosti, o sivaret), ki mu jih mentor ni znal razložiti. Zato zapusti dom in odpre se mu novo življenje z vzponi in padci. Počasi odkriva zvezo med njegovo preteklostjo fn prihodnostjo In spoznava tudi samega sebe. Film ie posnet pi istoimenski kniižni uspešnici Johna irvinga. OSKAR 2000: za scenarij po knjižni predlogi in za slánsko moško vlogo!
mM^ À¥9>êhé
OTROŠKA MATINEJA
Sobola 3. 6. ob 17.00 Nedelja 4. 6. ob 17.00
PRVAKI
komedija Do lan a: 95 minut
Ove nagradi za obiskovalce j
Filmski ciklus v maju:
FILMI STUDIA S
Hišni red, Glavna postaja. Apostol in sreča
Ponedeljek 6.6. ob 19.00 Torek $.6. ob 19.00
HIŠNI RED
drama
It AIM O VKliKNJI^
B: 497 66 80/ 497 66 81
ftîRTÉK, i.iunlioj	6.00 Dobro jutro; 6.30 Poroćila; 6.45
Na današnji dan: 7.00 Horoskop; 7,15 Cestne intomiacije - poročilo Avto molo zveze Slovenije; 7.20 Kličemo Polidisko upravo Slovenj Gradec; 7.30 Poročila; 8.00 Policijski nasvefi; 8,30 Poničila; 8.45 Mičemo Policijsko upravo Celje; 9.QÛ Zanimivosti in vedeževanje; 9.30 Poročila; Pov^ilo Olim-pij^gakomiteja-športa za vse; 10.00 Na svidenje; 14,00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj,kje,kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Zdravniški nasveC; 18,30 Poroafa; 19,00 Na svidenje,
PCTEK, 2. iuniia:	6,00 Pozdrav; 6,30 Poročila; 6.45 Na
današnj dan; 7,00 Horoskop; 7.15 Poročilo Avlo moto zveze Slovenije; 7.20 Kličemo Policijsko postajo Siovsni Gradec; 7.30 Poročila; 8.00 Zanimivosti; 8 30 Poročila; 8.45 Kličemo Policijsko upravo C^)e; 9.00 Zanimivosti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj.kje.kaj; 16,30 Poročila; 17.00 Glasbene novosti-Majda Arko; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
SOBOTA, 3. junija;	g oo Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na
današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cesme informacije • poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.20 Kličemo Policijsko postajo Slovenj Gradec; 7.30 Poročila; 8.00 Polepšajmo si sobotno jutro; 8,30 Poročila; 9,30 Poročila; Izbor pesmi tedna; 10.00 Nasvidenie; 14.00 Pozdrav; Čestitke; 14,30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15 30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Kvazi kviz; 19,00 Na svidenje,
NÉDÊUA, 4. juniia:	6,00 Dobro juiro; 6.30 Poročila; 6.45 Na
današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informaciie • poročilo Avto moto zveze Slovenije; 8.D0 Duhovna iskanja; 8.30 Poročila; 9 00 Kdaj. kje, kaj; d.3Q Krčma pri Strašnih Jozetih; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; I. blok čestitk; 14.45 EPP; 15.00 II. blok česĎtk; 15.45 EPP; 17.00 Nami-ne čestitke; 17.30 Minute z domačimi ansambli; 18.30 Poročila; 19,00 Na svidenje,
PONEDEUEK, 5. iuniia: e,oo Oobra juin}; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne infonnaciie - poročilo Avto moto zveze Slovenlie; 7.20 Kličemo Policijsko postajo Slovenj Gradec; 7.30 in 8.30 Poročila; 8,45 Kličemo policijsko poslajo Celje; 9.00107,8 Avto moto hercov; 9.30 Poročila; 10,00 Na svidenje; 14,00 Pozdrav, 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj. kje, kaj; 16,30 Poročila; 17.00 Ponedetikov šport; 18,30 Poročila; 19.00 Na svidenje,
TOREK, 6. iuniig:	6,00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 7.00 Ho-
roskop; 7-15 Cestne iniormacije Avto moto zveze Slovenije; 7.20 Poročilo UNZ Slovenj Gradec; 7.30 Poročila; 8.00 Radijski džuboks; 8.30 Poročila; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16,00 Kdaj, kie. kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Naši kraji in ljudje; 18.30 Poročila; Pesem tedna; 19.00 Na svidenje.
SREDA, 7. iunija:	6,00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na
današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.20 Poročilo Policijske postaje Slovenj Gradec; 7.30 Poročila; 8.00 Težava je vaša, rešitev je naša; 8.45 Kličemo Policijsko upravo Celje; 9.30 Poročila; 10 00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14 30 Poročila; Pesem tedna; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kie. kaj; 16.20 Govorimo o filmu; 17.00 Mi in vi; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
DOBRODELNI KONCERT ob 30-letnici ansambla ŠALEŠKI FANTJE
VEČER AVSENIKOVIH MELODIJ
9. junija 2000 ob 20.30 uri, v Beli dvorani v VELENJU
z nami bodo: SIdvko In Vilko AVSENIK, Ansambel EKART, Ansambel MITREII, Ansambel PETRA FINKA, Kvintet DORI. SREDENŠEK SEXTH, Ansambe! OBZORJE, Ansambel NAGEU Ansambel GAŠPERJI, Ansambel ROBERTA ZUPANA, Ansambel ROBERTA GOTE RJA, OKROGU MUZIKANTI, CEUSKI INSTRUMENTALNI KVINTET, Ansambel ŠALEŠKI FANTJE.
Program bo povezoval: Darko ŽVIŽEJ Zbrani prispevki bodo namenjeni za nakup opreme za bolnišnico Topolšica. Predprodaja vstopnic: Restavracija KLUB in JEZERO, tajništvo GOST, cvetličarna GRADIŠNIK« na dan prireditve pa uro pred pričetkom v Beli dvorani.
Cena vstopnice vključuje večerjo in je 2.500 SfT. Pridite. Imelr se bomo lepo.
Režiser: Lasse Haflstrom OSKARJI; za scmrij po IHerarni predlogi, za stransko moiko vlogo
GLADIATOR
zgodovlRsKI spektakel. OTS Sreda 7.6. ob 19.00
Cena vstopnic: redne predstave
650 SIX predpremire 700 SIT otroške matineje 400 SIT Informacije o predstavah: 898 24
93 odpon^J^ijKâ pglKa
do 14.ure. Iníormaciic in predprodaja vstiipftic ludi za teden dni naprej: 898 24 91 vsak dan ool iirp.nrfidprvn nrpflMavn in rialis. Ni rezervacij vstopnic!
OBVESCEVALEC
1. junija 2000
KAS VAS 19
mali OGLASI
aparati in stroji
UGODNO PRODAM KOSILNICO BCS. staro eno leto. Tefelon 862-446.
inštrukcije
INSTRUIRAM MATEMATIKO
za osnovno, srednje Šole ter za maturo In zakljui^ne izpite, Telefon 868-479.
INSTRUIRAM MATEMATIKO In liziko. GSM 031-574-081.
lokali
V CENTRU VELENJA ODDAMO v na|em dva poslovna prostora v skupni izmeri 278,60 m2. (232 m2 in 46.60 m2). Telefon 0^58647-53.
podarim
PODARIM TRAVO 2a odkos 2 enega ha. Telefon 869-291.
posesti
MANJŠO NOVO HIŠO, gospodarsko poslopje In 1,5 ha za^dijive zemlje, prodam. Telefon 866-011. VIKEND. S Itfn Iz Velenja, prodam. GSM 031/806-246. od 16. do 20, ure.
poznanstva
3 8-L ETNA. lepa in premožna ženska iz Velenja, želi spoznati urejenega prijatelja do 45 tel. 090-41-72, kom. tel. 40-LETNl EKONOMIST, doma iz Šoštanja, si želi resno vezo z žensko ali mamico do 40. let. Teiefon 090-41-72, koru. le!. 40-LETNl PRIVATNIK, simpatičen, celjsko področje, želi spoznati žensko od 30 do 40 let, po možnosti s hišo. Telefon 090-41-72. kom.tel, razno prodam OTROŠKO POSTEUlCO z jogljem
Mesarstvo VALAND Alojz s,p. Slomšl(ova ul. 2 3215 loče
V na|«m oddam fokale:
-	NAKUPOVALNI CENTEfl VELENJE (nad Sparom) tokal 71 m2
ioKal60ni2
Prev/im k^kâiov možen v juliju. . POSLOVNi CENTER STARO VELENJE lokal 43 m2 Prevzem rnořen lako]
-	POSLOVNI CENTER HUOINJA CELJE
lokal 60 mZ za prodajo mesa (oprsml(«n ali brez opreme) Prevzem lokala možen takoj. ' POSLOVNI CENTER SONCE ROG. SLATINA lokal 63 m 2 za prodajo Fnesa (opremljen ali brez opreme) INFORMACIJE Prevzem fokala možen takoj.	dobrt6 ns t6l
•POSLOVNICENTER VRTNICA CELJE	jiconco on -5C.il
lokal55m2	063/752-30-36 all
Prevzem možeo takoj.	ÛSM 041/664-330.
SOBE ZTMMER'XOOMS
KRONE
MORAVSKE TOPLICE Dolga oLl
( F^nudba za lulij if! avgust: ]
5 tfni z zajtrkom = 12.500,00 SIT + L1. S dni polpenzlon 2 eno bograč večerjo » 15.500.00 SIT + LL 7 dni z zaitrkom » 17.500,00 SIT + ti. 7 dni polpennon z eno bograč večerjo » 23.000,00 SIT + tt. 7đnibivanjeziTioznosljo kulianja s satno 10.000,00 SiT -i- tt Rezervacija tei.: 069/ 26 434 ali 40 646,
t Prijetno (elpvaniell
[Akcija: Vikend paket 3 dni 2x polpenzlon 6000 SiT po osebi)
POGREBNE STORITVE USAR
VINSKA GORA 3320 \^L£NJE. TeL: 063/891 GO Mob.: 0609/ 635 939
POGREBNE STORITVE V CELOTI PREVOZI
UREDITEV DOKXJMENTACIJE NABAVA CVITJA
MOŽNOST PAČILA NA VEČ OOROKOV POSUiJEMO 24 UR DNEVNO
ugodno prodani. Teleton 862-863.
stanovanja
V NAJEM ODDAM trisobno stanovanje na Gorici. Telefon 041-564-451.
NAJAMEM TRISOBNO STANOVANJE, za daljše obdobje. Telefon 041-907-559.
OPREMUENO STANOVANJE,
61 m2, v Velenju, prodam. Teleton 874-358.
vozila
RENAULT 4 GTL. letnik 88. reg. 2000/7, prodam. Tefeton 832-232. RENAULT OLIO RN. letnik 98. 48.000 km. prodam za 1.330.000 SIT Telefon 861-643. HYUNDAYP0NYJetnlk91.reg. 2001/4, prodam za 350,000 SiT Teleton 864-202. GOLF DIZEL, ietnik 93. prvi lastnik, 90,000 km, kovinska barva, dobro ohranjen, prodani. Telefon 865-981.
zaposlitev
ZAPOSLIM NATAKARJA oziroma nat^arico s končano 4. ali
5. stopnjo ustrezne izobrazbe in študente za pomoč v strežbi. Tel.: 703-3045.
živali
NEMŠKE OVČARJE, Stare 8 tednov, zelo lepe, odličnih rodovniških staršev, prodam. Telefon 063-833-448.
PRAŠIČE 25 do 30 kg za odojke ali nadaljnjo rejo, prodamo. Telefon 886-261.
JAGENČKE ZA ZAKOL prodam. Telefon 041-264-638. BIKCA, težkega cca. 200 kg, prodam. Teiefon 888-698. TCLICO. težko 330 kg, prodam. Telefon 892-137.
BIKCA SIMENTALCA, ležkeQa 130 kg, prodam. Teleton 041-900-065, SVINJSKO POLOVICO z ali brez sala ugodno prodamo. Telefon 772-052 zvečer. KLETKE ZA KOKOŠI NESNIOE, NSK120 + H20.2kom. prodamo. Cena po dogovoru. Kupcu po-daiimo emt)alažo za iajca. GSM 041-344-883,
GIBANJE PREBIVALSTVA
Upravna enota Velenje
RomanaZager, Sošlan), MeUeče št. 20 in Beno Ovčar, Šoštanj, MeSečešt. 20; Ksenija Tepej. Šk^elt. 83/gin R i hard Špital, Velenje. Šercerjeva C. št. 13.
Albert Kašnik, roj, 1937, Pameče št. 229; Daniel Pavínik.roi. 1932, Trnov hrib št. 12; Pavel Kert, roj, 1927, Jamnica št. 11: Antonija Maučec, roj.1911,Zaiožešt. 58; Alojz 8regar.ro|. 1934. Velenje, Župančičeva 13; Manja Leskošek. roj. 1929, Velik vrh št. 8; Elizabeta Gošnak, m|. 1949, Zgornji kraj št 8.
Upravna enota Žalec
Porflkfi:
Tatjana Stanko, Gomilsko In Stanislav Grmšek, Gomiisko; El-ica Vođak, Crta vas in Anton Preglej, Arja vas; Jožica Cvikl, Hramše in Marjan Velenšek, Celje; CigaVengust, Studence in Štefan Lončar, Grajska vas; Irena Randi. Dolenja vas in Sašo Vedenik, Sv. Lovrenc; Terezija Plaskan, Dobrič in Janez Dušič, Andraž nad Polzelo.
Pavel Ivane, star 67 tet, Žalec, Ul. Nikole Tesla A: Frančiška Žonta. stara 66 let. Pemovo 4/a; Vera Smovršnik, stara 58 leJ. Polzela 232; Frančiška Govek, stara 82 let, Marija Reka 9; Joze^Jur-jovec, stara 84 tet. Kapla 30.

_ _ _	AU2EUTE
^ FA	• KUPni
esd DELNICE?
riHiMjti n.MHim rmiHiimini imiiTniniíg
AMMOSVfl
VELENJE. FtftM 2 aSTMTO
$1.0VENJ GRADEC, OsM uL 4 M31141
NAJNitJ] STROdn V dLOVEfiUI >
inmg
V centru Velenja oddamo v najem dva poslovna prostora v skupni izmeri 278,60 m\ (232 m' in 46,60 m ). Informacije na telefon: 03/ 586 47 53,
Tečaj računalništva • začetni tečaj "WIN-WORD"
30 ur-pričetek 5. junij 2000! Pokličite 871-372.
mali OGLASI in ZAHVALE t: 898 17 51
DEŽURSTVA
Zdravstveni dom Velenje OBVESTILO
Spoitome zevarovanke, spoštovani 23vafovanà, obveščamo vas. da je tsi: 112 reiervirana Z9 službo nujne meâcinske pomoči f^a to telefonsko številko pokličite SAMO V NUJNIH PRIMBBIH. ko fe zaradi bolezni ah poškodbe ogroženo Življenje in je potrebno takojšnje ukrepanje ekipe za nuino medicinsko pomoč Pogovore na tej številh snematno. 2a fniorma-cljê v zmU reševalno službo kličite na telefonsko številko dažurno službo pa na B9$5-44S.
Cetrlefc, 1. junija - dopoldan dr Friškovec. popoldan dr Kočevar. noônl dn Koćevar in dr. Budnjo Petek. 2. junija - dopoldaii dr Pu-vallč, popoldan dr. PuvalEč. noćni dr. Cesar in dr Lazar Sobola, 3. in nedelja 4. junija •
detumi dr. Žuber in dr. Kočevar Ponedeljek, 5. junija • dopoldan dr. Puvalič, popoldan dr Ma;l<oš. no&ni dr. Rus in dr Urbane Torek. 6. tunlja - dopoldan dr. Pu-vailč, popoldan dr. Pirtovšek. nočni dr. Stfavnik in dr Puvalii Sreda, 7. junija • dopoldni dr. Pu-v^ič, popoldan dr. Budnio, no6nj dr VidoviŽ indr. Stupar
MMmsm^m.
3. in 4. junija - dr. Mojca Koprivc-8ujan, v d^umi zobni ambulanti. Vodnikova 1, Velenje (cd 8. dc 12.
ure),
Oežuma služba je organizirana ne-prekir^eno. Tel,: 898-18-30.
KSMZŒIZ::;
Od 2. junija do 9. |uni|a - Ivo Zagožen, dr. vet. med., mobKel 0609/63(^-677.
V tednu cd 22. ribala do 28. maja 2000 so pcvpre&ne dnevne koncert-(racije S02, izmenene v avtomatskih meninih pcslaiah (AMR) na območju Mestne občine Velenje. Občine Šoltanj In Občine Šmartno ob Pakl, prflsegaJe mejne 24-urne koncentracile125 mikfo-gS02/m3 zraka v naslednjih dneh:
27.5. 28.5.
AMP Šoštanj	146 mikro-g S02/m3
AMPŠoštanj	181 mikro-g S02/m3.
MiSTNA OBČINA VRHNJE OfíAD ZA OHOUe IN PfíOSTOR
Liflw ccN:cvnii£ijr tea
OIS
• * ^«»t m * t ^ i-*M,
-VnM» WMMit MM
I D»*
■ m Biki «HA VHI 9P.9 «tM
TRGOVINA KOŠARICA
Per novo 17a (pri Veliki Pires icij
Tefefoft/fax: 063/72Ô 080
POSEBNA PONUDBA

SLADKORVSOKGVRECUKG	126,90	SOKFRUCexI.SL	840.00
KAVABAR100G	139,90	VINO JERUZALEMČAN12/11	295,00
VEGETAI KG	899,90	KRMNA KORUZA 1KG	36.90
OUE2VE2DA12/1L	179,00	PESNf RAZANCI 1KG	34.90
SADNI SIRUP 3L	650,00	KRMILNAPŠEN.M0KA1KG	23,90
NAPOLITANKE 1KG	469,00	PIVOPLOČ.O.SL-PLATO	3.000,00
Ami *** ViUKA AKCUA lA HAG^HAmO IGRO ARIEL *** ARIEL
00 KONCA JUNUA KUPITE DVA PRAŠKA ARIÉL 3,6KG PO CENI 1.t99.00 SIT
IN UDELEŽENI BOSTE PRI NAGRADNEM ŽREBANJU 1. JULUAOB 10.00H PREO TRGOVINO KOSARICA. KJER BOMO IZŽREBALI DVA SUSiLNA STROJA GORENJE
Cf Alf VEUAJO DO RAZPRODAJE ZALOG. ^HIIR VARILA ZE DESET LET V TRBOVINI KOŠARICA KUPUJEI"
m" h
ZAHVALA
Ot'' Ivitcfi izgut>i drage mame. orne in življcjíjske sopotnice
ANTONIJE MATKO
15, L 1932 - 16.5. 2000
se iskreno zahvaljujemo vsem síírodnikom. prijateljem, stm'Uom in znanecm, ki so darovali cvetje in sveče, izra/ili soi^alje in jo v tako
velikem Številu pospremili nn njeni zadnji poli. Za h va I ju je nio se tudi govorniku gospodu Dragu Kolarju. gospixlu Župniku in izvajalcu TBine.
iatiijoci: hčerka dveika, ain MUan z (irulino, v/tukiiija DaŠka z družino
m prijatelj
a
ZAHVALA
Ob slovesu naše mame. babice in prababice
VIDEJEROMEL
roj. Tisnikar
se iskreno zahvaljujemo stiRidnikom, prijateljem in znancem, ki ste se na njeni zadnji poti poklonili njenemu spominu. 1 Ivala vsem za izra^.eno soî^afjc ter darovano cvetje in sveče. Pt>sei^cj se zabvaljujenio g<jsp<xlii Semetu in gospe Zx^rževi za ganljive besede slovesa. 1 IvaJa vsem» ki sle jo imeli radi, ji v času njene l")olezni pomagali in
jo obiskovali.
\'SI NJENI
Velenje, 24. maja 20(Ki
s skupščine KffS, Kabelsko razdelilni sistem Velenje
"O povezovanfu se pogovarjamo, ne dogovarjamo^'
K<>n4»vo, 25. maja — Scjći skupSî^inc KRS • Kabelsko razdelilnega smerna Velenje ni bila oii posebnega, Čeprav so glede na pnsoinosi novih delmCarjev nekalen morda pričakovali malo Več razprave. P<îsebna tu<ii ni bila ludi po udeležbi. Prisotnih le 17-ods!o(ki5v ali 5556 glasov je pt")menilo čakanje na drugi sklic seje, na kaieri so osrednjo pozornost namenili lanskemu pošlega nju družbe.
Po occni Slavku Kur«nića< predsednik:) upnive KKS Vele-rýe. so pivskusno obdobje áo\o-vanjasis(enia{i/leklose je twii) dobro opravili V celoti je družba uresničiia zastavljene ciljc, na nekaterih področjih so jih ceio pre.seglj. Konkretno: v glavnem so izvedli načrtovano p<sodohi-icv omrežja, legalizirali programe, ki jih sistem prenaša, poleg avtorskih uredili Se druge pravice in začeli prodajali prosie /mogljiv<sii omrežja v najem za drugo rabo, ne Ic za prenos slike in tirna. ''Res pa je tudi nekaj. V dopolnjeni slrale^iji dol^4M nicne&a r4i/v<»ja smo konkreti/i-rdli nekiilere dlje. dmJali nov« naloge predvsem s tehnološkega p^Kintcjii. Teh psi v celoti/amdi pomanjkanja denarja nismo uresničili. Po organiziranosti nas uvr.<6ijo v sam vrh med slovenskimi k»l>el.skimi o|)erurerJi, |M» tehnološkem razvoju in sbi-smo tudi v o.spre<ljii, lahko psi se num z^odi. du homo n»^-dováli, če ne iM^nn^dttsegli dog<i-voni glede cenovne politike In z(]ru^.evanja «»/iroma p<»vezova-nja. 'Vemeljilo Imnio momti premisliti, s kom in kako se homo pove/^ili. na kakšen miCio homo
/ugotovili demir. d^i iMmto hihko opravili presk(»k na višjo lehno-loAkf» raven. Vsekukor iHmui pri povezovanju Izhajali i/ sprejele strategije dolgoročnega razvoja druibe."Navprašanje enega od udelei^eneev skupščine, kak.4no je stalile uprave KRS-ja glede povezovanja, je Korenič odgovoril:** O kak.šni tesnejši obliki sodelovanja se bomo uskMjevali skupaj z nadzornim svetom. Pri dogovorih bomo
Gorenje

>
UdeMba na sejah skupščine Je biia vetikokrat skromna, to»
krat Je bila še posebej.
Do koncii minulega ledna so pri delni>^ki družbi KRS Velenje prepečalili več kol I70I1 delnic, ali 52-odMol-kov. Do omenjenega dne je družbi predložilo vlogo za vpis spremembe lastništva S41 delničarjev oziroma jc lastnike zamenjalo 4(XX) delnic. Število delničarjev se je iz 6249 zmanjšalo na 54()H ali za 14-iiUstotkov.
vztrajali pri ohranitvi poslovne santostojnosti dru^>e. Za /daj se nismo opredelili ^e do ničesar, .se torej samo pogovarjamo In nie dogovarjamo."
Po (rdiivah Koreniča bodo letošnje prednostne naloge družbe nadaljnja obnova omrežja (lega naj bi obnovili na Goriei in v delu l^aleka, Starega Velenja. Kavč in Podkraja. Podgorja v K.S l\sje in Šmarinega), digitalizacija spremljanja programov, Širi lev radijskega pa-
keta, ne pa ludi iclevizijskega, ker za to nimajo ťormalnih motnosti. Vsekakor pa si bodo ludi v prihodnje prizadevali izboljšali kakwosl distribucije, pa ne toliko količinskega prenosa programov.
V nadaljevanju seje skufsčinc so glasovali se o razporcdilvi dobička družbe vvi^ini nekaj več kol 845 listič lolarjev med rezerve. Med postavljenimi zanimivejšimi pobudami in vprašanji delničarjev pa naj omenimo zanimanje delničarja, kako se mcst-na občina Velenje vključuje v projekt uresničevanja večnamenske rabe omrežja in kakšno je slaliSČe uprave do kodiranih prv>-gramov oziroma ali bodo uporabniki v neskonCntW plačevali pristojbine 2a odkup cvrošporla. Korenič jim je odgovoril» da za vsako ceno pristojbin zanj ne bodo plačevali oziroma bodo počakidi na rezultat aktivnosti, kijih glede lega vodi Združenje kabelskih operaterjev Slovenije.
■ Tp
REKLI so...
Slavko Korenič, predsednik uprave KRS Velenje glede tako skMmne udeležl>e na sejuh skupščine družbe:
*'Ne vem pravih razlogov za tako slab obisk in lo kljub dobremu informiranju. Samo predvidevam lahko, da je večina delničarjev zadovoljni h, ker ima doma sliko in ton. Vse ostale možnosti, kijih nudi kabelsko-razdcliini sislem, jih očilno ne zanimajo,''
Preurejujejo vhod v tovarno
V (lorenju so v začetku maja zaceli preurejati ]>lavni vhod v tovarno na južnem delu indits-Iryske cone ol> Partizanski iili* ci 12. Vhod v tovarno Ih) urejen povsem n» n<»vo. V novo zgrajenem objektu bodo dobili delovne prostore zaposleni v .službi varovanja, ambulanti prve p<mioči 1er Eksp<»ziture Ba nke Velenje.
Prenovi lev južnega dela zajema ludi izgradnjo krožišča, novega avtobusnega postajališča 1er vzhodno in zahodno povezovalna) cesto. Glavni vhod v iwamo je sedaj
Izgradnja novega vhoda v Gorenje In urejanje parkirišč, kro iéča in povezovalne ceste
zaradi gradnje zaprt za motorna vozila, sicer pa je za tovorni promet ddočcnapisebna vratarnica na zahodnem delu CJorenja. Prav tako je omogočen vsttjp v tovarno pri vratarnici ob železniški postaji. Dostop je kljub gradnji mo^cn tudi na osrednje parkirtóčc
1er do Servisa in prodajnega centra ob I^iri ižanski 12.
Ciradbena dela naj bi hila končana do 15. julija letos,.seveda pa je gradnja odvisna tudi od vremenskih razaamcr.
■ H . J.
ŠostanJskI svet na torkovi seji o denarju In kadrlit
Nadzorni odbor pa nič!
ŠOŠTANJ, Ml maja - Kot smo že zapisali n» prvi stmni. je Šoštanj v torek dobil nove« ga podžupana, to je Marko Kompsin iz vrst ZLSD. kije /amenfsi I dosedanja podžup«i-na Marjana Jnkoha (Sl^) in Davida Kavnjaksi {SDS). Sicer pa so na lej seji govorili ve* llko tako o denarju kot o kadrih.
Začeli so i osnutkom odlo* ka o zaključnem računu olKíne Šoštanj /.a lansk«» teto. pri čemer so nino^sl svetniki pogrešali zlasti p(»ročilo nadzornega odbora, Ta o njem ni rekel nobene in bil zato deležen kar nekaj kritičnih pripomb. Ob obravnavi osnulka zaključnega računa seje namreč izkazalo, da so imeli prav tisti svetniki, ki so že lani med lelom pogosto omer^jali. da se bo proračunu z&odil primanjkljaj. Proračunska luknja kot se kaže danes« naj bi bila i>lohoka kakšnih 95 mil^onov tolarjev. Nadzornemu mllmru so priporočili, da pod drobnogled še posd^ej pozorno vzjj-me področje kmetijstva, vzdr^evar^ja gozdnih cest, iz-vajanje zakona o javnih niiročilih po posameznih kra-
jevnih skupnostih in pozornost nanteni tudi gibanju plač in nagrad /sip(»slenih v ol>čin> ski upravi in funkcionarjev v lanskem letu. Skupaj s pripombami so osnutek sicer sprejeli, \7.eli pa so si še deset dni Časa zu morebitne dodatne pripombe»
Kfitično o razmerah v zdravstvenem domu
Veliko je bilo na tej seji gtv vora tudi o soátanjskeni zdravstvenem domu. Čeprav predlog, ki je bil na dnevnem redu, ni bil miSljcn tako, so nekateri čutili potrebo, da opozorijo na Številne pomanjkljivosti, ki jih njihov zdravstveni dom premore. /Jasli temeljit je bil pri icm Matjaž Cesar (LDS), ki si je ktmec lanskega leta s fotoaparatom v roki ogledal razmere» ki vladajo v njem: od nezaščitenih vtičnic, ki so lahko nevarne otrokom» /amakanja strehe, p<5sedanja tal... Seznanil pa jih je tudi z
anketo", ki jo je opravil med SoStanjčani, in ki so imeli čez razmere v njihovem zdravstvenem dt^mu povedali precej. Sklepali pa bi morali o icm, ali dajo soglasje k spre-
membam in dopolnitvam statuta javnega zavoda Zdravstveni dom Velenje, pa o lem niso glasovali. OdloČili so se namreč, da svetu zavoda najprej pc^sredujejo svoje gledanje na to zadevo in svoje predloge ter počakajo, kakšno Uo njihovo sialiSćc.
Za termično obdelavo odpadkov
Tudi občina SoSianj je pristopila k usianoviivi konzorcija občin sever<Jvzhodne Slovenije in ustanovitvi gi^spodarske druibe za izvedbo projekta termične obdelave odpadkov. Kol najbrž že veste, saj se <3 tem veliko govori in piáe, naj bi se 106 občin [tcúh statističnih re^j, kjer živi 85i) tisoč prebivalcev, -skupno lotilo rešitve perečega problema odlaganja odpadkov. Kot primerna lokacijo Studija navaja industrijski kompleks 'Iklu-ma V Kidričevem, ki bi prcv/el tudi vlogo investitoija do pri-di^bilve lokacijskega dovoljenja. V imenu Zelenih je Peter Rezman svel sicer scznanO z nekaj ptimislcki, ki pa sveini-kov nisii prepričali.
■ MUena Krstić • Pfaninc
Nedeljsko popoldne v Šembricu
V nedeljo popoldan v Sem-bricii je naslov tradicionalne prireditve, ki jo že vrsto let pripniv^si.fc» zadnje dni maja krajani K<»n4»vega. Z n|o pn>-slavijo dosevke, seveda pa Je prireditev namenjena tudi druženju krajanov.
Letošnje nedeljo popoldne so pripravili vsodelovanju z mestno občino Velenje in tamkajšnjim vrlcem Čebelica, saj so proslavili 20-lctni-co lega vrtca in začetek gradnje kanalizacije. Kulturni program so pripravili Ko-novski itrajharji, MeSani pevski zbor Lipa, oklei upo-
kojencev Lipa, tamburaši,	Predstavniki mestne občine Vetenje
otroci iz vrtca m Paški oktet, pnzoriiče pa so svojimi deli	krajevne skupnosti Honovo so
obogatili tudi Aale.^ki likovniki. Obiskovalce je navdušil	s/mbo//čno začeli graditi kanal-
tudi sejem domače obni.	izacijo v Šembricu
■ fofo: sz
Krajani Konovega so se pred dvajsetimi leti veselili, ko so dobili v kraju svoj vrtec, nanj so še vedno ponosni. Prve generacije varovancev imajo danes v nJem Že svoje otroke