0 risanji. (Dalje.) S v i n č n i k. Najboljši svinčniki so tisti, kisoenakozernast (gleichkornig), ki se ne lomijo radi, in ki so svitlosive barve. Glede na izdelovanje se posebno odlikujejo angležki, norimberški Faberjevi in Hardtmutovi svinčniki. Pravi angležki so najizverstnejši; toda se le po tnalo rabijo, ker iraajo jako visoko ceno. Takisto je tudi s Faberjevimi svinčniki; Hardtmutovi so pa kot cenejši bolj v navadi. Pri vsakem teh svinčnikov razloeuje se glede na terdoto in barvo več verst, kakor je to slehernemu znano. Za risanje s prosto roko so taki svinčniki dobri, s kterimi je mogoče na navaden sušiven papir kaj zapisati ali narisati. Taki niso ne preterdi ne premehki. Take svinčnike naj bi imeli tudi začetniki pri risanji, kteriiu niso vgodni niti mehki niti terdi svinčniki. Za risanje prostoročno vstrezajo dovelj Hardtmutovi št. 1 v mehkem, belem lesu, ktere se zavoljo nizke cene lanogo hkrati kupiti more. Za geotnetrično ali stavbeno risanje treba je rabiti že boljše, postavim Faberjeve ali Hardtmutove št. 3, 4, 5. Dobroto svinčnika se spozna, ako se svinčnik le malo poskuša. Dober svinčnik je povsod enako terd ali mehek, nima v sebi nobenega drobnega peska, in ne praska pri pisanji. Kedar se svinčnik vrezuje, toži se največkrat o njih slabosti, ker se pogostoma lomijo. Ne pomisli se toda, da je temu ne malokrat top nož kriv. Z ostrim nožem je torej treba svinčnike prirezovati. Ker se pa svinčnik pri risanji kmalo zopet oguli, treba ga jc na kakcm papirju nekoliko poostriti. Kolikor več svinčnikov in zlasti kolikor več verst ali sort se ima tolikanj boljše. Vse pa mora učenec vrezati že doma pred risarsko uro, da si v šoli s tem časa ne trati, in ne gerdi ž njim perste in risalni papir. Za shrambo svinčnikov naj bi irael vsak učenec poseben tok ali ,,etui" (futteral). Papir. Dober papir niora biti enakozernast, to je povsod enako zložen ali scstavljen. Povsod niora biti tudi enako močan. Če se ga derži proti luči, mora biti enakoiirozoren na vseh mestih, ne smeti inieti v sebi nobenih madežev ali lukenj ali drugih tyarin. Nadalje mora biti dobro sklejen ali zliman. Ako se ga na enem robu nekoliko zmoči, ne sme se mokrota hitro razžirjevati, in ako se ga z gobo namočji, ne smejo se kazati nikakoršni madeži. Za risanje v ljudski šoli se rabi gladki ali čisti papir ali pa pikčasti, ako se risa po stigmografični iuetodi, o kteri hočemo pozneje spregovoriti. Tergovci že tudi takega prav po nizki ceni na prodaj ponujajo. Med temi je menda v pervi versti Ignaci Fuclis v Pragi. Kedar sc koli risa, treba je imeti pod risalnim listom primerno podlogo. Pogosto se rabijo tudi risanke (zvezke), ktere se za marljive in snažne učence priporočujejo. Za take pa, kterim čistost in. pridnost ni ravno prirojena in priljubljena, boljši so posamni listi; kajti če je le en list v risanki pokvarjen, že je ta polovico svoje vrednosti zgubila. Da je veče i težje risanje mogoče izversiti, in zlasti tako, na kterem se po več mesecev deluje, treba je papir pripeti ali prilepiti na risansko desko; za to delo se rabi razmočeni arabični gumi ali tako imenovani ustni klej (Mundleim), ki se v tergovini dobiva. Tablice in čertalniki. Ti se priporočujejo za male učence v nižjih razredih, a tudi za revne v viših, kterim starši ne morejo in srenje noCejo oskerbljevati papirja, svinčnikov ia drugega orodja. Sicer pa naj zmožnejši mali učenci tudi risajo na papir da si svoje perva umetniška (!) dela shranijo i obvarujejo, in da sc učenec i učitelj o svojem delovanji izkazati moreta. Tablice iz nkartona" (Papptafeln) so boljše, nego iz škrila, ker te otroci preradi potarejo, in ker njih leseni pkvir jako ovira pri risanji in pisanji. Navadni čcrtalniki pa za take tablice niso dobri zavoljo terdote. Prodajajo se sicer neke krede, ki so pa močno drage in se prerade lomijo. Iz vsega tega sledi, da za dalječasuo risanje ni toliko prjporočati tablic, tudi manjim učencom ne. Pri začetnem risanji jih je pač treba rabiti. Nož. Dober nož z več (2 ali 3) ostrimi rezili mora pač vsak risar imeti. ATož potrebuje, da si vreže svinčnik, obreže papir ali ga odreže z risalne deske, da si izbriše pomotne čertice in čerte i. t. d. (Koneo eledi.)